1R|k 0 ‘S 0 Št. 129 (15.856) leto LIH. | M/BT ■ K PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu jC rnflfflfVr1 ^ r ,;rt*/f^________: I rvsn«APucANAVGOT0VH rami 1 k. ^i ^ :JSira . ^ • iO v :,;0pe^ «■"? SOBOTA, 31. MAJA 1997 Zaupanje, Id gaje treba ohraniti Vomr Tavčar Romanu Prodiju in Carlu Azegliu Ciampiju se je tokrat »pogača« lepo posrečila. Ce sta se morala predsednik vlade in minister za gospodarstvo pred poldrugim mesecem pri dodatnih varčevalnih ukrepih ostro spoprijeti s podjetniki, medtem ko so ju podprli sindikati, sta tokrat z Dokumentom za gospodarsko in finančno načrtovanje dosegla soglasje sindikatov, ne da bi izzvala jeze podjetnikov. Sindikati, ki so bili Se pred nekaj dnevi zelo hladni do dokumenta, ki vsebuje temeljne smernice za finančni zakon, so vcera; ocenili programski dokument pozitivno, dokaj zadovoljna je bila tudi Stranka komunistične prenove, medtem ko se podjetniki niso izrekli. Za nameček sta Prodi in Ciampi dobila tudi pohvalo iz evropskih krogov, ki so poudarili, da je Italija na pravi poti za sanacijo državne blagajne. Morda se je EU hotela opravičiti, ko je pred nekaj meseci pokazala veliko kritičnost do Italije, medtem ko je bila prizanesljiva do Nemčije, ki skuSa prav v teh dneh (od tod Kohlov spor z Bundesbanko) tudi z Umetnim »oplemenitenjem« bilance približati strogim merilom maastrichtskega sporazuma. Od dokumenta za gospodarsko in finančno Uacrtovanje do finančnega zakona je pot dolga, ^mes pa je tudi zapleten vozel pogajanja o refor-On socialne države, ki se ko začelo v sredini ju-uija. Toda korak naprej je bil narejen, nova kocka v sanacijskem Mozaiku je bila postavljena. In poudariti je treba, da sta Prodi in Ciampi s podporo večine to dosegla brez hudih socialnih pretresov, ampak * politiko prepričevanja 1» iskanja soglasja. To je nedvomno po-Jnemben rezultat, ki ga ko treba ohraniti in vztrajati na poti, tudi Ce kodo nemške napetosti spet postavile evropsko ^uluto evro pod vprašaj. Italija bo lahko vzdržalo pretrese na borznih Irgih, ki bi jih lahko Povzročila upočasnitev Ovajanja evra, samo, Ce k° dokazala, da je popravila dosedanje na-Pake in resno vztraja Pri sanaciji. Včerajšnje kruseljsko priznanje je uokaz, da si je Italija sPet pridobila nekaj verodostojnosti v mednarodnih krogih. Ne sme )e zapraviti. ______ITALIJA / VLADA SOGLASNO SPREJELA TRILETNI PREDRAČUNSKI DOKUMENT_ Vstopnica za Evropo in zelena luč za reformo socialne države Metoda usklajevanja je Prodiju omogočila pomembno zmago - Pohvala Bruslja RIM - NaCelo o konsenzu je Pro- končala pred sprejetjem finančnega spričo nepričakovane previdnosti dijevi vladi obrodilo pomemben zakona za leto 1998. Nič Čudnega to- Confindustrie in pohvale iz Bruslja, uspeh pri prizadevanjih za sanacijo rej, Ce Veltroni zadovoljno poudarja, Zelena luC za programski doku-javnih računov in za vstop v Evro- da se bo najvecja reforma začela v naj- ment je pomagala liri, potem ko je psko monetmo unijo. Sprejem trilet- boljših okoliščinah, in če Ciampi brez včeraj dopoldne doživela poskus nega ekonomsko-finančnega progra- ovinkov napoveduje temeljito prila- špekulacije na osnovi neutemeljenih ma namreč stabilizira položaj vlade goditev socialne porabe rasti bruto glasov o možnosti znižanja ocene o pri prizadevanjih za dosego evro- domačega proizvoda (kar pomeni, da državnem tveganju. Trgi še naprej pskih konvergenčnih meril, predv- se ho morala njena rast prihodnje leto upajo v znižanje uradne obrestne meseni pa ji odpira vrata za pogajanja o zmanjšati za 0,7 odstotka). V takem re, zato je vlada veliko pričakovanje reformi socialne države z nataCnimi ozračju so tudi kritike opozicije raz- za današnji nastop guvernerja Fazia. datumi: začela se bodo 18. junija in meroma neučinkovite, še posebno Na 2. Strani NATO / USTANOVILI NOVO VARNOSTNO-POLITICNO STRUKTURO Evroottantski partnerski svet bo poglobil politični dialog Premier Drnovšek o naporih za slovensko članstvo v Natu SINTRA - Šestnajst držav članic zveze Nato in 27 partneric za mir je včeraj v Sintri na Portugalskem ustanovilo novo strukturo za poglobitev političnega dialoga in sodelovanja, Evroatlantski partnerski svet. Ta je nadomestil dosedanji Severnoatlantski svet za sodelovanje (NACC), ki ga je Nato ustanovil za sodelovanje z državami na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze po koncu hladne vojne ter ga kasneje razširil na ostale partnerske države. V Sintri predvčerajšnjim in včeraj niso sprejeli sklepov o širjenju zveze proti Vzhodu, to bo jasno šele na julijskem madridskem vrhu. Trenutno so precej gotove Poljska, Češka in Madžarska, medtem ko so za Slovenijo in Romunijo še razhajanja. Kot je včeraj navedel slovenski ministrski predsednik Drnovšek, ima Slovenija dobre izglede, a mora poskrbeti tudi za sporni 68. člen ustave, ki je glavna ovira na poti v Nato in EU. Na 9. strani Gorica: težave na pokrajini GORICA - Levosredinska koalicija,, ki je močno zmagala na nedavnih volitvah za Goriško pokrajino se je že na sinoCni, umestitveni seji, znašla v dokaj težkem položaju. Zeleni, ki so bili med najbolj prepričanimi in vnetimi zagovorniki skupnega nastopa pod znakom Oljke, so zelo jasno dali vedeti, da se ne strinjajo s sestavo odbora in z načinom, kako so bili, kot pomemben partner zavezništva, dejansko izrinjeni. Svetovalca Zenti- linova in Fiorelli sta se udeležila uvodnega dela seje, nato pa dvorano zapustila. Razloge (in ozadje) protesta sta pojasnila v daljšem sporočilu. Da so se odnosi v Oljki v zadnjem tednu skrhali je bilo opaziti, vendar so le redki predvidevc.1' 1 ;; do tako odločnega razhajanji .• ' na prvi seji. Ce težave ne K1’ sa) s' ;-moščene - se večinski koalim letajo zelo težki Časi. Na 10. strani t VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK DANES IN JUTRI, V SOBOTO, 31. maja in V NEDELJO, 1. junija V TREBČAH na nogometnem igrišču ob športnem prazniku včlanjevanje v Zadrugo Primorski dnevnik. V STANDREZU V Kulturnem domu Andrej Budal KD Oton Zupančič včlanjuje v Zadrugo Primorski dnevnik med potekom večdnevnega Turnirja v beach wolleyu. Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko. Danes v Primorskem dnevniku Trst: Že trenja o rajonih Na Tržaškem je že prišlo do prvih polemik in trenj o izvolitvi predsednikov novoizvoljenih rajonskih sve- tov. Stran 5 Novo zavetišče za priseljence Pri Sv. Jakobu so uredili zavetišče, v katerem bodo gostili do 16 priseljencev v težavah, katerih število je zadnja leta znatno naraslo. Stran 5 V Zgoniku razstava vin Sinoči so v Zgoniku slovesno odprli XXXIII. občinsko razstavo vin. Kot že v lanskoletni izvedbi, so na razstavi na pokušnjo tudi drugi kmetijski pridelki. Stran 5 Program »Postaje Topolovo« Na letošnji prireditvi v beneški vasici, ki se bo začela 5. julija, bo sodelovalo 22 umetnikov. Tudi tokrat pripravljajo zanimiv spremni program. Stran 8 V Zgoniku za naslov prvaka Namiznoteniške igralke Krasa Generali bodo danes popoldne odigrale povratno finalno tekmo končnice za naslov državnega prvaka proti Castellani. Stran 13 ugodne cene na vseh artiklih sezone pomlad-poletje ’97 BAZOVICA, Ul. Kosovel 19, tel. 040/226913 DR. CESTA 202, Center Lanza, tel. 2528005 TRILETNI JAVNI PREDRAČUN / VLADA SOGLASNO SPREJELA PROGRAM SANACIJE JAVNIH RAČUNOV Prodi je prepričan, da ima Italija zdaj vse pogoje za vstop v monetarno unijo Pohvala tudi iz Bruslja - Zadovoljstvo sindikatov in SKR, kritike opozicije - Zdaj je na vrsti welfare RIM - Ministri Prodijeve vlade so včeraj soglasno odobrili ekonomsko-financni programski dokument oziroma triletni predračun, s katerim naj bi Italija po premierovib besedah izpolnila vse pogoje za vstop v Evropo oziroma v monetarno unijo. Kot kaže, je levosredinski vladi uspelo spraviti skupaj hudiča in žegnano vodo, kajti zagovorniki nedotakljivosti socialne države in sindikati so s triletnim ekonomskim programom zadovoljni, nobenega posebnega nasprotovanja pa niso pokazali niti delodajalci. Predvidljiva kritika prihaja iz opozicijskih vrst, kjer dokumentu očitajo lepe namene in šibko vsebino, medtem ko so bolj tehtni pomisleki nekaterih vidnih ekonomistov, ki jih moti predvsem postavka o prihodkih od boja proti tavčnemu utajevanju. Toda glavna pohvala je za Prodijevo vlado tista, ki jo je včeraj prejela iz Bruslja: Evropska komisija je sprejetje programskega dokumenta ocenila kot pomemben korak naprej, čeprav se po tradiciji ne spušča v oceno specifičnih ukrepov. Kot znano, predvideva predračunski dokument za prihodnje leto korektivni poseg v javno bilanco za 25 tisoč milijard lir (10 tisoč jih namerava vlada zbrati z novimi dohodki, 15 tisoč pa s krčenjem izdatkov), manever za leto 1999 bo znašal 14.500 milijard lir, za leto 2000 pa le še 6.800 milijard. Tisto, kar je bilo pri pogajanjih o predračunu najbolj sporno, pa je bilo krčenje izdatkov za skrbstvo, ki bi brez ukrepanja rasli hitreje kot bruto domači proizvod. Vlada je tukaj naletela na trdo nasprotovanje sindikatov in Bertinottija, zato je izbrala kompromisno rešitev: socialna poraba se ne bo zmanjšala, pač pa bo prilagojena rasti bruto domačega proizvoda. Kaj to pomeni, je pojasnil minister Ciampi, ko je dejal, da kaže socialna poraba na tendenčno rast 2,8 odstotka, medtem ko naj bi BDP rasel z 2,1-odstotno stopnjo. Vlada torej ne namerava znižati socialne porabe, temeveč le omejiti njeno prehitro naraščanje. To je zelo pomirilo sindikate, ki zdaj vabijo vlado, naj začne misliti na gospodarski razvoj in na brezpo-slenost, medtem ko je SKP po tolikih grožnjah končno le zadovoljna z vlado. Toda idila najbrž ne bo dolgo trajala. Prodi -in Treu sta včeraj potrdila, da se bodo pogajanja za reformo socialne države začela 18. junija in se bodo morala končati pred sprejetjem finančnega zakona 1998. Vlada si je očitno vzela čas, kajti zaveda se, da gre za občutljivo področje, ki zadeva milijone državljanov in zahteva širok konsenz. Na 18. junij nestrpno čakajo tudi delodajalci, ki so bili glede predračunskega programa dokaj spravljivi, kar daje sklepati, da bodo bistveno bolj strogi pri reformi vvelfara. Glavne številke iz dokumenta objavljamo na priloženi preglednici, iz katere izhaja, da naj bi delež javnega primanjkljaja na ustvarjeni bruto domači proizvod že pri- hodnje leto padel pod v Maastrichtu določeno zgornjo mejo 3 odstotkov. To seveda ob predpostavki, da bo BDP rasel z realno stopnjo 2 odstotka, o čemer pa mnogi izvedenci močno dvomijo. Ekonomista Maria Baldassar-rija moti zlasti postavka o novih prihodkih od odkrivanja davčnih utajevalcev (za kar 3.000 milijard lir), ki po njegovem mnenju ne more biti vpisana v predračunsko bilanco, medtem ko predsednik Medbančnega jamstvenega sklada Paolo Savona ugotavlja, da so programirani ukrepi sicer edini politično izvedljivi, vendar ne zadostujejo za permanentno uravnovešanje bilance in povrhu tvegajo oškodovati proizvodno dejavnost. r TRGI / PO NERVOZNEM TEDNU V EVROPI Poskus špekulacije proti liri Namera se je izjalovila- Pričakovanje za današnji nastop Fazia osnovani, vendar je opozoril, da je včerajšnje dogajanje signal, ki ga ne gre podcenjevati. Na domačem prizorišču vpliva na trge tudi nepoteseno pričakovanje za znižanje uradne obrestne mere, ki traja že nekaj tednov, ker so tržne obrestne mere že bistveno upadle. Nekateri izvedenci so odločitev Fazia o posegu v ceno denarja pričakovali že sinoči, drugi pa menijo, da se bo za to odločil po drugem krogu francoskih volitev. Res pa je, da je medtem prišla iz finančnega ministrtva namera po zvišanju kohčnikov davka IVA, kar je v Banki Italije obudilo nove bojazni o oživitvi inflacije. Finančni minister Visco se nevarnosti očitno zaveda, saj je včeraj izrazil popolno pripravljenost na dialog z guvernerjem. MILAN - Po sprejetju triletnega proračunskega programa in pred današnjim posegom guvernerja Fazia na letni skupščini Banke Italije si je lira včeraj opomogla, medtem ko je borzni trg klonil pod velikim pritiskom na delnice Eni in zaradi vidnega padca na Wall Streetu. Dopoldne so se na denarnem trgu razširile špekulativne vesti o znižanju mednarodnega ratinga za Italijo, ki pa so jih ocenjevalne dražbe pri priči zanikale in preprečile večjo škodo za liro. Marka je zrasla vse do 995 lir, nato pa je padla na četrtkovo vrednost 993 lir in tako sklenila sicer živčen teden na vseh evropskih trgih, ki so jih vznemirjale francoske volitve in institucionalni spor med nemško Budensbank in Kohlovo vlado. Predsednik vlade Prodi je ocenil, da so glasovi o napadu na liro ne- STEVILKE IZ TRILETNEGA EKONOMSKO-FINANCNEGA PROGRAMSKEGA DOKUMENTA Predvidevanja o makroekonomskih gibanjih za triletje 1998-2000: OCENE 1998 1999 2000 - realna rast BDP 2,0% 2,5% 2,7% - stopnja inflacije 1,8% 1,5% 1,5% - rast zaposlenosti +0,5% +0,7% +0,9% - stopnja brezposelnosti 11,7% 11,1% 10,4% - obrestna mera na enoletne Bot 6,0% 5,7% 5,5% - zadolžitev javne uprave v % na BDP 121,11% 119,12% 116,35% Makroekonomski okvir v letu 1997 in predvidevanja za leto 1998 po korektivnem posegu za 25.000 milijard lir s prihodnjim finančnim zakonom (številke so v milijardah lir): POSTAVKE 1997 1998 variacija 1) SKUPNI PRIHODKI 942.799 966.378 + 2,5% (delež BDP v % 48,16% 47,53% -) od tega: davčni 558.790 568.643 + 1,8% 2) ODHODKI BREZ OBRESTI 811.922 849.249 + 4,6% (delež BDP v % 41,48% 41,77% -) 3) OBRESTI 189.535 174.019 8,2% (delež BDP v % 9,68% 8,56% -) 4) PRIMARNI PRESEŽEK 130.877 117.129 -10,5% (delež BDP v % 6,69% 5,76% ') 5) CISTI DOLG JAVNE UPRAVE 58.658 56.890 - 3,0% (delež BDP v % 3,0% 2,8% -) 6) DOLG 2.403.066 2.462.546 - (delež BDP v % 122,76% 121,11% -) 7) BRUTO DOMAČI PROIZVOD 1.957.464 2.033.343 Opomba: Porast bruto domačega proizvoda v letu 1998 glede na leto 1997 je po nominalni vrednosti ocenjen na 3,8 odstotka, če pa upoštevamo razvrednotenje, ki ga bo povzročilo predvideno 1,8-odstotni zvišanje inflacijske stopnje, dobimo realno rast BDP za 2 odstotka, kakor je napovedano v programskem dokumentu. NOVICE POLEMIKE O TAKOZVANI PAPANIJI / SVARILO NA PRAZNIKU POLICIJE Banka Italije vredna zaupanja RIM - Banka Italije je italijanska ustanova, ki je vredna naj večjega zaupanja. Tako izhaja iz raziskave, ki jo je med menedžerji in podjetniki izvedla tržaška Swg za tednik II Mondo. Raziskovalci Swg so intervjuvali okoli 400 menedžerjev in podjetnikov. Največ zaupanja zasluži po oceni 39 odstotkov anketiranih Banka Itahje. Sledijo parlament (11, 2 %), sodstvo (6, 1 %) in vlada. Albertinijev spodrsljaj MILAN - Novoizvoljeni desnosredinski milanski občinski odbor, ki ga vodi Gabriele Albertini, je kot enega prvih ukrepov napovedal zaostritev pregona kramarjev brez dovoljenja. V uradnem sporočilu so bili kramarji označeni kot »vu cumpra«, kar je izzvalo ostro reakcijo vseh opozicijskih sil, ki so v tem terminu videli odraz rasističnega odnosa do priseljencev iz neevropskih držav. Zupan Albertini se je včeraj opravičeval, da ne bo šlo za represivno ampak za prepričevalno akcijo, termin »vu cumpra« pa je označil za »nežaljiv«. Borrelli o svoji kandidaturi MILAN - Sef državnega tožilstva v Milanu France-sco Saverio Borrelli je potrdil, da namerava kandidirati za predsednika milanskega prizivnega sodišča. Borrelli je menil, da njegov morebitni odhod ne bo ošibil tožilstva, obenem pa je zavrnil kritike tistih, ki mu očitajo, da namerava pogojevati sodstvo. »Odločiti mora vsekakor Višji sodni svet. Njegovo odločitev bom sprejel in ne bom izzval konfliktov, če moje kandidature ne bo sprejel,« je dejal Borrelli. Scalfaro: Sodstvo ne sme križem rok spremljali pobud za secesijo Severa Minister Nopolitano: Državna enotnost doživlja zelo težke trenutke RIM - Sodstvo ne more še naprej križem rok spremljati pobud za takozva-no Padanijo, ampak mora preveriti, kje so meje med zakonitostjo in nezakonitostjo. Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro (na sliki AP na včerajšnjem prazniku policije v Rimu) je spet zelo ostro nastopil proti Severni ligi, češ da ima italijanski narod pravico vedeti, kam bo vse to v resnici privedlo. Državni poglavar je prepričan, da se v državi širi zaskrbljenost nad razvojem dogajanj, pri čemer je omenil zasedbo zvonika beneške katedrale sv. Marka in znane polemike v zvezi z beneško republiko. Scalfaro je na prireditvi (navzoč je bil tudi premier Romano Prodi) re- kel, da nekateri žal podcenjujejo težnje po odcepitvi severnih dežel, med ljudi pa se ustvarja psihološki občutek, da je država pred temi pojavi popolnoma pasivna ter nemočna. Skrajni čas je, da pristojna telesa mirno in uravnovešeno preverijo, če smo še v mejah normalnega političnega soočenja ali pa že prehajamo v kršenje zakona ter ustavne ureditve. Predsednikov poziv je bil namen jem sodstvu, a tudi varnostnim organom in notranjemu ministrstvu, ki ga je na prazniku policije zastopal šef Vi-minala Giorgio Napolita-no. Minister pa je še enkrat dal razumeti, da glede Lige in secesije ni v popolnem sozvočju s Kvirinalom, češ da je problem, ki ga postavlja Umberto Bossi, v treifl trenutku izrazito polit*' čne narave. Napolitano je prepričan, da preživlja državna enotnost doka) težke trenutke, vamostn* in policijski ukrepi pa t*1 bili preuranjeni in najbrž tudi škodljivi. Treba j6 poseči le ob kršitvah za' konov. V političnih krogih ze' lo različno ocenjuje]0 Scalfarove ostre besed6-Nekateri so prepričani. da je treba ustaviti agresivr*0 politiko Bossijeve strank6 in preprečiti nadaljnjo za' ostritev položaja, drugi pa pravijo, da predsednik r6' publike s tako ostrimi sta lišči le krepi Severno lig0 ter njene demagoške za hteve po Padaniji, ki 1° zavrača večina prebiva* cev severne Italije. LJUBLJANA / PREMIEROVA NOVINARSKA KONFERENCA ANKARAN / V MLADINSKEM ZDRAVILIŠČU Drnovšek: Leto 1997 težko proračunsko leto Javna poraba ne sme narasti - Obsodba stavke SŽ Na Debelem rtiču nov zdraviliški objekt Del sredstev za objekt, ki ima 122 ležišč, so prispevali sindikati Cgil, Cisl in UH iz Turina LJUBLJANA - Slovenska vlada se zelo intenzivno ukvarja s pripravo proračuna za letošnje in vzporedno tudi za leto 1998. Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril, da je letošnje leto izrazito težko proračunsko in javnofinančno leto. V zvezi s tem potekajo številni strokovni posveti in koalicijska usklajevanja, ki še niso končana. Proračunski dokumenti v tem trenutku niso še v razpravi in vsi tisti podatki in ocene, ki se pojavljajo v javnosti, ne držijo in za njimi ne stoji vlada, tako da je polemiziranje z vlado o tistih številkah v tem trenutku brezpredmetno in nepotrebno, je zatrdil. Osnovno izhodišče, ki ga vlada želi zasledovati v letošnjem letu je, da delež skupne javne porabe v družbenem proizvodu ne sme porasti. Vendar, Ce bi ostali v veljavi vsi sedanji zakoni in predpisi, ki jih vlada mora upoštevati pri pripravi proračuna, potem bi prišlo do zvišanja deleža javne porabe v letošnjem letu. »Zato je vlada prepričana, da je potrebno nekatere zakone spremeniti ter nekatere preveč velikodušne pravice zmanjšati oziroma jih bolje locirati«, je povedal ministrski predsednik. Drnovšek je napovedal, naj bi letos dosegli rast družbenega proizvoda približno v višini štirih odstotkov. Ocenil je, da s »pametno politiko v tem letu lahko doseže- mo, da se kljub nekaterim že izvedenim cenovnim uskladitvam inflacija ne bi povečala«. Napovedal pa je tudi ponovni spopad z inflacijo v naslednjih dveh letih. O tem se mora politično dogovoriti koalicija, na nekaterih področjih in točkah ta pogajanja še niso končana, izrazil pa je upanje, da jih bodo koalicijski partnerji uspešno pripeljali do konca. »Opravili smo tudi usklajevalni sestanek tudi z Banko Slovenije (BS), saj na gospodarske cilje moCno vpliva gibanje teCaja in obresti, na kar ima prvenstven vpliv BS,« je dejal premier. Menil je, da bo potrebno poskusiti nekaj veC, kajti tečajna gibanja zagotavljajo izvoznikom neprimerno veC, kot pa lahko stori vlada s kate- rikolim svojim ukrepom. Drnovšek je napovedal nadaljevanje teh usklajevanj s centralno banko, seveda izhajajoč pri tem tudi iz samostojne pozicije in neodvisnosti obeh ustanov.