KASTRACIJA
ROKENROLAVCELJU
Stran 4.
ZUPANOVA TOŽBA
ZA OSLOVO SENCO?
Stran 3.
JUBILEJNI
TDFVCELJU?
Stran 8.
NOVI TEDNIK
ST. 26 - LETO 57 • CELJE, 27.6.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
Kdo je
požigalec
v Novi vasi?
Stran 22.
Eksperiment
med grajskimi
lidovi.
Stran 31.
Viaiii navijal
za naše.
Stran 23.
S I C U R A
HRANIL\oKmii>lTyA SlUŽttA
plačilo položnic
(:niikopmrJjo, lahb celotre^prov^e)
depoziti in vem
prostih denarnih sredstev
krediti občanom
menjalnica
druge bančne ter finančne storitve
ekspoziture
CELJE
Ljubljanska 14
tel.; 03/492 5956
LJUBLJANA
Tavčarjeva 6
tel.: 01/434 38 09
01/434 36 49
KOPER
POSTOJNA
NOVO MESTO
2
DOGODKI
UVODNIK
Budni policisti
in speči Celjani
Na mariborskem Lentu seje pred dnevi začel letošnji šest-
najstdnevni festival. Prireditve na prostem se vrstijo na več
prizoriščih ob Dravi. Med njimi so tudi glasbene. Običajno
precej glasne, če naj slišijo vsi, ki se zgrnejo pod odre. Sta-
novalcem v bližnji okolici so organizatorji poslali program-
ske knjižice in prijazne dopise, češ da se zavedajo, da vrvež
in hrup okoli njihovih domov moti njihov ustaljeni ritem.
Kljub temu tudi letos računajo na njihovo razumevanje in
podporo. Ker je festival nekaj posebnega za mesto, ker mu
daje poseben utrip, živahnost, privlačnost za množice. Ver-
jetno zaslužki tudi niso nepomembni.
V Celju se prireditve vrstijo vse poletje, večinoma ob kon-
cu tedna. Razen redkih izjem ne privabijo množic in tudi
posebej hrupne niso. Organizatorji že vedo, zakaj. Uvod v
letošnje poletje sta bili glasbeni prireditvi na dveh lokaci-
jah. Na Glavnem trgu ob zvokih harmonike ni bilo težav, ob
Savinji za Knežjim dvorcem se je rokovski večer končal z
električnim mrkom in policijskim posredovanjem. Za škan-
dal, kot so nekateri poimenovali sobotno dogajanje, naj bi
bila kriva policija, ki je baje ravnala na svojo roko, se sama
odločila, da je glasba preglasna in kdaj naj se prireditev
konča. Pa ne da so zaradi klicev treh občanov, ki so v trop-
ski vročini hoteli spati, tako hitro in učinkovito šli v akcijo?!
Do kam lahko seže takšna budnost modrih tonskih tehni-
kov? Če so pri tem imeli »žegen« kakšne višje instance, pa
je to še en dokaz stanja duha v mestu ob Savinji, ki je uspe-
šno zaprlo Barfly, ki bo podrlo Zamorca, ki je po zaslugi
treh upokojencev proti vsakršnim glasnejšim aktivnostim v
središču mesta - razen če ne gre za »njihovo« muziko - in ki
doslej še ni našlo lokacije na prostem, kjer bi se lahko prire-
ditve odvijale nemoteno. Ne da bi se pritoževali okoliški
stanovalci, ki sicer gotovo podpirajo tovrstne prireditve, če
se le ne dogajajo kje v njihovi bližini. Organizatorji jim
resda niso poslali dopisov, v katerih bi jih prosili za podpo-
ro, so pa verjetno računali vsaj na razumevanje.
Ampak Celje ni Maribor In očitno od njega ni oddaljeno
le dobrih petdeset kilometrov, pač pa nekaj svetlobnih let.
Žal.	TATJANA CVIRN
V objemu
petih zastav
v celjski vojašnici so vče-
raj odprli spominsko sobo
182. bataljona, enote, ki se
je že od ustanovitve pred de-
setimi leti drži ime Celjski
bataljon.
V spominski sobi so od-
prli stalno razstavo, ki so jo
naslovili V objemu petih za-
stav in ki skozi posamezne
dokumente, vojaške knjiži-
ce, orožje in predvsem fo-
tografije prikazuje razvoj in
zgodovino vojaštva v Celju.
Poseben poudarek razstave
je na zgodovini slovitega celj-
skega 87. pešpolka, ki je odi-
gral pomembno vlogo v I.
svetovni vojni in na zgodo-
vini Maistrovega Celjskega
polka, ki je pod vodstvom
legendarnega Pranja Malga-
ja sodeloval pri bojih za slo-
vensko severno mejo. Raz-
stava v nadaljevanju prika-
zuje vojaške strukture v Ce-
lju do današnjih dni in pred-
stavlja tudi današnji znak
182. bataljona slovenske
vojske. Gradivo sta zbrala
Muzej novejše zgodovine in
Osrednja knjižnica, razsta-
vo pa je strokovno soobli-
kovala Darja Jan iz Muzeja
novejše zgodovine. V manj-
ši sobi so razstavili še foto-
grafije poveljnikov bataljo-
na in postavili spominski ko-
tiček umrlim.
BS, Foto: G. KATIČ
Zavarujmo
svoje zdravje
Pred odhodom v tujino poskrbimo za zdravstveno zavarovanje
stroški zdravljenja ali
zdravstvene oskrbe v tuji-
ni so praviloma izredno vi-
soki. Izognemo se jim lah-
ko samo tako, da se pred
odhodom v tujino ustrezno
zavarujemo.
Med začasnim bivanjem v
tujini so zagotovljene pravi-
ce do nujnega zdravljenja
vsem, ki so obvezno zdravs-
tveno zavarovani v Sloveni-
ji. Nujno zdravljenje pome-
ni vse tiste zdravstvene sto-
ritve, ki jih ni mogoče odlo-
žiti, ne da bi bilo ogroženo
naše življenje ali zdravje. Če
kdo potrebuje zdravstvene
storitve v določenih časovnih
obdobjih, npr. dializni bol-
nik, lahko uveljavlja te sto-
ritve v tujini, če pred odho-
dom pridobi soglasje Zavo-
da za zdravstveno zavarova-
nje Slovenije (ZZZS). V tu-
jini si samo z našimi zdravs-
tvenimi izkaznicami seveda
ne moremo pomagati. Potre-
bujemo poseben dokument.
S potrdilom
do pravic
v državah, s katerimi ima
Slovenija sklenjeno meddr-
žavno pogodbo, potrebujemo
Potrdilo o pravici do zdravs-
tvenih storitev med začasnim
bivanjem v drugi državi. Tak-
šne države so Avstrija, Bel-
gija, Hrvaška, Italija, Luk-
semburg. Madžarska, Ma-
kedonija, Nemčija, Nizo-
zemska in Romunija. Potr-
dilo lahko dobimo na vseh
območnih enotah in izposta-
vah ZZZS. Zanj je potrebno
predložiti veljavno kartico
zdravstvenega zavarovanja in
poravnati ceno obrazca (150
tolarjev), izdajo pa ga za naj-
več 3 mesece.
S tem potrdilom lahko v
navedenih državah uveljav-
ljamo pravico do nujnega
zdravljenja, in sicer pravilo-
ma brez plačila pri zdravni-
kih ali zdravstvenih ustano-
vah, ki so del javne, državne
zdravstvene mreže. Pri zaseb-
nih zdravnikih ali privatnih
klinikah, ki nimajo pogod-
be z državno zavarovalnico,
pa bomo morali stroške po-
ravnati sami in po vrnitvi uve-
ljavljati povračilo teh stroš-
kov na pristojni območni
enoti ali izpostavi Zavoda. Za
povračilo je potrebno pred-
ložiti dokumentirane račune,
na podlagi katerih se po po-
stopku, ki je določen s kon-
vencijo, opravi povračilo
stroškov v višini, kot to priz-
na tuj nosilec zavarovanja v
kraju, kjer so bile storitve
opravljene.
Podrobnejše informacije o
zdravstvenem zavarovanju
lahko dobite v vseh območ-
nih enotah in izpostavah
ZZZS, na spletni strani Za-
voda (http//www.zzzs.si)
in na samopostrežnih termi-
nalih.
Nekoliko drugače bomo
uveljavljali pravice v Bolga-
riji, Češki, Poljski ter Veli-
ki Britaniji in Severni Irski,
s katerimi ima Slovenija prav
tako sklenjene meddržavne
pogodbe.' V teh državah lah-
ko pravico do nujnega zdrav-
ljenja uveljavljamo v javnih
zdravstvenih ustanovah na
podlagi potnega lista in ve-
ljavne kartice zdravstvenega
zavarovanja. Tudi v tem pri-
meru bomo morali stroške
plačati sami, če bomo uve-
ljavljali pravico do nujnega
zdravljenja pri zasebnikih, ki
niso del javne zdravstvene
mreže. Če bomo morali pla-
čati zdravstvene storitve, lah-
ko vložimo zahtevek za po-
vračilo na pristojno območ-
no enoto oziroma izpostavo
Zavoda.
Zavarovanje z
asistenco
z ostalimi državami med-
državne pogodbe niso skle-
njene, kar pomeni, da mo-
ram v primeru uveljavljanja
storitev nujnega zdravljenja
le-te plačati sami (upravičeni
smo do povračila stroškov).
Zato je priporočljivo skle-
niti tako imenovano prosto-
voljno zdravstveno zavaro-
vanje z medicinsko asisten-
co v tujini, ki krije stroške
nujnega zdravljenja v tujini
brez neposrednega plačeva-
nja storitev tako v zasebnih
kot tudi v državnih zdravs-
tvenih ustanovah in nudi vr-
sto drugih praktičnih kori-
sti (organizacijo in plačilo
nujnih zdravstvenih prevo-
zov do bolnišnice ali klini-
ke, plačilo stroškov zdrav-
ljenja v bolnišnici ali klini-
ki, plačilo stroškov nujnih
zobozdravstvenih storitev,
organizacijo in plačilo pre-
vozov obolelega, poškodo-
vanega ali umrlega zavaro-
vanca v domovino, plačilo
stroškov odvetniških stori-
tev in številne druge oblike
pomoči).
MILENA B. POKLIČ
Konvencijska potrdila lahko dobite brezplačno s pomočjo elektronskega naročanja preko Interneta in
samopostrežnih terminalov ZZZS za naslednje države: Avstrijo, Belgijo, Hn/aško, Italijo, Luksemburg, Ma-
džarsko, Makedonijo, Nemčijo, Nizozemsko in Romunijo.
Mariborska gre v tretjo fazo
Celjski mestni svetniki
bodo danes obravnavali tu-
di informacijo o pogojih, ki
jih je občina postavila Darsu
za ureditev obvozov v času
gradnje tretje faze obnove
Mariborske ceste. Ta se bo,
kot je znano, začela po med-
narodnem obrtnem sejmu,
med njo pa bodo uredili šti-
ripasovnico do križišča z
Levstikovo ulico, vključno
s podvozom pod železnico.
Mestna občina mora po klav-
zuli iz sklenjene pogodbe dati
soglasje za ureditev potrebnih
obvoznih cest v času gradnje.
Mednje so zapisali, da bi mo-
rali preveriti možnosti grad-
nje pod prometom, torej pred-
lagajo, da bi bil v času gradnje
mogoč čez gradbišče vsaj eno-
smerni promet za osebna vo-
zila. Pri obvozu, ki bi obvez-
no veljal za vsa tovorna vozi-
la, pa načrtujejo pot preko Ki-
dričeve in Teharske ceste. Pri
tem bi moral Dars ustrezno ure-
diti krožišče na Teharjah, us-
trezno obnoviti že zdaj kriti-
čen most čez Voglajno na Te-
harjah, semaforizirati križiš-
če med Teharsko in Popovi-
čevo ulico, urediti križišče s
cesto Mirna pot zaradi dovo-
za na pokopališče in zagoto-
viti tudi ustrezne protihrupne
ukrepe na območju Aljaževe-
ga hriba. Po končanih delih bi
moral Dars asfaltirati še cesto
od Skalne kleti do mostu če
Savinjo v Polulah, zagotoviti
pa bi morali tudi večjo pro-
pustnost med Cinkarno, Ko-
čevarjevo in Teharsko cesto,
torej skozi podvoz in most čez
Voglajno na tej lokaciji. Do-
datni ukrep naj bi bila še pri-
lagoditev obstoječih semafor-
skih protokolov na cestah, ki
vodijo do bodočega gradbiš-
ča.
