24 Na obrobju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib se ob Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete raz- prostira mozaik mokrotnih travnikov z raznolikimi živalskimi in rastlinski- mi združbami. Travniki so eni zadnjih ohranjenih na tem območju Ljubljane in pričajo o mokrotnem značaju območja. V luči njihove neprecenljive naravovar- stvene vrednosti smo študenti različnih oddelkov Biotehniške fakultete skupaj z mentorji iskali možnosti, kako jih ne le ohraniti, temveč v prihodnosti tudi izboljšati njihovo stanje. Hkrati smo identificirali načine, kako bi lahko ob- močje neposredno ob Oddelku za bio- logijo aktivneje vključili v izobraževal- ne in raziskovalne aktivnosti fakultete. Rezultate našega interdisciplinarnega projekta Idejne rešitve za ureditev kme- tijsko naravovarstvenega izobraževal- nega poligona, ki je s finančno podporo Univerze v Ljubljani potekal od junija do decembra 2023, vam predstavljamo v nadaljevanju. S popisom stanja na terenu, pedološkimi in ekološkimi analizami, identifikacijo in izrisom krajinskih prvin, starejšimi po- ročili, raznolikimi znanstvenimi članki in drugimi viri smo se lotili spoznavanja, preučevanja in raziskovanja območja. Ugo- tovili smo, da je bilo to v 19. stoletju ime- novano »Glinzach«, zato smo se odločili za delovno poimenovanje območja »Študijski poligon Glince«. Na preučevanem območju se spreminjajo in prepletajo različni talni tipi, pri čemer prevladujejo hidromorfna tla. Najpogostejši tip tal je amfiglej, ki mu sledita psevdoglej in distrična rjava tla. Na račun slabo propustne podlage, ki na ob- močju poligona omogoča zastajanje vode, so se razvili mokrotni travniki, ki predsta- vljajo življenjski prostor številnim zavaro- vanim in ogroženim vrstam. Na relativno majhnem območju se pojavljata sviščev mravljiščar (Phengaris alcon) in njegova hranilna rastlina močvirski svišč (Gentiana pneumonanthe). Poleg tega so naravovar- stveno pomembnejše rastlinske vrste na teh mokrotnih travnikih še močvirska lo- garica (Fritillaria meleagris), veliki poletni zvonček (Leucojum aestivum), vrste iz dru- žine kukavičevk, npr. majska prstasta ku- kavica (Dactylorhiza majalis), in druge. Na širšem območju je bilo v preteklosti zabe- Naravovarstveni in izobraževalni poligon Biotehniške fakultete Besedilo: Žan Puš, Neža Brlan, Jaka Muršec Pitamic, Tina Rojko, Ana Majcen, Kim Prah, Nejc Golob, Kristina Oražem, Iva Špilak in Valerija Zakšek leženih tudi nekaj ogroženih vrst dvoživk, med njimi izstopata veliki pupek (Triturus carnifex) in zelena rega (Hyla arborea). Za- radi (pre)pogoste košnje in gnojenja trav- nikov v zadnjih letih, ki vplivata na spre- menjeno botanično sestavo travne ruše, so omenjene vrste prisotne le (še) na ožjem območju. Nekatere druge, ki so tukaj žive- le v preteklosti, pa so žal že izginile. Med njimi sta strašničin mravljiščar (P. teleius) in močvirska sklednica (Emys orbicularis). Ohranitev, širitev in ponovna vzpostavitev življenjskih okolij za obstoječe ogrožene vrste predstavlja enega izmed potencialov za obogatitev biodiverzitete tega območja. V projektu smo zato podrobneje spozna- vali področje obnovitvene ekologije, ki po- staja tudi v slovenskem prostoru vse bolj pomembna zaradi naraščajoče potrebe po obnovi degradiranih življenjskih okolij. Ob- močje poligona predstavlja odlično izhodi- šče, kjer bi lahko študentje in zaposleni na fakulteti konkretno raziskovali tovrstne prakse. Skupaj