■ Predsednik vlade je dejal, da o socialnem sporazumu pogajanja in-tezivno potekajo in izrazil pričakovanje, da jih bodo do konca prihodnjega tedna tudi uspešno zaključili. Razlike v tem trenutku niso več velike. Drnovšek meni, da se mora zastaviti realna rast plač in se postaviti v realne možnosti, morajo pa se povečati investicije ter obenem ocenjuje, da večina sindikatov to razume. Glede stavke slovenskih železničarjev je premier Drnovšek dejal, da stavka deluje proti našim razvojnim, socialnim in gospodarskim ciljem ter interesom države. Vlada računa računa na razsodnost in odgovornost tudi sindikatov. Po njeni oceni izhodiščne zahteve sindikatov niso bile utemeljene, saj je težko zahtevati zvišanja plač v situaciji, ko so plaCe železničarjev sorazmerno boljše kot v ostalem gospodarstvu in ko sistem železnic posluje z izgubo. Ponovil je, da je vlada vCeraj potrdila svoja izhodišča v zvezi s tem in dodal, da Ce bi na teh ekonomskih izhodiščih popustili v tem primeru, ne bi imeli potem dovolj ne kredibilnosti ne osnove, da bi se soočili s številnimi drugimi primeri, kjer bodo zahteve verjetno bolj upravičene kot so v primeru S2. Če bi vlada železničarjem popustila, težko bi bilo vzdržati celotno dohodkovno, ekonomsko in politiko države. Izrazil je pričakovanje, da bo tudi pri tem sidni-katu prišlo do razumevanja situacije in večje odgovornosti. V državi in ostalem gospodarstvu je povzročena že velika škoda. Premier je izrazil upanje, da se bo stavka končala. Vlada je vsekakor že naročila pripravo in pregled zakonodaje, ki bi ji dala ustrezne instrumente, da se sooCi s takšno situacijo in, s tem, da lahko ukrepa tudi takrat, ko manjša skupina ljudi blokira celo državo. Država, Ce želi biti država, mora najti načine, da se s tem sooči in najde izhod iz take situacije, je poudaril Drnovšek. (STA) ANKARAN - Le dobre štiri mesece po postavitvi temeljnega kamna so na Debelem rtiču danes predali svojemu namenu nov objekt v okviru mladinskega zdraviliškega in letoviškega centra Rdečega križa Slovenije (RKS). Odprtja objekta se je udeležil tudi slovenski minister za zdravstvo Marjan Jereb, ki je v uvodnem nagovoru med drugim poudaril, da se v Sloveniji zavedamo potreb otrok kot zelo občutljivega dela našega prebivalstva. Nova pridobitev edinega mladinskega obmorskega okrevališča v Sloveniji, vredna 552 milijonov tolarjev, je bila zgrajena s pomočjo sredstev, zbranih v humanitarni akciji Zidak dobre volje (zbrali so 30 milijonov tolarjev) ter s prispevki številnih donatorjev iz Slovenije in tujine. Med slednjimi so denano pomoC in material prispevale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL iz Torina, saj so za novi zdraviliški objekt priskrbele opremo v vrednosti 40 milijonov lir in 100.000 nemških mark gotovine. Kot je med drugim poudaril minister Jereb, prav zdravilišče Debeli RtiC skupaj z novimi objekti, zgrajenimi v zadnjih letih, dokazuje, da je po svetu le malokje tako dobro poskrbljeno za zdravje otrok kot v Sloveniji. V novem zdraviliškem objektu s 3400 kvadratnimi metri uporabne površine bo mladim bolnikom odslej na voljo še 122 postelj, pokrit bazen, sau-na, prostori za fizioterapijo in ostale dejavnosti. Tako bo po besedah generalnega sekretarja RKS Mirka Jeleniča na Debelem Rtiču lahko letovalo 11.000 otrok letno oz. kar 3000 veC kot v preteklosti. Za novo naložbo pa je moral RKS najeti tudi 420 milijonov tolarjev bančnih posojil, zato je Jelenič povedal, da bo njihov odbor za humanitarne akcije nadaljeval z zbiranjem pomoči. (STA) GIBANJE 23. DECEMBER / PODOBNIKOV SKLEP Presodi naj državni zbor Sekretariat DZ meni, da je referendumsko vprašanje nejasno LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora Janez Podobnik se je na podlagi mnenja sekretariata DZ o pobudi Gibanja 23. december za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o ratifikaciji evropskega pri-družitvenega sporazuma, ki meni, da je zastavljeno referendumsko vprašanje nejasno in problematično, odločil, da bo predlagal DZ, naj poda mnenje o (ne) jasnosti omenjenega referendumskega vprašanja. Postavljeno referendumsko vprašanje utegne po oceni sekretariata DZ za zakonodajo pri volilcih ustvariti vtis, da pri-družitveni sporazum, na katerega se nanaša zakon o ratifikaciji, ni nedeljiva celota. T.i. španski kompromisni predlog oziroma Priloga XIII je v referendumskem vprašanju posebej izpostavljena ter bi volilci utegnili zmotno misliti, da jo je mogoCe iz sporazuma izločiti. Peta različica pobude za razpis referen- duma o pridružitve-nem sporazumu vsebuje referendumsko vprašanje z naslednjo vsebino: »Ali se strinjate, da državni zbor sprejme ratifikacijo Evropskega sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in evropskimi skupnostmi in njihovimi državami Članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani s tem pa sprejme tudi prilogo XIII, ki določa, da lahko tujci kupujejo slovenske nepremičnine?« (STA) . RIM / URADNI PODATKI LJUBLJANA / PREDSTAVITEV Morje vzdolž obale in ob otokih je letos večinoma »modro« Dobre ocene za deželne plaže _ RIM - Tokrat ne bodo imeli izgovorov, italijanski vipi namreč, ki so se zadnja leta izgovarjali, Ceš da na italijanske plaže pljuska onesnaženo morje in so Poleteli čistejšim, predvsem pa bolj mondenim kra-iern naproti. Po podatkih ministrstva za zdravstvo kopanje vzdolž dolge italijanske obale in na otokih ne predstavlja večje nevarnosti za zdravje. Pri tem je jlekaj pričakovanih in nekaj tudi nepričakovanih izjem: v prvo kategorijo sodijo morska središča v sre-flnji Italiji, predvsem nekatera znana kopališča v La-cijti, kjer kopanje, tudi zaradi nenehne gneCe, ni pov-sem priporočljivo, v drugo pa vrsta manjših italijan-skih otokov, za katere nimajo pravih podatkov, ker Riso opravili vseh potrebnih analiz. Tako bi lahko kopanje na otokih, kot so Ustica, Lampedusa in Li-n°sa kratkomalo prepovedali zaradi pomanjkljivih Podatkov. Turistična središča v Furlaniji-Julijski krajini so se v vsedržavni konkurenci dobro odrezala, saj so veCi-^orna dobila »modro nalepko«. Tudi Lignano s svoji-JJR peščenimi plažami, na katerih se poleti gnete tu-I'1 in domačih gostov, »moder« je tudi letos Gradež, kl Prav tako živi od turizma, pravzaprav je v celi de-?,eIi kopanje prepovedano samo na plažah Marine Ju-le' Povsem »modra« je tudi tržaška obala, saj so odpravili prepoved kopanja v nekaterih mestnih kopalcih, v katerih si še lani lahko zmočil le pod tušem. Tri knjižne novosti krožka Šček Knjige obravnavajo manjšinsko problematiko v treh različnih obdobjih „ LJUBLJANA - Krožek za družbena vprašanja Virgil Scek iz Trsta je včeraj v Ljubljani predstavil zadnja tri dela, ki so izšla v zbirki t.i. "belih priročnikov" in obravnavajo zamejsko problematiko iz treh različnih obdobij. Dve od treh knjig so še posebej namenjene tudi italijanskim bralcem, saj je delo Robija Sturmana "Slovenci v Trstu 1848 - 1890" na voljo v italijanščini in s slovenskim povzetkom, knjiga Egona Pelikana "Engelbert Besedanjak v parlamentu" pa je izšla v dvojezični izdaji. Kot zadnjega izmed 22 doslej izdanih zvezkov in prvega v letošnjem letu je Krožek Virgil Scek natisnil H. del dela Rafka Dolarja z naslovom "Leva sredina in tržaški Slovenci". Mag. Egon Pelikan v svojem delu predstavlja parlamentarne govore naslednika politika, duhovnika in kulturnega in javnega delavca Virgila Sceka dr. En-gelberta Besednjaka med leti 1924 -1928, ki po besedah avtorja sodi med »ljudi, ki jih v zadnjem Času odkrivamo na novo in jih v zgodovinopisju končno postavljamo na mesto, ki bi jim ga morali že zdavnaj dodeliti«. Študija Robija Sturmana Slovenci v Trstu 1848 - 1890 prikazuje narodno gibanje v Trstu v drugi polovici 19. stoletja v luči društvene in Časopisne dejavnosti in osvetljuje slovensko narodno gibanje 19. stoletja v okviru širšega zgodovinskega dogajanja, zasleduje globalni razvoj društevene in časopisne dejavnosti in podrobno prikazuje posamezne inštitucije in njihovo vlogo pri narodni afirmaciji. Boj za priznavanje manjšinskih, posebno jezikovnih pravic na Tržaškem pa je rdeCa nit drugega dela knjige »Leva sredina in tržaški Slovenci« s podnaslovom od levosredinske odjuge do osimske pozebe izpod peresa Rafka Dolarja, ki je v Času leve sredine v Trstu igral pomembno vlogo kot svetovalcec v tržaškem občinskem svetu. Dolhar v knjigi, gre za obdobje od sredine šestdesetih let našega stoletja do leta 1976, med drugim podrobno opisuje namestitev prvih dvojezičnih tabel, javno rabo slovenščine v rajonskih svetih, uveljavitev Slovenskega stalnega gledališča, prva poimenovanja ulic po Slovencih ter napore za slovensko šolo in širšo uveljavitev slovenščine v javnosti. Kot zanimivost naj omenimo, da je v knjigi mogoče najti tudi opis prve civilne poroke s slovenskih obredom v Trstu, leta 1975. Osebni spomini in opisovanje politične problematike se med seboj prepletajo, a so bralcu hitro prepoznavni, saj so natisnjeni v različnem tisku. Urednik zbirke Ivo Jevnikar je napovedal, da namerava Krožek Virgil Scek jeseni izdati še tri nova dela. (STA) NOVICE Na Stezicah Zamejci v mreži KOPER - Naslov nedeljskih Stezic je tokrat Zamejci v mreži. Pogovor v studiu Televizije Koper bo zadeval prisotnost zamejcev v mreži Internet. O širjenju kulture Slovencev iz Italije preko Interneta, pa tudi o poslovanju in nasploh o možnostih, ki jih danes nudi Internet se bo Martina Kafol pogovorila z Miranom PeCenikom, Markom Kandutom in Paolom Hmeljakom. Oddaja bo na TV-Koper v nedeljo, 1. junija ob 18.uri. Čiščenje morskega dna, tokrat v Izoli PIRAN - Potapljači Norik Sub in ostalih slovenskih potapljaških klubov bodo danes postavili zadnji tabor letošnje akcije čiščenja morskega dna Biser pod soncem, pod morjem biser. Tokrat bodo očistili morsko dno pri izolskem mandraCu. V akciji, ki poteka že Četrto leto zapored, so letos očistili že portoroško obalo pri Droginem skladišču soli, piransko Punto in koprski mandraC pri stari avtobusni postaji. Pobudo za akcijo je dalo ministrstva za okolje in prostor, poteka pa v sodelovanju z agencijo Publicis Virgo. Potapljačem s svojim ekološkim plovilom pomaga tudi Hidro Koper. (STA) Vino je izginilo TRST - Pred Časom je piemontska občina Diano D Alba poslala prostovoljcem civilcne zaščite FJK kar nekaj steklenic vina kot priznanje za pomoč, ki so jo prostovoljci nudili občini in njenemu prebivalstvu pri odpravljanju posledic poplave leta 1994. Vprašanje je naCela deželna svetovalka FI Anna Sdraulig, ki je zahtevala, naj predsednik deželnega odbora ugotovi, kam je zginila žlahtna kapljica. Vino je bilo poslano, prostovoljci pa ga niso nikoli dobili. RIM / POLITIKA Ustavne reforme: Violante sprejel predsednike deželnih svetov RIM - Predsednik poslanske zbornice Luciano Violante je vCeraj sprejel predsednike in predstavnike deželnih skupščin ter avtonomnih pokrajin Bočen in Trento. Deželni svet FJK so na srečanju zastopali predsednik Roberto Antonio-ne, podpredsednik Matteo Bortuzzo ter svetovalci Giancarlo Casula, Bruno Longo, Giancarlo Castagnoli, Alberto Tomat in Elia Mioni. NavzoC je bil tudi generalni tajnik Dario Santin. Na srečanju je tekla beseda o ustavnih reformah in o federalistični ureditvi države, s katero se v tem času ukvarja dvodomna komisija pod predsedstvom Massima D’Aleme. Predstavniki iz naše dežele so Violanteja opozorili na posebno avtonomijo FJK, ki jo je treba ovrednotiti ter okrepiti in ne omejiti, kot predlagajo nekateri. Dvodomno komisijo je na sestanku zastopal poslanec Fabio Mussi, načelnik poslanske skupine DSL-Demokratične levice. DEŽELNA POLITIKA / POLITIČNA ZMEDA Paraliza deželnega sveta Od včeraj svetovalska skupine »Unione Friuli« V novi skupini bivša Ugaša in Pedronetto TRST - Deželni svet je že nekaj časa v vrtincu polemik, ki hromijo njegovo redno delovanje. Zakonski osnutek o osebju deželne uprave je ustavljen, do ostrih polemik pa je prišlo v zvezi z zakonom o finansiranju deželnega šolstva, ki bi morda preprečil junijski referendum o tem vprašanju. Do najbolj ostre napetosti je prišlo na relaciji Oljka-Severna liga, ki tudi v Furlaniji vse bolj osvaja najbolj skrajna in glasna stališča Bossijeve stranke. Ligaši se, kot kaže, bojijo novega volilnega zakona, saj bi nekateri od njih hoteli, da bi čez leto dni izvolili deželno skupščino na osnovi sedanjega proporčnega sistema. Zelo nemirne pa so tudi manjše svetovalske skupine, ki se skoraj čez noč podirajo, iz njih pa na- stajajo nove. Včeraj je prišla vest o ustanovitvi nove svetovalske skupine »Unione Friuli«, ki se naslanja na politično usmeritev istoimenske nove stranke. Skupino sestavljajo svetovalci Mauro Larise, Giancarlo Pedronetto in Enzo Sedran. Vsi trije so že nekajkrat prestopih iz ene svetovalske skupine v drugo. Larise, ki je doma iz Gorice, je bil izvoljen na Usti Severne fige, s katero se je"sprl; bil je nato odbornik v vladi predsednika Renza Travanuta, potem se je približal »Forza Itaha«, sedaj pa je, kot vidimo, ustanovil celo novo stranko. Tudi Sedran je bil nekoč li-gaš, nato je nekajkrat zamenjal »-dres«, sedaj pa je spoznal svojo furlansko avtonomistično dušo. Pedronetto je bil med ustanovitelji LAF (Lega autonomia Friuli) in svojčas tudi deželni odbornik. Ferlugovska »Klapa« Ferlugovska »Klapa« je rada prirejala praznovanja. Tako je praznovala velikonočni ponedeljek leta 1924 v Tomaju pri Nabergoju. Foto last Ivanke An-dolSek I V PISMA UREDNIŠTVU Venier o kandidaturi Igorja Cancianija Spoštovani odg. urednik PD V zvezi z Vašim poročanjem o seji tržaškega občinskega sveta, izvolitvi podpredsednika in zabeleženih izjavah svetovalca Berdona je potrebno javnosti, po mojem mnenju podati celotno sliko. Osebno nisem imel prilike javnosti prav ničesar prikrivati, saj so bila vprašanja, ki jih je postavil vaš novinar, namenjena samo gospodu Berdonu ne pa podpisanemu. Zanimivo pri vsem tem je, da svetovalec Berdona navaja ponudbo Oljke naši stranki, da bi sprejeli podpredsedstvo občinskega sveta. Tak predlog je imel politični predznak. Javno se distancirati od skrajne politične desnice, ki je bila na volitvah poražena, tudi z našimi političnimi stališči. To naj bi bil tudi politični znak mestu in občanom, da namerava občinska uprava prikazati, da njeno stališče o razvoju mesta, odprtosti do vsega tu živečega prebivalstva in zaledja niso bile le volilne krilatice. Ob tem so predlagali moje ime. V stranki, ki jo predstavljam smo ocenili, da bi bil primernejši znak, ki bi prikazoval odprtje in nadaljno perspektivo razvoja mesta v tem, da bi bil podpredsednik občinskega sveta svetovalec, ki je odraz slovenske manjšine v Trstu. Tržaški občinski svet je že imel v preteklosti slovenske občinske odbornike, kot znak enakopravnosti državljanov ne glede na njihovo narodnost. To pa se je dogajalo z drugimi občinskimi upravami, ne več s preteklo Illijevo upravo in Oljko. Kot stranka smo bili ob takih primerih na načelnih stališčih odprtosti - kot primer lahko navajam izvolitev podpredsednika deželne skupščine, kar se je dogodilo z našo odločilno podporo. Na osnovi take politične ocene smo tudi tokrat predlagali za izvolitev svetovalca slovenske narodnosti. Ker je bil predlog Oljke, da bi to mesto prevzel član naše stranke smo, dosledno z našim stališčem, predlagali našega občinskega svetovalca Igorja Cancianija. Ob takem našem predlogu pa so se predstavniki večinske koalicije, kljub njihovemu začetnemu predlogu, obnašali popolnoma nasprotno. Za podpredsednika so izvolili predstavnika skrajne desnice, kolego g. Menie, člana AN!! Brez komentarja! Celoten potek in tudi izjava g. Berdona prikazuje, da je za to večino bistvena razlika, če je za določeno mesto predviden kandidat italijanske narodnosti ali slovenske. Politične sopotnike in težave ob prehajanju od besed k dejanjem si seveda vsak izbira svobodno. Sodelovanje z nami pa je možno le ob uveljavljanju načel, spoštovanju enakopravnosti in udejanju besed. Leno pozdravljeni T ,7 1 r 1 Jacopo Vemer Lavrenčičev odgovor pevcem MePZ Hrast Spoštovano uredništvo, v zvezi s pismom uredništvu pevcev MePZ Hrast iz Doberdoba želim povedati naslednje. Zelo mi je žal, da je sprejem domače nogometne ekipe na občini vzbudil pri MePZ Hrast sume nepristrankosti, kajti osebno še zdaleč nisem nikoli mislil delati katerekoli razlike med enim ali drugim društvom, nasprotno uprava je vedno skušala in skuša usklajevati in podpirati delovanje vseh organizacij v občini. Naj povem samo to, da smo v občinskem odboru, potem ko smo bili seznanjeni z uspehom zbora Hrast na tekmovanju v Mariboru, takoj sklenili, da zboru podelimo posebno priznanje in to na najbolj slovesen način. Za to priložnost smo zbrali datum 8. junija, ko bo občina slavila razvitje svojega novega prapora in 20-letnico pobratenja s KS Prvačina. Člani zbora so o tej občinski pobudi že bili seznanjeni. Poleg tega sem predsedniku društva poslal pismene čestitke kot sami pevci ugotavljajo v svojem pismu. Nekaj dni kasnje je ekipa Mladosti osvojila prvo mesto v tretji amaterski nogometni ligi in si tako prisvojila pravico do pristopa v višjo ligo. Predsedniku Mladosti nisem poslal nobenih pismenih čestitk in upam, da se zato ni užalil, sam pa je v pogovoru z upravitelji izrazil željo da bi župan sprejel nogometaše, ker je to že v tradiciji tudi pri ostalih občinah. Brez pomislekov in brez vsake namere, da bi razlikoval uspehe enega ali drugega društva, ker mi to sploh na pamet ni prišlo, sem želji nogometašev ugodil. Zares žal mi je, da je bilo tako moje obnašanje negativno ocenjeno. Zal mi je tudi zaradi prikritega namigovanja v pismu na mojo odstotnost na praznovanju, ki ga je MePZ Hrast priredil na Poljanah in na katero sem bil povabljen. Prav gotovo nekateri med pevci vedo, sa sem bil ob isti uri zaseden na drugem pomembnem srečanju v župnijski dvorani v Doberdobu, za katero sem zagotovil svojo prisotnost že mesec dni prej. Upam, da se iz zgornjega razbere pozornost, ki jo je uprava namenila vidnemu uspehu zbora Hrast. Ce pa vsa ta pojasnila ne zadostujejo za odstranitev suma moje pristranskosti, potem pa se MePZ Hrast s čisto vestjo opravičujem, obenem pa mu ponovno in javno čestitam za izredni uspeh. Župan Občine Doberdob Mario Lavrenčič SKLEP UPRAVNEGA SVETA Seznam članov, ki so bili sprejeti v Zadrugo PD(S0> Nadaljujemo z objavljanjem seznama elanov, ki jih je upravni odbor Zadruge Primorski dnevnik vpisal v člansko knjigo. Imena so navedena po zaporedju, s katerim je upravni odbor sprejel nove člane. Stopar Boris Trst, 50.000 Samec Nevenka Log 100.000 Zeriali Roberto Log 100.000 Zobec Alma Boljunec 50.000 Pertot Sandro Ricmanje 100.000 Rakar Lucilla Lakotišče 100.000 Crevatin Franco Lakotišče 100.000 Crevatin Francesco Domjo 100.000 Božič vd. Hreščak Bogomira Padriče 100.000 SAGOR S.R.L. Trst, 100.000 Roici Vittorio - Enzo Trst, 50.000 Božic Floriana Ricmanje 50.000 Bandi Susanna Prebeneg 50.000 Pahor Tamara Repnic 50.000 Dobrigna Corrado Boršt 100.000 Ota Sonja Boljunec 50.000 SLOVENSKI TABORNIKI V ITALIJI ROD MODREGA VALA Trst, 200.000 Gregori Dejan Trst, 50.000 Volčič Alessandro Trst, 100.000 Cok Nada Trst, 50.000 Ravbar vd. Škabar Sofia Repen 50.000 Jankovič Eleonora Trst, 100.000 Semolič Luigi Sesljan 50.000 Perini Virgilio Kontovel 50.000 Osi Marta Prečnik 100.000 Roi Ilaria Prečnik 50.000 Milič vd. Micheli Slavica Nabrežina 100.000 Sosič Alessandra Opčine, 50.000 Kosmina Martina Opčine, 50.000 Sossi Edoardo Križ 100.000 Ferluga Dario Trst, 100.000 Suber Mariano Opčine, 50.000 Carli Mario Nabrežina 50.000 Trobec Alma Trst, 200.000 Milkovič Danilo Gropada 100.000 Puric Marina Repen 50.000 Svagelj Marcello Opčine, 100.000 Puntar Anna Opčine, 100.000 Žvab Albino Trst, 50.000 Veronese Massimo Sesljan 50.000 Kuk Giuseppe Prečnik 50.000 Ščuka Alda Opčine, 50.000 Lupine Bogomila Praprot 100.000 Lupine Luigi Praprot 100.000 Pertot vd. Jankovič Vlasta Trst, 100.000 Grgič Vida Padriče 50.000 Puric Emilio Repen 50.000 Pertot Zora Nabrežina 50.000 Furlan Nadja Gabrovec 100.000 Furlan Giovanni Gabrovec 100.000 Volčič Aljoša Opčine, 200.000 Ferluga Giuseppe Trst, 100.000 Zuccoli Margherita Prosek 50.000 Gruden Anita Trst, 200.000 Colja Felice Sesljan 50.000 Milič Giovanna Nabrežina 250.000 Brass Giovanni Bazovica, 100.000 Krizmancic Vittoria Bazovica 50.000 Pečar Giuseppe Bazovica 100.000 Budin Giovanni Koludrovica 50.000 Škabar Olga Repen 50.000 Martelanc Veronika Opčine, 100.000 Gerdol Augusto Trst, 50.000 Gerdol Giuseppe Trst, 100.000 Kalc Bruno Trebče 500.000 Kralj Marco Trebče 100.000 Carli Nerina Trebče 50.000 Amf Paola - Sonja Opčine, 200.000 Martelanc Egidio Opčine, 200.000 Marušič Giuseppe Slivno 50.000 Križnič Maria Opčine, 100.000 Serazin por. Guštin Maria Col 50.000 Maver Martin Trst, 50.000 Salvi vd. Cuk Vera Trst, 100.000 Sancin por. Cuk Divna Trst, 100.000 Cuk Vanja Trst, 100.000 Cuk Vasja Trst, 100.000 Cuk Igor Trst, 100.000 Caharija Tomaž Nabrežina 50.000 Logar Vladimir Nabrežina 200.000 Orel Felice Devinščina 100.000 Sterni Claudio Križ 50.000 Cossutta vd. Sterni Danila Križ 50.000 Kapun por. Sterni Albina Križ 50.000 Sterni Aljoša Križ 50.000 Franco Robert Opčine, 100.000 Malalan Egon Opčine, 100.000 Vremec Drago Opčine, 100.000 Semoli Silvia Skedenj, 100.000 Lozej Dragica Opčine, 50.000 Kraus por. Franco Mira Opčine, 100.000 Sandalj Vincenzo (Vinko) Trst, 1.000.000 Cociancig Laura Podgora, 50.000 Komel Miryam Gorica, 50.000 Komel Marko Gorica, 50.000 Miculus - Komel Anna Gorica, 50.000 Frandolič Karol Doberdob, 50.000 Tomšič Radovan Gorica, 50.000 Macius por. Princi Maddalena Gorica, 50.000 Braini Vilma Gorica, 50.000 Braini Miroslava Gorica, 100.000 Saksida Andrea Gorica, 100.000 Marvin Alessandra Gorica, 50.000 Primožič Manuela Steverjan, 50.000 Princi Mario Pevma, 50.000 Vogrič Zdenko - Filippo Gorica, 50.000 Povsic Emilio Gorica, 50.000 Makuc Giuseppina Gorica, 100.000 POLITIKA / TRŽAŠKA OBČINA SV. JAKOB / V SODELOVANJU MED OBČINO, ACLIJEM, ERM1JEM IN CAR1TASOM Že prve polemike o novih sosvetih Odprli zavetišče za tuje priseljence v težavah Vzhodni Kros: zahteve LS in lllyjeve liste Prostora boža 16 gostov Izvolitev predsednikov rajonskih svetov ustvarja že prve probleme v koaliciji Oljke in v odnosih le-te s Stranko komunistične prenove in predvsem z Illyjevo listo. Do trenj je prišlo predvsem na Vzhodnem Krasu, kjer je predsedniško mesto zahtevala Ljudska stranka (Mauro Ruzzier), zahteve po vodilni funkciji v tem sosvetu pa prihajajo tudi iz vrst liste »Z Illyjem za bodočnost Trsta«. V pričakovanju izvolitve predsednika (seja je napovedana za torek, 3.junija) je vzhodnokraški sosvet predsinoCnjim potrdil izvoljene svetovalce in opravil nekaj zamenjav. Sejo je vodil starejši svetovalec Zoran Sosič (SSk-Oljka), ki je uvodoma pozdravil v italijanščini in slovenščini. Francesca Serpija in Arian-no Dressi (oba NZ) sta zamenjala Sergio Marcon in Lorenzo Millo, Micheleja Spinellija (Forza Italia) pa Andrea Aba-scia. Za kroniko naj dodamo, da je Ljudska stranka kar dve mandatni dobi vodila ta kraški rajonski svet (predsednica je bila Silvana Moro) in sedaj bi hotela očitno obdržati njegovo krmilo. § predlagano rešitvijo ne soglaša SSk, dvomi pa baje prihajajo tudi iz DSL. Zahodnokraški svet bodo formalno umestili v torek, predsednika pa naj bi izvolili v petek, 6. junija. DSL se poteguje za ponovno izvolitev dosedanjega predsednika Zdravka Bisina, obstajajo pa tudi druge možnosti. SSk bo morda predložila kandidaturo Hemika Lisjaka ali Petra Starca, SKP pa Sergija Lipovca. Komunisti so že pred dnevi predlagali Oljki splošni politični odgovor za izvolitev predsednikov rajonskih svetov, seveda tam, kjer imata SKP in 11-lyjeva koalicija veCino. Desnica je večinska edinole v Barkovljah in v središču mesta, v ostalih treh mestnih sosvetih pa je razmerje sile med SKP in Illyjevo veCino ter desnico deset proti deset. O izvolitvi rajonskih predsednikov so na včerajšnjem srečanju razpravljali predstavniki Oljke. Odločitve je treba sprejeti na krajevni ravni, so dejali, v nasprotnem primeru bi se vrnili v Čase, ko so tudi o sosvetih odločala pokrajinska tajništva strank. V Trstu se je v zadnjih letih znatno povečalo število tujih priseljencev, ki nimajo urejenega in zagotovljenega bivališča: gre predvsem za pribežnike iz nekdanje Jugoslavije, v zadnjih Časih pa tudi za Kurde, ki se pretihotapljajo v Trst na turških trajektih, pa še za veliko tujcev iz vzhodnoevropskih in izve-nevropskih držav. Za vse te bo odslej na razpolago novo zavetišča, ki so ga včeraj predali namenu s kratko slovesnostjo, katere so se udeležbi tržaški župan Ric-cardo Illy, škof Evgenij