Ko to poročamo, odgovora
z Darsa še ni, zanimiva pa bo
svetniška razprava, saj gre za
eno večjih državnih in občin-
skih naložb v Celju letos, ki bo
dalj časa v mnogočem krojila
podobo življenjskega in pro-
metnega utripa v mestu. B S
Št. 2. - 27. junij 2002
DOGODKI
3
Za oslovo senco?
župan Šrot toži mestni svet zaradi (domnevnih) nepravilnosti pri
imenovanju Jožeta Spevana
župan Mestne občine Ce-
lje Bojan Šrot je na dnevni
red seje mestnega sveta, ki
bo danes, uvrstil tudi vpra-
šanje, kdo bo zastopal mest-
ni svet pri sporu na uprav-
nem sodišču.
Gre za zadevo, ki se že kar
nekaj časa vlači po svetniških
klopeh. Župan je namreč za-
držal izvajanje sklepa, s ka-
terim je Mestni svet MOC ime-
noval Jožeta Spevana za di-
rektorja Zavoda za požarno,
reševalno in tehnično službo.
Svetniki so na zadnji seji
sklep ponovno potrdili, a z
dopolnitvami, ki pa župana
očitno niso zadovoljile. Me-
nil je, da je bil postopek ime-
novanja v nasprotju z občin-
skim statutom, po katerem bi
moral biti sam predlagatelj
kandidatov za direktorje jav-
nih gospodarskih podjetij. Ker
je po zakonu odgovoren za or-
ganiziranje, načrtovanje in iz-
vajanje dejavnosti na področ-
ju varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami ter požar-
nega varstva, ne more imeti
zgolj odgovornosti, hkrati pa
nobenih pristojnosti pri pred-
laganju kandidatov.
Svetniška skupina LDS je
v svoji pobudi na zadnji seji
sicer predlagala spremembe
občinskega statuta, ki naj bi
jih pripravila statutarna ko-
misija. Župan pa meni, da
spremembe statuta sploh ni-
so potrebne, saj je v IZčlenu
jasno zapisano, da mora biti
predlagatelj za imenovanja di-
rektorjev javnih gospodarskih
služb župan, le v primeru ime-
novanja direktorjev javnih za-
vodov (šol, vrtcev) je pred-
lagatelj lahko komisija za vo-
litve, imenovanja in admini-
strativne zadeve (KVIAZ).
Vihar v kozarcu vode to-
rej? Navidezno morda res, a
gre za tehtna vprašanja, ki
lahko pomenijo tudi prese-
dan v praksi predlaganj in
imenovanj kandidatov. Župa-
nu je vsekakor treba dati prav,
da nikakor ni mogoče nanj
nalagati le odgovornosti, pri-
stojnosti pa si bo prisvojil pos-
vetovalni organ, kar je občin-
ski KVIAZ. A vendarle ne gre
le za soočenje različnih in-
teresov občinskih vej obla-
sti, torej župana, mestnega
sveta in nadzornega odbora.
Gre za dosti več. »Za princip
gre,« nam je v ponedeljek za-
trdil župan. »In hkrati za za-
nemarljive stroške postopka,
ki naj bi tudi pred upravnim
sodiščem jasno dokazal, kdo
v tej občini je za kaj odgovo-
ren in hkrati tudi, kdo ima
za kaj pristojnosti,« je pove-
dal Šrot.
Na vprašanje, ali si res tako
želi na položaju direktorja jav-
ne gospodarske službe Zavo-
da za požarno, reševalno in teh-
nično službo Celje »svojega«
človeka, pa je povedal, da ne
gre za to. »Gre za princip, ki
mora biti jasen zame in za vse
naslednje župane. Na ključnih
mestih gospodarskih javnih za-
vodov bo vsak župan hotel ime-
ti človeka, ki mu bo zaupal in
za katerega bo verjel, da bo
dobil podporo tudi v mestnem
svetu, ki dokončno potrjuje žu-
panov predlog. Meni je bilo
to odvzeto iz, tako domnevam,
strankarskih razlogov, in to ni
prav,« je dejal.
Na vprašanje, če mu gre na
živce domnevno zelo visoka
plača prvega celjskega gasil-
ca, ki naj bi preseda celo nje-
govo, pa je Bojan Srot zatrdil:
»Ne, res ne gre za to. Plača je
usklajena s pravilnikom in
kljub temu, da si jo je Spevan
na račun delovne uspešnosti
in dežurstev uspel lepo pove-
čevati, me to ne moti.«
BRANKO STAMEJČIČ
Župan Bojan Šrot.
Vegrad odstavil
Šumejevo
Beata Kanduti-Šumej ni
več direktorica Ingrad
Koncema, ki ga je vodila
dobri dve leti. Direktorsko
mesto v koncernu je prev-
zel Samo Štante, ki je bil
med drugim direktor ene-
ga od prodajnih sektorjev
v bivši Kovinotehni.
Do zamenjave je prišlo na
željo velenjskega podjetja
Vegrad, ki je uradno 13-od-
stotni lastnik koncema,
neuradno pa naj bi imel že
več kot polovico vseh del-
nic. Kot je slišati v gradbe-
nih krogih, odstavitev Šu-
mejeve, ki sicer sama pra-
vi, da je s takšnim razple-
tom zadovoljna, ni nepriča-
kovana. S predsednico upra-
ve Vegrada Hildo Tovšak naj
se namreč ne bi najbolje ra-
zumeli, Vegrad pa ima, kot
je Tovšakova potrdila že la-
ni, ko so začeli kupovati In-
gradove delnice, s celjskim
podjetjem zelo resne name-
ne.
Hkrati z odstavitvijo z
mesta direktorice so Beato
Kanduti Šumej imenovali za
predsednico uprave Ingra-
da VNG, ki je največja hče-
rinska družba v okviru kon-
cema. Šumejeva je Ingrad
VNG kot vršilka dolžnosti
vodila že od decembra la-
ni, ko je zamenjala dolgo-
letnega direktorja Vinka
Debelaka.
JI
Beata Kanduti Šumej
Bo frčalo perje?
Na obtožbe iz Celjakih mesnin tokrat odgovarja Štefan
Strašek - Delničarji bodo danes ob devetih pomerili moči
Bo na današnji skupšči-
ni Celjskih mesnin frčalo
perje, kot je že pred nekaj
tedni napovedal Štefan Stra-
šek, ali pa bo seja trajala le
kakšne pol urice več in se
ne bo zgodilo prav nič pre-
tresljivega? Glede na raz-
merje sil med delničarji bo
najbrž obveljalo slednje. Če-
prav je iz odziva konjiške-
ga mesarja na izjave vodil-
nih v mesninah, ki smo jih
objavili v prejšnji številki
našega časopisa, mogoče
sklepati, da bi nekatere ljudi
najraje »dal iz kože«.
Na zahtevo Štefana Straš-
ka, največjega zasebnega me-
sarja na Celjskem in enega naj-
večjih v Sloveniji, ki je že do-
bri dve leti skoraj 30-odstot-
ni lastnik Celjskih mesnin, so
na dnevni red današnje skupš-
čine morali uvrstiti še nekaj
točk, ki dajo slutiti, da želi
Konjičan krepko počistiti po
tem celjskem podjetju. Tako
med drugim predlaga imeno-
vanje posebnega revizorja, ki
bi preveril posamezne posle
Celjskih mesnin v zadnjih pe-
tih letih, zahteva tudi obrav-
navo poročila nadzornega
sveta o poteku poslov in pro-
meta s povezanimi osebami
ter poročila uprave o kapital-
ski ustreznosti, likvidnosti in
solventnosti podjetja. Strašek
nadalje tudi predlaga, naj
skupščina izglasuje nezaup-
nico upravi in zamenja nad-
zorni svet.
Metanje polen
_ Zakaj takšne zahteve, je
Štefan Strašek podrobneje
pojasnil že pred dvema ted-
noma, ko je direktorja Celj-
skih mesnin Izidorja Krivca
in njegove najožje sodelav-
ce obtožil številnih nepravil-
nosti. Med drugim je očital,
da vodstvo podjetja nameno-
ma ne naredi nič, da bi za
klavnico spet pridobilo izvoz-
ni žig, da skriva dobiček in
prireja bilance, da Izidor Kri-
vec kopiči najodgovornejše
funkcije, tudi nadzor podjet-
ja, v krogu sorodnikov in pri-
jateljev, da na veliko troši de-
nar podjetja za lastno ugod-
je in da je v minulih letih pod
ceno prodal nekaj nepremič-
nin in s tem naredil podjetju
precejšnjo škodo. Na takšne
obtožbe sta se seveda takoj
odzvala Izidor Krivec in
predsednik nadzornega sve-
ta Andrej Tacer, ki sta Straš-
ka obtožila, da želi z nizki-
mi udarci očrniti ugled uprave
in nadzornega sveta, vse to
pa da počenja samo zato, ker
hoče na vsak način prevzeti
podjetje.
Na njune očitke se
tokrat še enkrat og-
laša Štefan Strašek:
»Izidor Krivec laže,
ko pravi, da me je
večkrat povabil na
pogovor o poslov-
nem sodelovanju in
da se vabilu nisem
hotel odzvati. Kri-
vec je tisti, ki se je
pod pretvezo tak-
šnih in drugačnih
obveznosti vseskozi
izogibal sestankom.
Prav tako tudi ni res,
da sem mu za pomoč
pri prevzemu ob-
ljubljal položaj in
nagrado. Preko od-
vetnika sem mu v pi-
smu res predlagal sestanek,
podkupiti pa ga nisem hotel
nikoli.«
Strašek je ogorčen tudi za-
radi Krivčevih izjav o dobrem
poslovanju Celjskih mesnin v
zadnjih petih letih. »Podatki,
kaj vse je naredil za podjetje
in kako sta se v tem času pove-
čala zakol in proizvodnja me-
snih izdelkov, so lažni. Pred
zadrugami se hoče pokazati
boljšega kot je v resnici, da bi
opravičil svoj položaj.«
Štefana Straška je zbodla tu-
di Krivčeva in Tacerjeva izja-
va, da je Mesarstvo Strašek slab
plačnik in da ima do Celjskih
mesnin zelo velik dolg. »Tudi
to je laž. Nikomur ničesar ne
dolgujem. Mesnine so dolž-
ne meni, in to kar 7 milijo-
nov tolarjev za vampe in svinj-
ska stegna,« še odgovarja Stra-
šek in sprašuje, s čim podku-
puje Krivec predstavnike za-
drug, da mu vse verjamejo.
JANJA INTIHAR
Štefan Strašek
Prelomni trenutki
NSi v Žalcu na prvi konferenci izrazila optimizem pred
lokalnimi volitvami
Tristo najvidnejših pred-
stavnikov Nove Slovenije
(NSi) se je v soboto zbralo
v Žalcu na prvi konferenci
stranke. Razpravljali so
predvsem o letošnjih voli-
tvah (lokalnih in predsed-
niških) ter o prihodnosti
Slovenije v Evropi.
Predsednik stranke Andrej
Bajuk je menil, da je konfe-
renca potrdila trdno podpo-
ro stranke neodvisni predsed-
niški kandidatki Barbari Bre-
zigar, njegove napovedi za lo-
kalne volitve pa so več kot
deset odstotkov glasov. To bi
pomenilo izboljšanje rezul-
tata zadnjih volitev v držav-
ni zbor, ko je stranka dose-
gla 8,6 odstotka glasov. Ba-
juk je prepričan v večjo pod-
poro volivcev zaradi krepi-
tve stranke ter zaradi veča-
nja zaupanja v njeno delo in
stališča. Hkrati je predsednik
NSi menil, da bodo letošnje
volitve pomenile zamenjavo
oblasti v Sloveniji, saj po nje-
govem mnenju sedanja vla-
dajoča koalicija ne obvladu-
je več najpomembnejših dr-
žavnih področij, kot so jav-
ne finance in socialna vpra-
šanja.