smo iskali možnosti ohra- njanja obstoječih združb, hkrati pa tudi po- tencial obnove življenjskih prostorov tistih, ki so v preteklosti tukaj že živele. Tako smo v projektu kot primarno opredelili potrebo po ohranjanju in izboljšanju stanja obsto- ječih mokrotnih travnikov. To vključuje ek- stenzifikacijo rabe zemljišč, prenos odkosa s primernih travnikov ter ureditev vodnega režima. Kot navdihujoč primer renaturacije in upravljanja zavarovanega območja nara- ve ter spoprijemanja z izzivi, s katerimi se sooča kot zavarovano območje na pragu mesta, smo obiskali Naravni rezervat Ško- cjanski zatok, »oazo« na pragu Kopra, ki ga upravlja Društvo za opazovanje in prouče- vanje ptic Slovenije (DOPPS). Tam nam je pedagoška vodja Bojana Lipej izčrpno in z nalezljivim žarom predstavila nastanek in upravljanje zavarovanega območja ter nje- govo izobraževalno vlogo. Tudi območje Študijskega poligona Glin- ce ponuja raznolike možnosti za aktivno vključevanje študentov z raznolikimi izo- braževalnimi vsebinami in omogoča prak- tično raziskovanje številnih področij. To obsega terenske vaje, zaključne naloge in redno spremljanje ter praktične veščine vzdrževanja stanja na območju. Ob tem pa tudi obštudijske dejavnosti, kot so npr. vodeni ogledi in izvajanje različnih delav- nic. Tak pristop odpira vrata za sodelova- nje študentov različnih študijskih smeri. Nadalje bi poligon lahko predstavljal dra- gocen vir za raziskovalno delo zaposlenih na Biotehniški fakulteti. Ker pa območje Širše območje zemljišč Biotehniške fakultete ob Oddelku za biologijo. (foto: Vit Kukolja) Del projektne ekipe na ekskurziji v Naravnem re- zervatu Škocjanski zatok, ki smo si ga ogledali kot primer dobre prakse upravljanja območja; upra- vlja ga DOPPS. 25 Spomladi 2023 smo med udeleženci vseh preteklih dogodkov BioBlitz Slove- nija izvedli kratko poizvedovalno anke- to. Še pred izvedbo dogodka v letu 2023 smo želeli preveriti, s kakšnim name- nom se udeleženci odzovejo povabilu na 24-urno popisovanje vrstnega bogastva izbranega območja, koliko jim je pri tem pomembna lokacija dogodka ipd. V pri- spevku objavljamo povzetek rezultatov ankete. V letih med 2017 in 2022 je na šestih do- godkih BioBlitz Slovenija sodelovalo že 221 strokovnjakov za posamezne taksonomske skupine. Na našo poizvedovalno anketo se je odzvalo 75 strokovnjakov oziroma tretji- na dosedanjih udeležencev dogodka, zato menimo, da rezultati ankete predstavljajo dober reprezentativen vzorec. Od tega se je 60 % vprašanih opredelilo kot ljubitelj- skih popisovalcev, 40 % pa kot poklicnih oz. profesionalnih. Polovica vprašanih se je udeležila že dveh, treh ali štirih dogodkov, medtem ko je približno četrtina vprašanih stalnih gostov na naših dogodkih, saj so se jih udeležili že vsaj petkrat. Ostala četrtina vprašanih se je dogodka udeležila enkrat oz. prvič prav v letu, ko je bila izvedena anketa. Polovica vprašanih pozna vse ali večino vrst skupine, ki jo na dogodku popi- dnevno uporabljajo tudi številni okoliški prebivalci, smo v projek- tu naslovili tudi njihovo vključenost. Tako smo podali idejo uredi- tve učne poti, ki bi obiskovalce informirala in vodila izven najran- ljivejših delov območja. Predstavljene aktivnosti, ki smo se jih lotili s pomočjo sheme s pomenljivim naslovom Študentski projekti za trajnostni razvoj, razumemo kot začetek širše zgodbe, torej naravi prijaznega in traj- nostnega ravnanja z zemljišči Biotehniške fakultete, ki