Ro-vignani, predsednik Adija Franco Purini in predsednik Ermija Nemo Gonano. Strukturo je uredilo združenje Acli v sodelovanju s tržaško občinsko upravo in s finančno pomočjo deželne ustanove za priseljence Ermi, vodila pa ga bosta Adi in Caritas. Središče za prvo pomoC priseljencem v težavah so uredili v dvenadstropnem poslopju na Šentjakobskem bgu 15 (na sliki), kjer je na razpolago 8 dvoposteljnih spalnic za 16 priseljencev in drugi prostori za družbeno življenje. V središče se bodo lahko zatekli tujci, ki jih bo prijavila občinska socialna služba ah drugi uradi, ki se ukvarjajo s priseljena. Vsi, ki se zadnja leta spopadajo s problemi priseljencev, so soglasno zahtevah že dolgo Časa, da bi v Trstu uredili tako zavetišče, ki je nujno potrebno tudi glede na obmejno lego mesta in na pristanišče, ki je povezano z Bližnjim Vzhodom. Zavetišče, ki so ga otvorih včeraj, bo sprejelo prve goste prihodnji torek, 3. junija ZGONIK / POLEG VIN SO TUDI LETOS NA NJEJ DRUGI PRIDELKI Odprli XXXIII. razstavo vin SinoCi so v Zgoniku slovesno odprli XXXIII. občinsko razstavo vin in drugih kmetijskih pridelkov. Razstava se odvija na tradicionalnem prireditvenem prostoru pred županstvom, vino in ostali pridelki pa bodo na ogled oziroma pokušnjo do nedelje, ko bo na sporedu tudi nagrajevanje vinogradnikov. Kot je na sinočnji otvoritvi povedala županja Tamara Blažina, ta tradicionalna prireditev hoCe opozoriti na pomen primarnega sektorja, ki kaže znake nove življenjskosti tudi v naših krajih, saj se je vse pogosteje oprijemajo tudi mladi. Podžupan in odbornik za kmetijstvo Rado Milic pa je na otvoritvi govoril o značilnostih letošnje razstave. Povedal je, da je občinska uprava po pozitivni izkušnji iz lanskega leta ponovno povabila poleg vinogradnikov tudi druge kmetovalce k sodelovanju, tako da so na letošnji razstavi tudi mlečni izdelki, slanina, med in še kaj. Kar zadeva vina, naj omenimo, da je na razstavi 13 vzorcev namiznega belega vina, 10 vzorcev terana in 13 vzorcev sortiranega vina. V svetoivanski vojašnici proslava 145. obletnice policije Včeraj so tudi v Trstu praznovah 145. obletnico ustanovitve policije: svečanost Se je odvila v svetoivanski vojašnici ob Prisotnosti najvišjih predstavnikov krajev-nib institucij (na sliki: prefekt De Feis in kvestor Santori pred postrojenimi policiji), pa tudi pohcistov iz Slovenije in Hrvaške. Prebrali so poslanice preedsednika Scalfara, predsednika vlade Prodija, notranjega ministra Napolitana in poveljnika policije Masoneja. Po blagoslovu škofa Ravignanija je kvestor Vincenzo Santori podal obračun delovanja policije v zadnjem letu, ko je po vsej državi umrlo 15 pohcistov, 2.083 pa jih je bilo ranjenih. Kvestor je tudi orisal delovanje pobrije na Tržaškem: zabeležili so 7.188 kazenskih dejanj, od tega 4.206 tatvin, sodstvu so prijavili 1.939 oseb, 289 so jih aretirali, veC kot 24 tisoC pa so jih identificirali. Kvestor je ugotovil, da se je število kaznivih dejanj v zadnjem letu rahlo znižalo, predvsem pa je naglasil vlogo policije, ki ne sme meriti samo k preprečevanju kaznivih dejanj in k odkrivanju storilcev, pač pa v sodelovanju s celotno družbo ohranjevati in uveljavljati vrednote civilnega sožitja. Med svečanostjo so podelili priznanja zaslužnim policistom. Stiki cttjakov Slomška s koroškimi rojaki Pred kratkim ste lahko v dnevniku prebrati članek o obisku dijakov pedagoškega liceja A.M. Slomška na Ljudski šoli Mohorjeve družbe in na Zvezni gimnaziji v Celovcu. Ob tisti priložnosti so se naši dijaki predstaviti avstrijskim sovrstnikom z igrico Modra vrtnica Prejšnji konec tedna pa so nam vrnili obisk elani lutkovne skupine Mi smo mi, ki so obenem tudi dijaki Zvezne gimnazije iz Celovca, in ravnateljica ter nekaj učiteljev Mohorjeve Ljudske šole. V petek, 23. maja, so prispeti v Trst. Dobrodošlico smo jim pripravili na Re-pentabm, kjer so lahko ob prigrizku občudovati razgled na naš prelepi Kras. Sledil je ogled Kraške hiše, kjer je prof. Loreda-na Guštin predstavila prostore in opisala potek Kraške ocheti. Da bi še bolj poglobljeno spoznali našo tradicijo, smo avstrijske dijake pospremiti naslednje ju- tro v barkovljansko osnovno šolo F. S. Finžgarja, kjer nam je naša bivša ravnateljica prof. El-vi Slokar predstavila barkovljansko nošo, učiteljice pa so nam orisale delovanje šole. Po tem .srečanju z našo ljudsko dediščino in šolsko stavamostjo smo se vsi podati v Marijin dom pri Sv. Ivanu, kjer so nam Korošci odigrati zelo zanimivo in zahtevno igro Evgen. Glavna oseba te lutkovne predstave, pri kateri je izstopala zelo lepa scenografija, je ravno Evgen, ki se loti nemogoče naloge - skuša najti človeka. Mu to uspe? Odgovor na to uganko poznamo samo tisti, ki smo si v soboto zjutraj ati v petek zvečer ogledati igro. Z navdušenim ploskanjem v dvorani se je zaključila predstava in z njo tudi dvodnevni obisk naših sovrstnikov. Posloviti smo se z željo, da bi se Cimprej srečati! Jasna Tuta NOVICE Motociklisti za pomoč malemu Martinu Nikoliču Skupina tržaških ljubiteljev motornih koles je na svojih straneh na internetu (http://www.univ.trie-ste.it/~diciotto/moto/urg.htm) objavila nujni poziv javnosti, naj pomaga malemu Martinu Nikoliču iz Črnega kala. Gre za otroka, ki še ni dopolnil tretjega leta starosti, že dalj Časa pa mu huda oblika ciroze uničuje jetra, zaradi Cesar ga bodo Cez Cas operarirati v Milanu, kjer mu bodo presadili nova jetra. Do tedaj pa je Martinu nujno potrebna posebna in izredno draga hrana, ki je ni na prodaj v Sloveniji, pac pa samo v italijanskih lekarnah. Poleg tega mora malček na številne in drage zdravniške preglede v Ljubljano in v Milan. Starši so zaradi vsega tega v hudi finančni stiski in tržaški ljubitelji motornih koles so jim priskočiti na pomoC z pozivom javnosti, naj podpre družino malega Martina Nikoliča s prispevki na tekoči račun št. 51400 620 63 200 82710 361336 35 pri koprski Kreditni banki. Praznik bifeja Tomažič Danes od 17. ure dalje bodo v Ul. Cassa di Rispar-mio praznovali stoletnico bifeja TomažiC: na cesti bodo urediti šotor, pod katerim bodo nudili občinstvu pivo in tradicionalne okusne izdelke tega znanega bifeja. Komemoracija na Proseku Na travniku blizu proseške železniške postaje, kjer so nacifašisti 29. maja 1944 obesiti deset talcev iz represalje po uspeti partizanski akciji, bodo jutri 1. junija, ob 11. uri počastiti spomin nedolžnih žrtev. Na komemoraciji, M jo prireja krajevna sekcija VZ-PI-ANPI Prosek-Kontovel, bodo sodelovati Godbeno društvo Prosek, moški pevski zbor Vasilij Muk in Amaterski oder Jaka Stoka s priložnostno glasbo, pesmijo in recitacijami. Govorila pa bosta sen. Paolo Šema in Jože Koren, (b.r.) Volitve za obnovitev organov ustanove ENAM V ponedeljek, 2. junija, bodo od 9. do 14. ure na didaktičnih ravnateljstvih šol volitve za obnovo upravnega sveta in pokrajinskih odborov ENAM (ente nazionale assistenza magistrale - državna podporna ustanova za osebje in osnovnih šol). Volilno pravico ima učno, vodilno in nadzorno osebje osnovnih šol in vrtcev v staležu, saj so le-ti elani te ustanove, ENAM nudi svojim elanom razne storitve, npr. denarni prispevek za zdravljenje, razpisuje štipendije za poklicno izpopolnjevanje svojih elanov ter štipendije za šolanje njihovih otrok. Pokrajinski odbor ENAM sestavlja predsednik in funkcionar pokrajinskega šolskega urada, ki ju imenuje pokrajinski šolski skrbnik ter en predstavnik, ki ga izvoli vodilno in nadzorno osebje ter štirje predstavniki, ki jih izvoli učno osebje osnovnih šol in vrtcev. Pokrajinski odbor preučuje in odobrava prošnje elanov ter je vezni člen med glavnim sedežem ustanove in elani. Sindikat slovenske šole kandidira na enotni listi CGIL, QSL, UIL, SSS gospo Eddo Pregare, ki poučuje na osnovni šoti »M. Samsa« pri Domju in vabi vse volilne upravičence, da množično podprejo to kandidaturo. Poseg tržaških gasilcev Tudi tržaški gasilci so morati poseči s svojim gasilskim Čolnom pri požaru 12-metrske jadrnice, ki se je vnela sredi morja pred Lignanom. Požar so pogasili v krajšem Času, na sreCo niso potniki jadrnice utrpeti poškodb. r POLETNO DELOVANJE / V REPENTABRU IN ZGONIKU IŠČEJO ANIMATORJE n Bližajo se polelni centri za najmlajše V Devinu bo občinski celodnevni in jutranji center Bliža se poletje in konec šolskega pouka, zato pa pripravljajo tudi v okoliških občinah poletne centre za najmlajše, repentabrska in zgoniška občina pa sta razpisali javni natečaj za animatorje oz. animatorke.. Občina Zgonik bo organizirala poletni center od 30. junija do 11. julija v osnovni šoli 1. Maj 194 v samem Zgoniku, občina Repenta-bor pa bo priredila poletni center v sodelovanju s kulturnim društvom Kraški dom od 1. do 11. julija v otroškem vrtcu na Colu. V obeh primerih bo delovni urnik animatorjev 8 ur dnevno razen sobote, opraviti pa bodo morali tudi 5 predhodnih ur v Zgoniku oz. 10 v Re-pentabru. Plača bo znašala 1.300.000 lir brez odtegljajev. Zainteresirani, ki morajo biti stari vsaj 18 let, naj predstavijo prošnjo na navadnem papirju na občinsko tajništvo do 14. junija in sicer do 12. ure v Zgoniku in do 14. ure v Re-pentabru z navedbo kraja in datuma rojstva, italijanskega državljanstva ali državljanstvo države Evropske unije, naslova in morebitne telefonske številke, potrdilom o opravljeni izobrazbi druge stopnje in z izjavi, da pisno in ustno obvladajo slovenščino. Pri sestavi prednostne lestvice bodo upoštevali dokumentirano obiskovanje specifičnih tečajev in predhodne delovne izkušnje animacije. Za podrobnejša pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na občinski tajništvi. Občina Devin Nabrežina pa je sporočila, da sprejema vpisovanja otrok od 2. do 10. leta starosti v poletni center, ki bo od 15. julija do 8. avgusta v državnem otroškem vrtcu v Devinu z urnikom od 8. do 16. ure. Poskrbljeno bo tudi za kosila, starši pa bodo lahko poslali svoje otroke v center tudi samo dopoldne, od 8. do 13. ure. Otroke bodo lahko peljali s šolskim avtobusom, ki bo na razpolago za vse, ki bodo za to prosili. Dejavnosti v centru bo vodila skupina poklicno usposobljenih vzgojiteljev. Vpisne pole so na razpolago v občinskem uradu za šolstvo, na katerega se starši lahko obrnejo za morebitne dodatne informacije (tel. 6703208) od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, ob sobotah od 9. ure do 11.30 in v ponedeljkih in sredah tudi od 15. ure do 17.30. j BORŠT - ZABREŽEC / h Prečnik vina se je začel z veliko prireditvijo otrok Sinoči se je v Hribenci, na prireditvenem prostoru PD Slovenec, začel Praznik vina: uvod v sicer tradicionalno vaško šagro, ki jo prirejajo društveni delavci iz Boršta in Zabrežca, so ponudili učenci osnovnih šol dolinskega didaktičnega ravnateljstva, ki so se sinoči srečali v Hribenci na zaključni prireditvi ob letošnjem športnem dnevu. Pomerili so se v raznih igrah, med drugim zaigrali tekmo med dvema ognjema, nastopili s kulturnimi utrinki, ki so jih pripravili za 'zaključek šolskega leta in prejeli nagrade za svoj športni uspeh. Po prireditvi je na plesišču zaigrala godba Long Žlunk. Praznik vina, ki doživlja letos svojo 27. izvedbo, bo trajal vse do ponedeljka. Na njem sodeluje 14 vinogradnikov iz Boršta in Zabrežca, vse dni bo torej na voljo pokušnja domačih belih in črnih vin. Danes zvečer bo za plesno zabavo igrala skupina Happy day, jutri ansambel Status Symbol, v ponedeljek pa Kraški kvintet. V nedeljo popoldan bo kot običajno na vrsti tudi kulturni spored, in sicer s koncertom godbe na pihala Arcobaleno pod vodstvom Ennia Krisanovskega. (dam) JAVNO SREČANJE Nujen je nov zakon o mednarodni kooperaciji O »mednarodni kooperaciji« s Tretjim svetom se premalo govori. To je mnenje Marine Romi, članice ženskega Foruma SKP, ki je v sredo uvodoma spregovorila na srečanju o »ženskah in moških v načrtih za razvoj podsaharjanske Afrike«. Na večeru, ki so ga organizirale članice foruma SKP in združenja Luna e 1’ altra v trgovini Bottega del Mondo, je o tej temi spregovorila Patrizia Zanoni, diplomirana v diplomatskih in mednarodnih vedah, ki je predstavila svojo diplomsko tezo o tem problem. Sledil je zanimiv video-po-snetek, ki so ga v južnem Kongu (bivšem Zairu) posnele razne nevladne organizacije, poanta pa je bila vloga žensk pri razvoju (tudi ekonomskem, saj so bistvene v poljedelstvu) afriških držav, važno pa je tudi valorizirati tamkajšnje lokalne stvarnosti. Prireditev je zaključila deželna svetovalka SKP Elena Gobbi, ki je prisotnim predstavila zakonski predlog o kooperaciji. Predložila ga je na Deželi že oktobra (trenutno zahteva od 5. komisije, naj osnutek vključi na dnevni red), vsebuje razne novosti (gre med drugim npr. za nevladno sodelovanje raznih združenj v neposrednem stiku s krajevnimi skupnostmi), govor pa je tudi o posegu v bivši Jugoslaviji po Daytonskih sporazumih. A. G. ____POGOVOR S TAMARO STANESE_ Uspešno delo na raznih področjih Odličen nastop z ženskim zborom v Mariboru Kdo ne pozna Tamare Stanese, vsaj po glasu, saj nam pogosto ob jutranjih urah posreduje vesti preko tržaške radijske postaje; ob večernih urah, ko se zaključi televizijski dnevnik, pa se nam večkrat lepo nasmehne in pove, da se vidimo, ali slišimo naslednji dan. No, do tu novice in vesti v zvezi z našo tokratno intervjuvanko. Tamara je namreč nekaj več, kot samo prijetna in simpatična napovedovalka; je glasbenica, sama dobra pevka, sedaj pa tudi zborovodkinja ženskega zbora GM in tudi dekhškega kvarteta. Vedeb smo, da so se tekmovanja pevskih zborov pred kratkim v Mariboru udeležbi tudi naši zbori in to z velikim uspehom. Vedeli smo tudi, da je bila med temi tudi skupina pevk, ki jim je za las (za komaj en glas) ušlo zlato od-bčje. Pa nič zato, saj je bil uspeh kljub temu velik za začetek delovanja tega ženskega zbora in njegove zborovodkinje. S Tamaro smo se dogovorili za pogovor - in kje drugje, če ne na radijski postaji, kjer Tamara dela. S svojim delom je začela kot napovedovalka na tržaški radijski postaji leta 1989, prav v času, ko je le-ta izgubila svojo zvesto sodelavko Savino Remec. »Delo ni lahko, saj se začenja večkrat v zgodnjih jutranjih urah, ko beremo dnevna poročila; potem imamo na programu še snemanja v živo. Sama pa urejujem še tedenski horoskop, ki gre v oddajo ob ponedeljkih v sklopu oddaj »Mladi val«. Z vajo ženskega pevskega zbora GM je začela pred PREČNIK / NASTOP FANTOV IZPOD GRMADE Koncert na kraškem borjaču Dobro obiskan večerje priredilo domače drušh/o Vigred Kraški »borjači« znajo biti posebno prijetni koncertni prostori. To se je ponovno izkazalo na celovečernem koncertu, ki ga je imel Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade ta torek na Semčevi domačiji v Prečniku. Številne udeležence je na večeru uvodoma nagovorila Silva Tretjak Paulina v imenu prirediteljev, se pravi domačega društva Vigred; v imenu zbora pa je pozdravil Marko Tavčar. Potem je zadonela pesem. Fantje izpod Grmade so pod vod- stvom Iva Kralja zapeli vrsto narodnih in mnetnih iz svojega železnega repertoarja. Na programu so jih imeli prvotno osemnajst, bruno poskanje publike pa jih je prepričalo, da so dodali še dve. Pristavimo naj, da je večer popestril bivši napovedovalec Radia Trst A (sicer tudi sam član Fantov izpod Grmade) Gregor Pertot z recitacijo pesmi slovenskih avtorjev. Udeleženci pa so se po koncertu zadržali za bogato obloženimi mizami v prijetni družbi še dolgo v noč. približno sedmimi meseci. Zbor šteje okrog 18 pevk, s katerimi je Tamara zelo zadovoljna. »Sama sem začela s študijem klavirja in violine že zelo zgodaj. Klavir me je učila prof. Merlak, violino pa Jagoda Kjuder.« Opravila je študij na Pedagoškem Uceju in se nato odločila za študij filozofije na tržaški univerzi. »V tem času sem dobila ponudbo, da bi sodelovala na radijski postaji. In ker me vse novo priteguje, sem se odločila, da poskusim. In mislim, da sem preizkušnjo kar dobro prestala.« Potem, ko nam je na kratko omenila svoj študij petja, nam je natančneje opisala svoje delo z zborom, pa tudi s kvartetom, v katerem se Nataša in Silvia učita solopetja na tržaškem konservatoriju, Martina pa petje in še klavir. »Seveda imamo še načrte za prihodnost tako z zborom, kot tudi s kvartetom. Upam, da bomo z zborom nastopile na tekmovanju Seghizzi v Gorici; potem pa bomo videle, kako bo potekala naša dejavnost dalje.« Pa mislite, da se tu dejavnost Tamare zaključuje? Kje še! Je pridna telovadka in trenira razne panoge atletike, pa plavanje in sinhronizirano plavanje. Medtem ima seveda še vaje z zborom in s svojo skupino in bogve kaj ji še roji po glavi. Pa veliko sreče Tamara! NevaLukeš H UMRIA SANJINA PERTOT Vi Zadnja pot priče strašnih lonjerskih dogodkov PROTEST PRIMOŽA SANCINA Dolinska pošta brez uradnikov z znanjem slovenščine Od sobote, 24. maja pri okencih poštnega urada v Dolini ni več uradnikov z znanjem slovenščine. Na to je v pismu dolinskemu županu Borisu Pangercu ter v vednost vladnemu komisarju, predsedniku Italijanskih pošt Cardiju, predsedniku Republike Slovenije Kučanu ter tisku opozoril Primož Sancin, ki ugotavlja, da poštna uprava s tem krši svojo okrožnico z dne 3.10.1992, s katero se obvezuje, da bo v krajih, kjer je večina prebivalstva slovenskehga jezika, poskrbela za uradnike z znanjem slovenščine. Hkrati poziva dolinskega župana, naj ukrene vse potrebno, da se bo stanje na poštnem uradu spet normaliziralo. V drugem pismu, tokrat naslovljenemu na odgovornega urednika PD, Sancin opozarja še na eno kršitev italijanskih zakonov in Ustave ter mednarodnih listin. Tokrat gre za volilna potrdila za referendum, ki jih je dolinska občina razposlala samo v »italijanski fašistični obliki« (kot piše v pismu), kar predstavlja po njegovem mnenju »pravo barbarsko početje«. Koncert v zgoniški cerkvi V petek, 16. maja, se je v zgoniški župni cerkvi po šmar-nični večerni maši vršil kratek koncert manjšinskih pesmi. Tudi letos je domači cerkveni pevski zbor želel počastiti Devico Marijo z izborom njej posvečenih skladb slovenskih avtorjev. V prijetnem somraku je tako ob donečem vzoku oigel večkrat pa tudi brez glasbene spremljave, v ubranih glasovih pod taktirko zborovodje Toneta Kostnapfla oživela glasba Vinka Vodopivca, Ignacija Hladnika, Matija Tomca, Ivana Laharnarja in Hugolina Sattnerja. Zbor je zapel vrsto znanih in manj znanih pesmi: spremni tekst je brala Jasna Milkovič, pri zadnji pesmi, vedno priljubljeni Spet kliče nas venčani maj, pa so se petju pridružili še prisotni in tako skupaj z zborom veselo zaključili prijetni koncert. Izpolnila se ji je zadnja želja. V sredo, 21. maja so na kati-narskem pokopališču pokopali Santino Pertot iz Lonjerja, ki pa je v povojnem času živela v Ljubljani in tam tudi umrla v visoki starosti 96 let. Njeno ime mladim generacijam pove malo ah nič, več vedo o njej predvsem tisti lonjerski domačini, ki so bili priča napadu collot-tijevcev, masovcev in Nemcev na lonjerski bunker, v katerem se je tedaj zadrževala skupina partizanov, pripadnikov VDV. To se je dogajalo v dopoldanskih urah 21. marca 1945. Neposredno pred napadom so obkolili vas in začeli vdirati v hiše. Pri tem so vdrli tudi v hišo Andreja in Santine Pertot in tudi njiju aretirali in mučili v vaškem Do-polavoru. Spraševali so predvsem po njunem sinu Danilu, ki je bil tedaj v bunkerju. Posebej so se znašali nad Santi-ninim možem Andrejem, enem prvih lonjerskh aktivistov skupaj z ženo Santino. Ker ni črhnil besede, so ga nazadnje odvlekli pred vhod v bunker in zahtevali, da ga odpre. Ker se je temu uprl, so ga z rafali pokosili. Pri preboju iz bunkerja so padli trije borci, trem pa je uspel pobeg, med njimi tudi Santininemu sinu Danilu. Odsek za zgodovino pri NSK hrani avtentični Santinin zapis pripovedi o tem dogodku. Njena pripoved je klena in izpričuje ženo, ki jo moževa smrt ni zlomila in je ostala trdna na svojih pozicijah aktivistke narodnoosvobodilnega gibanja, kot je bila že od leta 1942 dalje, ko je bila med šestimi ustanoviteljicami vaške organizacije antifašistične ženske zveze, natanko 29. junija 1942. Po prihodu iz koro-nejskih zaporov ob osvoboditvi je odšla v Ljubljano, kamor se je zatekel tudi njen sin Danilo, da bi se izognil obsodbi na smrt zaradi sodelovanja v NOB. Zaradi zvestobe osvobodilnemu boju, zaradi odločnega aktivističnega dela in trpljenja, ki ga je morala prestati, je novembra 1981 v Ljubljani prejela tudi odlikovanje - medaljo za hrabrost, ki ji j° je podelilo takratno predsedstvo SFRJ, iz" ročil pa Repubbški odbor zveze borcev NOV v znak priznanja in hvaležnosti za dragocen prispevek v boju za svobodo. 52 let po tistem strahotnem jutru v Lonjerju počiva zdaj v rodni zemlji. (j-*-) OBČINA ZGONIK ZZZHH. ZAŽSTfaA VIN in drugih kmetijskih pridelkov ZGONIK, 30. in 31. maja ter 1. junija 1997 DANES, 31. maja 1997 ob 9. uri, mednarodni balinarski turnir SK Kras, za XXIV. POKAL KRASA (finale ob 18. uri) ob 16. uri Mednarodni turnir v ženskem in moškem rokometu za HI. POKAL KRASA ob 18. uri odprtje kioskov ob 21. uri finalna tekma v rokometu, v SKC v Zgoniku ob 21. uri ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET & BRACOKOREN JUTRI, 1. junija 1997 ob 16. uri odprtje kioske ;, ob 18.30 koncert pihalnega ansambla »BIG BAND LONG ZLUNK« ob 20. uri nagrajevanje vinogradnikov nagrajevanje likovnega nateCaja za otroke iz vrtca in osnovnih šol zgoniške občine v organizaciji KD RdeCa zvezda in KRD Dom BrišCiki ob 20.30 ples z ansamblom ADRIA KVINTET Ponudba tipične domače hrane. - Zagotovljen parkirni prostor Vabljeni! vabi na ZAKLJUČNO PRODUKCIJO GOJENCEV danes, 31. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu Nastopajo komorne skupine pihal, trobil in tolkal ter gojenci pripravnice VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 31. maja 1997 PANKRACIJ Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.39 - Dolžina dneva 15.14 - Luna vzide ob 2.57 in zatone ob 15.34. Jutri, NEDELJA, 1. junija 1997 SV. RESNJE TELO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,1 stopinje, zračni tlak 1021,7 mb narašča, veter 6 km na uro vzhodnik, vlaga 58-od-stotna, nebo rahlo pooblače-no, morje skoraj mimo, temperatura morja 17,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Gabriele Ellero, Francesco Cesanelli, Carlo Micheli, Eleonora Maria Grazia La Spina in Ales-sandra Luisa La Spina, Mat-teo Boni, Martina Martellani. UMRLI SO: 77-letna Angela Brišar, 67-letna Giustina Andreutti, 80-letni Simone Bartole, 81-letni Bruno Fabro, 87-letna Paola Hrobat, 83-let-ua Rita Millo, 85-letna Albina Carli, 75-letni Virgilio' Zane-Vra, 97-letni Antonio Steffe, 76-letna Lea Centassi, 97-let-na Anna Faraguna. U LEKARNE Od PONEDELJKA, 26. do SOBOTE, 31. maja 1997 Normalen umik lekarn od 8-30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul- Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). FERNETIČI - (tel. 416212) ~ s predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19-30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio Z,\ Ntrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89.. FERNETIČI - (tel. 416212) ' s predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odbrpta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (tel. 638454). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Camere da letto«, r. Simona Izzo, i. Diego Abatantuono, Maria Grazia Cucinotta. EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Musič Graffity, i. Tom Hanks. EKCELSIOR AZZURRA - 17.00, 19.30, 22.00 »La dodicesima notte«, po komediji VVilliama Shakespeara. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Potere assoluto«, i. Clint Eastvvood. NAZIONALE 1 * 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Hamlet«, R. K. Branagh. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’ulti-mo appello«, i. Gene Hack-man. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II Santo«, i. Val Kilmer. NAZIONALE 4 -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Mela e Tequila«. MIGNON -.16.00 - 22.00 »Le piccanti passioni di un maschio latino«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30 »La carica dei 101«; 18.20, 20.10, 22.10 »Un giorno per čašo«, i Michael Pfeiffer, George Cloney. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »II bagno turco-Ha-mam«, r. Ferzan Ozpetek, i. Alessandro Gassman, Fran-cesca D’Aloja, Carlo Cec-chi. LUMIERE - 18.15, 20.15, 22.15 »Basquiat«, i. Jeffrey VVright, Benicio del Toro, David Bowie. Max in Murizio vabita stranke in prijatelje na otvoritev nove trgovine v ulici Flavia 22 Danes 31. maja 1997 od 15. ure dalje PD SLOVENEC Priredi v parku vHribenci v ZabreZcu Gjj ry Praznik <^lil ^ VINA Danes, 31. maia od 20.30 dalje ples z ansamblom Happy Day Jutri, 1. iunija ob 18. koncert godbe Arcobaleno od 20.30 dalje ples z ansamblom Status Symbol PONEDELIEK, 2. JUNIJA od 20.30 dalje ples z ansamblom Kraški kvintet s pevcem Bracom Korenom Vse dni bodo delovali dobro založeni kioski Razstava vin domačih vinogradnikov VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA tržaške pokrajine vabijo na proslavo 53. obletnice obešanja 10. talcev v nedelo, 1. junija, ob 11. uri pri spomeniku na travniku blizu proseške železniške postaje M PRIREDITVE GLASBENA SOLA GODBE NA PIHALA IZ RIC-MANJ vabi na ZAKLJUČNO PRODUKCIJO gojencev danes, 31. t. m., ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo komorne skupine pihal, trobil in tolkal ter gojenci pripravnice. DANES, 31. MAJA bo po večerni maši ob 20. uri v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah SLOVESNI ZAKLJUČEK ŠMARNIC. SmarniCni koncert bodo oblikovali zbori Vesela pomlad pod vodstvom Franca PohajaCa, CPZ Sv. Jernej pod vodstvom Aleksandre Pertot, Komorni zbor Resonet, ki ga prav tako vodi dirigentka Aleksandra Pertot. Priložnostno misel bo podala gospa Nataša Sosič. Vabljeni! VZPI-ANPI , ANED in ANPPIA tržaške pokrajine vabijo na proslavo 53. obletnice obešanja 10. talcev, ki bo jutri, 1. junija, ob 11. uri pri spomeniku na travniku blizu proseške železniške postaje. AMATERSKI ODER JAKA STOKA, MoPZ VASILIJ MIRK, GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabijo na predstavitev knjige Neve Lukeš »Delčki našega vsakdana« v sredo, 4. junija, ob 20.30 v SošCevi hiši. Nastopili bodo elani AO J. Stoka ter pihalni kvintet G. D. Prosek. MPZ IGO GRUDEN vabi na ZAKLJUČNI KONCERT, ki bo v soboto, 7. junija 1997, v Nabrežini, na borjaču pri UŠAJU ob 21. uri.s q OBVESTILA DANES, 31. MAJA bo ob 20. uri v Nabrežinski cerkvi »SLOVESNI ZAKLUCEK ŠMARNIC«. Med mašo bo spregovoril PREDSTOJNIK S SVETE GORE. ZakluCil bo nastop vokalni trio »MUSIČA - NOSTER AMOR« iz Trsta. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB - ul. Donizetti 3, vabi danes, 31. maja, ob 19. uri na večer na katerem bo mladi snemalec Marko Civardi predstavil otočje Maldive in njen podmorski svet. Prisrčno vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi na okroglo mizo ob izidu knjige dr. Rafka DOLHARJA »Leva sredina in tržaški Slovenci - II. del«. Diskusijski veCer, pri katerem bodo sodelovali protagonisti takratnega pobticnega dogajanja, bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3 v Trstu, v ponedeljek, 2. junija, ob 20.30. SLOVENSKI KLUB pod pokroviteljstvom ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, vabi v torek, 3. junija ob 20.30 na predstavitev knjige »Mračna leta v Benečiji« (Gli anni bui della Slavia). Knjigo bo predstavil s svojim sodelavcem odgovorni urednik Doma monsignor Marino Qualizza. Nekaj utrinkov iz knjige bo prebrala naša priznana umetnica, be-neCanka Claudia Raza. KONTOVELSKI JUSAR-SKI ODBOR sklicuje občni zbor v petek, 6. junijal997, ob 20.30 v prvem in 21. uri v drugem sklicanju v prostorih telovadnice SD Kontovel. POJ, PLESI, IGRAJ IN SE KAJ V VESELJE SEBI IN DRUGIM, velika otroška prireditev pevskega društva Vesela pomlad in MarijaniSCa na Opčinah, Narodna, 89. So- Danes se pri Z’pano-vih velika feSta^lavi. Dreja se s Štefanijo že kar 50 let veseli, zato jima kličemo mnogo sreče in predvsem zdravja v nadaljnem skupnem Življenju. vnuki Marko, Alenka in Tomaž Danes praznujeta zlato poroko Olga Komar m Emil Kralj Vse najboljše jima Želita sinova Marino in Vasilij z družinama ŠAGRA V TREBČAH V borovem gozdičku pri nogometnem igriSCu danes, 31. 5. in jutri, 1. 6. SVEŽE JEDI NA ŽARU IZVRSTNA VINA Igrala bosta ansambla KRAŠKI OVČARJI in FE NIX bota, 7. junija ob 20. uri v dvorani Finžgarjevega doma koncert OPZ OS Danila Lokarja iz Ajdovščine pod vodstvom Marinke Šuštar in ob klavirski spremljavi Tatjane Krapež ter nastop zborov Vesela pomlad. Nedelja, 8. junija: ob 9. uri sv. maša na prostem; ob 10. uri odprtje delavnic, ki jih bodo vodili številni animatorji; ob 13. uri skupno kosilo; ob 14. uri lutkovna igrica Lenčke Ku-perjeve Kapljica Mavrinka v izvedbi lutkarjev SKD Šmihel s Koroške; ob 14.30 vodene otroške igre; ob 16. uri prikaz izdelkov in animiranih točk obok iz vseh sodelujočih delavnic, nastop ansambla Zamejski kvintet, dua Martina in Mitja Malalan, harmonikarjev Alme in Boruta Vi-dau, fantovske vokalne skupine ter malih solistov OPZ Vesela pomlad. Povezovala bo Sara Balde. Prisrčno vabljeni! OBČINA ZGONIK razpisuje javno selekcijo za dodelitev poklicnega naloga za animatorja/ko poletnega cenba, ki bo od 30. junija do 11. juhja 1997. Rok za predložitev prošenj zapade 14. junija 1997. KRUT obveSCa, da je Se nekaj mest na razpolago za 9-dnevno letovanje na Malem Lošinju v prvi skupini in sicer od 17. 6. do 26. 6. 1997. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v ul. Cicerone 8, tel. 360072. MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE (ul. Donizetti, 3) obveSCa, da so na razpolago informacije o raznih pobudah za preživetje poletnih počitnic za mlade in študente: POLETNI TEDNI V TAIZEJU, v Franciji, INTERNATIONAL SUMMER ČAMP v Logarski dolini, DRAGA MLADIH na temo »Prihodnja postaja: Evropa!«, na Opčinah, POTOVANJA za študente (Irska, Škotska, Skandinavija, južna Italija in Sicilija, Aquafun, Češka in Slovaška, Grčija, Turčija, Egipt, ZDA), ki jih ponuja Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Za vse informacije: tel. St 370846 - od pon. do pet. od 9. do 17. ure. SKLAD MITJA CUK vpisuje oboke v POLETNA SREDIŠČA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno srediSCe v oboSkem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen ob sobotah (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julija do 30. septembra od 8. do 13. ure -možno vpisovanje iz tedna v teden. KD O. ŽUPANČIČ bo 20. sept. letos priredilo izlet v R. Emibo na koncert rock skupine U2. Zaradi omejenega števila vstopnic, prijave Cimprej! Tel. 0481/537525. a SPISKE VESTI DRŽAVNA NIŽJA SREDNJA SOLA SV. CIRILA IN METODA v Trstu vabi na odprtje razstave v okviru evropskega vzgojnega projekta »Jezik, kultura, stil življenja« v sredo, 4. junija 97, ob 18.30 v Galeriji Tržaške knjigarne v ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Razstava bo odprta do 14. junija. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30. S_____________IZLETI SD GRMADA - jamarski odsek organizira jubi, 1. junija avtobusni izlet in pohod v prelepo dolino Tolminke v Triglavskem narodnem parku. Ogledali si bomo cerkvico Javorco iz 1. svetovne vojne, večnadstropne bunkerje in nato Se sotesko Tolminske Korite. Za informacije in vpis telefomrati od 18. do 20. ure na St. 200587. PARTIZANSKI KLUB - Boljunec priredi v nedlejo, 8. junija 1997, izlet v SLOVENIJO. Ogledali si bomo Idrijo in partizansko bolnišnico Franjo. Spremljali nas bodo VESELI GODCI. Podrobnejše informacije dobite v Klubu ali na tel. št. 228050. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja 11. junija izlet v Sirmione ob Gardskem jezeru. Vpisovanje v torek, 3. junija na sedežu društva v ul. Cicerone 8, tel. 360324. MALI OGLASI tel. 040-7796333 DISKOTEKA HIPPODRO-ME v Tržiču obvešča, da se tečaji latinsko ameriških plesov z Brankom in Vesno nadaljujejo celo poletje na zunanjem plesišču. Vpisovanja vsak petek in soboto od 21. ure dalje. Inf. tel. 040/299989. BORIS SPORTS CLUB -Športni center Ervatti, BrišCiki prireja v petek, 6. junija, ob 21.30 rock nbollski koncert skupine »Dirty fin-gers«. Obeta se nepozaben večer! Vstop prost. Ne zamu- dite!! ZADRUGA ZAPOSLI žensko osebje z italijanskim državljanstvom za čiščenje uradov. Tel. 943294. PRODAM OPEL CORSA GLS 12, novi model ’93 v odličnem stanju, »full optio-nal«. Tel. na St. 421412 ob uri kosila oziroma zvečer. POTREBUJETE LESTVE za nabiranje češenj? Nudimo vam to in veliko drugega -Pohištvo Koršič, ul. S. Cilino 29, Trst, tel. 54390. NUDIM pomoč v gospodinjstvu. Tel. 0038667/42250. PRODAM STANOVANJE v bližini velesejma: soba, manjša soba, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, shramba -vsega 65 kv.m. / H. nadsbopje z dvigalom in ogrevanjem. Popolnoma opremljeno, s pralnim sbojem, hladilnikom in kuhinjskimi pripomočki. Garaža za avto srednje velikosti. Takoj vseljivo, za 200 mi-lionov Ib. Tel. 040/368310. TRGOVINA s sanitarnimi artikli nujno išče prodajalca-ko. Ponudbe na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »sposobna«. HIŠICA na Krasu, priključena, 60 kv.m. s 60 kv.m. kleti, 700 kv.m. terena, mogočna amplacija 60 + 60 kv.m., 200 milijonov lir. Tel. 229121. HIŠA na Krasu, 140 kv.m. s 140 kv.m. kleti, mogočna amplacija 60 + 60 kv.m., 3200 m terena, 500 milionov lir. Tpl 729121 GARDALAND! GARDA-LAND! GARDALAND! Udeležite se tudi vi izleta v Gar-daland dne 7. junija. Odhod z avtobusom je predviden v jutranjih urah iz Kopra. Prijave in informacije v turistični agenciji Gec tours na Škofijah, 1500 m po mejnem prehodu Škofije in pred bencinsko črpalko. Tel/fax 0038666549588. 26-LETNO DEKLE išče delo kot sekretarka, odlično znanje slovenščine, dobro hrvaščine in nemščine, v zadostni meri angleščine, vešča rabe računalnika programov windows, word, star. Tel. 040/211941 ob urah kosila oz. večerje - Katja. AVTO SKODA Forman, bele barve, letnik ’95, klimatiziran, v odbčnem stanju, prodam po oceni Quattroruote. Tel. 228015. PRODAJAMO HARMO- NIKO znamke Victoria, »120 bassi sciolti«, za 2.500.000 lir. Tel v večernih urah na St. 040/299577. PODJETJE išče delavca • avtoličarja z večletno prakso. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »avtoličar«. IŠČEMO v najem pritlične prostore, vsaj 30 kv.m., primerne za obrtniško oz. manjšo trgovsko dejavnost na Opčinab-Proseku in okolici. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, pod šifro »delavnica«. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara - Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 200898. MEDJA VAS 1, pri Zupanovih je osmica. V RICMANJIH je odprl osmico Zoran. Vabljeni! V PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Silvana Kocijančič. Prej ko ga spijemo, prej bo mir v hiši. OSMICO sta odprla Cvetko in Ivan Colja v Sa-matorci St. 20. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudijo domačo kapljico in domač prigrizek. OSMICO je v Saležu odprl Jožko Škrk. OSMICO je odprl Brajnik Alfredo, Domjo 172. Toči belo in črno vino, ima domač prigrizek. Tel. 281244. OSMICO sta odprla Nini in VValter Pertot - Spjlni, Nabrežina St. 16. LOVRHLA BORIS iz Doline toči belo in črno vino. PRISPEVKI Ob 16. obletnici smrti (30.5.1981) Danila Baša darujeta žena Lucija in hči Annamaria 25.000 lir za TPK Sirena in 25.000 lir za SKD - Barkovlje. V spomin na Jurija Slokarja darujejo Elvi, Martina in Simona 500.000’lir 'za barkovljansko cerkev, 500.000 lir za Marijin dom v Rojanu, 250.000 lir za SKD - Barkovlje in 250.000 lir za barkovljanski cerkveni pevski zbor. V isti namen daruje soseda Lidia Beltramini 200.000 lir za SKD -Barkovlje. V spomin na dragega moža in očeta Viktorja Pernarčič darujejo žena in hčeri 100.000 lir za Dekliški zbor Devin, 100.000 lir za Zbor Fantje izpod grmade in 100.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Bogomilo Košuta - Švab (Milka Zupanova) darujejo mož in otroci 100.000 lir za SD Mladina, 100.000 lir za SD Vesna, 100.000 lir za KD Vesna, 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 100.000 lir za spomenik padlim NOB v Križu. 1.6. bo 21. obletnica smrti Franca Sossi. V njegov spomin daruje Pierina 50.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu. V spomin na Jurija Slokarja darujeta Giorgio in Giuliana Cerniani 100.000 lir za Marijin dom v Rojanu. Namesto cvetja na grob Milke Švab daruje Ida Purič z družino 25.000 lir za MoPZ Vesna in 25.000 lir za Dekliški zbor Vesna. V spomin na sosedo Julko Gruden por. Verginel-la darujeta Ida in Drago Purič 20.000 lir za Dekliški pevski zbor Vesna. Za sodelovanje ob postavitvi maja prispeva odbor za postavitev maja 100.000 lir za SKD Slavec in 100.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj. Namesto cvetja na grob pok. Pine Zahar, Stanka Škrinjarja, Santine Pertot in Aquilina Dmscovicha daruje družina Gombač-Kuret 100.000 lir za gradnjo športno-kulturnega centra v Lonjerju. Za sekcijo VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeng darujeta Ljubi Vodopivec 20.000 lir in Bruno Žerjal 20.000 lir. TOPOLOVO / TOKRAT SODELUJE 22 UMETNIKOV Izdelali program letošnje Postaje Prireditev bo od 5. do 20. Julijo z »repkom« avgusta Tudi v letošnjem poletju bo zaživela Postaja Topolovo. Od leta ’93, ko so v odmaknjeni beneški vasici prvič postavili instalacije in s tem nagajivo zmotili tradicionalni kulturni pokoj, se je prireditev utrdila in tudi spremenila. Umetniški vodja prireditve Moreno Miorelli je z drugimi sodelavci, ki med drugim skrbijo tudi za spremne pobude, budno sledil odzivom in primerno prilagajal program. Navidez se je prireditev z leti časovno skrčila, saj uradno traja nekaj tednov, vendar pa je treba upoštevati, da se v vasici od prve Postaje (na sliki instalacije s prve izvedbe) dalje nekaj dogaja čez celo leto, saj med eno izvedbo in drugo že pripravljajo naslednjo, istočasno pa je v vasi ostalo veliko opaznih prič na prejšnje izvedbe, s katerimi se Topolovo lahko upravičeno ponaša. Zato prihaja v vas svojstvenih okrasov precej obiskovalcev tudi takrat, ko je Postaja uradno zaprta. Seznam letošnjih udeležencev je precej dolg, na njem je namreč 22 imen. Kot je že običaj oz. raz- poznavni znak prireditve, bo vsak na njemu lasten način zaznamoval svojo prisotnost v Topolovem. Med njimi je največ umetnikov iz Italije, tokrat bo sodeloval tudi tržaški slovenski likovnik Franco Vecchiet, iz Slovenije pa bodo v Benečijo prišli Nada Rusjan Bric, Vlado Repnik, Tjaša Celestina in Drago Rožman. Postaja bo tokrat odprta od 5. do 20. julija in nato še 2. in 3. avgusta. Predvidenih je veliko spremnih pobud, tudi letos se bodo udeleženci podali na pohod prijateljstva od Topolovega do Livka v Sloveniji. Svečanost ob letošnjem uradnem odprtju bo v soboto, petega julija, s kulturnim programom, ki se bo zavlekel pozno v noč. Najprej bo zapel zbor Beneške korenine, nato bodo predvajali film »Unseeing« praškega režiserja Miroslava Janeka, zatem bo nastopil ameriški glasbenik John Duncan, program pa bo zaključil Carlo Andreasi z »branjem neba«. V nedeljo dopoldne, 6. julija, bo peta maša z zborom Rečan, popoldne pa tradicionalni praznik posvečen ljudski glasbi. Zvečer bo perfor-mance »Dance installation« Monice Bianchetti in Makota, zatem pa bodo predvajali film »Baročna opera« Miroslava Janeka. Tudi ob naslednjih koncih tedna bo vrsta zanimivih prireditev v potrditev, da je Postaja Topolovo vabljiv sodoben kulturen projekt. r FESTIVAL V CELJU / OPZ FRAN VENTURINI ~ Velik uspeh malih pevcev Prejeli so srebrno odličje s ■ i> H iU H v miE \ ' v? (it S* fl 31 # " ' r x - >- v » i Jr- 4 I-. LJPP f ke<\ -A lr,1 3F* v . : Leto dni po laskavem mnenju komisije slovenskega republiškega tekmovanja v Zagorju je Otroški pevski zbor Fran Venturini od Dom j a (na sliki fotografija iz našega arhiva) dosegel odlično uvrstitev tudi na mednarodnem mladinskem pevskem festivalu, ki se te dni v svoji 22. izvedbi odvija v Celju. Pod vodstvom Suzane Žerjal in ob klavirski spremljavi Vesne Zuppin so si mali pevci prislužili 91 točk in s tem srebrno priznanje v kategoriji otroških zborov: uvrstitev je še za kanček uglednejša, v kolikor mednarodna komisija strokovnjakov v tej skupini ni podelila zlate nagrade, srebrno priznanje pa sta z zborom od Domja prejela še ruski otroški zbor Sokoljata iz Ri-binska in pa OPZ Glasbene šole Frana Koru-na-Koželjskega iz Velenja. OPZ Fran Venturini se je celjskega tekmovanja udeležil že pred dvema letoma, ko se je uvrstil v skupino odlikovanih z bronsatimi odličji. Tokrat se je upravičeno povzpel stopničko više s sporedom pesmi, kot so Vremšakova Aprilska, Habejeva Trata in Ježeva Maj. Glede na pomen, ki ga za naš kulturni prostor ima vzgajanje podmladka, predstavlja uspeh mladih, a že izkušenih pevcev od Domja, nedvomno zadoščenje in zadovoljstvo za vse nas. (dam) NOVICE TRST / 2. ZAKLJUČNA AKADEMIJA GORICA / PREDSTAVA ANJE MEDVED Zadnja predstava sezone SSG v goriškem Kulturnem domu V ponedeljek, 2. in v torek, 3.junija, obakrat ob 20.30, bo v Kulturnem domu v Gorici zadnja letošnja gledališka predstava abonmajske sezone SSG, in sicer gostovanje ljubljanskega gledališča »Kulturni dom Španski borci« s komedijo »Denar z neba«. Avtor komedije je Ray Cooney, režiser Marjan Bevk, delo pa je prevedel Zdravko Duša. »Kaj se zgodi, če ti pade denar z neba? Dokler veš samo ti, je to sreča, ko pa zvedo še drugi, ki bi ga tudi hoteli imeti, je to nora komedija zapletov...