Konferenca je sprejela tu-
di sklep o podpori tistim spre-
membam ustave, ki so nuj-
ne za vključevanje v EU,
izrecno pa je nasprotovala
spremembi 143. člena usta-
ve, po katerem se občine lah-
ko (ali pa ne) povezujejo v
širše samoupravne skupno-
sti. V ozadju predloga za spre-
membo tega člena je po nji-
hovem mnenju želja, da se
pokrajine z zakonom obvez-
no ustanovijo za vsa območ-
ja. Moralo pa bi obveljati na-
čelo prostovoljnosti, torej,
da se občine same odločijo
za povezave. Član sveta stran-
ke Lojze Gosar je poudaril,
da bi regionalizacija pome-
nila le opredelitev vmesne
stopnje med občinami in dr-
žavo. Vprašanje pravnega sta-
tusa tako nastalih območij po
njegovem nastopi šele po
tem. Regije oz. pokrajine po-
trebujemo zaradi praktičnih
potreb po skladnem razvoju
Slovenije in ne le zaradi pri-
dobivanja sredstev iz medna-
rodnih strukturnih skladov,
kot se po Gosarjevem mne-
nju v strokovnih in politič-
nih krogih pogosto napačno
poudarja. Zato je konferen-
ca NSi od vladajoče koalici-
je zahtevala, da konča z blo-
kado razvoja lokalne samou-
prave.
Predsednik sveta NSi in slo-
venski član predsedstva kon-
vencije o prihodnosti EU Loj-
ze Peterle je delegatom za-
gotovil, da Slovenija ostaja v
vrhu kandidatk za vstop v EU.
Glede finančnega stanja Slo-
venije v uniji je povedal, da
bodo vse države kandidatke,
ki bodo vstopile v EU, vsaj ne-
kaj let neto prejemnice sred-
stev. "Nekoč smo bili prvi
na vasi, po vstopu v EU pa
bomo zadnji v mestu," je bil
slikovit Peterle in ocenil, da
je evropski standard doseg-
ljiv v 10 do 15 letih. Peterle
je še pozval vlado, naj v sklep-
nem delu pogajanj z EU uve-
ljavi slovenski nacionalni in-
teres.	MT
Dan državnosti
Ob dnevu državnosti so tudi v Narodnem domu v Celju
pripravili slovesnost, na kateri so nastopili Mladinski pi-
halni orkester. Mladinski simfonični orkester, Extra band
in Vita Mavrič. Slavnostni govornik je bil državni posla-
nec Jelko Kacin.	Foto: SHERPA
Št. 3. - 27. junij 2002
4
IfNEDRUŽABNA KRONIKA
Knežje noci
so le podnevi
Žur do jutranjih ur po celjsko pomeni do devetih, potem pa hitro domov in
s kurami spat
Trend sodobnega žurna-
lizma so kratke in zabav-
ne družabne kronike. Če jih
imate radi, hitro na nasled-
njo stran. Kronika, ki ste
se je pravkar lotili brati, bo
nedružabna. Kot je Celje.
Kot so opevane Knežje no-
či. Kot je Poletje v Celju, da,
uganili ste, Knežjem mestu.
Blazna vročica sobotnega
popoldneva je vašega kroni-
sta, po lagodnem radijskem
dežurstvu, pognala na ulice,
pogledat, kako na 35 stopi-
njah »gagajo« Celjani. »Hot
town, summmer in the city,«
bi zapeli Lovin' Spoonfulls...
Ja, ja, res je vroče, in nikjer
hidrantov iz ameriških filmov,
ki bi jih lumpi odplombirali
in se ohladili. Še »šprickahel«
iz mladosti ni nikjer, da bi vsaj
malo ohladile razgreti asfalt.
Zato pa je na vrelem Glavnem
trgu za osvežitev razgrete
množice manjših razsežnosti
poskrbela celjska televizija,
ki je v oddaji Šumijo gozdo-
vi... celo vroče popoldne skr-
bela za prijetno austirolsko
jodladnje in celo za kakšno
»Slovenija, od kod lepote tvo-
je« vmes. »Fasli« ljube nam zla-
to rumene pijače so krožili
in kakšnih petdeset ljudi se
je prav lepo imelo.
Sonček pa je počasi lezel
tja proti zahodu in bližala se
je pompozno, skozi Poletje
v Celju, Knežjem mestu, na-
povedovana Knežja noč. Ua-
aau - rok bendi. Smeli bomo
zažurati na parkirišču za ob-
čino. Koza nostra, popular-
no imenovana Kostra, se je
žrtvovala in odprla največje
zaobčinsko mestno parkiriš-
če, z njega spodila ves pleh
in rekli so: »zgodila se bo« -
Knežja noč namreč. V sobo-
to za mularijo, rokovska, v
nedeljo za resnejše ljudi, celj-
skoviteška.
In potem je, tam po deveti,
res zaropotalo. In je ropotalo
še nekaj časa. Pravzaprav smo
jo publika, jasno, mularija od
10 do 60 let, še najbolje od-
nesli s Carpe diem. Se je še
kaj slišalo. Pa nič čudnega -
bilo je še svetlo, na ekvinok-
cija dan, na dan po kresni no-
či, ko sta si dan in noč enako-
pravno odmerila čas.
In potem se je pričelo noči-
ti. In so začeli razgrajati Mi2.
In se je še kar nekaj slišalo tam
na Knežji noči. Vsaj zdi se mi,
da je dobro zvenela tista »Pa si
šla (...ti materna)«. Ko so zao-
rali s teto Estero in se je ravno
pričel prazniti Mestni park, saj
se je mularija odločila, da gre
žurat, so prihiteli plavci. Dva
s čepicami na šilt in eden s ta
pravo kapo. In so rekli: »Dosf
je b'lo, okoličani se pritožu-
jejo, ura je že skoraj deset, bo
treba spat...«.
In so prišli še enkrat... dva-
krat... trikrat. In, ko sem stal
tam, celih petnajst metrov od
odra in na uho lovil besede na-
silno utišane »Ljubezni pod to-
poli«, sem si rekel - tole pa se
ne bo dobro končalo. In kako
prav sem imel. Zvok je šel dol,
ko so prihiteli plavi, ko so od-
hiteli, je šel prav počasi spet
gor in se že skoraj približal ti-
stemu, ki je res minimalno po-
treben za rokovsko veselico.
Pa so spet prišli... in je šel dol...
in so šli... in je šel gor... in so
prišli... in...
...In so Mi2 nehali. Vsaka
jim čast, da niso obupali. Po-
vsem obupan pa je na oder
prišel Matjaž Jelen iz sosed-
nje mestne občine in pove-
dal, da njegovi Šank ročk na
sobni jakosti pač ne znajo
igrati in, kao, hvala vam, dra-
gi Celjani, a koncert odpa-
de. Pa smo žvižgali in kleli
in je to Šankrokovcem se-
glo do srca. Šli so na oder,
začeli igrati in potem... ja,
potem pa se je zgodilo ne-
kaj čisto nepričakovanega.
Vmes je prišla višja sila.
Deus ex machina, tako re-
koč. "Plavi" so štimali
Šankrokovcem zvok ("hvala,
morda vas bomo še kdaj
najeli"), vmes so pisali kazni
in prijave sodniku za
prekrške, Sintalovci, ki jih
je bilo kot listja in trave in
ki so blesteli v rumenih fluo-
rescentnih brezrokavnikih,
so nemočno zrli v nebo. In
potem? No, potem je reklo
- puf - in v maloro je šla tra-
fopostaja. Ne boste verjeli,
nepopravljiva okvara se je
pripetila prav na tisti posta-
ji, ki daje »štrom« okolišu.
kjer se je tako sijajno doga-
jala Knežja noč.
Žvižgalni koncert ni poma-
gal. Mularija se je poklapa-
no napotila v svoje večno za-
točišče - Mestni park - in tam
jezo znesla nad nič hudega
slutečimi smetnjaki. Okoli-
čani pa so lahko, olajšano,
zaspali spanje pravičnih oko-
li polnoči, potešeni, da nji-
hovega miru nihče več ne bo
motil. Še na skrinje z zamrz-
njenimi piščanci so za tistih
nekaj ur, ko je zavladal elek-
trični mrk, olajšano pozabi-
li.
Vaš kronist je šel še malo
na Glavni trg, kjer je bilo
veselo in tudi primerno gla-
sno, a milozvočni jodlarji
niso nikogar od vsega vaje-
nih prebivalcev mestnega je-
dra toliko motili, da bi s
»cvikcangami« naskočil
bližnjo trafo postajo. Neko-
liko moteče so bile le sveže
luže scalnice v okoliških
»haustorih«.
Na rekordno vročo nede-
ljo se je zgodila Knežja noč
številka 2, v katero so nas,
ob človeku primernih urah,
popeljali Vitezi Celjski - in
opravili, kot se živahnemu
mestu priliči, do devetih. Ko
je vroče sonce še vedno žga-
lo tam izza Anskega vrha. Za
nov električni mrk na kritič-
ni lokaciji pač ni bilo več no-
bene potrebe.
In tako se je zgodila še ena
celjska nedružabna kronika.
Naj živi in se v festival razvi-
je Poletje v Celju, Knežjem
mestu. Pod pogojem, seve-
da, da se vse prireditve na pro-
stem končajo do devete ure,
saj moramo Celjani zgodaj
spat, da se okrepimo za no-
ve delovne zmage v našem.
Knežjem mestu.
BRANKO STAMEJČIČ
Kastracija
rokenrola v Celju
v ponedeljek so vsi vpleteni skušali pojasniti, kako je
nastal 20 minut trajajoči električni mrk. Le Elektro Ce-
lje, kjer edini vedo, kdo je ukazal izklop, so se je zavil v
molk. Pravzaprav ne v molk, ampak v ponedeljkov ko-
lektivni dopust, ki se je zaradi prazničnega torka razpo-
tegnil do srede!
Ze na ponedeljkovi redni novinarski konferenci je svoje
videnje dogodkov pojasnila policija, kjer trdijo, da za mrk
niso krivi. Načelnik Urada kriminalistične policije PU Ce-
lje Robert Mravljak je med drugim povedal: »Med dvaind-
vajseto uro in polnočjo smo sprejeli več telefonskih klicev
okoliških stanovalcev, ki so se pritoževali zaradi motenja
nočnega počitka. Policisti so najprej okrog 22. ure organi-
zatorja opozorili, da naj jakost glasbe primerno zmanjša.
Okrog polnoči pa so policisti zaradi ponovnih klicev odšli
na kraj prireditve in zoper odgovorne podah predlog sodni-
ku za prekrške zaradi kršenja določil uredbe o hrupu v na-
ravnem in življenjskem okolju in tonskemu tehniku izdali
plačilni nalog. Policisti niso imeh namena prekiniti prire-
ditve, le-ta bi se lahko odvijala naprej, prav tako pa niso
nikomur ukazali niti predlagali, da bi električno energijo
izklopil, tako, da vse informacije in očitke v zvezi s tem v
celoti zavračamo.«
Organizatorja, podjetje Dega sistemi d.o.o., ki je v lasti
Nudeovca Gabra Marolta, in LTO Celeia sta v ponedeljek
na hitro sklicani novinarski konferenci predstavila svoje
videnje dogajanja, ki naj bi se s prvo policijsko intervenco
pričelo okoli desetih, se nadaljevalo še z nekaj posegi poli-
cije in grožnjami, da bo prireditev prekinjena, vrh pa doži-
velo nekaj čez polnoč, ko je kordon policijskih vozil in
policistov s psi dejansko prekinil prireditev, Maroltu pa naj
bi zagrozili, da bo pridržan, če prireditve ne prekine. »In
ker mi do tega ni bilo, s seboj pa tudi nisem imel študijske
literature, da bi v miru policijske celice vsaj študiral, se z
>oblastjo< pač nisem več prepiral,« je povedal Marolt.
Ob zaključku redakcije smo dobili sporočilo Mestne
občine Celje, v katerem med drugim piše tudi tole: »ker
pa se zavedamo, da so takšne prireditve pomembne za
mesto in si hkrati želimo, da Celje ne bi dobilo sloves
mrtvega mesta, v katerem se nič ne dogaja, bomo skupaj
z organizatorji sobotnega koncerta, pripravili nadomestno
prireditev, ki smo jo poimenovali Celje za rokenrol. Pri-
reditev bo v soboto na parkirišču spodnji grad, na njej pa
bodo nastopili Mi2, Nude in še nekatere druge skupine.«
Se bodo mladi pustili »nategniti« tudi v drugo, ali pa se
bo kdo s policaji že prej pomenil? Bomo videli.