bodo imela ob naravovarstveni tudi pomembno izobraževalno in raziskovalno noto. Trenutno je območje tudi del obsežnejšega projekta s skraj- šanim imenom ULTRA Biodiverziteta, ki še podrobneje naslavlja vidike obnove izbranih zemljišč za študijske in raziskovalne potre- be fakultete. Naša želja ob koncu študentskega projekta je spodbu- diti nadaljnja interdisciplinarna sodelovanja, ki združujejo znanja različnih znanstvenih disciplin in obenem upoštevajo potrebe vseh deležnikov. Prepričani smo, da je le s takšnim pristopom mogoče učinkovito odgovoriti na izzive sodobnega sveta. Prikaz trenutnega stanja na območju Biotehniške fakultete ob Oddelku za bio- logijo. S številkami so označene naslednje krajinske značilnosti: 1 – posamezno drevo, 2 – drevored, 3 – grmičevje/skupina grmov, 4 – gozdna zaplata, 5 – mejica, 6 – mokroten travnik, 7 – robovi njiv, 8 – lokalno zamočvirjenje, 9 – obvodna vegetacija, 10 – jarek. (avtorica: Kristina Oražem) Mnenje udeležencev o BioBlitz Slovenija Besedilo: Teja Bizjak Govedič, Marijan Govedič in Damjan Vinko sujejo, in iz pridobljenih podatkov objavlja strokovne in znanstvene članke. Če pogle- damo podrobneje, skoraj tri četrtine vseh vprašanih poklicnih oz. profesionalnih ta- ksonomov poznajo večino vrst v skupini, ki jo preučujejo na dogodku. V primerjavi z ljubiteljskimi taksonomi pridobljene po- datke tudi večkrat vključijo v strokovne in znanstvene članke. Od vseh vprašanih lju- biteljskih taksonomov jih skoraj polovica pozna večino vrst taksonomske skupine, ki jo popisujejo, strokovne in znanstvene članke pa piše dobra tretjina. Predvsem smo od sodelujočih želeli izve- deti, katero merilo za udeležbo na dogodku je zanje najpomembnejše. Že na začetku je bil dogodek zasnovan kot »koncentrat raziskovalnega tabora« in očitno ga tudi večina udeležencev dojema kot takega, saj so med vsemi odgovori večinsko izbrali, da je najpomembnejše druženje/srečanje in povezovanje strokovnjakov/taksonomov ter srečanje starih znancev. Z malo razlike si nato po pomembnosti sledita promocija biodiverzitete in popis čim večjega števila vrst. Promocija območja popisa in prispe- vek k varstvu območja, promocija biologi- je/taksonomije ter promocija varstva na- rave so bili po pomembnosti razvrščeni na konec (graf na naslednji strani). Večini vprašanih se zdi zelo pomembno, da je za območje popisa izbrano manj po- znano območje, kjer je pričakovana visoka biodiverziteta oz. je to območje že znano po visoki biodiverziteti. Dokaj pomembno merilo je tudi, da ima območje varstveni status. Pri izbiri območja BioBlitza Slove- nija pa sta razdalja od kraja bivanja popiso- valcev ter datum popisa manj pomembna. Vprašanim se zdi pomembno, da sta na dogodku organizirani prehrana in nasta- nitev. Ker BioBlitz Slovenija poteka kot prostovoljski dogodek vseh vključenih po- pisovalcev, predstavljata prehrana in na- stanitev tudi osrednji strošek dogodka. A je ta neprimerljiv z vrednostjo informacij in znanja, ki ga z izvedbo dogodka dobimo tako taksonomi in naravovarstveniki kot tudi družba kot celota. Poznavanje biodi- verzitete bi moralo biti del osnovnega po- znavanja določenega ozemlja, seznami vrst pa nacionalno bogastvo in temeljno domo- znanstvo, a je žal pri nas prepogosto posta- vljeno na stranski tir. Večina vprašanih kot pomembno ali zelo pomembno navaja, da se srečajo s stanovskimi kolegi in ljudmi s podobnimi interesi ter da spoznajo tudi nove strokovnjake na področju.