« Vse podrobnosti pa nam bo »razodela« predstava sama. Predstavo v goriškem teatru prireja Slovensko stalno gledališče iz Trsta v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice. Sodomacova Hist(e)ria danes in jutri v Mleli Gledališka predstava in razna kulturna srečanja ter tečaji, namenjeni zlasti mladim, so glavne pobude Krožka Istria v okviru dejavnosti, s katero želijo spodbujati kulturno izmenjavo med Trstom in Istro ter med Istrani, ki so se po vojni odločili za odhod in med tistimi, ki so ostali v rodnih krajih. Kot so naglasili prireditelji, je osrednja pobuda dramska uprizoritev dela Hist(e) ria Gianfranca Sodomaca, ki je tudi režiser predstave. Delo, ki ga je krožek Istria pripravil v sodelovanju z Art & Zan, bodo predstavili najprej mladim, in sicer danes dopoldne ob 11.30, ob 21. mi pa bo predstava za odraslo občinstvo. Enodejanko, ki je opremljena z glasbeno kuliso, sestavljeno iz skladb skupine Anastasia in znanih italijanskih avtorjev Battiata, De Andreja, De Gregorija in Gaberja, bodo ponovili še jutri ob 21.uri. Bratenje flavt Danes popoldne bo v malem tržaškem gledališču v Ul. Carli 10/A precej svojstvena glasbena prireditev, na kateri bodo sklenili bratovščino razredi flavte tržaške Glasbene šole 55, izolske in koprske glasbene šole. Nastopili bodo gojenci omenjenih treh šol, ob flavtistih, katerim bo pripadla glavna beseda, pa bo na prireditvi, ki se bo začela ob 17. mi, zaigralo tudi nekaj pianistov in harmonikašev. Današnje srečanje prireja tržaška Glasbena šola 55, v soboto, 7. junija, pa bodo slično prireditev ponovili v Sloveniji. Dober nastop gojencev GM Nastopajoči so predstavili program na visoki kvalitetni ravni Noč - poklon Antonioniju ob iskanju lastne izraznosti V sredo, 28. maja je bila v sugestivnem okviru bazilike Sv. Silvestra, druga zaključna akademija gojencev tržaške Glasbene matice - šole »Marij Kogoj«. Spored tega večera je bil posebno raznoličen in vabljiv, saj so mladi glasbeniki predstavili zahtevne skladbe na zelo visoki kvalitetni ravni. Kot prva je nastopila pianistka Neda Sancin (prof. Vesna Zuppin) s Chopinovim Improm-tujem. Sledili sta flavtistka Irina Perosa (prof. Erika Slama) z znanim Debussyjevim Syrinx in kitaristka Anja Stoka (prof. Marko Feri), ki je z očarljivim tonom zaigrala Preludij Villa-Lobosa, s katerim je posebno navdušila poslušalce. Violistka Valentina Bem-bi (prof. Marko Bitežnik) je dovolj suvereno predstavila lepo Ecclesevo sonato; Martina Feri (prof. Mojca Siškovič) je s stavkom iz Beethovnove sonate dokazala v marsikaterem trenutku glasbeno občutljivost. Violinistka Luisa Vigini (prof. Aleksandra Pertot) je zaključila prvi del akademije s stavkom iz Viottijevega koncerta št. 23. V drugem delu je nastopil kitarist Max Cerni-goi (prof. Tullio Možina) z originalnim Brouwerje-vim »Elogio de la Dan-za«. Prijetno presenečenje sta nudili solo-pevki Sara Jablanšček in Tamara Stanese iz razreda prof. Vesne Topič, ki sta zapeli Mozartovo in Handlovo arijo in tako dodatno obogatili spored tega večera. Frančišek Tavčar, Paolo in Luisa Vigini, Veronika Innocenti in Aljoša Tavčar so v komorni zasedbi lepo zaključili drugi del s tremi stavki Lukaš eve Partite (mentor prof. Aleksandra Pertot).Posebej pa je treba omeniti mladega pianista Stefana Artesija (prof. Ravel Kodrič) s Chopinovo Balado št. 1, ki je vse presenetil z zrelo poglobljeno in občuteno interpretacijo. Večer so s klavirsko spremljavo obogatili še Stefan Bembi, Mojca Siškovič in Aljoša Tavčar.Zelo navudšeno občinstvo je s toplim aplavzom nagradilo vse nastopajoče. Rossana Paliaga Poklon, ki ga je navdihnila slična umetniška in tudi človeška občutljivost: mlada gledališka režiserka Anja Medved je svoj Hommage Michelangelu Antonioniju zasnovala tako, da je v drugačno govorico (umetniško in tudi jezikovno) prenesla vsebino filma La notte. Po predlogi Antonionijeva filma je nastala gledališka predstava Noč, ki so jo kot popestritev tradicionalnega programa uvrstili v drugi del spomladanske filmske sezone Gorica Ki-nema. Na odru goriškega Kulturnega doma je bil prvi večji gledališki projekt mlade novogoriške režiserke Anje Medved na sporedu v četrtek zvečer, po treh predstavah, ki so se zvrstile v Novi Gorici. Kot je zapisala dramaturginja predstave Irena Staudohar, je Noč zgodba o presledku: o presledku med zahodom in vzhodom sonca, o presledku v ljubezenskih odnosih, o presledku med mislimi, o presledku med občutki in čustvi. Režiserka je predstavo zasnovala kot skupek kratkih, skoraj bežnih, dasi počasnih prizorov, toni so umirjeni, temačnost mestoma premagajo ne-preostre luči, na prizorišču, ob odru je režiserka uporabila tudi platno za projekcije in deloma tudi kot zaslon, vlada zatišje. Temu primemo se vedejo tudi nastopajoči: Uroš Potočnik v vlogi »lebdečega« Giovannija, Vesna Maher, ki prepričljivo poda lik Giovannijeve žene Lidie in mlada Manca Dorrer kot Valentina, dekle, v katero se Giovanni zagleda. Predstava, ki so jo sooblikovali mladi kot idea-torji in izvajalci, je nastala v okvim produkcije Spi' naga iz Nove Gorice. Trg Gutenberg: danes srečanje o zanimivi knjigi Renata Ferrarija Program letošnjega tržaškega knjižnega sejma ponuja danes popoldn® enega od najzanimivejših dogodkov, in sicer prem stavitev knjige »II gelso dei Fabiani - Un secolo di pa' ce sul Carso« (Murva Fabianijev - Stoletje miru na Krasu). Nadvse zanimiv0 knjigo je napisal Renato Ferrari, ker je že zdavnaj pošla, so jo na pobudo založbe MGS Press in hala Sveva na novo natisnih-O avtorju, ki bo prisoten, in o knjigi bo zbrani® spregovoril Claudio Grl' sancich. Srečanje bo danes ob 18. uri pod šotorom, ki so ga postavili na osrednjem tržaškem trgp pred županstvom-splošnem je program tošnjega, četrtega Trga Gutenberg siromašnejS1 kot v prejšnjih letim Slovenske knjige so prodaji na pobn° Tržaške knjigarne, ki b v sodelovanju s centro »Alberti« v nedeljo poldne predstavila dv mladinski knjigi. PORTUGALSKA / ZGODOVINSKI MEJNIK V GRADNJI MIRU IN ZAUPANJA Nato in partnerske države ustanovile novo slmkluro Evroatlantski partnerski svet bo poglobil politično sodelovanje Napori Slovenije za članstvo v Natu LJUBLJANA - Ministrski predsednik Janez Drnovšek je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal, da so v zadnjem obdobju izvedli intezivno aktivnost in zelo uspešno lobiranje, ki se odraža v tem, da večina držav podpira kandidaturo Slovenije v zvezi Nato. »Proces odločanja še poteka, skušali bomo storiti vse, kar je možno, da Sloveniji zagotovimo članstvo v Natu in Evropski uniji. Oboje pa se navezuje na vprašanje spremembe 68. člena ustave«, je dejal premier Drnovšek. Predsednik slovenske vlade je v zvezi s slednjim povedal, da v zadnjih dneh zelo intezivno poteka usklajevnje med koalicijskima partnerjema in z opozicijskimi strankami. Dejal, da so se zelo približali dogovoru o pospešitvi spremembe 68. člena ustave. Izrazil je upanje, da bodo v najbližji prihodnosti nadaljevali s proceduro za ustavno spremembo v parlamentu, ki je glavna ovira včlanjevanju v Nato in EU. Slovenski zunanji minister Zoran Thaler, ki se v portugalski Sintri udeležuje zasedanja Članic Nata in partnerskih držav, pa je mnenja, da bo novi zavezniško-partnerski svet »uspešen v tolikšni meri, kolikor bodo partnerske in zavezniške države sposobne in voljne poglobiti sodelovanje, okrepiti pobude in povečati kolektivno odgovornost za prihodnjo evroatlatnsko varnost«.(STA) SDNTRA - Šestnajst držav članic zveze Nato in 27 partneric za mir je včeraj v Sintri na Portugalskem ustanovilo novo strukturo za poglobitev političnega dialoga in sodelovanja, Evroatlantski partnerski svet. Ta je nadomestil dosedanji Severnoatlantski svet za sodelovanje (NACC), ki ga je Nato ustanovil za sodelovanje z državami na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze po koncu hladne vojne ter ga kasneje razširil na ostale partnerske države. Ustanovni sestanek Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPCJ je odprl predsednik portugalske vlade Antonio Guterres, ki je poudaril, da je Severnoatlantski svet za sodelovanje, ki se je včeraj sestal zadnjič, »opravil pionirsko delo pri vzpostavljanju odnosov nove vrste med zavezniki ter državami Srednje in Vzhodne Evrope, ki jih je vključil v izgradnjo evropske varnostne arhitekture«. Kot so ministri zapisali v osnovnem dokumentu o Evroatlantskem partnerskem svetu (EAPC), ta »potrjuje skupno voljo za okrepitev in razširitev miru in stabilnosti na evroatlantskem območju na osnovi skupnih vrednot in načel, ki so okvir njihovemu sodelovanju, zlasti tistih, ki so zapisane v okvirnem dokumentu o Partnerstvu za mir«. EAPC bo v skladu z osnovnim dokumentom nov mehanizem sodelovanja, ki bo služil kot za razširitev politične razsežnosti in praktičnega sodelovanja v okviru Partnerstva za mir. Pri tem bo »v celoti upošteval dejavnosti Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in drugih merodajnih ustanov, kot so Evropska unija, Zahodnoevropska unija in Svet Evrope«. Evroatlantski partnerski svet bo kot naslednik NACC omogočal posvetovanja na vrsti področij pohtične in varnostne narave. Bistvena sestavina sveta bo poglobljeno Partnerstvo za mir, ki bo ohranilo sedaj veljavna načela. Novi mehanizem bo partnerskim državam omogočil prostovoljno razvijanje neposrednih pohtičnih odnosov z zavezništvom, bodisi posamič, bodisi v manjših skupinah. Nato bo partnericam v okviru EAPC postopoma omogočil tudi večji dostop do odločanja o dejavnostih, v katerih bodo sodelovale. EAPC se bo sestajal v različnih formatih: na plenarnih sejah bo obravnaval politična in varnostna vprašanja splošnega interesa, v omejenih skupinah pa bo obravnaval praktična in regionalna vprašanja, ki zadevajo različne skupine držav. Sestajal se bo tudi v sestavi šestnajstih držav zveze Nato in ene partnerske države, v ti. formatu 16+1. Načeloma se bo svet sestajal enkrat mesečno na ravni veleposlanikov v Bruslju, dvakrat letno pa na ravni zunanjih in obrambnih ministrov in po potrebi občasno tudi na ravni predsednikov držav in vlad. Članice EAPC lahko avtomatično postanejo vse države, ki sodelujejo v Partnerstvu za mir in Severnoatlantskem svetu za sodelovanje, ki to želijo. V mehanizem se lahko vključijo tudi druge države članice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, če se najprej vključijo v Partnerstvo za mir. (STA) V Vlori streljali na italijanski helikopter VLORA - V noči na včerajšnji dan bi se lahko človekoljubna akcija italijanskih vojaških sil v Vlori tragično končala, ker so ljudje mislili, da gre za akcijo Berishevih specialcev. Helikopter se je podal na tvegani nočni polet, da bi v Vlori prevzel od krogle v glavo ranjeno 14-letno deklico. Otroka so včeraj v Bariju uspešno operirali in bo verjetno preživel. Poveljnik mednarodnih sil v Vlori pa je povedal, da v bodoče ne bo več tvegal nočnih poletov. Medtem pa je predsednik Berisha pristal na imenovanje novega šefa tajnoobveščevalne službe Shik, ki ga je predlagala Finova vlada. Mesec dni pred albanskimi volitvami bi lahko ta poteza pozitivno vplivala na sklaje-ne odnose med Berishevo stranko in opozicijo. Evakuacija iz Freetowna FREETOVVN - Ameriški helikopterji so kljub prepovedi uporabe zračnega prostora, ki so jo v četrtek objavile pučistične oblasti Siere Leone, iz Freetow-na včeraj začeli z evakuacijo več sto ameriških državljanov. Položaj v tej zahodnoafriški državi, kjer je prejšnjo soboto prišlo do državnega udara, se je izrodil do take mere, da se je z ameriško pomočjo začela evakuacijo vseh tujih državljanov. Najprej bodo evakuirali Američane, nato pa še kakih 500 tujcev. V akciji sodeluje nosilka helikopterjev Kear-sarge, ki ima na krovu 1.200 mornariških strelcev. Kritje ob pristanku helikopterjev v Freetovmu pa nudijo tudi nigerijski vojaki v sklopu afriških mirovnih sil, pučistična vojska pa ni posegla. Erbakan v težavah ANKARA - Potem ko je včeraj že peti poslanec v enem tednu zapustil stranko podpredsednice vlade Tansu Cillerjeve, je vlada Nemettina Erbakana izgubila večino v parlamentu, tako da je skoraj gotovo, da bodo v Turčiji predčasne volitve. Z izjemo stranke Refah premiera Erbakana, se sedaj vsi zavzemajo za volitve, vključno s Cillerjevo, ki bo baje prevzela premiersko funkcijo do volitev in tako preprečila, da bi armada prevzela oblast v državi. UGIM SBSEESffl- Chirac je že obsojen na težko kohabilacijo Naveza Seguin-Madelin ni prepričala PARIZ - Pred jutrišnjim drugim krogom političnih volitev v Franciji je skoraj dokončno jasno, da bo levica ponovila ali celo izboljšala rezultat prvega kroga, ko je prejšnjo nedeljo dobila dobrih 40 odstotkov glasov, vladajoča desna koalicija, ki je imela v stari skupščini kar štiri petine vseh poslancev, le 36 odstotkov, Nacionalna fronta Jena-Marie Le Pena pa okoli 15 odstotkov. To potrjujejo »prepovedane« javnomnenjske raziskave, ki jih objavljajo švicarski časopisi in Internet, včeraj pa tudi pariški dnevnik Le Parisien, ki je v imenu »enakosti vseh državljanov« prekršil prepoved. Po njegovem ni demokratično, da so »izbranci« (bančniki, borzni agenti, politiki, novinarji in drugi vodilni ljudje) Po Internetu seznanjeni z javnomnenjskimi raziskavami, navadni ljudje pa tavajo v temi. A tudi brez javnomnenjskih raziskav je Francozom jasno, da lahko le Čudež prepreči zmago levice (socialisti, komunisti, radikali in zeleni), tako da je predsednik Chirac obsojen na kohabitacijo, sobivanje predsednika republike in vlade iz različnih Političnih strank. Na čelo vlade bi v takem primeru prišel vodja socialistov Lionel Jospin, ki je bil pred dve-nia letoma protikandidat Jacquesa Chiraca na predsedniških volitvah. Na predvolilnem zboru v Lilleu je Jospin dejal, da je Francija pred do-8°dkom, ki bo osupnil Evropo, pred zmago levice. Razmerje sil v Evropi bo spremenjeno, če bo po zmagi laburistov v Britaniji v Franciji zmagala levica. Tega se dobro zavedajo poslovni in finančni krogi, ki s strahom Pričakujejo zaplete v maastrichtskem Procesu evropske integracije. Borza je Vse od ponedeljka pod pritiskom, francoska emisijska banka z vsakod- nevnimi »injekcijami« preprečuje, da bi frank prehudo zgubil na vrednosti. Predsednik Chirac je do sedaj v ne-strateških rokih potrosil vse razpoložljivo strelivo, tako da še sam več ne verjame v zmago svoje koalicije. Njegovo desnico seveda podpirajo tudi predstavniki delodajalcev, ki so proti vmešavanju države v gospodarstvo, do česar bi ver jemo prišlo, če bi v Matignon znova prišli socialisti. Leti po zatrjevanju nekaterih znanih francoskih podjetnikov ne bi bili sposobni ustrezno izpeljati pogajanj o evru, a to volilce bolj malo zanima. Med drugim je predsednik Chirac kot zadnjo karto v boj proti levici poslal »socialnega neodegolista« Philippa Seguina, ki je zelo previden do Evrope in zagovarja »mehkejšo« opcijo spoštovanja maastrchtskih določil. Ob bok mu je postavil skrajnega libe-rista Alaina Madelina, ki naj bi omilil Seguinovo »levičarstvo«. Nenaravna naveza pa predsinočnjim ni prepričala tistih Francozov (32 odstotkov), ki se prvega kroga volitev niso udeležili, saj so sedaj glede Evrope razlike med Jospinovimi socialisti in Chiracovim desno-sredinskim blokom minimalne. Tudi upanje, da bi fašistoidna Nacionalna fronta v drugem krogu podprla desno-sredinske kandidate, se je kot kaže izjalovilo. Jean-Marie Le Pen je namreč svoje volilce pozval, naj kaznujejo Juppeja in njegove. Sploh ga ne zanima, da se je Juppe že umaknil. Zanj je pomembnejše, da se bo prihodnjih pet let Chirac ubadal s težko kohabitacijo, tako da bi lahko že čez leto dni ponovili politične volitve, na katerih bi imela njegova fronta še več izgledov. Svojim Le Pen ni rekel, naj volijo levičarske kandidate, ker je že dovolj, da volijo vseh 133 svojih kandidatov, pa bosta Chirac in Juppe kaznovana. PREPREČITE SLABO SPANJE IN JUTRANJE BOLEČINE Z NARAVNIMI BLAZINAMI EMPORIO DEL MATERASSO IZVEDENCI ZDRAVEGA SPANJA NAJBOLJŠE ZNAMKE PO NAJBOLJŠIH CENAH DORSALb^™ BEMNG INVESTICIJA ZA VAŠE ZDRAVJE BREZPLAČNA DOSTAVA NOVEGA IN PREVZEM STAREGA ’" LEŽIŠČA m ‘lesena" PODNOŽJA" po” M E Rl ‘ ‘ ‘ PO S EB N i ‘ B RE Z 6 B R E ST N i' PLAČILNI POGoj!" GORICA, UL. BRIGATA CASALE 15, TEL. 0481/532313 TRŽIČ, UL. DUCA D'AOSTA 12, TEL. 0481/413005 VIDEM, VIALE PALMANOVA 399, TEL. 0432/524117 POKRAJINA / UMESTITVENA SEJA Z LEDENO PRHO Zeleni že izstopajo iz leve koalicije? Bisivo sporo je menda v sestavi odbora Grinovero in Primožič posegla tudi v slovenščini Oljka, ki je premočno zmagala na nedavnih volitvah za pokrajinsko upravo, se -jp^na včerajšnji, umestitveni seji pokrajinskega sveta znašla precej okleščena. Veji Zelenih (naj nam bralci dovolijo prispodobo) gresta svojo pot. Ker nikakor ne nameravata sprejeti izvršenega dejstva glede izbire, oziroma imenovanja odbornikov. S preprostimi besedami povedano: zeleni se Čutijo opeharjeni, izločeni in to na zelo umazan naCin, kakor je mogoCe razbrati iz daljšega pojasnila, ki so ga razdelili med občinstvom in ki je prišlo tudi v roke svetovalcem. Po uvodnem delu umestitvene seje, sta se predstavnika zelenih Fiorelli in Zenti-linova umaknila iz dvora- ne, še prej pa poskrbela za ustrezno informacijo. Da so odnosi v vrstah koalicije naCeti in skrajno napeti, je bilo zaznati že dober teden, vendar pa so mnogi računali, da bo mogoCe nesporazume, Čeprav v zadnjem trenutku, zgladiti. To se očitno ni zgodilo in tako je Giorgio Brandolin na včerajšnji, umestitveni seji, doživel prvo ledeno prho. Večinska koalicija utegne zgubiti (nekateri menijo, da se je to pravzaprav že zgodilo) dva predstavnika in se znajti v enakem ali podobnem položaju, kakor je bila prejšnja uprava, ko so jo začeli zapuščati disidenti. V čem je bistvo spora? Prvič, ker so bili zavrnjeni predlogi Zelenih, da se jim v odboru dodeli vid- NOVICE Javna razprava o Petovljah Poročali smo že, da bo danes dopoldne pri Petovljah spominska slovesnost ob 25. obletnici atentata v katerem so izgubih življenje trije karabinjerji. Danes ob 17. uri pa bo v pokrajinski sejni dvorani, na pobudo Civilne iniciative javno srečanje na temo "Peteano - il coraggio della memoria”. Govorili bodo Vincenzo Cerceo, Manho Milani, Giuseppe De Luttis in Livio Bemot. Odprt je "Puntogiovani” V ponedeljek so v Kapucinski ulici 21 uradno odprli novi sedež združenja Gorizia Giovani. Mladi imajo na razpolago nad 250 kvadratnih metrov prostora, razporejenega v štirih sobah, primernih za predvajanje filmov, učenje, predavanja itd. Na slovesnosti ob odprtju so razglasili tudi zmagovalca natečaja za simbol združenja. Komisija ja izbrala predlog Claudia Menin-na, ki je je pridobitev poimenoval "Punto giovani”. 70 let podjetja Terpin Znano goriško podjetje Terpin, ki se ukvarja z uvozno in izvozno dejavnostjo, zlasti na področju kmetijskih strojev in opreme, slavi 70 let delovanja. Tvrdko je leta 1927 ustanovil Franc Terpin v Steverjanu, kjer je bil sedež podjetja do preselitve v Gorico. Obletnico bodo obeležili danes, ob 10. uri v kulturnem centru Lojze Bratuž, kjer je napovedan nastop Kvarteta Do in odprtjem in blagoslovom prostorov v utici Terza Ar-mata 179. Pričakujejo tudi udeležbo visokih vladnih predstavnikov iz Slovenije. Težave in omejitve prometa Zaradi del, ki jih po nalogu mestnega podjetja izvaja podjetje Doneti, bodo v prihodnjih dneh (od 2. junija) veljale številne omejitve v prometu na območju Podturna. Ukrep zadeva Trg sv. Roka, ter ulici Lantieri in Veniero. Težko ranjen 23-letni motorist 23-letni Andrea Viigolin iz kraja Jalmicco pri Palmanovi se je hudo poškodoval v prometni nesreči, v noči od četrtka na petek. Nesreča se je zgodila na pokrajinski cesti št 6 pri Medeji, nekaj po polnoči. Virgolin se je ponesrečil z motorjem suzuki. Vzroke in potek nesreče razisskuje prometna policija. Virgolin je na zdravljenju v goriški splošni bolnišnici, kjer so si zdravniki nad njegovim zdravstvenim stanjem, pridržati prognozo. {/ortfi/zia oa/)i danes, o/) /<).00 a/ff\ na ofooniteo ojjcftt/i /mosto/'o o Devetaki 2, drž. cesta GO-TS, tel. 0481/78250 no mesto (resor za okolje), drugič, ker so bili zavrnjeni s sklicevanjem na različne razloge, vsi nadaljni predlogi, da bi vendarle našli primerno rešitev. Zadnji .poskus je bil (navaja sporočilo Zelenih) 27. maja. Zeleni v sporočilu priznavajo, da je bil dosežen pomemben rezultat, to je, da je bila poražena desno-sredinska koalicija, ni pa bil narejen nadaljni korak naprej. Zdaj pa k umestitveni seji. Odvijala se je po napovedanem dnevnem redu, ob udeležbi kar lepega števila občanov, predstavnikov različnih strank. Predsednik Giorgio Brandolin je sicer uvodoma dejal, da se čuti nekoliko nelagodno v novi funkciji in v novem okolju, vendar pa je kaj kmalu nelagodnost uspel premostiti. Svetovalci so soglasno potrdili izvolitev in s tem je pokrajinski svet v celoti prevzel svojo funkcijo. Brandolin je seznanil pokrajinski svet s sestavo odbora ter nato prebral krajšo politično in nato še programsko izjavo. V razpravo sta najprej posegla načelnika Oljke (Grinovero) in SKP (Primožič). Grinovero je prebral poseg v slovenščini in italijanščini in poudaril plebiscitarno podporo slovenskih volilcev kandidatu (zdaj predsedniku) Brandolinu, vendar pa poudaril, da ne namerava podpisati blanko menice. Nekoliko krajši je bil v pozdravnem nagovoru Damjan Primožič (SKP), ki je prav tako govoril v slovenščini in italijanščini in potrdil zavzetost za izvajanje tistih programskih izhodišč, ki so bila skupna in ki so privedla do zavezništva za izvolitev Brandolina. Slovenska beseda je nekoliko motila le predstavnika Nacionalnega zavezništva, ki je v razpravo posegel takoj zatem. Monica Marcelini (SL) ni skoparila z nasveti in priporočili novemu predsedniku ter nanizala svoje izkušnje. Končni del skoraj polurnega nastopa pa je namenila vprašanjem demokracije, nedeljskega referenduma (Bossijevega), programske smernice pa ocenila kot zelo splošne. V trenutku ko to poročamo seja še traja. BENCIN Kartice dvigniti do sobote Tjunija Trgovinska zbornica obvešča, da bodo v Tržiču, Ronkah in Starancanu razdeljevali magnetne kartice za (deželni) bencin še do 7. junija. V omenjenih krajih lahko kartice dvignejo upravičenci, ki imajo stalno bivališče v občinah na Tržiškem. Upravičenci s stalnim bivališčem v drugih občinah, ki še niso poskrbeli za dvig kartice, v Gorici so poseben urad uredili v ulici della Barca, lahko od ponedeljka, 2. junija, to naredijo v uradu Goriške proste cone v Gorici, Morellijeva 37, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14.30 do 16. ure. Na običajnih mestih pa je v teku razdeljevanje papirnatih bonov "stare” Goriške proste cone. OBČINA / INTERPELACIJA [.KOMELA Občina naj poskrbi za obrazce 740 v slovenščini Poseg glede šole "I. Trinko" V četrtek se je po daljšem premoru sestal goriški občinski svet. Poleg splošnih zadev v glavnem z gospodarskega področja (nedavni obisk predstavnikov Teritorialnega pakta v Rimu) je bil govor tudi o specifičnih zadevah. Tako je občinski svetovalec Igor Komel (DSL) opozoril na vprašanje obrazcev 740 v slovenščini, ki so že pred dnevi pošli (ker jih je občina prejela le 100). Komel je dejal, da morajo ustanove spoštovati temeljne pravice občanov in pozval župana naj primerno ukrepa tudi, ”da se vsem silam, ki nameravajo na podlagi oddanih davčnih obrazcev prešteti Slovence v občini, omogoči, da to pobudo izvedejo”. V drugem posegu je Komel zastavil še dve vprašanji: glede stanja postopka za ureditev sedeža nižje srednje šole ”Ivan Trinko” ter potek del za namestitv kanalizacije v Pevmi. Glede šole je župan dejal, da je prišlo do nepredvidenih zamud, da pa bo v kratkem sklical sestanek za dokončno rešitev. Odbornik za javna dela Bor-din pa je povedal, da dela v Pevmi potekajo po predvidenem načrtu. Občinski svetovalci so na seji počastili spomin pred kratkim umrlega funkcionarja Giorgia Zorzuta. Poudarili so njegov korekten in vesten nastop, znanje in spoštovanje v odnosih do slehernega občana. SLOVESNOST / OB OBLETNICI USTANOVITVE POLICIJE Pomembno je preventivno delovanje dtiavne policije - Slovo dr. Davinija za obmejno policijo n aGoriškem in v celoit-nem deželnem območju. Dr. Davini je v daljšem posegu omenil vprašanja, ki so se v tem času ugodno rešila ali se rešujejo (vključno z vprašanji primernih struktur - stavb - za delovanje policije ) ter podčrtal pomen preventivnega dela. Izrekel je zadovoljstvo, da je službovanje pri Ministrstvu za notranje zadeve dokončal v Gorici in pozval k doslednejšemu prizadevanju na področju vzgoje k legalnosti. K temu lahko pripomore vsakdo, tudi preko majhnih stvari. Iz strnjenega poročila o dejavnosti vseh vej zbora državne policije je mogoče razbrati, da šo policijski organi v letu dni obravnavali 1.704 hudih kaznivih dejanj, 203 osebe so bile aretirane, proti 596 so vložili prijavo. Največ dela je policija imela na področju preprečevanja širjenja mamil med mladimi in mlajšimi in prekupčevalcem s smrtjo zadala nekaj težkih udarcev. Tudi v sodelovanju s slovensko policijo, kakor je bilo izrecno poudarjeno. Na sliki - foto Bumbaca - dr. Davini na slovesnosti. V vojašnici Massarelli Pri rdeči hiši je bila včeraj dopoldne slovesnost ob 145. obletnici ustanovitve zbora državne policije. Tako kakor lani in prejšnja leta, so na slovesnosti, ob prisotnosti najvišjih civilnih in vojaških oblasti, izročili priznanja pripadnikom policijskega zbora, ki so se pri opravljanju službenih dolžnosti še posebej izkazali. Predstavili so obračun najpomembnejših akcij v lanskem in začetku tega leta (boj zoper razpečevanje mamil je, kakor izhaja iz navedenih podatkov, na pr- vem mestu), opozorili na številni stare in tudi nove težave s katerimi se spoprijemajo pripadniki državne policije in tudi nakazali smer, ki naj omogoči uspešnejšo preventivno dejavnost. Ta smer je v tesnejšem sodelovanju med policijo in občani. Včerajšnja slovesnost pa je bila tudi zadnja, oziroma poslovilna slovesnost za goriškega kvestorja dr. Oresteja Davinija, ki po štirih letih službovanja na odgovornem mestu, odhaja v pokoj. Prej je bil dr. Davini dolgo let odgovorni (illLIilMUB©! RAY COONEV DENAR Z NEBA Gostuje teater »KD Španski borci« - Ljubljana V ponedeljek, 2. (RED A) in torek, 3. (RED B) junija 1997 ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. L Brass, 20) Vozni red avtobusa: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (Gostilna Pahor), 20.00 Dol (Gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (Kulturni dom), 20.12 Sovodnje (pri Usarju) in 20.15 Standrež. PROSVETNO DRUŠTVO STANDRE2 PRAZNIK ŠPARGUEV V ŠTANDREŽU SOBOTA, 31. MAJA ob 20.30 prosta zabava NEDELJA, 1. JUNIJA ob 17. uri tekmovanje v pritrkovanju, ob 19. uri kulturni program, mladinsa zbora iz Standreža in z Vrha sv. Mihaela,.