Ne glede na to, kdo je odklopil energijo, na katero deluje
rokenrol, to pa zanesljivo niso sveče, ostaja dejstvo, da je
bilo koncerta konec najmanj 50 minut pred določeno uro.
Ta je bila določena tudi na osnovi ekspertize o dovoljenih
mejah hrupa. Policisti pa so nadzirali tonske tehnike in jim
s prsti na mešalni mizi »strokovno« kazali, do kam lahko
dvignejo glasnost. In ostaja dejstvo, zaradi katerega bodo
na MOC v kratkem sklicali sejo sveta za varnost, da je poli-
cija svoja pooblastila prekoračila, ker ni spoštovala doku-
mentov upravne enote in pridobljenih mnenj okoliških mest-
nih četrti, ki so prireditev dovoljevali.
V imenu organizatorjev je dogodek komentirala Katari-
na Kerk iz celjske LTO, ki je, med drugim, dejala: »To je
nezaslišan dogodek, ki mu v Celju doslej ni primere. Kljub
vsem dovoljenjem je policija prireditev prekinila. Vsa oko-
liška mesta imajo podobne ali večje prireditve, na primer
Pivo in cvetje. Žalska noč... le Celje ne zmore pripraviti
česa podobnega... Ob moralni in gospodarski škodi je naj-
večjo škodo gotovo utrpel ugled mesta Celja, ki je v svet
poslalo jasno sporočilo o toleranci in podpori do tovrstnih
prireditev...«.	BRST
Od leve: Katarina Kerk, LTO Celje, Roman Repnik, MOC in Gaber Marolt,
Dega sistemi d.o.o.
Št. 4. - 27. junij 2002
TEMA TEDNA
5
Prelisičimo pasje dni
Poletna vročina najbolj ogroža otroke, starejše in kronične bolnike
Vročina, ki nas je pestila
dober teden, je s prvim dež-
jem pojenjala, vendar pa
meteorologi napovedujejo
nove sončne dni in z njimi
rast živega srebra v termo-
metrih. Poletje pa se je ko-
maj dobro začelo. Vročina
ogroža naše zdravje in živ-
ljenje. K sreči lahko posle-
dice preprečimo ali vsaj
omejimo z upoštevanjem
zdravniških nasvetov.
Najbolj preprosto se reši-
mo vseh težav z vročino, če
pred njo pobegnemo v višje
ležeče kraje, kjer so tempe-
rature nižje (približno stopi-
njo za vsakih sto metrov nad-
morske višine). Že na Celj-
ski koči bomo lažje dihali,
pa v Logarski dolini, na Po-
horju... Če si tega ne more-
mo privoščiti, ker imamo
službene in druge obvezno-
sti ali ker je naša denarnica
pretanka, pobegnimo vsaj iz
mesta med zelenje, gozdove,
ob potoke in jezera. »Razgreta
beton in asfalt, zraven pa še
zaradi prometa onesnažen
zrak, so bistveno bolj obre-
menjujoči za naše zdravje kot
bivanje na podeželju,« pou-
darja tudi specialist interne
medicine, ki je tudi strokov-
ni vodja sprejemne interne
ambulante v celjski bolnišni-
ci, Rafael Skale, dr. med.
Nevarnosti
žal veliko ljudi pred vro-
čino ne more pobegniti in se
mora z njo soočiti. »Visoke
temperature vplivajo na šte-
vilne procese v človekovem
organizmu, ti pa vplivajo na
delovanje raznih organov.
Srčna in možganska kap sta
lahko, ob že prej prisotnih
dejavnikih tveganja, posledi-
ca visokih temperatur. Naj-
težji neposredni posledici sta
toplotni udar in sončarica, ki
pa ju letos v bolnišnici še ni-
smo imeli. Zanimivo je, da
v času vročine tudi nismo za-
beležili večjega števila bol-
nikov, a tisti, ki prihajajo, so
težje prizadeti kot sicer,« opi-
suje posledice vročine Rafael
Skale.
Bolniki s srčnim popuš-
čanjem težko prenašajo
temperaturo zraka, ki pre-
sega 22 stopinj Celzija, do
česar v stanovanjih pride že,
ko opoldanske temperatu-
re na prostem presežejo 30
stopinj. Če se ne morejo
umakniti v hladnejše kra-
je, jim lahko prinese olaj-
šanje dobra klimatska na-
prava.
Vročina je lahko najbolj ne-
varna za majhne otroke, os-
tarele in nekatere kronične
bolnike. Rizični so bolniki z
obolenji srca in ožilja, z obo-
lenji ledvic, s sladkorno bo-
leznijo in po možganski ka-
pi.
Vode, vode!
Kako lahko kar najbolje
preživimo pasje dni? Če je
mogoče, se vseh opravkov lo-
timo v zgodnjih jutranjih
urah ali zvečer, ko se ozrač-
je vsaj nekoliko ohladi. Proti
jutru je tudi najprimernejši
čas za zračenje stanovanja.
Oblačimo se v lahka oblači-
la, glavo pred soncem zaš-
čitimo z zračnim pokriva-
lom. Hrana naj bo v polet-
nih dneh manj kalorična in
manj mastna, zato pa naj vse-
buje več zelenjave in sadja.
In najpomembnejši nasvet:
zaužiti moramo dovolj teko-
čine, da preprečimo izsuši-
tev. Telo namreč vsebuje 60
do 70 odstotkov vode, to pa
v vročini pospešeno izgub-
ljamo z znojenjem, s kate-
rim se hladi človeško telo.
Vodo izgubljamo tudi z iz-
ločanjem in z dihanjem, za-
to je izredno pomembno, da
jo telesu tudi vračamo.
Kako prepoznamo, da
smo dehidrirani, da smo to-
rej izgubili preveč vode? Hu-
da žeja (ni nujna!), suha
usta, malo temno obarva-
nega seča, pospešitev srč-
nega utripa, vrtoglavost,
omotičnost in zmedenost.
Ukrepajmo vsaj ob prvih
znakih!
Zaradi vsega tega moramo
popiti dovolj tekočine (v hrani
je je premalo). Zdrav človek
bi naj zaužil tudi do tri litre
tekočine na dan. Ta naj bo
sicer ohlajena, a ne mrzla.
Koristijo nam vse pijače, ra-
zen alkoholnih. Alkohol pos-
peši presnovo in sproščanje
toplote. Torej telo z njim še
dodatno ogrevamo. Izberimo
raje ohlajen čaj, vodo, raz-
redčene sadne in zelenjavne
sokove...
Čeprav je čista voda na-
čelno najbolj zdrava pija-
ča, pa to v poletni vročini
ne drži povsem. S potenjem
namreč izgubljamo tudi sol.
Njeno nadomeščanje je po-
trebno vedno, kadar so iz-
gube vode večje (poleg po-
tenja še zaradi driske ali bru-
hanja). Mešanico soli in
glukoze, ki jo nekateri pri-
poročajo za rehidracijo, je
mogoče dobiti v lekarni. Do-
dajanja soli pa ne priporo-
čajo ledvičnim in srčnim
bolnikom.
Medtem ko zdravi ljudje
skoraj ne morejo popiti pre-
več tekočine, je to pri neka-
terih bolnikih drugače. »Bol-
nikom z obolenji srca svetu-
jemo dnevno preverjanje te-
že. Niha lahko največ za po-
lovico kilograma navzgor in
navzdol. Večje znižanje teže
kaže na izsušitev, ki zahteva
večji vnos tekočine. Enako ve-
lja za bolnike z boleznimi
ledvic. Pri tistih, ki imajo
sladkorno bolezen, povzro-
či izsušitev povišanje krvne-
ga sladkorja,« opozarja inter-
nist Skale.
Saj vedno
mine
čeprav so osnovna načela
ravnanja v času vročine bolj
kot ne enaka za vse ljudi, pa
vsakdo zase najbolje ve, kak-
šna pijača, kakšna hrana, kak-
šna oblačila mu v teh dneh
najbolj ustrezajo. Prisluhni-
mo sami sebi, pa bo šlo. Ob
tem pa nikar ne pozabimo na
otroke, ki še ne znajo izrazi-
ti svojih potreb. Veliko hitreje
se pregrejejo kot odrasli, hi-
treje izgubijo nujno potreb-
no tekočino, bolj so občut-
ljivi tako za sonce kot za vro-
čino... Takrat, ko je odrasle-
mu »samo malo vroče« in je
»samo malo žejen« je lahko
otrok že v resni nevarnosti.
Mislimo na to. Ko pa bo tudi
nam že kar preveč hudo, se
potolažimo: »Za vsakim son-
cem pride dež.«
MILENA B. POKLIČ
Foto: TRIARTES
Srednja ekonomska šola
Celje, Vodnikova 10
VABI K VPISU
v šolskem letu 2002/2003
V oddelke za izobraževanje odraslih:
4-letni program ekonomski tehnik
pogoj: končana osnovna šola
2-letni diferencialni program
ekonomsko komercialni tehnik
pogoj: končana srednja trgovska šola - smer prodajalec
1-letni program prekvalifikacije -
ekonomski tehnik
pogoj: končan štiriletni program (5. stopnja) katerekoli smeri
- 1-letni maturitetni tečaj
pogoj: končana srednja poklicna šola,
srednja tehnična ali druga strokovna šola oz. 3. letnik gimnazije
in v programe izDOPOInievania:
-poslovna angleščina - nadaljevanje
-poslovna nemščina za začetnike
-nemščina za vsakdanjo rabo - nadaljevanje
-različni računalniški programi
Prijave (obrazec 1,20) z ustreznimi dokazili lahko pošljete na
naslov šole s pripisom »za izobraževanje odraslih« do 5. septem-
bra 2002 ali oddate v tajništvu šole.
Informacije: v tajništvu ali po telefonu
425 47 00 in od 14. - 15. ure na GSM 041 602 497
Srednja ekonomska šola Celje
Vodnikova 10, 3000 Celje
VABI K VPISU
V MATURITETNI TEČAJ
v šolskem letu 2002/2003
Program MATURITETNI TEČAJ je enoletni in omogoča pripra-
vo na maturo. Vpišejo se lahko kandidati, ki so uspešno končali
srednjo poklicno, srednjo tehniško ali drugo srednjo strokovno
šolo oziroma 3. letnik gimnazije, če so prekinili izobraževanje za
najmanj eno leto.
Pričetek izobraževanja: 7. oktober 2002.
Prijavnico za vpis dobite na šoli. Rok za oddajo prijavnice je 20.
september 2002.
Maturitetni predmeti: poleg obveznih maturitetnih predme-
tov (slovenščina, matematika, tuji jezik), so na izbiro še: tuji
jezik 2, zgodovina, ekonomija, geografija, sociologija, psiholo-
gija, biologija.
Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu št. 425 47
13 ali 425 47 00.
Izkoristite priložnost in svoje sposobnosti
Št. 5. - 27. junij 2002
6
GOSPODARSTVO
Inflacija cefra dobičke
v Celju okrogla miza o bankah - Izvozniki opozarjajo na vse težji položaj
»Analize kažejo, da je naj-
globlja kriza mimo in da je
v drugi tretjini leta gospo-
darstvo spet začelo oživlja-
ti. Industrijska proizvodnja
raste, izvoz se povečuje, brez-
poselnost je manjša, opaziti
pa je tudi vse večji razmah
naložbene dejavnosti,« je na
okrogli mizi o bankah, kon-
kurenčnosti gospodarstva in
strateških povezavah, ki so
jo pripravili na tradicional-
nem srečanju celjske podruž-
nice Nove Ljubljanske ban-
ke s poslovnimi partnerji, po-
vedal dr. Franjo Štiblar.
Glavni ekonomist naše naj-
večje banke je še poudaril,
da si ob koncu leta lahko obe-
tamo ugodno gospodarsko
rast, če bo seveda vladi us-
pelo ustaviti inflacijo in če
se na evropskem trgu ne bo
zgodil kakšen večji pretres.
Z optimističnimi napoved-
mi dr. Franje Štiblarja pa se
član uprave Gorenja Franjo
Bobinac in predsednik upra-
ve celjskega Etola Ivan Fer-
me še zdaleč ne strinjata. »V
Evropski uniji premikov na
bolje sploh še ni čutiti. Rast
prodaje v Nemčiji, kamor gre
40 odstotkov našega celotnega
izvoza na evropske trge, je
sicer tudi letos dvoštevilčna,
vendar je za Gorenje nemški
trg še vedno zelo slab,« je de-
jal Bobinac. Trditev nekate-
rih, da Sloveniji nima težav
z inflacijo, pa je označil kot
golo sprenevedanje. »Inflaci-
ja je največji problem naše
države. V Gorenju, ki izvozi
skoraj vso svojo proizvodnjo,
že sedem let opozarjamo na
prevelike razlike med rastjo
deviznega tečaja in inflaci-
jo. Če se bo neskladje nada-
ljevalo, bo Gorenje na račun
razlik med letno stopnjo inf-
lacije in rastjo tečaja evra ob
koncu leta izgubilo 9 mili-
jonov evrov, kar pomeni po-
lovico čistega dobička.«
Da razmere v gospodars-
tvu še zdaleč niso rožnate in
da so napovedi ekonomistov
eno, praksa pa nekaj povsem
drugega, je menil tudi Ivan
Ferme. Etol, ki proda v tuji-
ni kar 75 odstotkov proizvod-
nje, sicer zelo dobro poslu-
je, vendar mora za takšne re-
zultate trdo »garati«. »Svetov-
no gospodarstvo je še vedno
v krizi. Države se zapirajo v
nacionalne okvire in dajejo
prednost domačim proizva-
jalcem. V tujini lahko pro-
dajamo, vendar je pritisk na
cene strahoten,« je poudaril
Ferme. V Etolu bodo letos
najverjetneje dosegli predvi-
deno rast prodaje in prihod-
kov, vendar bo zaradi velike
rasti stroškov dela dobiček
krepko zaostal za načrti.
In kaj lahko za večjo kon-
kurenčnost slovenskih podje-
tij na tujih trgih naredijo ban-
ke? »Ker pri nas ni tako kot v
zahodnih državah, kjer poli-
tika utira pot gospodarstvu,
vsi potrebujemo močne fi-
nančne partnerje. Gorenju je
bila pri ponovnem osvajanju
jugovzhodnih trgov, od koder
se sicer nismo nikoli umak-
nili, tudi v najtežjih časih ne.
Nova Ljubljanska banka v ve-
liko podporo. Njeno pomoč
pričakujemo tudi v prihod-
nje, še zlasti pri selitvi neka-
terih delov proizvodnje na Hr-
vaško, v Bosno in Hercegovi-
no ter v Srbijo,« je povedal
Franjo Bobinac. Zavzel se je
tudi za kreditiranje obuboža-
nih kupcev na južnih trgih,
banka pa bi lahko Gorenju po-
magala tudi pri obvladovanju
vseh vrst tveganj.
JANJA INTIHAR
Foto: SHERPA, G. KATIČ
Franjo Bobinac: »Inflacija je
največji problem naše države.«
Ivan Femie: »Nesorazmerje med te-
čajem in inflacijo bo letos oklesti-
lo Etolov dobiček.«
Svetelšek med supermenedžerji
Na lestvici tristo največjih podjetij dobra desetina iz Savinjske regije - Juteks
rekorder, globok padec Cinkarne in Steklarne Rogaška
Revija Gospodarska vest-
nik je ob lestvici tristo naj-
večjih slovenskih podjetij le-
tos pripravila še izbor najbolj-
ših direktorjev. Na podlagi de-
vetih odločilnih kazalcev ra-
sti in uspeha, po katerih je
točkovala podjetja oziroma
njihove direktorje, je izbrala
sedem supermendžerjev. V ug-
ledno družbo direktorjev Lu-
ke Koper, Tobačne Ljubljana,
Leka, Intereurope, Krke in
Elana sta se uvrstila tudi En-
grotuš in Aleksander Svetel-
šek.
Direktorja Engrotuša Alek-
sandra Svetelška je novica o
laskavem naslovu presenetila,
saj sploh ni vedel, »da se kaj
takšnega pripravlja.« Seveda je
uvrstitve med sedmerico naj-
boljših zelo vesel, saj pomeni
veliko priznanje za celotno pod-
jetje. Engrotuš je med izbrani-
mi edina trgovska družba. La-
ni je bil med prvimi po rasti
prihodka (49,5 odstotka), po
čisti donosnosti kapitala (21,6
odstotka) in tudi po rasti števi-
la zaposlenih. Sicer pa se je En-
grotuš na lestvici tristo največ-
jih slovenskih podjetij po skup-
nih prihodkih v letu 2001 uvr-
stil na 24. mesto, na lestvico
najuspešnejših po čistem do-
bičku pa na 32. mesto. Med naj-
večjimi mu iz Savinjske regije
»dela družbo« še dvaintrideset
podjetij, od katerih se je s 103,6
milijarde tolarjev skupnih pri-
hodkov najvišje (5. mesto) uvr-
stilo Gorenje. V prvi stotniji so
še Termoelektrarna Šoštanja,
Elektro Celje, Premogovnik Ve-
lenje, Era Velenje, Cinkarna Ce-
lje, Pivovarna Laško, Unior
Zreče, Vegrad Velenje in BSH
Hišni aparati Nazarje.
Na lestvici najuspešnejših po
čistem dobičku je udeležba
podjetij iz celjske in velenjske
regiji bolj skromna. Med tri-
sto izbrancev se jih je namreč
uvrstilo le sedemnajst, od tega
samo šest med prvih sto. Naj-
višje je spet Gorenje, ki je s 3,2
milijarde tolarjev čistega do-
bička na enajstem mestu. Med
milijarderji sta še Pivovama Laš-
ko (1,38 milijarde čistega do-
bička in 25. mesto) in Engro-
tuš (1,28 milijarde in 32. me-
sto) , sledijo pa jim Juteks, Unior
in Etol.
Kot ugotavljajo v Gospodar-
skem vestniku, na prihodkov-
ni lestvici ni bilo veliko hudih
padcev, kar pa ne velja za les-
tvico največjih po dobičku. Cin-
karna in Steklarna Rogaška sta,
na primer, v enem letu naza-
dovali kar za 105 mest. Cin-
karna je s 26. mesta v letu 2000
padla na 131. mesto. Steklar-
na Rogaška pa s 35. na 140. me-
sto. Ima pa Savinjska regija re-
korderja med dobičkarji. Žal-
ski Juteks, ki je bil leta 2000
na 196. mestu, se je lani povz-
pel na 48. mesto.
JANJA INTIHAR
V enem letu, odkar vodi Engrotuš,
je Aleksander Svetelšek prejel že
dve laskavi priznanji - zlato gazelo
za najhitreje rastoče podjetje in
naziv supermenedžerja.
CMC gre z borze
Delničarji gradbenega podjetja Ceste mostovi Celje bo-
do letos prejeli 1.300 tolarjev bruto dividende na delnico,
kar je za 30 odstotkov več kot lani in pomeni 10-odstotni
donos na delnico.
Za izplačilo dividend bodo namenili 83,6 milijona tolarjev,
za nagrade upravi in nadzornemu svetu pa 9,8 milijona tolar-
jev. O preostanku bilančnega dobička, ki v celoti znaša milijar-
do 293 milijonov tolarjev, bodo odločali v naslednjih letih.
Delničarji so tudi sklenili, da bodo zaradi skromnega prometa
in previsokih stroškov umaknili delnice z borze. Uprava pod-
jetja je poleg razrešnice dobila tudi pooblastilo za nakup last-
nih delnic v višini desetih odstotkov osnovnega kapitala, ki jih
bo lahko porabila za nagrade upravi in nadzornemu svetu,
lahko pa jih tudi umakne. V CM Celje so lani imeli 6,7 milijar-
de tolarjev prihodkov iz poslovanja, takšne rezultate pa priča-
kujejo tudi letos. Več o poslovanju bo vodstvo podjetja pove-
dalo na današnji novinarski konferenci.	JI
Pušnik brez podpore
Delničarji Gorenja so na petkovi skupščini podprli pred-
log uprave o delitvi bilančnega dobička, ki je konec lanske-
ga leta znašal 5,6 milijarde tolarjev. Odločili so se, da bodo
za dividende namenili 976 milijonov tolarjev ali 80 tolarjev
bruto na delnico.
Člani uprave bodo deležni 31,1 milijona tolarjev, člani nad-
zornega sveta pa 18,3 milijona tolarjev nagrade. Za oblikova-
nje drugih rezerv družbe bo šlo 2,3 milijarde tolarjev, enak
znesek pa bo ostal nerazporejen. Skupščina je zavrnila nas-
protni predlog delničarja Bogdana Pušnika, sicer solastnika in
predsednika uprave borzne hiše Medvešek Pušnik, ki je pred-
lagal za 20 tolarjev višje dividende, podprla pa je njegovo kan-
didaturo za člana nadzornega sveta v naslednjih štirih letih.
Poleg Pušnika bodo od 18. julija naprej v nadzornem svetu
Gorenja sedeli še Marko Voljč, Tomaž Kuntarič, Anton Maj-
zelj in Igor Omerza kot predstavniki kapitala, interese delav-
cev pa bodo zastopali Ivan Atelšek, Peter Kobal, Drago Kren-
ker, Krešimir Martinjak in Jure Slemenik.	JI
OBVESTILO
imetnikom računov o prenehanju opravljanja
storitev plačilnega prometa
Na podlagi Zakona o plačilnem prometu
(Ur. L. RS, št. 30/02) mora
Agencija do 30. junija 2002 prenehati
opravljati vse storitve plačilnega prometa.
Glede na to bo Agencija storitve gotovinskega plačilnega
prometa opravljala do vključno 24. junija 2002, storitve
negotovinskega plačilnega prometa pa do vključno 28.
junija 2002.
Hkrati vas obveščamo, da bo Agencija večstransko pobo-
tanje obveznosti in terjatev med poslovnimi subjekti
(pravne osebe in samostojni podjetniki) opravljala še
do konca leta 2002. V prihodnje naj bi to storitev oprav-
ljala AJPES.
Podrobnejše informacije o prenehanju opravljanja storitev pla-
čilnega prometa lahko dobite v vseh organizacijskih enotah Agen-
cije.
Agencija Republike Slovenije
za plačilni promet
podružnica Celje
Št. 6. - 27. junij 2002
GOSPODARSTVO
7
Brez strahu na
evropski trg
Priprave na 40. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni že
tečejo - Odlične ocene za mesne in mlečne izdelke
čeprav sta do odprtja naj-
večje sejemske prireditve na
področju kmetijstva v Slo-
veniji, to je Mednarodnega
kmetijsko-živilskega sejma
v Gornji Radgoni, še dva
meseca, so priprave na se-
jem že v polnem teku. Ko-
nec minulega tedna so med-
narodne strokovne komisi-
je predstavile rezultate oce-
njevanja mesa in mesnih iz-
delkov, mleka in mlečnih
izdelkov ter sadnih sokov
in brezalkoholnih pijač.
Kot je povedal direktor Po-
murskega sejma Janez Erja-
vec, bo letošnji kmetijsko-
živilski sejem, ki bo že štiri-
deseti po vrsti, izjemno veli-
ka in kakovostna prireditev.
Na sejmu, ki bo od 24. do
31. avgusta in bo za dan kraj-
ši kot v minulih letih, bo raz-
stavljavcem na voljo 49.000
kvadratnih metrov razstavnih
površin, od tega nekaj manj
kot 18.000 pokritih. Letos bo-
do posebno pozornost name-
nili sonaravnem kmetovanju.
Na sejmu se bo prvič celovi-
to predstavilo nacionalno gos-
podarstvo Nemčije in Slovaš-
ke, v Gornjo Radgono se vra-
čajo tudi razstavljavci iz dr-
žav nekdanje Jugoslavije. Se-
jem bodo poleg razstav ter
ocenjevanj različnih kmetij-
skih in drugih izdelkov,
spremljale tudi številne pri-
reditve, strokovna posvetova-
nja in predstavitve. Organiza-
torji pričakujejo, da si bo se-
jem v osmih dneh ogledalo
okrog 140 tisoč obiskovalcev.
Kmetijsko-živilski sejem
vsako leto zaznamujejo med-
narodna ocenjevanja kakovo-
sti mesa in mesnih izdelkov,
mleka in mlečnih izdelkov
ter sadnih sokov in brezal-
koholnih pijač. Po bešedah
predsednika komisije za oce-
njevanje mesa in mesnih iz-
delkov prof. dr. Božidarja
Žlendra, so bili izdelki v kon-
kurenci izredno kakovostni,
zato je imela komisija težko
nalogo. Na ocenjevanju je so-
delovalo 34 mesno-predelo-
valnih organizacij iz Slove-
nije, Avstrije in Hrvaške, ki
so v oceno poslali 583 vzor-
cev. Od tega je komisija z zla-
to medaljo nagradila 74 vzor-
cev, s srebrno 186 in brona-
sto pa 173 vzorcev.