šolska mladina, ritmična skupina Dom in Show dance, nagrajevanje slikarskega ex-temporeja, pritrkovanja in fotografskega natečaja, ob 20.30 ples, ob 22.30 tombola. V OKVIRU PRAZNIKA SPARGLJEV SO TUDI BOGAT SRECOLOV IN ODLIČNA JEDAČA TER PIJAČA S IZLETI KD O. ŽUPANČIČ iz Standreža organizba od 16. do 19. oktobra 1997 izlet v Pariz in v Disneyland Pariš z letalom. Vpisovanje vsak večer na turnirju v beach volleyu v domu A. Budal v Standrežu. Polovične cene za otroke do 12. leta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo avtobus za izlet v San Marino 8. junija odpeljal ob 5. uri iz Podgore (pri spomeniku), s postanki v Sovodnjah (pri cerkvi) in nato v Standrežu. PD RUFA - PEC vabi na izlet v Umbrijo, ki bo 28., 29., 30. in 31. avgusta. Informacije pri I. Koviču v Rupi - tel: 882285. PRISPEVKI Ob četrti obletnici smrti Antona Nanuta daruje žena Vera 150 tisoč Ib za Glasbeno matico Gorica. T2 OBVESTILA DRUŽBA se dobi danes, 31. maja, ob 19.30 na Plamti. POLETNO SREDISCE V DIJAŠKEM DOMU bo odprto od 16. junija do 18. julija. Prijave sprejemajo od ponedeljka do petka od 13. do 17. ure. Tel. 533495. KD O. ZUPANČIČ bo 20.septembra priredilo izlet v R.Emilio na koncert ROCK SKUPINE U2. Pohi-titite! Tel. 0481/537525. E3 ČESTITKE Ob važni življenjski odločitvi želijo priljubljeni učiteljici DANILI KOMJANC veliko sreče in razumevanja v dvoje -učenci 5. razreda OS Oton Zupančič in njihovi starši. Danes, 31. maja, se vzameta Danica Komjanc in Claudio Caltana Čestitajo in se z njima veselijo prijatelji SMReKK-a ______________KINO GORICA VITTORIA 1 17.45- 20.00-22.15 »Hamlet«’ 0.30 »Strep tease«. Pr0' gram After hour. Vstopnica 5.000 lir. VITTORIA 3 18.00-20.15-22.30 »Potere as-soluto«. CORSO 18.00-20.00' 22.00 »Mars attacks«’ Jack Nicholson in Glenn Glose. :: LEKARNI DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZENI, Korzo Ita' lia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARN^ V TRŽIČU ’ OBČINSKA 2, u ' Manlio 14/B, te 480405. POGREgl Danes: 11.00, Stani slao Comelli iz sploS1/ bolnišnice v kape ^ splošne bolnišnice in n glavno pokopaliscez 13.15, Mario Dreos ^ splošne bolnišnic6 Ronke. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 ITALIJA / PO OCENI ZAVODA ISTAT LJUBLJANA / VINO V prvem trimesečju BDP upadel za 0,3% To je že drugo zaporedno četrtletno znižanje Letos kar 162 razstavljalcev iz 12 držav EVRO / PO AFERI Z BUNDESBANK VVaigel: revalvacija rezerv ne ogroža ugleda Nemčije RIM - Nemški finančni minister Theo VVaigel je prepričan, da bo njegova država že letos dosegla v Maastrichtu določeno 3-odstotno razmerje med javnofinančnim primanjkljajem in bruto domačim proizvodom. V intervjuju, ki ga je dal za italijansko televizijo RAI, je minister pojasnil tudi polemiko s centralno banko, ki je nastala potem, ko se je nemška vlada odločila za revalvacijo njenih rezerv zlata, da bi tako zakrpala proračunske luknje in izpolnila maastrichtske kriterije. Po VVaiglovih besedah ta načrt prav nič ne škoduje mednarodnemu ugledu Nemčije, saj ne gre za prodajo rezerv, ampak za prilagoditev njihove cenitve tržni vrednosti. Kar pa zadeva možnost omilitve kriterija o 3-odstotnem razmerju med deficitom in BDP, o kateri se v zadnjem času razpravlja, je VVaigel opozoril, da so tudi v Nemčiji krogi, ki se ogrevajo zanjo, vendar je treba biti zelo oprezni. Tisti, ki danes govorijo o 3, 1 ali 3, 2 odstotnem razmerju, bi lahko jutri predlagali 3, 4 ali celo 3, 9 odstotka, kar bi bilo seveda zelo negativno za evro. Nemčija se bo zato strogo držala sprejetih meril, je zagotovil VVaigel. RIM - Za »podjetje Italija« se leto ni začelo ravno najbolje. Po oceni zavoda Istat se je bruto domači proizvod v prvih treh mesecih znižal za 0,3 odstotka glede na trimesečje prej in za 0,5 odstotka v primerjavi s prvim trimesečjem lanskega leta. To je bil že drugi zapovrstni četrtletni padec italijanskega nacionalnega proizvoda. Podatek sicer ublažuje dejstvo, da je bilo v prvih treh mesecih leta manj delovnih dni (dva manj glede na trimesečje prej in tri glede na enako lansko obdobje), vendar se je padec stopnje rasti BDP poglobil glede na trimesečje prej (od 0,2 na 0,3%). Po mnenju mnogih ekonomistov sta dva zaporedna negativna kazalca neizpodbitni dokaz o recesiji nacionalnega gospodarstva, zaradi česar Prodijeva vlada že dobiva negativne ocene iz opozicijskih vrst. Vendar Istatovi strokovnjaki pravijo, da dajejo mnogi kazalci sklepati o izboljšanju gibanj v drugem trimesečju leta. LJUBLJANA - Na letošnjem 43. sejmu Vino Ljubljana, ki bo od 3. do 7. junija, se bo predstavilo 162 razstavljalcev iz 12 držav. Kot so na včerajšnji novinarski konferenci povedali organizatorji, predstavniki Ljubljanskega sejma, bo Vino '97 spremljal bogat program obsejemskih prireditev in degustacij. Prve prireditve v okviru vinskega sejma se bodo začele že jutri, in sicer bo dopoldne v Ljubljani vinska povorka, na Tromo-stovju pa bosta Ceh velikih čolnarjev in vinogradniška družina Ščurek iz Medane prikazala, kako so nekdaj tovorih vino. Uvod v vinski sejem, ki je letos tretjič v pomladanskem terminu, je bilo mednarodno ocenjevanje vin in alkoholnih pijač, ki se je končalo pred tednom dni. Na 5000 kvadratnih metrov razstavnih površin se bo letos obiskovalcem neposredno predstavilo 117 domačih in 8 tujih podjetij, prek zastopnikov pa Se 13 domačih in 24 tujih podjetij. Neposredno prisotni Nova slovenska trgovina čevljev Pred dnevi so odprli novo slovensko trgovino sredi mesta. Gre za trgovino obutve in usnjenih izdelkov v začetku Ul. Set-tefontane St. l/e, ki jo npravlja Ingrid Foraus. 9brat ima in hoče ohrani-d vse značilnosti krajevne rajonske trgovine, z boga-drn izborom čevljev in druge obutve za vse starosti in okuse, ki se uokvirja v bogato ponudbo drugih tigovin in storitev v živahnem okolju ulice, od lekarne in picerije do fotografa, frizerskega salona 1dr. obratov. Mlada Podjetnica ima za sabo bogato izkušnjo dela z ljudmi, od tajniškega dela Pri Zvezi slovenskih kul-nrruh društev do sodelo-vanja v bližnji trgovini sanitarij in tehničnega ma-®riala za inštalaterje »Ideale«, v lasti moža Giancarla Forausa. Dobro obiskane otvoritve so se udeležili poleg prijateljev in bodočih strank še kolegi bližnjih trgovin ter predsednik sekcije trgovine na drobno SDGZ Ervin Mezgec in ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojko Kocjančič, ki so zaželeli novi članici mnogo poslovnega uspeha pri zahtevnem in spodbudnem podvigu. D.D. razstavljale! prihajajo iz Avstrije (1), Francije (1), Hrvaške (1), Madžarske (1), ZR Jugoslavije (1), Italije (3) in Slovenije (117), med zastopanimi podjetji pa so še podjetja iz Belgije, Makedonije, Nemčije, Nizozemske in Velike Britanije. Med slovenskimi razstavljale! bodo navzoči vsi najpomembnejši slovenski vinogradniki in vinarji, med drugim tudi Slove-nijavino, ki ga lani ni bilo. Letos pa bo na sejmu manjkala Kmetijska zadruga Goriška Brda. Obiskovalci sejma si bodo lahko ogledali tudi opremo za vinogradništvo in kletarstvo. Nepogrešljiv spremljevalec sejma so tudi vinske degustacije. Vodene degustacije bodo v organizaciji Ljubljanskega sejma vsak dan pripravljali priznani slovenski enologi ter Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo (PSW), ki bo letos prvič ponudila tudi degustacijo slovenskih zvrsti. Na pokušino bodo tudi vina, nagrajena na mednarodnem ocenjevanju vin. Poleg številnih predavanj in okroglih miz bo Veritas pripravil tudi ti. Vinsko akademijo, paša za oči in želodce pa bo Hiša kulinarike na ploščadi pred halo A, kjer bodo postregli z izbrano hrano in vini (na voljo bodo trije menuji, katerih cena bo od 500 do 3000 tolarjev). Na sejmu bo na ogled tudi razstava najlepših vinskih kleti in najboljših vinskih kart. Vsak obiskovalec sejma, ki bo odprt od 10. do 13. ure, bo letos ob nakupu vstopnice poleg knjižice Sozvočje vina in jedi prejel tudi štiri kupone za brezplačne degustacije. Vinski sejem je ena najstarejših sejemskih prireditev v Ljubljani. Njegove korenine segajo v leto 1926, ko so ga pripravili v okviru razstave Ljubljana v jeseni. Uveljavil pa se je v šestdesetih letih, saj ga je leta 955 pod svoje okrilje vzel tudi Mednarodni urad za trto in vino (OIV). (STA) lili NOVICE V ponedeljek zadnje srečanje z vinogradnikom TRST, GORICA - V ponedeljek 2. junija, bo zadnje srečanje z vinogradnikom v priredbi gostincev Slovenskega gospodarskega združenja Gorica in ob udeležbi kolegov SDGZ iz Tržaškega. Na ogled bo kmetijsko posestvo »La Castellada« na Oslavju in novi kakovostni »proizvodi« bratov Jordija in Nika Bense. Po obisku bo zaključna večerja, na kateri si bodo izmenjali vtise udeleženci vseh srečanj, ki so se zvrstila v tem času (pri vinogradnikih Eddyju Kantetu in Benjaminu Zidariču iz Praprota na Krasu. Valterju Mlečniku iz Bukovice na Vipavskem, pri Steverjancih Marjanu Terčiču in Franku Terpi-nu ter Krminčanu Dom Prinčiču). Zbirna točka za tržaške gostince je ob 14.30 pri gostilni Gmden v Sempolaju, za goriške pa ob 15.15 pri Motelu Nanut v Gorici. Cimprej naj se javijo gostinci iz Tržaškega, M želijo sodelovati pri degustaciji kraških vin Enokras ’97 na gradu Sv. Justa v Trstu. Ob kvahtetnih vzorcih proizvajalcev Konzorcija vin Kras bodo v slikovitem grajskem okolju lahko ponudili svoje značilne jedi tudi krajevni gostinci. Kdor je zainteresiran za edinstveno promocijo, naj kliče na organizacijsko tajništvo SDGZ v Trstu (tel. 362949). (D.D.) Na fiduciarnem računu 33,7 milijona dolarjev LJUBLJANA - Banka Slovenije je na poseben fiduciarni račun BS v Luksemburgu do konca aprila letos vplačala 33,723 milijona dolarjev, ugotavlja aprilska številka Biltena Banke Slovenije. Slovenska centralna banka nakazuje na fiduciarni račun plačila letnih obrokov obveznosti, M se nanašajo na Republiko Slovenijo v zvezi z ustreznimi določili Osimskega in Rimskega sporazuma med Republiko Italijo in tedanjo Jugoslavijo, od konca septembra 1994. (STA) Zunanji dolg Slovenije LJUBLJANA - Zunanji dolg Slovenije je konec marca znašal 3, 875 milijarde dolarjev, od tega dolgoročni 3, 830 milijarde, kratkoročni pa 45 milijonov dolarjev, kažejo podatki v zadnji številki Biltena Banke Slovenije. Od začetka leta se je zunanji dolg Slovenije zmanjšal za 135 milijonov dolarjev, od tega se je dolgoročni zmanjšal za 13 milijonov, kratkoročni pa za štiri milijone dolarjev. Razporeditev dolgoročnega dolga kaže, da je Slovenija mednarodnim finančnim organizacijam (Evropski banki za obnovo in razvoj, Evropski investicijski banki, ...) 31. marca dolgovala skupaj 293 milijonov dolarjev (konec leta 1996: 304 milijone). Podatki o odobrenih in nečrpanih kreditih kažejo, da je bilo konec marca javnih in javno garantiranih kreditov za 217 milijonov dolarjev, zasebnih negarantiranih kreditov pa za 275 milijonov dolarjev. Skupni znesek odobrenih in nečrpanih kreditov je bil konec marca tako 492 milijonov dolarjev, kar je za 70 milijonov dolarjev manj kot konec leta 1996. (STA) Povečanje industrijske proizvodnje v Sloveniji LJUBLJANA - Obseg industrijske proizvodnje je bil aprila za 5,6 odstotka večji kot marca, so sporočili iz državnega urada za statistiko. Industrijska proizvodnja v prvih štirih mesecih letos je bila glede na enako lansko obdobje večja za 1,2 odstotka, v primerjavi z lanskim aprilom pa se je povečala za 4, 3 odstotka. Industrijska proizvodnja v aprilu, izračunana po metodi impulznega trenda, ki izloča vplive nekaterih dejavnikov, kot so npr. sezona ali naključne motnje, kaže, da obseg proizvodnje po treh mesecih padanja ponovno raste; aprila je naraščala po 1,65 odstotka mesečno. Industrijska proizvodnja v aprilu je bila glede na lansko povprečje večja za 7,1 odstotka. (STA) j 30. MAJ 1997 v ur tAH valuta nakupni prodajni j ameriški dolar 1665,00 1710,00 nemška marka 979,00 999,00 funt šterling 2732,00 2787,00 švicarski frank 1176,00 1206,00 belgijski frank 46,95 48,95 francoski frank 287,00 297,00 danska krona 254,00 264,00 norveška krona 232,00 242,00 švedska krona 212,00 222,00 kanadski dolar 1199,00 1239,00 portugalski eskudo 9,26 10,16 nizozemski gulden 864,00 889,00 avstrjski šiling 138,00 142,50 španska pezeta 11,17 12,27 grška drahma 5,88 6,68 irski šterling 2499,00 2579,00 japonski jen 13,96 14,86 avstralski dolar 1232,00 1302,00 j madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 230,00 280,00 J slovenski tolar 10,60 11,00 30. MAJ 1997 v Lil tAH 30. MAJ 1997 v URAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1670.00 982.00 288.00 866,00 47,19 2714.00 2499.00 256.00 6,00 1201.00 1178,00 138,44 10,70 1700.00 1000.00 298.00 891.00 48,99 2794.00 2594.00 266.00 6,60 1236.00 1203.00 142,94 11,10 ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling non/eška krona švedska krona finska marka 1690.560 1933,320 993,340 293.940 2768,970 882.940 48,116 11,735 260,850 2554.940 6,216 9,812 1222.560 14,515 1196.940 141,130 238,240 219.300 329.300 30. MAJ 1997 INDEKS M1B-30: -1,36% delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 10.866 -0,99 Montedison 1.038 0,38 Bca di Roma 1.217 -1,21 Olivetti 495 0,74 Bca Fideuram i 4.428 -0,78 Parmalat 2.426 0,32 Benetton 23.449 ■0,32 Pirelli Spa 3.685 +1,45 Comit 3.353 -0,53 Ras 13.017 -1,61 Credit 2.532 +0,27 Rolo 17.166 -2,26 Edison 8.046 +0,01 Saipem 8.539 0,92 Fiat 5.582 -0,67 San Paolo To 10.636 +0,03 Generali 28.881 0,48 Sirti 9.747 +0,81 Imi 14.918 0,85 Štet 8.563 0,73 Ina 2.371 -1,04 TIM 4.998 0,71 Italgas 5.255 0,58 Telecom Ita 4.651 0,57 La Fondiaria 6.194 0,53 Mediaset 7.305 +0,04 Mediobanca 9.579 -1,76 Mediolanum 16.939 0,81- KOLESARSTVO / DIRKA PO ITALIJI Zmagal Šved Danes Alpe Magnusson pred ciljem izkoristil padec Ukrajinca Oučakova CUNEO - Na Gim je bila pozornost Tonkova, Leblanca in Gottija že včeraj usmerjena v današnjo prvo alpsko etapo, Zaina, Simoni in Simeoni so odstopili, povsem nezanimivo trinajsto etapo pa je osvojil Šved Glenn Magnusson. Za uspeh se ima v največji meri zahvaliti Ukrajincu Sergeju Oučakovu, ki je nesrečno padel na zadnjem ovinku 350 metrov pred ciljem. Magnusson je bil edini, ki je ovinek srečno izpeljal, ne da bi zavrl in je tako praktično zmagal s prednostjo ene sekunde. Toda, kot rečeno, je vsa pozornost že usmerjena v današnjo etapo s ciljem na vrhu Cervinia. Ta etapa naj bi končno razživela dokaj nezanimiv Giro. »Etapa bo zelo pomembna. Seveda bomo Tonkova napadli,« trdi Ivan Got-ti, a ruski lider dirke ni istih misli. »Potrebno bo pokazati dobro formo, vendar poleg vrhov je tu še etapa na kronometer«, je dejal Tonkov. »Upam, da bom Tonko- va spravil v krizo, po mojem pa bo odločilen zadnji teden,« je povedal Francoz Leblanc. Vrstni red 13. etape (Varazze-Cuneo, 150 km): 1. Magnusson (Sve) 3.25:04 s povprečno hitrostjo 43, 888 km na uro; 2. Rossato (Ita) po 1 sek.; 3. Cipollini (Ita), 4. Traversoni (Ita); 5. Baldato (Ita) in glavnina v zmagovalčevem času. SKUPNI VRSTNI RED: 1. Pavel Tonkov (Rus) 49 ur 34 minut 40 sekund; 2. Luc Leblanc (Era) po 41 sek.; 3. Ivan Gotti (Ita) po 1:07; 4. Andrea Noe (Ita) po 1:49; 5. Leonardo Piepoli (Ita) po 2:37; 6. Alexandre Chefer (Kaz) po 2:49, 7. Paolo Savoldelli (Ita) po 2:51; 8. Giuseppe Di Grande po 3:38, 9. Gilberto Simoni po 3:56; 10. Giuseppe Guerini (vsi Ita) po 3:58. Današnja etapa od Racconigija do Cervinia meri 232 km. Pred ciljem se bodo povzpeli še na vrh Champremiera in Col de Saint Panteleona. NOGOMET Maldini izbral tri novince in Pagliuco Na turnirju tudi Torrisi Miani in De Francesco RIM - Zvezni selektor Cesare Maldini je izbral 22 nogometašev, ki bodo od 3. do 11. junija sodelovali na turnirju v Franciji, generalki za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto. Maldinijevo izbiro so v določeni meri pogojevale poškodbe, vendar ne manjka presenečenj, vezni igralec Vicenze Maini, libero Bologne Torrisi in krilni napadalec Piacenze Di Francesco so čisti novinci, v reprezentanco pa se vrača tudi veteran Pagliuca. Senam »azzurrov« je sledeč, vratarja: Peruzzi (Juventus) in Pagliuca (Inter); branilci: Ferrara (Juventus), Costacurta in Maldini (Milan), Benanivo in Cannavaro (Parma), Nesta (Lazio), Panucci (Real Madrid) in Torrisi (Bologna); vezni igralci: Di Livio (Juventus), Di Matteo (Chelsea), Albertini (Milan), Baggio (Parma), Fuser (Lazio), Maini (Vicenza), Di Francesco (Piacenza); napadalci: Vieri in Del Piero (Juventus), Inzaghi (Atalanta), Zola (Chelsea), Casiraghi (Lazio), Chiesa (Parma). Italija se bo 4. junija pomerila z Anglijo v Nantesu, 8. junija bo v Lionu igrala z Brazilijo, 11. junija v Parizu pa še s Francijo. Rekordno število jadrnic (47) na startu regate Trst - Brioni H i Točno ob 20. uri je bil včeraj v Barkovljah start 12. izvedbe mednarodne regate (na sliki), ki jo prirejata TPK Sirena in Jk Vega iz Pulja s sodelovanjem Turistične ustanove Vodnjan. Na startu je bilo rekordnih 47 posadk, od katerih 10 iz Slovenije in Hrvaške ter ena celo iz Danske. To pa je še en pokazatelj več, da zanimanje za to regato iz leta v leto narašča, kar je seveda, predvsem za organizatorja, zelo spodbudno. Včeraj na startu, ki je bil kot vedno izredno slikovit, je veter pihal 1-2 m na sekundo. Udeleženci so si nadejali, da bi jim v poznejših urah rahla burja nekoliko pomagala in da bi prijadrali na Brione že v zelo zgodnjih jutranjih urah. Jutri bo na sporedu druga regata okoli Brionskega otočja s startom ob 8. uri. KOŠARKARSKA NBA LIGA / PO ZMAGI V 6. TEKMI S HOUSTONOM PRVIČ V FINALU ZA NASLOV Stockton junak moštva Utah Jazz HOUSTON - V ameriški profesionalni košarkarski ligi sta že znana finalista. Po Chicagu se je v finale uspelo uvrstiti tudi košarkarjem Utah Jazza, ki so v šesti tekmi polfinala zahodne konference v gosteh premagali Houston Rocketse s 103:100. Utah se je tako v svoje prvo finale v zgodovini uvrstil z rezultatom 4:2 v zmagah. Junak srečanja je bil branilec John Stockton, ki je odigral fantastično zadnjo četrtino, v kateri je dosegel 15 od skupno 25 točk. Med drugim je v zadnjih sekundah zadel tudi met za tri točke, s katerim so "jazzerji" dobili svojo največjo tekmo v zgodovini. Za Utah je bil to četrto konferenčno finale v zadnjih šestih letih, prav nikoli pa se jim na poti do naslova ni posrečilo premagati predzadnje ovire. Se dve minuti pred koncem srečanja je kazalo, da bo potrebna sedma tekma, saj so gostitelji vodili z 98:91. Nato je najprej za tri točke zadel Byron Rusell, z dvema zaporednima košema pa je minuto pred koncem izenačil Stockton. Dvaintrideset sekund je Charles Barkley spet povedel Rocketse v vodstvo, ki je trajalo le nekaj več kot deset sekund, saj je biTrazpoloženi Stockton ponovno natančen. Izglodalo je, da bodo imeli zadnjo možnost domači. A ni bilo tako. Clyde Drexler je zamudil priložnost, da svoji ekipi zagotovi zmago, na drugi strani pa je po minuti odmora Stocton zadel z več kot sedmih metrov. "Odloči- tev o finalistu ni bila odločena z zadnjim zadetim metom Stockto-na. Utah je bil enostavno boljši nasprotnik, že v rednem delu so nanizali 64 zmag in na zahodu jim ni bilo enakega. Treba je priznati, da nas je premagal boljši nasprotnik, " je po porazu športno priznal Barkley, ki ni skrival navdušenja nad igro Stocktona: "Vsi ste videli, zakaj je John eden petih najboljših igralcev, proti katerim sem igral. Karl Malone je zasluženo najboljši igralec lige, a brez Stocktona to ne bi bil," je najboljšega igralca šeste tekme pohvalil Barkley. Tudi domači trener Rudi Tomjanovich je športno priznal poraz: "Izgubiti z Utahom ni sramota. Bili so boljši in treba jim je čestitati. Moje moštvo je naredilo preveč napak, pre- več je bilo zgrešenih metov, da bi lahko računali na zmago," je dejal trener moštva, ki je v NBA zmagalo leta 1994 in 1995. Se najbolj razočaran v moštvu Houstona je bil Mario Elie. "To tekmo bi morali dobiti. Sest minut pred koncem smo še vodili za 13 točk, nato pa z neodgovorno igro prednost zapra-vili. Sit sem košarke, finala si ne bom ogledal niti po televiziji, " je dejal. Najboljši strelec srečanja je bil sicer Drexler, ki je dosegel 33 točk. Pri domačih se je izkazal tudi Barkley z 20 točkami, Hakeem Olajuvon pa jih je dosegel 16. Pri gostih je Stockton poleg 25 točk zbral še 13 asistenc, samo točko manj od njega pa je dosegel Malone. (STA/AP) NOVICE Sampras izločen! PARIZ - Na teniškem prvenstvu Francije je izpadel prvi nosilec, Američan Pete Sampras. Premagal ga je Šved Magnus Normann. Izpadel je tudi Avstrijec Thomas Muster. Izidi, moški: Normann (Sve) - Sampras (Zda, 1) (6:2, 6:4, 2:6, 6:4); Rosset (Svi, 15) - Roux (Fra) 6:3, 5:7, 6:2, 6:3; Medvedev (Ukr) - Escude (Fra) 7:6 (7:2), 6:4, 6:3; Kuerten (Bra) - Muster (Aut, 5) 6:7 (3:7), 6:1, 3:6, 6:4; ženske: Dragomir (Rom) - Habsudo-va (Skl, 15) 6:3, 6:2; Coetzer (Jar, 11) . Babel (Nem) 6:4, 6:2; Majoli (Hrv, 9) - Grossman (Zda) 6:1,4:6, 6:1; Graf (Nem, 2) - Šema (Spa) 7:6, (7:4) 6:1. Amoruso odhaja na Škotsko Mancini zapušča Sampdorio FIRENCE - Fiorentina je škotskemu klubu Glasgovv Rangers odstopila šestindvajsetletnega branilca Lorenza Amomsa. Amomso je v A ligi odigral 89 tekem in dosegel 8 golov. Odškodnina znaša deset milijard lir, s Skoti pa je podpisal štiriletno pogodbo, prejel pa bo poldrugo milijardo lir