Mednarodna komisija za
ocenjevanje mleka in mlečnih
izdelkov, ki jo je vodil dr. Bog-
dan Perko, je v oceno prejela
180 izdelkov iz 14 vodilnih slo-
venskih in hrvaških podjetij.
Po mnenju strokovnjakov se
Sloveniji pri teh izdelkih ni tre-
ba bati vstopa v Evropsko uni-
jo, saj so že danes primerljivi
s ponudbo na teh trgih in so-
dijo v evropski kakovostni vrh.
Bera priznanj obsega 35 veli-
kih zlatih, 43 zlatih, 78 srebr-
nih in 20 bronastih medalj.
LUDVIK KRAMBERGER
Mlekarna Celeia je preje-
la veliko zlato medaljo za
izdelka LCA vinogradniška
breskev in smetanov jogurt
- čokolada, zlato medaljo za
izdelke 4 žitni LCA poma-
ranča ananas, smetanov jo-
gurt - borovnica, vanilijev
jogurt, smetanov jogurt - ja-
goda in LCA višnja ter še
deset srebrnih medalj.
Komisija za ocenjevanje
sadnih sokov in brezalko-
holnih pijač je letos oceni-
la 67 vzorcev iz Slovenije,
Madžarske in Hrvaške ter
podelila 7 zlatih in 33 sre-
brnih medalj. Med nagra-
jenci je tudi domačija Grčin
iz Podvina pri Polzeli, ki je
prejela priznanje za narav-
ni jabolčni sok.
Juteks kmalu
na štirih metrih
Nadzorni svet žalskega
Juteksa je zadovoljen z le-
tošnjim poslovanjem pod-
jetja, v skladu z načrti pa
potekajo tudi naložbe, za
katere bodo v največji slo-
venski tovarni za proizvod-
njo plastičnih talnih oblog
letos namenili 2,5 milijar-
de tolarjev.
V Juteksu, kjer so lani do-
segli izjemne poslovne rezul-
tate, saj so ustvarili 5,9 mili-
jarde tolarjev čistega prihod-
ka in 959 milijonov tolarjev
čistega dobička, so letos" še
povečali prodajo. V prvih pe-
tih mesecih so količinsko
prodali za skoraj 24 odstot-
kov, vrednostno pa celo za
26,5 odstotka več kot v ena-
kem lanskem obdobju. Do-
seženi rezultati kažejo, da bo
letošnji načrtovani dobiček
v višini 1,3 milijarde tolar-
jev presežen.
Ker tolikšnega povečanja
prodaje in prihodkov v na-
slednjem obdobju ni mogo-
če več pričakovati, saj imajo
proizvodne zmogljivosti do
konca izkoriščene, v Jutek-
su že težko pričakujejo no-
vo proizvodno linijo za iz-
delovanje talnih oblog, ki bo-
do široke štiri metre. Zagna-
li jo bodo predvidoma okto-
bra, nov program pa jim bo
omogočil prodor na zahod-
ne trge in jim zagotovil dol-
goročno konkurenčnost. V
opremo za proizvodnjo tal-
nih oblog in v povečanje skla-
dišča bodo vložili okrog 2,5
milijarde tolarjev, naložbo,
s katero bodo podvojili se-
danje zmogljivosti, pa bodo
v celoti financirali z lastni-
mi viri. V začetku junija je
že stekla poskusna proizvod-
nja v pripravi plastisolov, ki
je skoraj v celoti računalniš-
ko vodena, od maja pa pote-
kajo tudi montažna dela na
glavnem projektu, to je po-
stavitvi nove linije.
JI
Era gradi na jugu
Velenjski trgovec želi v Črni gori 40-odstotni tržni delež maloprodaje
Prvi nakupovalni center v Podgorici
Trgovsko podjetje Era iz
Velenja je z družbo Era-Al-
batros, ki je v njegovi ve-
činski lasti, konec minu-
lega tedna v Podgorici od-
prla novo nakupovalno
središče. S prodajnima eno-
tama Prima C&C in Adut,
ki ju imajo že nekaj časa v
Baru, znašajo dosedanje
naložbe Velenjčanov v Čr-
ni gori že 2,5 milijona
evrov.
V izgradnjo nakupovalne-
ga središča sta Era Albatros
Podgorica in Era Velenje vlo-
žili 1 milijon evrov. Objekt
se razprostira na 1.800 kva-
dratnih metrih, od tega je
1.100 kvadratnih metrov pro-
dajnih površin. V nakupoval-
nem središču, kjer je zapo-
slenih 50 ljudi, sta trgovina
z živilskim blagom Prima
C&C ter trgovina z neživil-
skim blagom vse za dom in
gospodinjstvo Adut, znotraj
centra pa sta še veleprodaj-
no in carinsko skladišče. Ob-
jekt so gradila črnogorska
podjetja, opremo pa so ku-
pili pri šentjurskem Alposu
in avstrijskem proizvajalcu
Linde.
Skupina Era, ki v dvanaj-
srih kapitalsko povezanih
družbah v Sloveniji, na Hr-
vaškem, v Makedoniji, Bo-
sni, Srbiji, Italiji in Črni go-
ri zaposluje več kot dva ti-
soč ljudi, je imela lani 41 mi-
lijard tolarjev realizacije in
330 milijonov tolarjev čiste-
ga dobička. Predsednik upra-
ve Gvido Omladič je nedav-
no poudaril, da želijo letos
povečati realizacijo na 47
milijard tolarjev in ustvari-
ti 575 milijonov tolarjev do-
bička, tržni delež skupine pa
naj bi se doma na področju
maloprodaje povečal s seda-
njih 8 na 20 odstotkov. Za
naložbe bodo namenili 4,5
milijarde tolarjev, od tega bo-
do večji del denarja porabi-
li za širitev na trge jugovz-
hodne Evrope, kjer že ima--
jo nekaj podjetij in trgovskih
centrov.
»Dosedanje naložbe v Ba-
ru in Podgorici pomenijo do-
bro osnovo za doseganje za-
stavljene strategije na tržiš-
ču Črne gore, kjer namera-
vamo z izgradnjo novih pro-
dajnih enot v naslednjih šti-
rih lerih doseči 40-odstot-
ni tržni delež na področju
maloprodaje,« napoveduje
Omladič. Era želi v Črni gori
postati tudi vodilni oskrbo-
valec gostinstva, ki je zago-
tovo ena najbolj pomem-
bnih gospodarskih panog v
tej državi.
JANJA INTIHAR
FINANCE
Vrednostni papiiji delniških družb
Vrednostni papiiji investicijskih družb
Tečajnica
Borzni indeksi
Št. 7. - 27. junij 2002
8
AKTUALNO
Jubilejno spet v Celju?
Festival slovenskega filma se seli, morda celo nazaj domov
Bo dobil slovenski film
nov dom, kulise, sredi ka-
terih ne bo samo obstran-
ska dejavnost? Nov dom za-
gotovo, toda ne samo to. Po
vseh težavah v Portorožu
namreč postaja vedno bolj
gotovo, da se bo Slovenski
filmski festival preselil na-
zaj v Celje.
Nekoč je bila pravljica,
imenovana TDF, Teden do-
mačega filma, prostorsko in
tematsko zelo obširna prire-
ditev, v katero je bila vklju-
čena širša okolica. Tedaj so
se predvajali tudi jugoslovan-
ski filmi, na predstave so ho-
dili šolarji, ustvarjalci so se
udeleževali pogovorov z ob-
činstvom, dvorane so bila po-
vsem razprodane... Iz te pri-
reditve je nastal skrčeni Slo-
venski filmski maraton v Por-
torožu; ta se je nazadnje -
pred štirimi leti - preimeno-
val v še bolj skrčeni Festival
slovenskega filma. Znaki, da
festival v Portorožu ne zado-
voljuje mnogih potreb, so se
kazali že nekaj časa. Počilo
je sedaj, leto pred jubilejnim,
30. festivalom.
Problemu se lahko na krat-
ko reče takole: Portorož ni di-
hal s festivalom. Projekcij fil-
mov so bili v glavnem delež-
ni filmski ustvarjalci in novi-
narji, ki so se v pretežni meri
iz Ljubljane čez vikend pre-
selili na obalo. Občinstvo prak-
tično ni imelo priložnosti vi-
deti filmov. Poleg tega so se
filmi prikazovali samo po en-
krat, v slabih tehničnih po-
gojih Avditorija, včasih celo
samo dopoldne. Za kakšne
dodatne prireditve ni bilo pro-
stora. Veliko piko ali prej pac-
ko na i so postavili letošnji
problemi s financiranjem
TVS; ta je od svojega denar-
nega deleža odstopila in pu-
stila festival le s tretjino sred-
stev. Tako se je letos med dru-
gim zgodilo tudi to, da je fe-
stival ostal brez tujih gostov;
enostavno si ni mogel privoš-
čiti, da bi jim plačal hotelske
sobe.
Nezadovoljstvo
na posvetu
Prvi uradni znak nezado-
voljstev je bil posvet, ki ga je
v začetku maja letos organi-
ziralo Društvo slovenskih
filmskih ustvarjalcev oziro-
ma DSFU. V razpravi je bilo
rečeno, da je slovenska film-
ska produkcija prerasla ak-
tualni portoroški-festival in
da je ta potreben predvsem
temeljite organizacijske pre-
nove. Ustvarjalci so predla-
gali Filmskemu skladu RS,
naj premisli tudi o doseda-
njem terminu festivala. Fil-
mi so namreč iz festivala v
kina prišli marca, to pa je
pravzaprav iztek kinemato-
grafske sezone. Tako niti na-
grajenci niti tisti preostali -
glede na količino filmov v so-
razmerju z nagradami se lah-
ko na pol pošalimo, da tistih
drugih niti ni bilo - niso mo-
gli dobro »vnovčiti« svojih na-
grad. Predlagali so prestavi-
tev festivala v jesenski termin
(konec septembra - začetek
oktobra). Prav tako je bilo
seveda govora o selitvi iz Por-
toroža.
Med predlogi o morebitni
samostojnosti festivala je pre-
vladalo mnenje, da je festi-
val doslej »dovolj enakomer-
no pokrival celotno sloven-
sko avdiovizualno produkci-
jo«, zato so se zavzeli za to,
da programsko ostane akci-
ja Filmskega sklada. Toda do
boljše izvedbe festivala naj
bi prišli z javnim natečajem,
ki bi moral biti razpisan čim
prej. Prednost bi imela bolj
zainteresirana okolja in bolj
profesionalni izvajalci. Pred-
lagali so tudi, pač glede na
okoliščine in zmožnosti, da
bi dosedanje festivalske na-
grade, Vesne, postale denar-
ne.
Celje proti
Kopru in
Ljubljani
Takoj na začetku se je kot
o eni od boljših možnosti go-
vorilo tudi o Celju, pa čeprav
bi to pomenilo, da bi se Ve-
sna držala za roke z nekda-
njim Celjskim vitezom. Glav-
na konkurenta Celju sta, ta-
ko Filip Robar Dorin, direk-
tor filmskega sklada, Koper
in Ljubljana. Koper je kan-
didat tudi zato, ker pričaku-
je odprtje lastnega multiki-
na, kar bi njihove tehnične
standarde in prostorske
zmogljivost precej povečalo.
Ljubljana seveda ima vse
prednosti - od prostorskih do
tega, da premore kinoteko,
arhive, AGRFT... Tudi ob-
činstva ima, predvsem na ra-
čun študentov, več kot dovolj.
Toda nima tradicije, proti
njim pa govori tudi dejstvo,
da bi se festival med mnogi-
mi drugimi prireditvami v
prestolnici izgubil.
Celje ima, po drugi strani,
vse možnosti, da bi iz festi-
vala naredilo dogodek. Letoš-
nje odprtje muhikina bo te
možnosti samo še povečalo.
Takole Metod Pevec, direk-
tor DSFU: »Govorim osebno
- spomnim se predvsem celj-
skega filmskega gostoljubja,
kakršnega petična slovenska
obala ne zmore. V Portoro-
žu tradicionalno zapravljajo
občutno bogatejši: oglaševal-
ci, pravniki, zdravniki, film
pa potrebuje predvsem po-
šteno srečanje z občinstvom.
Odziv portoroške publike ni-
koli ni bil pravi lakmusov pa-
pir, v Celju bi se upal nade-
jati publike, ki bi pošteno
presodila film. Čeprav veli-
ko filmarjev argumentirano
zagovarja festival slovenskega
filma v Ljubljani (zaradi teh-
ničnih standardov in renta-
bilnosti), se bojim, da bi se
nam v prestolnici zgodila še
večja >obala<.«
Bojan Vivod, direktor
Celjskih kinematografov, je
bil pazljiv v odgovoru na
vprašanje, če si želi in zmo-
re festival v Celju: »O tem
se izrekam z nekoliko oprez-
nosti, kot veste, se konec le-
ta odpre multikino. Odprt-
je in njegovo delovanje bo
zahtevalo veliko organiza-
cijskega truda. Festival slo-
venskega filma bi ta trud po-
večal za dvakrat. Preceniti
bomo morali, koliko "smo
sposobni izvesti. Vsekakor
pa bi si želel biti zraven. V
bistvu je moja velika po-
slovna bolečina, da je slo-
venski filmski festival pre-
nehal delovati v Celju, in
nadvse si želim, da bi se vr-
nil sem. To je, kot da bi se
festival vrnil domov.«
Županje za
Prva resna beseda o tema-
tiki je padla na sestanku Bo-
jana Vivoda, celjskega župa-
na Bojana Šrota, Zavoda za
kulturne prireditve in Fili-
pa - Robarja Dorina, direk-
torja filmskega sklada. Med-
tem ko je bil Dorin v svojih
komentarjih dogovorov in
napovedovanjih varčen, je
vendarle dejal, da se tehtni-
ca odločitve nagiba v prid Ce-
lju. Izjava župana Bojana
Šrota je bolj odločna: »Lah-
ko rečem, da Celje ponuja
roko vrnitvi slovenskega
filmskega festivala (oziroma
TDF-ja) tja, kjer je nekoč
(18-krat) že bil doma. Celj-
ski kinematografi so priprav-
ljeni dati na razpolago del
svojih prostorov. Mestna ob-
čina Celje bi ponudila Celj-
ski dom, obenem pa je pri-
pravljena sodelovati finanč-
no; Zavod za kulturne pri-
reditve bi pomagal organi-
zacijsko. Z vsemi vpleteni-
mi - vključno z nosilnim
Filmskim skladom RS - bi
torej sklenili partnerski od-
nos.« Po njegovih besedah bo-
do pogovore o tem nadalje-
vali, da bi lahko do septem-
bra letos dorekli »koncept ju-
bilejnega, to je 30. Festiva-
la slovenskega filma, ki naj
bi bil konec septembra 2003
v Celju«.
Nekaj je jasno: festival se
ne bo prestavljal iz mesta v
mesto. Če bo jubilejni festi-
val v Celju, potem festival tu-
kaj ostane. Potem pa je sa-
mo še stvar organizatorjev,
da ga pretvorijo v nekaj iz-
jemnega. In stvar gledalcev,
da mu naklonijo pozornost.
In seveda stvar filmarjev, da
naredijo dobre filme za ta fe-
stival.
PETER ZUPANC
Celje je pred desetletji že znalo utripati v ritmu 24 sličic na sekundo.
Št. 8. - 27. junij 2002
INTERVJU
9
Ocean
modrosti
v Sloveniji
z Matjažem Trontljem, predsednikom Društva za podporo
Tibetu, o bližnjem obisku Dalaj Lame v Sloveniji
Dalaj Lama bo v Sloveni-
jo na povabilo Univerze v
Ljubljani in v organizaciji
društva za podporo Tibetu
prispel v četrtek, 4. julija.
Dan pozneje mu bodo na
Univerzi podelili naziv
častnega senatorja, za pre-
davatelje pa bo govoril o etiki
za novo tisočletje. V sobo-
to, 6. julija, prav na svoj 67.
rojstni dan, bo imel javno
predavanje o moči sočutja
na zelenici pred halo Tivo-
li v Ljubljani.
Pred obiskom Dalaj Lame
v Sloveniji smo se pogovar-
jali z Matjažem Trontljem,
predsednikom Društva za
podporo Tibetu, ki ima se-
dež v Ljubljani.
Kaj obisk Njegove sveto-
sti Dalaj Lame pomeni za
Slovenijo?
V zadnjih letih je zanima-
nje slovenske javnosti za Nje-
govo svetost kot osebo in za
vrednote, ki jih pooseblja, ze-
lo naraslo. Doslej so ljudje o
njem brali, niso pa imeli ne-
posrednega stika. Odslej bo-
do stvari v zvezi s tem bolj
ozemljene. Mogoče pomeni
ta obisk nekakšno prelomni-
co. Dolgo se je govorilo o tem,
oktobra lani je bil obisk že
napovedan, zdaj pa smo tik
pred tem, da se bo v resnici
zgodil.
Odpoved napovedanega
obiska lani vam ni vzela
upanja...
Tokratni obisk je že tretji
poizkus v desetih mesecih.
Po oktobru je bil obisk pred-
viden za marca letos, vendar
je zaradi bolezni Njegove sve-
tosti odpadel, še preden smo
obisk napovedali v javnosti.
Kako vam je ostalo v spo-
minu prvo srečanje z Dalaj
Lamo?
Zgodilo se je v Dharamsa-
li, na sprejemu za javnost. Šlo
je za zelo kratek stik, mogo-
če sekunda, ko mu stisneš ro-
ko, ga pogledaš v oči... Ko se
skušaš spomniti, kaj se je zgo-
dilo, se zdi kot nekakšne sa-
nje. Obenem pa čutiš, da je v
tebi ostalo nekaj, kar ne bo
izginilo kar tako... Pa čeprav
je srečanje trajalo le sekun-
do.
Kako ste izbrali temo jav-
nega predavanja v Ljublja-
ni?
Njegova svetost govori o
tem, kar čuti, da mora pove-
dati. In v javnih predavanjih
na Zahodu ponavadi govori
o splošnih vrednotah, ki po
njegovem mnenju predstav-
ljajo osnovo za srečno življe-
nje, za srečno človeško skup-
nost, za upanje in za prihod-
nost tega planeta... Osnova
vseh teh vrednot je sočutje.
Gre za razumevanje so-
čutja, kot si ga razlagamo
ponavadi?
Sočutje je, da nekomu priz-
naš pravico, ki jo imaš tudi
sam. To je pravica, da je sre-
čen, da si ne želi trpljenja. Po-
tem s svojimi dejanji skušaš
ravnati ne le tako, da je do-
bro zate, temveč se zavedaš
tudi potreb drugih in jih sku-
šaš upoštevati. To je sočutje,
o katerem Njegova svetost po-
gosto govori. V ljudeh je še
vedno premalo sočutja in mo-
drosti. Manjka nam pozitiv-
nih vrednot. Tam, kjer so, pa
morda ne pridejo do izraza,
ker so drugi občutki močnej-
ši. Zato je razumljivo, da se
negativne stvari še vedno do-
gajajo - čeprav je v svetu ved-
no več zavedanja o tem, kako
so prav pozitivne vrednote po-
membne za to, da živimo mir-
no življenje.
Torej lahko upamo, da
bomo sčasoma zaživeli bolj
srečno?
Kot pravi tudi Njegova sve-
tost: Če nimamo upanja, po-
tem vse izgubi svoj smisel.
Če se vdamo v nekaj in reče-
mo: »Zdaj bo vse propadlo...«,
nam ne preostane nič druge-
ga, kot da čakamo, da se bo
to res zgodilo.
Budizem uči, da negativ-
nosti, ki so v našem umu in
srcu, niso del tega, kar smo
v resnici. Čustva, misli in de-
janja, ki nastanejo na podla-
gi negativnih misli, so nekaj,
kar lahko obstaja le, če so za
to primerne okoliščine, ni-
so pa vrojene v nas. V vsa-
kem človeku, tudi, če je naj-
bolj zloben terorist, je glo-
boko bistvo, ki je povsem či-
sto, ki se ga negativnosti ni-
so dotaknile. Vse se spremi-
nja, vsakdo ima možnost, da
se spremeni. In to predstav-
lja osnovo za resnično upa-
nje, za realno možnost do-
brega, ki jo je mogoče ure-
sničiti.
Si v tem smislu Tibetan-
ci razlagajo tudi okupaci-
jo svoje države?
Tibetanci globoko verja-
mejo v zakon karme, v to,
da je, karkoli se zgodi, po-
sledica nečesa drugega. Ne-
gativna dejanja pripeljejo do
trpljenja in pozitivna pripe-
ljejo do sreče, zadovoljstva
in miru. Vzroka za to, kar se
dogaja v Tibetu že petdeset
let, Tibetanci ne iščejo izven
sebe. Ne rečejo: »Samo Ki-
tajci so krivi«, temveč to spre-
jemajo kot posledico nega-
tivnih dejanj, ki jih je tibe-
tanski narod povzročil v pre-
teklosti. V zgodovini Tibeta
je bilo veliko vojskovanja
med plemeni, tudi budizem
je bil večkrat izkoriščan za
potrebe moči in oblasti.
Vsako trpljenje, tudi če je
zelo hudo in dolgotrajno, ima
svoj konec. Zato imajo Ti-
betanci, čeprav jim gre v zad-
njih petdesetih letih le na
slabše, močno upanje, da se
bodo zadeve uredile. To jim
daje moč, da še naprej vztra-
jajo v nenasilnem boju za svo-
bodo, da se trudijo za ohra-
nitev svoje kulture, ki je dra-
gocena predvsem zaradi du-
hovnega bogastva, ki ga vse-
buje.
Dalaj je mongolski naziv
in pomeni »ocean«, Lama
pa tibetansko ime za indij-
sko besedo »guru«, torej
učitelj.
Boj za svobodo Tibeta in
ohranitev tibetanske kulture
ni le boj za svobodo Tibetan-
cev. Na problem Tibeta je po-
trebno gledati kot na prob-
lem človeštva. Duhovno bo-
gastvo Tibeta, ki pripada člo-
veštvu, je zelo ogroženo, grozi
mu izumrtje. Če bo ohranje-
no, pa lahko veliko prispeva
vsemu človeštvu.
Dalaj Lama bo praznoval
rojstni dan ravno na dan,
ko bo imel javno predava-
nje v Sloveniji. Namerava-
te ta dogodek posebej obe-
ležiti?
Občutek imam, da zanj ni
lepšega darila kot to, da na
njegov rojstni dan posluša-
mo in razmišljamo o moči
sočutja.
ALMA M. SEDLAR
Tenzin Gyatso, XIV. Dalaj Lama, posvetni in du-
hovni voditelj Tibeta, je priznan kot eden največjih
živečih učiteljev budizma in kot človek, ki se neu-
trudno bori za svetovni mir. O budistični filozofiji in
praksi je predaval na vseh koncih sveta, leta 1989 pa
je za nenasilni boj za svobodo Tibeta in skrb za oko-
lje prejel Nobelovo nagrado za mir. Pri svojem delu
se zgleduje po indijskem vzorniku Mahatmi Gand-
hiju, vodijo pa ga načela budizma. V državah, ki jih
je obiskal, je prejel številne doktorate in priznanja,
o budizmu je napisal 70 knjig. Okupirani Tibet od
leta 1959 vodi iz Dharamsale v Indiji, kjer je center
tibetanske vlade v izgnanstvu. Dalaj Lama je eden
najbolj priznanih svetovnih mirovnikov in duhov-
nih učiteljev. Njegovemu nauku sledijo številni Ti-
betanci in ljudje z vsega sveta, saj je budizem četrta
najbolj razširjena religija na svetu.
Matjaž Trontelj, predsednik Društva za podporo Tibetu.
Matjaž s plakatom, ki je bil pripravljen za jesenski obisk Dalaj Lame.
SIPRO d. o. o.
STANOVANJSKO PODJETJE ŽALEC
Pečnikova 1, Žalec
JAVNI RAZPIS
za spremembo namembnosti pritličja v tri stanovanjske enote v
objektu Praprotnikova 7 v Mozirju.
A.	SPLOŠNI POGOJI
1.	Naročnik: SIPRO d. o. o. Stanovanjsko podjetje Žalec, Pečniko-
va 1.
2.	Investitor: Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega
zavarovanja d. o. o. Ljubljana, Mala ulica 5.