letne plače. Napoveduje se vsekakor še bij odmevna selitev iz Italije. Prvi strelec fige Inzaghi naj bi bil tik pred dogovorom z madridskim Atleticom. Roberto Mancini pa je sporočil, da zapušča Sampdorio. »Nisem pa podpisal še nobenega pogodbe s kakim drugim klubom,« je pojasnil. Olimpijski prvak Pagone žrtev težke prometne nesreče Olimpijski prvak v Lillehammerju leta 1994 v short tracku Orazio Fagone je bil včeraj žrtev težke prometne nesreče s svojim motornim koleom. V trčenju z vojaškim vozilom mu je razmesarilo obe nogi. Kaže, da so zdravniki preprečili amputacijo, vendar je zdravstveno stanje Fagoneja izredno hudo. r- GORSKO KOLESARSTVO / JUTRI V CEROVLJAH Veliko zanimanje za 6. Devin bike Jutri bo v Cerovljah start 6. izvedbe Devin bike Top Class B, ki velja tudi za 2. Trofejo Zadružne kraške banke in je pod pokroviteljstvom Občine Devin - Nabrežina. Devi-nova dirka je gotovo ena izmed najpomembnejših preizkušenj z gorskimi kolesi v naši deželi, saj se je udeležujejo tudi kolesarji iz Slovenije, tako da je konkurenca zelo ostra.Da je tudi letos zanimanje za Devinovo dirko dokajšnje, kaže že podatek, da se je do včeraj prijavilo že več kot 80 kolesarjev. Seveda množične prijave pričakujejo danes (rok zapade ob 15. uri). Veliko kolesarjev je že včeraj poskusilo progo, nad katero so bili naravnost navdušeni.Start dirke bo jutri ob 10. uri pri igrišču v Vižovljah. ( V, >*» ^ ■H LEPO PRIZNANJE > Valovka A. Ambrosi na izbirnem treningu v Venetu Tabor Odbojkarskega kluba Val je razveselila še ena lepa vest. Na pobudo zveznih selektorjev Bosettija in Delgada je bila valovka Aleksija Ambrosi povabljena na meddeželni zbor, iz katerega bodo izšle kandidatke za državno selekcijo igralk letnika 1982, ki bodo nastopile na mednarodnem turnirju v Lizboni na Portugalskem. Zbor bo 8. in v 9. junija v Padernu del Grappa pri Trevisu, iz FJK pa so bile na dvodnevne priprave povabljene samo štiri igralke. Polega Ambrosijeve so to še Comissova in De Cecchio (Sproting club) in Tiussijeva (Bmeters). AVTOMOBILIZEM / RALLY SATURNjJS Goriški predstavniki so se v Ljubljani odlično obnesli Pred kratkim je bil v Ljubljani 20. avtomobilski rali) Saturnus, ki je veljal za prvenstva Evrope, Slovenije ^ Avstrije. Udeležilo se ga je 90 posadk, med katerimi so D' le tudi tri goriške kluba Gorizia Gorše. Daniele Stekar F1 Frank Tommasini sta se na renaultu clio vviliams vursti na odlično absolutno 11. mesto, v svoji, 3. kategoriji pa sta premočno zmagala. Zelo dobro sta se obnesla tudi bra ta Silvano in Fabio Grendene, ki sta osvojila absolutno 1 _ mesto. V svoji kategoriji pa sta bila tretja. Take uvrsti tv gotovo jnista pričakovala. Sijajen je bil tudi rezultat, ki ga dosegla Federico Laurencich in Fabio Cuel na op ^ corsa. Zmagala sta namreč v 2. kategoriji, čeprav usp ■ gotovo ni bil lahek. , Za odlične uvrstitev goriških predstavnikov seve^ ima velike zasluge tehnična služba, ki je odlično p pravila avotomobile in je vedno tudi med dirko tas posredovala. a Goriški klub čaka konec junija spet zahtev preizkušnja, rally Saggitario v Pordenonu. Kar 140 odbojkaric in odbojkarjev na turnirju na mivki v Štandrežu ki V ponedeljek je starta že 6. in tradionalni odbojkars turnir na mivki (»beach-volley»), ki ga prirejata KSD u Zupančič in OK Val. Turnir, ki je že tradicionalno p° ^ no srečanje v domu Andreja Budala v Štandrežu z3 bojkarje in tudi ne, se je začel v ponedeljek in letos nab pa okoli 140 odbojkaric in odobjkarjev. Vpisalo se je11 reč 16 mešanih ekip, 10 ženskih in 18 moških. Poleg ^ nastopa nastopa še 12 moških in 6 ženskih mladiti5 skupin. Vsak večer je na sporedu 4-5 tekem. V popoldan8 t urah pa se odvijajo mladinske tekme, tako v ženski moški konkurenci. V Trebčah turnir miniodbojke Slo^r v V okviru športnega praznika SZ Sloga bo ju, :5j) Trebčah tudi turnir v miniodbojki (letniki 1987 in n ^ in v superminiodbojki (letnika 1986/87). Turnir D športnem igrišču in se bo začel ob 10. uri. r NAMIZNI TENIS / POVRATNA TEKMA ZA NASLOV ZENSKEGA DRŽAVNEGA PRVAKA h domači šport Igralke Krasa Generali napovedujejo silovit odpor Proti »evropski« Castellani popraviti slab vtis $ prve tekme Od vseh domačih Športnih dogodkov bo danes najveCjo pozornost pritegnila finalna tekma za ekipni državni naslov v ženski A 1 ligi. Za zeleno mizo v Sportno-kultumem centru v Zgoniku se bosta srečali v povratni tekmi prva ekipa Krasa Generali in aktualni državni prvak Ca-stellana. Gostje iz Mantove so vec kot resen tekmec, po imenih pa daleč najmočnejša ekipa v Italiji. Castellana združuje igralke velikega formata: nekdanjo evropsko prvakinjo Fliouro Bulato-vo, reprezentantko Lauro Negrisoli in Kitajka Chen Yun, ki je enakovredna naši VVangovi. O moči Castellane priča tudi, da je v evropskem pokalu prvakov vztrajala tja do polfinala. V gosteh so Krasova dekleta izgubila prvo finalno tekmo z rezultatom 5:1. Po ustaljeni navadi smo zmeraj raCuna-li na tri točke Wang Xue Lan, do katerih pa ni prišla. Krasova Kitajka se je z edino osvojeno točko oddolžila za edini prvenstveni poraz proti svoji rojakinji Chen, vendar je spregledala drugo nevarno Cer, Negrisolije-vo. Kitajkin poraz je bila hladna prha tudi za Ano Bersan in Vanjo Milič, ki v Catelgoffredu nista pokazali vsega kar zmoreta. Pri mlajši Vanji Milic pa se je še zlasti poznala utrujenost, ker se je pravkar vrnila z mladin- skega državnega prvenstva. V današnji tekmi za tretji državni naslov -Kras je bil prvak leta 1984 (Doljak, Cergol, Sedmak) in leta 1985 (Doljak, Cergol, Sedmak, S. Milič) - krasovke napovedujejo silovit odpor. Že samo dejstvo, da je Kras Generali prišel v zaključni fazi prvenstva pod sam vrh med osmimi ekipami in s tem ponovil lanskoletno pozi- cijo, je za zgoniško društvo velik uspeh. Zmerna napoved ob pričetku sezone je bila uvrstitev nekje od 3. do 5. mesta. Naše igralke pa so nas ponovno presenetile s svojo prodornostjo. Tekma se bo pričela ob 17. uri. Izkoristite priložnost za ogled te zanimive tekme. S svojo prisotnostjo boste gotovo pripomogli k uspehu naše ekipe. OJ) Kras Generali - Castellana Danes v Zgoniku ob 17.00 KRAS GENERALI Vanja MILIC (št. 9 na državni lestvici) Ana BERSAN (št. 12 na državni lestvici) Xue Lan WANG (št. 1 na drž. lestvici tujk) Trener: Qiang GE-KE CASTELLANA OTTA’ DELLA CALZA Flioura BULATOVA (st. 1. na državni lestvici) Laura NEGRISOLI (št. 3 na državni lestvici) Yun CHEN (št. 2 na drž. lestvici tujk Trener: Matjaž ŠERCER Danes Sobota, 31. maja 1997 NAMIZNI TENIS ZA ZENSKI DRŽAVNI NASLOV 17.00 v Zgoniku: Kras Generali - Castellana Citta della Calza KOŠARKA ZA PRESTOP V C2 LIGO 19.30 v Starancanu: Dom Agorest Rob Roy - Santos Autosandra TENIS UNDER12, ZENSKE 15.00 na Opčinah: AT Opicina - Gaja ODBOJKA TRŽAŠKI POKAL, ZENSKE 18.00 v Trstu, Ul. Locchi: SanfAndrea - Bor; 15.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT - Sloga Jutri Nedelja 1. junija 1997 NOGOMET DEŽELNI NASLOV 3. AMATERSKE LIGE 17.00 v Risanu: Mladost - Libertas Atietica Rizzi DEŽELNI POKAL NAJMLAJSIH 18.00 na PadriCah: Gaja - Castionese TENIS ITALIJANSKI POKAL, MOŠKI 9.00 na PadriCah: TC Triestino - Gaja ITALIJANSKI POKAL, ŽENSKE 15.00 na PadriCah: Gaja - Ferriera Servola Obvestili SZ SLOGA prireja odbojkarski tečaj za fante letnikov ’83 do ’90 in deklice letnikov ’85 do ’90, ki bo na Opčinah od ponedeljka 16. do srede 25. junija od 9. do 16.30. Vklučeno je tudi kosilo v restavracijah Veto in Rino. Vpisovanja in informacije lahko dobite na uradu ZSSDI, ul. S. France-sco 20, od 8. do 16. ure, tel. 635627. Vpisovanje bo možno tudi neposredno v telovadnici na Opčinah ob začetku tečaja. PLAVALNI KLUB BOR vabi vse člane na sklepno tekmovanje sezone, ki bo danes v bazenu pri Al turi v Trstu z začetkom ob 15. uri. Razplavanje od 14.30 dalje. Nagrajevanje bo v Borovem športnem centru ob 17.30. ZGONIK / RAZSTAVA VIN != Kar trije turnirji Balinanje ter ženski in moški rokomet Danes se bo na odprtem rokometnem igrišču v Zgoniku odvijal 3, Krasov pokal v priredbi rokometnega odseka SK Kras ob priliki občinske razstave vin. Tekmovanje se bo pričelo ob 14. uri. Turnir je namenjem moškim in ženskim ekipam. Letos jih bo: nastopalo kar osem. Krasovke bodo gostile postave iz Ilirske Bistrice, Šentjerneja in Škocjana pri Novem mestu, Krasova moška ekipa pa se bo pomerila z društvi iz Sežane, Kozine in Novega mesta. Nagrajevanje bo ob 14.uri. Krasov spomladanski turnir postaja že badicija. Na povabilo K vasmi h ekip se vsa društva vedno odzovejo z velikim navdušenjem, saj turnir predstavlja predvsem priložnost za srečanje slovenske mladine 2 °beh strani meje. V okviru današnjega praznika v Zogniku bo tudi mednarodni babnarski turnir, ki se ga bo udeležilo 12 ekip. ŽOŽARKA / PROMOCIJSKA LIGA Breg igral atraktivno, a se izpadu ni mogel izogniti SkyScrapers 100:74 (54:34) BREG: Berdon i^mulaz 10 (5:7), “arini n (3:6), G /milica 18 (4:4), 1 ^2;4), Mingot 5 (!:• '0:2). Trener: Sak 3 TOČKE: Sch ON: 14 Brežani so prav na kon-Cu Prvenstva odigrali eno ®vojih najslabših tekem. Bi-/ s° nepazljivi v obrambi n Popolnoma netočni v aPadu, kljub temu, da je asprotnikova conska rarnba dopuščala precej st l~°ra P°d košema. Tega °zi celo tekmo jim ni P®1? izkoristiti. Mentalno tak li Že na počitnicah in o se z zadnjim mestom n mstvici vsaj teoretično opricljivo poslavljajo od ^tocijskega prvenstva, tem prvenstvu jim le- tos sreča ni bila sploh naklonjena, kljub temu, da po mnenju vseh trenerjev predvajajo eno izmed najlepših in atraktivnejših iger ter skozi celo tekmo igrajo obrambo mož moža. Letos je prvenstvo s prihodom starejših in izkušenejših igralcev iz višjih lig celo pridobilo na kakovosti, kar je bil še dodaten hendikpe za Brežane. Kljub temu zasluži pohvalo zbor igralcev, ki je s požrtvovalnostjo privedel prvenstvo do konca in tisti mladinci, ki so se v povratnem delu uspešno vključiti v člansko ekipo. V soboto, 7. junija bo v telovadnici CUS-a tekma Old star med najboljšimi igralci promocijskega prvenstva in D bge. Od Brega sta bila povabljena igralec De Guamni in trener Salvi. (D.S.) ŠOLSKI ŠPORT / TEKMOVANJE DOLINSKEGA DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA V poligonu nastopilo 134 otrok S finalno tekmo v igri med dvema ognjema se je včeraj v Zabrežcu konCalošportno tekmovanje za uCence in učenke slovenskih osnovnih šol dolinskega didaktičnega ravnateljstva. Prvi del tekmovanja, ki so ga pripravili učitelji in učiteljice, ki so pri šolah ravnateljstva zadoloženi za športno vzgojo, je bil že 21. maja v dolinski telovadnici, ko so se otroci pomerili v poligonu. Nastopilo je 134 otrok, z medaljo pa so bili včeraj nagrajeni po trije najboljši dečki in deklice za vsak razred. Kot rečeno, so se šole med sabo pomerile tudi v priljubljeni igri med dvema ognjema Nastopili so uCenci in učenke zadnjih dveh razredov. Finalna tekma je bila včeraj na odprtem na Hribenci, na njej pa je ekipa Domjo/Ricmanje premagala Boljunec. Tekma in nagrajevanje sta sodila v okvir zaključne prireditve vseh šol ravnateljstva, o katerem bomo poročali posebej. 1. razred Dečki: 1. Giuseppe Cella (Mil) 24, 71, 2. Massimo Gnidi (Mil) 24, 95, 3. Marko Deber-nardi (Bol) 26, 14. Dekbce: 1. Giulia Calligaris (Mil) 26, 97, 2. Irma Mihelčič (Bol) 28, 14, 3. Carol Segulin (Bol) 28,94. Vsi 4. mesto: VENTURINI BOLJUNEC: Erik Corbatti, Marko Debernardi, Marko Krizmancic, Irina Mihelčič, Alan Mozan, Monika Pecchia-ri, Carol Segulin. SAMSA DOMJO: Dimitri Boccai, Gabriele Calzi, Aleksia Colsani, Alexia Crepaldi, Sara Dobrila, Walter Dobrila, Sharon Guglia, Matteo Roiaz, Tabita Ruzzier, Silvia Surian, Tanja Valentič, Laura Vinci. BORŠT: Milan Ota, Mija Slavec. BUBNIČ MELJE: Giulia Calligaris, Anto-nietta Cella, Giuseppe Cella, Daniela Dellavalle, Massimo Gnidi, Dejan Medica, Luisa Oblak, Ruben Salerno, Monica Rebez. VORANC DOLINA: Ivano Vascotto 2. razred Dečki: 1. Aron Kraljic (Bor) 22, 75, 2. Davide Lassiach (Mil) 24, 03, 3. VValter Vodopivec (Dol) 25, 08. Deklice: 1. Paola Cigui (RicDom) 26,53, 2. Irina Pockar (RicDom) 26, 71, 3. Malina Tedeschini (Dol) 26, 88. Vsi 4. mesto: MACKOLJE: KatjuSa Smotlak. VORANC DOLINA: Cecilija Kocjančič, Jasna Komar, Valentina Manin, Lejla Slavec, Sabina Zeria-li. BUBNIČ MILJE: Leonardo Comelli, Rino Dellavalle, Deborah Samsa. BORŠT: Astrid Corbatto, Karin Corbatto, Aron Kraljic. SAMSA DOMJO: Daniela Babic, Paola Cigui, Maja Grizonic, Maruška Kapic, Na-talie Kofol, Sara Mangano, Inna Pochar, Be-nedetto Salve-mini. VENTURINI BOLJUNEC: France Biloslavo, Martina Cecco, Marco Furlan, Denis Ota, Erik Petaros, Luca sancin, Ma-nuel Zottich. 3. razred Dečki: 1. Aljek Klun (Bol) 33, 24, 2. Manuel Pissac- co (Bol) 35, 23, 3. Erik Rossone (Bol) 37, 44. Deklice: 1. Zerjul Verena (Bol) 38, 69, 2. Maja Ota (Bol) 40, 55, 3. Petra Terčon (RicDom) 41.42. Vsi 4. mesto: BUBNIČ MILJE: Maximilian Parata, Marša Sain. VORANC DOLINA: Dejan Ferluga, Madalena Mura. VENTURINI BOLJUNEC: Sara Conestabo, Aljek Kljun, Samuel Kralj, Maja Ota, Manuel Pissacco, Erik Rossone, Kevin Segulin, Verena Zerjul. SAMSA DOMJO: Valentina Filippi, Emma Valentina Martinelli, Davide Stolli, Petra Terčon, Alessandro Ve-ronese, Francesca Vinci, Mitja Zobec. 4. razred Dečki: 1. Martin Merlak (Dol) 26, 75, 2. Erik Pertot pom) 28,13, 3. Martin Cheber (RicDom) 30, 77. Dekbce: 1. Elisa Grilanc (Dol) 23, 35, 2. Samantha Cergol (RicDom) 38, 54,3. Katja Bratos (B) 39, 75. vsi 4. mesto: DOMJO: Marco Barazutti, Erika Bresenda, Samantha Cegol, Martin Cheber, Matteo Cigui, Daniel Di Donato, Samantha Guglia, Erik Pertot, Chaterina Sik, Sara Surian, Nataša Valentič. MACKOLJE: Eva Stepančič, Robert Tul, Luca Zennaro. BUBNIČ MILJE: Stefano Mi-non, Dejana Medica. VENTURINI BOLJUNEC: Katja Bratos, Matjaž Mihalič, Gabriele Ota, Urška Ota, Matjaž Romano, Peter Sosič. VORANC DOLINA: Francesco Bandi, Elisa Grilanc, Martin Merlak, Jessica Ravnic, Saverio Vascotto. 5.razred Deda: 1. Tadej Klun (Dol) 26,88,2. Jan Gustinčič (Pes) 29, 75, 3. Marko Cej (Bol) 30, 18. Deklice: 1. Mateja Cossutta (Bol) 27, 65, 2. Daša Zeriali (Bol) 31, 61, 3. Ketty Racman (Pes) 34,03. vsi 4. mesto: MACKOLJE: Anuska Smotlak, Maja Smotlak, Boris Tul. PESEK: Martina Carboni, Devan Gombač, Jan Gustinčič, Ketty Racman. BORŠT: Alex Maar, Slavec Ketty. VENTURINI BOLJUNEC: Marko Cej, Mateja Cossutta, Natasja Damin, Ivan Langella, Alan Mahne - Kalin, Daša Zeriali. TRINKO ZAMEJSKI RICMANJE: Tatjana Arba-nas, Ahce Crepaldi, Linda Cre-vatin, Denis Kneipp, Monika Lucas, Ivana Mahorcic, Gabriel Ota, Aris Pregare, Martina Sos-si, Aleksandra Velisse, Ilenia Zobec, Federico Zulian. VORANC DOLINA: Matevž Cuk, Tadej Klun, Danijel Ravnic, Christian Sancin, Paolo Zobec. MACKOLJE: Smotlak Anuška. (Foto Križmancic/KROMA) ljubljanski jazz festival z vrsto zanimivih novosti Ljubljanski jazz festival, po tradiciji drugi naj starejši v Evropi (za poljskim, ki je nedavno praznoval 40. obletnico), je sicer manjši, zato pa pomembna prireditev z izbranim in domišljenim sporedom; njegova letošnja povezava z Evropskim mesecem kulture v slovenski prestolnici je botrovala razširitvi in obogatitvi sporeda: v treh večerih, podaljšanih v noC, med 27. in 29. junijem bo mogoCe v poletnem avditoriju Križank slišati skupno dva velika orkestra (Big band RTV z dirigentom Lojzetom Krajnčanom in za to priložnost posebej sestavljeni Big band EBU - Evropskega združenja radijskih postaj) in osem manjših zasedb jazzovske glasbe in sorodnih zvrsti; med zvezdami letošnjega festivala so trobentač Tom Harrell, bluesov-ski kitarist Melvin Taylor in pianist Ahmad Jamal, jazzovski virtuoz Primož Grašič bo nastopil z znanim basistom Stevom Swallowom, festival pa bo zaokrožil vibrafonist Tito Puente s skupino in sodobno mešanico latinske glasbe, salse in jazza. Novosti letošnjega festivala, ki so ga predstavili selektor Brane Rončel, v imenu organizatorja - Cankarjevega doma Sonja Kralj, glasbena urednica Radia Slovenija Mojca Menart, dirigent Jože Privšek in skladatelj Janez Gregorc, je več: V prvem, otvoritvenem večeru, katerega uro in pol bodo neposredno prenašale v približno osem držav radijske postaje -Članice Evropske radijske zveze (ostale bodo posnetke predvajale kasneje), bo kot tretja skupina nastopil Veliki orkester EBU, sestavljen iz dvajsetih glasbenikov iz 17 evropskih držav in Slovenije (sodelujeta tenorsak-sofonist Tadej Tomšič in kitarist Primož Grašič), ki jim bo dirigiral Jože Privšek. Gre za projekt, za katerega so se na pobudo Janeza Gregorca dogovorili v strokovnem odboru EBU za jazzovsko glasbo: vsaka država Članica EBU oz. radijska postaja "delegira" v evropski orkester enega ali dva najboljša jazzovska glasbenika; orkester se zbere v državi gostiteljici ter v tednu dni pripravi spored koncerta in ga izvede tudi za radijsko občinstvo širom Evrope, je ozadje in dogovore v okviru EBU pojasnila Mojca Menart; dodala je, da bodo prvi veCer festivala v celoti prenašali tudi na valu 202 Radia Slovenija. Dirigent Jože Privšek, ki mu je pripadla Čast, da bo pripravil "evropsko glasbeno reprezentanco” - za to ima sicer na voljo samo štiri vaje - in ji dirigiral na koncertu, pa je povedal, da bo v spored Big banda EBU vključil tudi tri slovenske melodije, poleg koroške narodne in skladbe Rožnik še temo Stoji, stoji Ljubljenca, ki je bila uporabljena tudi za glasbeni avizo EMK. Poleg obeh omenjenih velikih orkestrov bosta spored prvega veCera dopolnili še kvintet Nata Adderleya in trio slavnega blue-sovskega kitarista Melvina Tay-lorja. Vse zasedbe na festivalu bodo imele na voljo po poldrugo uro za igranje, je opozoril RonCel, ki predvideva, da se bodo zato jazzovski večeri potegnili pozno v noC. Zato tudi ne načrtujejo svojCas uveljavljenih jam-sessionov v katerem od ljubljanskih klubov. Drugi večer, 28. junija, se bodo v Križankah zvrstile tri tuje zasedbe: sodobno glasbeno razsežnost letošnji prireditvi dajejo Vinx & Jungle funk; kvartet temelji na elanih ritemske sekcije nekoč slavne črnske rockovske skupine Living Colour (Will Calhoun in Doug VVimbish), na odru pa prednjačita tolkalec in vokalist Vime ter D.J. acid jazza Daniel Andrews. Tom Harrel je po 30 letih kariere ta Cas najbolj vroče ime jazza, saj ga je lani revija Down-beat ustoličila na vrhu lestvice najboljših jazzovskih trobentarjev. V Ljubljani bo nastopil z osemčlansko zasedbo, s katero se letos predstavlja na svoji prvi daljši turneji v Evropi. Tudi saksofonist Pee Wee El-lis ima za seboj bogato glasbeno kariero in izkušnje iz različnih zvrsti glasbe, tudi iz rocka in bluesa (soustvarjal je tudi z Jamesom Brovmom, Jackom Mc-Duffom, Leonom Thomasom, Georgom Bensonom, tesno sodeluje z Vanom Morrisonom itd.), danes pa je razen glasbenika in aranžerja tudi uveljavljeni strokovnjak v glasbeni industriji. Pričakovati je, da bo v njegovem nastopu prevladoval funk-jazz. Nedeljski spored, 29. junija, bo ponudil še tri zasedbe. Večer bo uvedel mednarodni trio "najsvetlejše slovenske jazzovske zvezde" Primoža Grašiča, ki bo igral z enim najboljših basistov na svetu Stevom Swallowom (basovska kitara) in bobnarjem Martinom Drevvom (tudi sodelavcem Oscarja Petersona). Pianista Ahmada Jamala hvalijo kot sodobnega velikana v zgodovini jazza, Miles Davis npr. mu je natrosil vrsto komplimentov v zvezi z njegovim liričnim igranjem, spretnostjo (s) prehajanja med modalitetami in temami, nenastopaško tehniko itd. Jamalovo igranje v kvartetu - to bo njegov prvi nastop v Sloveniji - bo, sodec v zasedbi dveh bobnarjev (ob Idrisu Muhammadu na klasičnih, še Othello Molineaux na jeklenih bobnih), moCno ritmično poudarjeno. Za živahen in sproščen zaključek 38. jazz festivala pa naj bi poskrbeli glasbeniki v skupini timbalista in vibrafonista Tita Puenteja. Kralj salse, brazilske melodike in latinskega jazza, skladatelj znamenite Oye, como va, dobitnik vrste glasbenih nagrad, ambasador dobre volje in glasbenik, ki napolni kateri koli stadion ali dvorano, Tito Puente prav v Ljubljani začenja svojo poletno turnejo. V osemčlanski zasedbi - trije saksofonosti, dva pozavnista, trobentar, pianist in tolkalec na bongah - je tudi Yo-landa Duke, pevka "z dobrim glasom in stasom. (STA) Slovensko danski dnevi od 2. do 8. junija V okviru Slovensko-danskih dni bo Društvo slovensko-danskega prijateljstva (DSDP) od 2. do 8. junija pripravilo veC prireditev s skupnim naslovom Dobrodošla Danska v Sloveniji. Med njimi bodo trije koncerti, odprtje razstave sodobne danske arhitekture ter dve okrogli mizi s temo danskih izkušenj s socialno državo ter odnosov med državo in lokalnimi skupnostmi. V penzion restavraciji Lieber v Srednjih Gameljnah, ki bo v prihodnjem tednu danska hiša, bodo jutri pripravili tudi novinarsko konferenco, na kateri bodo predstavili načrtovane programe in akcije. Prireditve, ki jih povezuje pozdravno geslo Dobrodošla dežela Danska v Sloveniji, se bodo zaCele v torek, 3. junija, v parku na Kongresnem trgu s koncertom poštne godbe na pihala iz Aar-husa. Sledil mu bo koncert Koebenhavnskega tria, v sredo, 4. junija, v koncertni dvorani Zavoda za zdravstveno zava- rovanje, v organizaciji Gallus Carniolus in isti dan na Škofjeloškem gradu v organizaciji umetniške zadruge AGART, razstava danske sodobne stavbne arhitekture. V Četrtek, 5. junija, bo v banketni dvorani hotela Turist srečanje s temo Odnos med državo in lokalnimi skupnostmi na Danskem, ki ga bo predstavil direktor danskega Kulturnega inštituta z Dunaja Henning Do-chweiler. V dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje bo v četrtek tudi osrednji veCer ob danskem državnem prazniku Dnevu ustave z naslovom Dobrodošla Danska v Sloveniji. V petek, 6. junija, pripravljajo v banketni dvorani Hotela Turist še srečanje s temo Danska -dežela blagostanja, ki jo bo predstavil soavtor knjige Dežela blagostanja v težavah Jakob Ch-ristensen. V dneh med 2. in 8. junijem pa bodo v penzionu restavraciji Lieber v Srednjih Gameljnah tudi Dnevi danske kuhinje. (STA) V Gorici razstava ilustratorke Vesne Benedetič V Galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. 1. Brass 20 - Italija) bodo v ponedeljek, 2. junija 1997 ob 10. uri otvorili samostojno razstavo ilustratorke Vesne Benedetič iz Trsta. Vesna Benedetič se je rodila leta 1966 v Gorici, živi in dela v Trstu. Študirala je pri akademskem slikarju Savu Sovretu v Ljubljani. Od leta 1989 se posveča ilustraciji za mladino in vodi delavnico za risbe in barve za osnovnošolske otroke. S elani študija D’Orlando vodi laboratorij za izražanje z gibom, plesom in barvo. Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah in razstavljala tudi samostojno. Na ponedeljkovi otvoritveni slovesnosti bodo sodelovali tudi uCcnci slovenskih osnovnih šol iz Gorice. Razstava Vesne Benedetič, ki jo prireja Upravni odbor Kulturnega doma iz Gorice, bo odprta vse od 20. junija 1997 po sledečem umiku (ob delavnikih): od 9. do 13. ure in od 16. do 18. ter v večernih urah med raznimi manifestacijami. FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom SSG gostuje s Kobalovo komedijo »Afrika ali na svoji zemlji« danes, 31. t.m., ob 19.30 v Celju. Gledališče Verdi Pomladna simfonična sezona 1997 Jutri, 1. junija ob 18. uri (red B) koncert orkestra gledališča Verdi. Dirigent Georg Mark, solist violinist Franco Gulli. Na programu Nieder, Busoni, Brahms. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12, 16-19 (tel. 6722298 ali 6722299). GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 2. junija (Red A) in v torek 3. junija (Red B), ob 20.30 bo na sporedu gostovanje ljubljanskega gledališča »Kulturni dom Španski borci« s komedijo »Denar z neba« R. Cooneyja. Režija: Marjan Bevk. __________SLOVENIJA___________ LJUBLJANA Evropski mesec kulture Matineje Danes, 31. maja, ob 11. uri, koncert Filharmonikov gledališča Verdi; dirigent Severi-no Zannerini. Na programu Haydn in Mozart.. Ponovitev jutri, 1. junija ob 11. uri. Auditorium Muzeja Revoltella Poletni koncerti Jutri, 2. junija, ob 20.30 recital pianista Sergueia Milsteina. Na programu Chopinove in Lisztove skladbe. Gledališče Rossetti Danes, 31. t.m., ob 20.30 (red prva sobota) bo na sporedu musical Alexandra Brefforta »Sladka Irma«, glasba Marguerite Monnot, režija Antonio Calenda. Nastopajo Daniela Giovanetti, Fabio Camilli, Paolo Triestino in Gian. Predstava v abonmaju: odrezek 4 rdeC. Narodna in univerzitetna knjižnica: danes, 31. t.m., ob 22. uri Slovensko mladinsko gledališče: »BertoIt Brecht, Galileo Galilei«, skupni projekt SMG in NUK; režija Matjaž Berger. Ponovitvi 1. in 3. junija. Mestni in Prešernov trg ter obrežje Ljubljanice: v torek, 3. junija, ob 18. uri lutkovno-ambientalni spektakel »Povodni mož« . Helena Sobar Zajc in Lutkovno gledališče Jože Pengov. Ponovitvi 10. in 14. junija. Cafe Teater: danes, 31. t. m., gostuje švedska skupina Gycklargruppen. Viteška dvorana Muzeja novejše zgodovine: danes, 31. t. m., ob 11. uri simpozij o kulturno-umetniških dosežkih v NOB. RAZNE PRIREDITVE 1___________KOROŠKA_____________ DOBRLAVAS | V Kulturnem domu: danes, 31. t.m., ob 19.30 Vigredni koncert in prvi ples. PLIBERK Farna dvorana - SPD Edinost: danes, 31. t.m., ob 20.30 komedija »Lažnjivka«. Nastopa »Oder 73«; režija Anita Hudi. Ponovitev v nedeljo, 1. junija. ŠENTJANŽ V ROŽU K & K Center: v petek, 13. jinija, ob 20. uri Koncert »Vom Schettl in die Ungevvibheit«. ŠKOFIČE Nad Posojilnico-Bank: danes, 31. t.m., ob 20.00 koncert s pevko Stanko Macur, spremlja Janko Avsenik: »Kaj je storil z mano maj?«. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM V Farni dvorani: danes, 31. trn., ob 20.30 koncert - Ivan Amšek (bariton), Andrevv Wil-liam Brovm (kontrabas). BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: v soboto, 7. junija, ob 19. uri koncert Jazz Session s Harryjem Stojko . GLASBA FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica V torek, 3. junija, ob 20.30, na Trgu sv. Silvestra 1, zaključna akademija gojencev Glasbene matice . __________SLOVENIJA_____________ LOKEV fSežancrt Danes, 31. t. m., ob 20.30 koncert skupine Gi Napajo, ironični avantrock. LJUBLJANA Evropski mesec kulture Atrij Nadškofijskega ordinariata: danes, 31-t.m., ob 20.30 koncert Pihalnega kvinteta Slovvind. Ljubljanski grad: danes, 31. maja, in jutri, 1. junija, glasbeno scenski projekt Carmina profana v priredbi KUD France Prešeren in Jani Kovačič. Stolnica: jutri, 1. junija, ob 19.30 Konzert-chor VVulfenia. Na programu Velika maša v H-molu J. S. Bacha. FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FjK. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e I Stato«. | PalaCa Costanzi: do 8. 6. je na ogled razstava »Chi e di scena... 1982-1992« v sodelovanju z občinskim muzejem C. Schmidi, občinskim muzejem zgodovine in umetnosti in občinskim gledališčem G. Verdi. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je raz-stava-laboratorij Bruna Munarija »L’arte di tutti«. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. bo na ogled razstava »Znanost med 1 fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: Se danes je na ogled razstava »Generali in Modiano«. S Galerija Lipanjepuntin: v Četrtek, 5. junija, | ob 18.30 otvoritev razstave S. Etkin, B. Fitz-|j geralda in N. Guattija. Razstava bo odprta do 10. julija. | Gledališče Miela: do 4. 6. je na ogled fotografska razstava »Natura minima«, ki sta jo priredila Zadruga Bonavventura in Photo Lmago . OPČINE SKD Tabor: še jutri, 1. junija, je na ogled je razstava Bogomile Doljak »Srečanje dveh pripovedi: življenjskih zgodb lesa in likov-| nih zapisov«. Razstava je odprta vsak dan od V 16. do 20. ure. GORICA Kulturni dom: na ogled je razstava umetnikov Adriana Velussija in Antonia Veroneja. V ponedeljek, 2. junija, ob 10. uri otvoritev samostojne razstave ilustratorke Vesne Benedetič-Razstava bo odprta do 20. junija. ___________SLOVENIJA SEŽANA Kosovelova knjižnica: do 20.6. je na ogle razstava Lojzeta Spacala. ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« . ____________KOROŠKA CELOVEC j Deželna galerija: do 30.6. razstavlja S° LeVVitt. . e Kavama Karner: odprta je razstava Tatjan Jenko. Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse ^ do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstr1)8, Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. ŽITARA VAS Kulturni dom Kumst: na ogled je etnol°š razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«- ŠENTJANŽ V ROŽU K + K center: do 31.10. bosta na ogled et nološka in zgodovinsko-socialna razstava^ »Krivi lov v Karavankah« in pa razstava s in risb Antona Repnika. TINJE Galerija Tinje: razstavlja Hartvvig Bisch0*- ROŽEK Galerija Šikoronja: do 22.6. razstavlja Fr8 co Vecchiet. RAI 3 slovenski program Q RAI 1 7.00 7.30 9.40 9.55 10.30 12.25 12.35 13.30 14.00 15.20 15.50 18.00 18.10 18,45 19.20 20.00 20.35 20.50 23.15 23.25 0.15 0.35 2.05 2.20 Dokumenti Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero azzurro - Piavo drevo La Raichevedrai: Napoved televizijskih progr. Aktualno: Letno poročilo guvernerja Bance dltalia Antonia Fazia Vreme in dnevnik Aktualna oddaja o zdravju: Gheck-up Dnevnik Aktualna oddaja: Linea blu (vodi Puccio Corona) Sedem dni v Parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Gargoyles imClassic Cartoon, limon in Pumbaa Dnevnik Nabožna oddaja: Sedmi dan Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La zingara (vodi Goriš Brosca) Variete: Fantastica italia-na (vodita Giancarlo Ma-galli, Teo TeOcoli) Dnevnik, 23.20 Izžrebanje lota Aktualno: Posebnosti Tgl (vodi B. Mobrici) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Sobotni klub - Film: Complicazioni nella not-te (krim., It. ’92, r. Sandro cecca, i. Patrick Bau-chau) Aktualno: Dalle aparole ai fatti-Od besed k dejanju Film: La ragazza di Bube RAI 2 §3 RETE 4 ITALIA 1 Variete: Videocomic Nad.: Lasciati amare Nad.: La traidora TV film: Due fratelli Film: E’ permesso, mare- (dram., It. ’87) sciallo? (kom., i. G. Ralli) Pregled tiska Dnevnik Dok.: Orizzonti lontani Komični filmi S. Laurela Aktualno: Časa per časa - in O. Hardyja Nasveti za lepši dom Dnevnik, 10.05 Evropski Dnevnik dnevi Šport: L’ Italia del Giro Aktualno: Domani e un Kviz: Kolo sreCe altro giorno, dnevnik Dnevnik Nan.: Komisar Kress Kolesarstvo: Arriva il Gi- Dnevnik, 13.20 Dribbling ro, 14.30 14. etapa, 17.00 Mladinski variete: Super- Studio tappa giovani (vodi F.Santoro) Aktualno: Iva show Aktualna odd.: Bianco e Dnevnik in vreme nero (vodi A. Boralevi) Kolesarstvo: Giro sera Tvoj bližnji Variete: Game Boat Q j Aktualna odd.: Perche? - Film: I 4'figli di Katie Si- Zakaj? der (vestern, ZDA '65, r. |jWi Rubrika o izletih in poto- H. Hathaway, i. J. Wayne,- H* I vanjih Sereno variabile D,Martin, E. Holliman) Variete: Go-Cart Film: Sbirro, la tua legge Dnevnik e lenta... la mia no Film: S IT da incrociata (dram., It. '79, i. M. Mer- (dram., ZDA ’95, i. T. Bu- il), 1.20 Pregled tiska sfield, Lauren Tom) Glasb, odd.: L’ albero, storia di un disco Dnevnik Glasba: Notte italiana Napoved televizijskih progr. LaRaichevedRai RAI 3 Film: Mani in alto (kom., It.-Fr. '61, i. D. Gray) Napoved TV programov Film: Camping (kom., It. '57, i. N. Manfredi) Aktualno: Pred premiero Tgr - Kmetijstvo Dnevnik Aktualnosti o Albaniji: Da costa a costa Nan.: Komisar Maigret Deželne vesti, dnevnik, vreme Tgr Okolje Italija Sobotni šport, vmes rally RAL gimnastika, Itd. Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Art’e Variete: Blob Aktualna odd.: Hitimo minuto - V zadnjem trenutku (vodi S. Martone) Dnevnik in deželne vesti Aktualna oddaja: Harem (vodi Catherine Spaak) Dnevnik in vreme Nočni Šport: atletika, vaterpolo, 1.15 tenis, nato film I pugni in tasca @ CANALE 5 Na prvi strani Nan.: La donna bionica Aktualno: Nonsolomoda Teleprodaja Nan.: Dieti sono pochi Aktualno: Anteprima Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualna odd.: Arniči -Prijatelji (vodi Maria De Filippi) Nan.: La tata Nan.: II ritorno di Missio-ne impossibile Nan.: Jo e la mamma n delia Seal a, Gerry Scotti) Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gerry Scotti in Franco Oppini) Variete: Parodia naziona-le (vodi Alberto Casta-gna) Dnevnik Film: Sabato italiano (dram.. It. ’92) r. L. Ma-nuzzi, i. Francesca Neri, Francesco Barilli, Stefa-no Dionisi) vmes (0.30) dnevnik Sgardbi quotidiani Pregled tiska Otroški variete, vmes risanke, Ciao ciao mattina, Ancora insieme con... Šport: rally Aktualno: Planet Nan.: Phenom Aktualna odd, o otrocih; Pianeta bambino Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: Happy Days Variete za najmlajše: Ciao ciao parade, risanke Šport: Mai dire gol Variete za najmlajše: Pro-ve su strada di Bim Buro Bam in risanke Variete: L’ allegra fattoria 18.50 Šport studio Nan.: Baywatch Variete: Edizione straor-dinaria! Odprti studio Film: Corto circuito 2 (fant., ZDA '88, i. C. Gibb, F. Stevens) Film: II massacro degli innocenti (dram., ZDA ’93, i. Scott Glenn) Fatti e misfatti ! Italija 1 šport Nan.: Star Trek tele 4 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: La ribelle Film: Piccolo Lord Gospodarstvo Športna oddaja Van ta Yo Eta a confronto MONTECARLO 19.30, 22.30, 1.15 Dnevnik, 19.50 TMC Šport Strettamente personale Film: La signorta amava le rose pcom., ZDA '68) Varieteja: Tappeto volan-te, 17,50 Zap zap Aktualno: Check Point Nogomet: Barcelona - De-portivo Film: I fucilieri delle Aragonne (vojni, ZDA '40, i. James Cagney) {f Slovenija 1 $T Slovenija 2 7.30 8.35 8.40 10.10 10.45 11.35 12.05 13.00 13.05 14.05 14.55 15.25 Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Otroški program: Radovedni Taček: Pika, 8.55 Kviz Male sive celice, 9.40 Zgodbe iz školjke . 17. Srečanje tamburaških skupin in orkestrov Slovenije (2. oddaja) Tedenski izbor: nan. Snežna reka - Saga o Mc-Gregorjevih (Avstral., 13.) TV igrica: Hugo (pon.) Tednik Poročila Razvedrilna oddaja TV Koper: Karaoke Nanizanka: Strela z jasnega (Nemčija, 3. ep.) Otroški program: Taborniki in skavti, 15.10 Sprehodi v naravo (11. ! odd.) Film: Kalle in angeli (Norveška, 1993) 16.50 17.00 17.10 18.00 18 25 Videostrani Obzornik Nemška dokumentarna oddaja: Čarobnost Alp Na vrtu Ozare j TV prodaja j TV igrica: Hugo j Včeraj, danes, jutri 19.10 19.30 19.45 20.10 21.50 Risanka TV dnevnik 2, vreme Šport, 20.00 Utrip Premiera meseca - Film: Navij do konca (ZDA, 1990, r. A. Moyle, i. C. Slater, D. Paulin) Za TV kamero 22.05 22.30 22.35 Poročila, vreme, šport Včeraj, danes, jutri Nad.: Zlata naveza (VB, 5. del) 23.25 Videostrani 7.45 8.00 14.25 15.55 16.55 17.20 17.50 18.15 19.00 19.30 19.55 20.00 21.00 21.30 23.00 23.30 1.30 Teletekst Euronevvs Tedenski izbor: film Pogojno na svobodi (ZDA) Roka rocka Froncoska nanizanka: Izzivalci (30. epizoda) Košarka NBA Action Teniški magazin Kolesarska dirka: Giro d’ Italia Kajak kanu: Slalom (Rašica ’97) Francoska nanizanka: Izzivalci (31. epizoda) Včeraj, danes, jutri Razvedrilna oddaja Poljudnoznastvena serija: Cesarstvo žuželk Bližnja srečanja (VB, 2. del) Koncert skupine Laibach V vrtincu Sobotna noč @ Koper Euronevvs Nanizanka: Police Nevvs Dokumentarna oddaja Risanke: Baba Malu TV Poper - kabaretno satirična oddaja Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja - verska oddaja Nan.: Nočni sodnik, 20.00 Ambiente Italia Koprska kinoteka - Film: Abbasso la ricchezza (It., r. G. Ri- ghelli, i. Anna Magnani, Vottorio De Sica) TV dnevnik: Vsedanes, vreme Film: Dr. Jekyll in sestra Hyde (groz., VB, '71. i. R. Bates) Vsedanes - TV dnevnik r Slovenija 1 4.30. 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.23 Dobro jutro, otroci; 7.40 KUltura; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo.; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.10 Literarni nokturno; 23.30 Kratka igra. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.30 Kondor prireditev; 9.35 Popevki; 11.35 Obvestila; 12.00 Moped show; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.35 Spot-500; 18.50 Črna tonika; 19.30 šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Jambalaya. Slovenija 3 7'00, 8.00, 9,00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki!; 11.25 Sobotni rt; 13.05 Zgodnja dela; 15,00 Zbori; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.05 Roman: Bili smo Trojanci (3. del); 18.25 V podvečer; 20.00 Lirtična tragedija: Ojdip; 21.45 Do polnoči; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKO obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8,50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.45 Du jes?i; 10.40 Power play; 10.45 Terenska akcija; 13.30 Turistična poročila, pomorske informacije; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.00 Svežih 20 modrih: Glasb, lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 19.15 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Večer večnoze-lenih s T. Pircem; 0.00 Nočni pr, RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10,15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye; 14.33 Redazione teen; 16,00 Hot hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19.25 Siglasin-gle, 19.30 Dnevnik in šport. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri, vmes (9.00) Ona in Jaz = Oba; 10.10 Koncert; 11.45 Filmi na ekranih; 11.45 Glasbeni predah; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta ro-zajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 Madi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Najmlajši pianisti GM; 18.00 Mala scena: Ljudje ob cesti (M. Lipovec, dram. L. Rehar, 2. del); 18.40 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.HO.OO Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17,10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18,10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca, Primmld dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, faz 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, faz 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, faz 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, faz 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1. tel. 0481-535723 faz 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FTEG ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA SREDISCE ANTI- CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nad Črnim morjem in vzhodnim Balkanom je eno, nad Iberskim polotokom pa drugo ciklonsko območje. Nad ostalim delom Evrope pa je območje visokega zračnega pritiska. S severnimi vetrovi priteka k nam razmeroma hladen in suh zrak. cS ' IOLM 3/13 ° 6 / , K0BENBAV|) • 8/137 ° MOSKVA OUBUNo' 1030 ------LONDONo^o0^8'15 B«UN9/,4 10/23 ."lEr oBRUSEU -PARIZ 8/19 . 12/23 * ^ DU0NAJ 17/” A ŽENEVA 8/21 A UUBUANA6/18 -U ° MILANO _ °12/27 v' BEOGRAD 9/16 o Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 73 url. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.25 in zatone ob 20.39. Dolžina dneva 15.14. X SPLIT-/- /X osoFIJA7/11 X S ____• ^-----1 GRADEC 5/16 M. SOBOTA O 5/16 'TAW . CELOVEC o 3/17 KRANJSKA GORA „ 0/15 O TRŽIČ 3/17 MARIBOR Os/17 ČEDAD— 14/190 OVIDEM 7,20 —«.N. GORICA GORICA o 7/20 14/2CO O KRANJ """ (-^ 3/17 o PTUJ___ \ o=iS &......... 4 ZAGREB 6/17 N. MESTO 5/18 O KOČEVJE O ČRNOMELJ. Slovenija: Pretežno jasno bo, v severovzhodni Sloveniji zmerno oblačno. Najnižje temperature bodo od 2 do 7, na Notranjskem okoli 0, ob morju 9. Najvišje na Primorskem do 21 stopinj C. Sosednje pokrajine: Sončno bo. Vzhodno od nas bo zmerno do pretežno oblačno z manjšimi padavinami. C LUNINE MENE^IMlMiH Luna vzide ob 5.57 in zatone ob 15.34. PLIMOVANJE Danes: ob 1.19 najnižje -27 cm, ob 6.58 najvišje 10 cm, ob 12.28 najnižje -25 cm, ob 19.11 najvišje 45 cm. Jutri: ob 2.04 najnižje -38 cm, ob 8.03 najvišje 17 cm, ob 13.27 najnižje -25 cm, ob 19.20.29 najvišje 50 cm. ,ATENEo17/27 v 1016. MORJE Morje razgibano, temperatura morja 17,4 stopinje. x_ BI0PR0GN0ZA Vreme bo na splošno počutje in razpoloženje ljudi vplivalo ugodno. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m 15 2000 m 0 1000 m 9 2500 m -3 1500 m 4 2864 m -6 JUTRI TRBIŽ /5 CELOVEC O 3/17 O KRANJSKA GORA , GRADEC 5/16 9 GRADEC 2/17 MARIBOR O 5/16 M. SOBOTA O 4/15 f'^v3> "1/14 TRŽie7 2/17 X---o—^ ČEDAD— CEUE o 4/17 OVIDEM 6/20 GORICA GORICA n 6/20 O KRANJ LJUBLJANA 5/18 N. MESTO 4/18 POSTOJNA o . 'A ZAGREB 6/17 O O 1/17 KOČEVJE ČRNOMELJ V nedeljo in ponedeljek bo spremenljivo, oblačno pretežno in večinoma suho vreme. Mm • <7 , ■* Danes svetovni dan bfez tobaka LJUBLJANA - Od srede 20. stoletja so tobačni izdelki ubili že veC kot 60 milijonov ljudi samo v razvitih deželah. V naslednjih treh desetletjih pa ne glede na dejstvo, da se razvojni trendi občutno spreminjajo, pričakujejo, da bo zaradi tobačnih izdelkov letno umrlo približno 10 milijonov ljudi, od teh 70 odstotkov v deželah v razvoju, je v poslanici ob svetovnem dnevu brez tobaka 1997, ki bo 31. maja, napisal generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) dr. H. Nakajima. Noben posameznik, organizacija ali vlada ne more sama ustaviti ali obravnavati te epidemije. Za doseganje podporne razumne tobačne kontrole potrebujejo v zdravstveni organizaciji Široko javno podporo. Ko se pridružijo vsi družbeni sektorji, združijo sile z WHO in so Združeni za svet brez tobaka, bo epidemija premagana, ugotavlja dr. Nakajima. Po njegovih besedah ukvarjanje s tobakom ni isto kot ukvarjanje z drugimi javnozdravstvenimi problemi. Vključuje upoštevanje lobiranja in specialista za sodelovanje z javnostjo, k potroši milijone dolarjev za nevtralizacijo javnozdravstve-nih mer. Za nameček so tveganja uporabe tobaka podcenjena v javnosti, Čeprav so Številni med njimi odgovorni za varovanje in krepitev javnega zdravja. Zaradi teh razlogov so dovolili nadaljevati s prizanesljivo tobačno politiko. Mnogi med njimi, ki pa bi lahko promovirali učinkovito tobačno kontrolo, ne naredijo ničesar, je Se zapisal generalni direktor WHO. (STA) Lubenice, banane in korenje mu bolj teknejo kot slama Na italijanski zelenjavni tržnici v ameriški Philadelphii so branjevke slonu cirkusa Rin-gling Bros in Barnum & Bailey na pladnju ponudile lubenice, banane in korenje (AP) Preveč spolnosti krajša življenje MUNCHEN - Preveč dejavno spolno življenje vpliva na krajšo življenjsko dobo - je morda to vzrok za to, da moški v povprečju umrejo prej kot ženske, se v zadnji številki sprašuje nemški tednik Focus. Vsaj, kar zadeva gliste, je ta teorija potrjena, meni britanski znanstvenik David Gems. S pomočjo genske tehnike je namreč samce predstavnike vrste Caenorhabditie elegans oropal spolnega nagona - in ti so nemudoma imeli dvakrat daljšo življenjsko dobo kot predstavnice ženske spola. Predvsem naj bi pretirano aktivnost povzročal konkurenčni boj za samice, kar samci nato plačajo s krajšim življenjem. Gems meni, da je njegove raziskave možno prenesti tudi na ljudi. (STA) Danci svojih otrok ne bodo smeli "po riti" K0BENHAVN - Danski parlament je sprejel zakon, s katerim prepoveduje vse oblike telesnega kaznovanja otrok. Danski starši tako svojih neposlušnih otrok v prihodnje ne bodo smeli udariti "po riti, " neki poslanec pa je pojasnil, da so s sprejemom omenjenega zakona dali jasno sporočilo starSem, da je otroke prepovedano tepsti. Nasilje v družini se prenaša tudi v šolo, saj so otroci, ki so sami deležni udarcev, nasilnejši do svojih prijateljev. Ti otroci se namreč učijo reševati spore z udarci, prav tako pa se bodo obnašali, ko bodo odrasli, meni poslanec Hol-ger Graversen. Sodišča bodo morala, na pritožbo otrok, določiti točne meje morebitnih sankcij, zaenkrat pa še ni jasno, če bo mogoče zaradi klofute ali udarca po "ta zadnji" sodno ukrepati. Zaposlene ženske srečnejše od gospodinj LUXEMBOURG - V Evropski uniji so gospodinje praviloma nesrečnejše od svojih zaposlenih vrstnic. Za gospodinjo se v EU opredeljuje vsaka tretja zenska med 25. in 59. letom, medtem ko skrb za gospodinjstvo prevzema le 0, 8 odstotka moških, je pokazala raziskava statističnega urada Evropske unije Eu-rostat, ki je zajela 170.000 žensk in moških v več kot 60.000 gospodinjstvih v 12 državah EU - brez Avstrije, Švedske in Finske. 16 odstotkov gospodinj je v raziskavi povedalo, da so nesrečne, medtem ko se je za nesrečne opredelilo le 7 odstotkov zaposlenih žensk. Sicer pa je tretjina zaposlenih žensk zaposlena le za polovičen delovni čas. Zadovoljstvo z vlogo gospodinje pa niha od države do države. V Italiji in Grčiji je več kot tretjina, na Portugalskem pa več kot četrtina žensk nezadovoljnih z vlogo gospodinje. 60 odstotkov gospodinj na Danskem, Nizozemskem in v Luksemburgu ter polovica gospodinj v Nemčiji, Franciji in na Irskem pa je zadovoljnih s svojim "poslanstvom". Glavni vzrok, da se žensk*e odločajo za gospodinjenje, pa so otroci. (STA/dpa)