3.	Predmet razpisa: preureditev pritličnega dela večstanovanjske-
ga objekta v tri posamezne stanovanjske enote v Mozirju, Pra-
protnikova 7.
4.	Rok izvedbe: avgust* september in oktober 2002.
5.	Merilo za izbor: ponujena cena, plačilni pogoji, rok izvedbe,
strokovna usposobljenost izvajalcev, reference, realnost ponud-
be, dodatne ugodnosti.
B.	RAZPISNI POGOJI
1.	Vsi, ki želijo sodelovati v razpisu, lahko dvignejo razpisno doku-
mentacijo na blagajni podjetja - na upravi stanovanjskega podjet-
ja SIPRO d. o. o., Pečnikova 1, Žalec - proti plačilu pristojbine v
višini 5.000 SIT, ki se potencialnim izvajalcem ne bo vračala.
Razpisno dokumentacijo bomo na željo potencialnega izvajalca
proti plačilu pristojbine poslali tudi po pošti.
2.	Ponudbo je potrebno po prejeti razpisni dokumentaciji dostaviti
najkasneje do 12. 7 2002 do 12. ure na podjetje SIPRO d. o. o.
Stanovanjsko podjetje Žalec, Pečnikova 1.
3.	Vse dodatne informacije so interesentom na voljo po telefonu
(03) 712-1363, Bojana Hriberšek.
4.	O izbiri izvajalca bomo ponudnike obvestili najkasneje v 15 dneh
po odpiranju ponudb.
SIPRO d. o. o. Žalec
Št. 9. - 27. junij 2002
10
ilAŠI KRAJI IN LJUDJE
Po poteh
pečovniških
rudarjev
v soboto, 29, junija, bo
Krajevna organizacija Zve-
ze združenj borcev Tone Gr-
čar Pod gradom pripravila
sedmi pohod v spomin na
odhod dveh izmen pečovniš-
kih rudarjev v partizane.
Preko Svetine so se odpra-
vili na Dolenjsko. V skupi-
ni je bilo 126 rudarjev, kar
je verjetno edini primer v
Sloveniji. Pohod je organi-
ziral Kozjanski odred. Ko so
prispeli na Dolenjsko, so jih
na drugi strani Krke priča-
kali domobranci in SS-ov-
ci, nekaj so jih pobili, ne-
kaj ujeli, nekaj pa jih je po-
begnilo.
Pohodniki bodo šli na pot
izpred obeležja pri Domu laa-
janov v Zagradu. Med udele-
ženci pohoda bodo vojaki iz
celjske vojašnice in člani pla-
ninske sekcije Društva upoko-
jencev v mestni četrti Dolgo
polje. Pri spomeniku v Pečov-
niku se bodo pohodniki usta-
vili in pripravili krajšo kome-
moracijo. Nato jih bo pot vo-
dila skozi Bojanski graben, do
Vrunčevega doma na Svetini.
Pohoda se bodo udeležili tudi
pohodniki iz Šentjurja, Štor
in Laškega. V Šentjurju bo pri-
četek pohoda pri OŠ Hruše-
vec, v Štorah pri železniški po-
staji in v Laškem pred kultur-
nim domom. Na teh treh me-
stih se bodo pohodi začeli ob
8. uri. Na Svetino se bodo pri-
peljali tudi člani regijskih ve-
teranskih organizacij in člani
krajevnih organizacij Zveze
združenj borcev. Ob 1L uri bo
na Svetini kulturni program.
Po končanem pohodu bodo av-
tobusi odvažali pohodnike na
začetne točke pohoda.
MG
Veterani na
Svetini
v soboto, 29. junija, se bodo pri Vrunčevem do-
mu na Svetini srečali predstavniki veteranskih orga-
nizacij: Območno Združenje veteranov vojne za Slo-
venijo Celje, Veteransko društvo Sever za Celjsko
območje. Območno združenje borcev in udeležen-
cev NOB Celje ter Združenje slovenskih častnikov
občine Štore. Pokrovitelji srečanja so župani občin
Štore, Celje, Šentjur in Laško ter nekatere delovne
organizacije. Pohodniki bodo na srečanje prišli iz
štirih smeri, ki se stikajo pri Vrunčevem domu, pris-
peli pa bodo tudi udeleženci spominskega pohoda
pečovniških rudarjev. V programu bodo nastopih Pi-
halni orkester Štorskih železarjev. Pevsko društvo
upokojencev Celje, recitatorji in predstavniki ame-
riške vojske. Na Vrunčevem domu bodo odkrili spo-
minsko obeležje. Srečanje se bo začelo ob IL uri.
TV
Gusarska zabava
v otroški knjižnici pri Mišku Knjižku v Celju pripravlja-
jo 3. julija ob 18. uri brezplačno Gusarsko zabavo. To bo
zabavna, morska poletna prireditev, ki izhaja iz knjig in
pravljic. Na Gusarski ladji bo poleg gusarjev tudi Miško
Knjižko, čarovnica Lili, male morske deklice...
V poletnem času bodo otroci v knjižnici lahko tudi reševali
Slovenski knjižni kviz.	SB
Dedki v šoiskiii
klopeh
v štorah so se po štirih desetletjih srečali bivši učenci
srednje strojne šole ter njihovi takratni učitelji, profesor-
ji in vzgojitelji.
Srečanje kovinarjev in metalurgov je bilo kot nekoč v
znamenju učnih ur. Tako so se prvo učno uro učenci zbirali,
sprejemali goste ter si ogledali razstavo fotografij ter drugih
gradiv iz šolske zgodovine. Med drugo učno uro v njihovi
stari, prenovljeni učilnici so se pozdravljali ter si imeli ve-
liko povedati. Za tretjo uro je sedanje vodstvo šole pripravi-
lo voden ogled šole, danes opremljene s sodobnimi stroji in
računalniško opremo. Četrta ura je bila v znamenju pogo-
vorov ob zakuski. Nekateri sošolci se namreč niso srečali
vseh 40 let.
Veselje so delili z obema razrednikoma, z Ivanom Le-
skovškom in Dragom Završnikom, ter učitelji Francem Tajh-
meistrom, Jurijem Čehovinom, Suzano Tratnik, Zoranom
Tratnikom, Adolfom Mljačem in Francem Gajškom.
BJ
Današnji dedki so preživeli v šolskih klopeh v Štorah štiri zanimive
šolske ure. Nekateri se niso videli vseh štirideset let.
55 let po maturi
Junij je mesec, v katerem srednješolci opravljajo ma-
turo, pa tudi mesec, ko se praznujejo obletnice. Tako se
je za častitljivo obletnico 55 let po opravljeni maturi zbrala
druga generacija celjskih gimnazijcev po koncu IL sve-
tovne vojne.
Od 30-letnice naprej so se nekateri srečevali vsako leto.
Do takrat je večina doštudirala, ustvarila družine in karie-
re. Dva sošolca sta postala priznana umetnika: slikar in gra-
fik Marko Šuštaršič, ki je žal umrl leta 1976 v Ljubljani za
posledicami »nedolžne » gripe, star komaj 49 let, in sklada-
telj Jakob Jež, ki je znan po samospevih ob pestri instru-
mentalni zasedbi. Najbolj jih prizadela smrt prof. Tineta
Orla, ki je tragično preminil komaj dva dneva po srečanju
leta 1985. Zadnji dve leti so jih zapustili še sošolci Niko-
Borut Jeras, str.ing., Pepi Smeh, grad. ing., Jože Mušič in
prof. Alenka Goričan.
V upanju, da se naslednje leto spet srečajo, so se razšli
polni spominov na mladost in kasnejše dogodke.
LL
AKTIVNE POCITNICE
Različne delavnice, kolonije, športne aktivnosti za otroke v Celju
Št. 10. - 27. junij 2002
MASI KRAJI IN LJUDJE
11
V Žalcu gradijo
športni objekt
Letos so na razpis mini-
strstva za šolstvo Žalčani
prijavili več projektov, na
njihovo presenečenje pa so
v ministrstvu potrdili samo
sofinanciranje izgradnje
večnamenskega športnega
objekta.
Žalčani so neuspešno pri-
javili opremo atletskega sta-
diona, zamenjavo vlečnice v
Libojah ter telovadnico pri
POŠ Trje, vendar bo ministrs-
tvo s 15 milijoni tolarjev so-
financiralo gradnjo večna-
menskega športnega objekta.
Tega naj bi zgradili v šport-
nem centru, v njem pa naj bi
pridobili garderobe, ustrez-
ne prostore za sodnike, stre-
lišče ter prostore za vadbo ka-
ra teistov, fitness in shranje-
vanje atletske opreme. V le-
tošnjem letu naj bi potrdili
investicijski program, prido-
bili soglasje ministrstva za fi-
nance ter poskrbeli za komu-
nalno opremljenost zemljiš-
ča. Za to bodo namenili ne-
kaj manj kot 11 milijonov to-
larjev, s čimer so se strinjali
tudi občinski svetniki. Več-
namenski športni objekt bo-
do začeli graditi prihodnje le-
to, zaključili pa leta 2005.
Po predračunih naj bi nalož-
ba veljala približno 300 mi-
lijonov tolarjev, delež obči-
ne pa bo odvisen od prispev-
kov ministrstva za šolstvo in
fundacije za šport.
U. S.
Milijoni za glasbeno
V spodnjesavinjskih ob-
činah potrjujejo dogovor o
izgradnji Glasbene šole Ža-
lec, za katero je že izdelan
investicijski program, grad-
nja pa naj bi se začela pri-
hodnje leto.
Žalska glasbena šola bo ve-
ljala 240 milijonov tolarjev,
od ministrstva za šolstvo pa
pričakujejo 114 milijonov to-
larjev. Ostalo, torej 126 mi-
lijonov tolarjev, bodo zbrali
v spodnjesavinjskih občinah.
Po prvem dogovoru se obči-
ni Polzela in Braslovče nista
vpisali med investitorje, ven-
dar bosta po posebnem do-
govoru županov, v katerem
so prispevek spodnjesavinj-
skih občin razdelili po števi-
lu prebivalcev, vseeno pristo-
pili k sofinanciranju. Razlog
za to odločitev gre, vsaj v Bra-
slovčah, iskati tudi v želji, da
ne bi izgubili ustanoviteljskih
pravic. Tako bodo v obeh
omenjenih občinah ter v ob-
čini Prebold v prihodnjih pe-
tih letih zbrali po približno
15 milijonov tolarjev, delež
občin Vransko in Tabor pa
bo prevzela občina Žalec. V
Žalcu bodo tako za gradnjo
glasbene šole (odločitev so
potrdili tudi občinski svetni-
ki) namenili skoraj 80 mili-
jonov tolarjev.
U. S.
Grifon in Pušeljc na
Nizozemskem
Šempetrska folklorna
skupina Grifon, ki jo vodi
Bogdan Kumperger, se je
udeležila festivala folklore
na Nizozemskem v mestu
Raalte.
Skupino so ustanovili pred
šdridesetimi leti, sedaj pa jo
sestavljajo plesalci različnih
starosti, ki jih združujeta ples
in dobra volja. »Salland fe-
stival« v vasi, ki šteje 25 ti-
soč prebivalcev, pripravlja-
jo že 26. leto, poleg Šempe-
tranov pa so se festivala ude-
ležili tudi predstavniki dru-
gih držav. Plesalci Grifona so
se na Nizozemskem večkrat
predstavili, saj so nastopali
v središču trga, pa tudi v mest-
ni hiši, bolnišnicah, domo-
vih za ostarele, po ulicah me-
sta in celo v veleblagovnici.
Folklorna skupina Grifon je
na Nizozemsko povabila še
članice skupine Pušeljc, ki de-
lujejo v okviru Kulturnega
društva Slap iz Zgornje Sa-
vinjske doline. Skupina de-
luje tri leta, pred kratkim pa
so članice izdale svoj prvi al-
bum z naslovom Tudi jaz sem
rožica...	R. O.
Slovenski sprevod po ulicah mesta Raalte.
Praznične
Gotovlje
Sobotno dopoldne v Gotovljah je bilo praznično obar-
vano, saj so v okviru praznika KS odprli gasilski muzej
ter pripravili več športnih in družabnih prireditev, na
osrednji slovesnosti pa uradno začeli s prvo fazo komu-
nalne ureditve.
V Gotovljah imajo izdelan 5-letni plan gradnje kanalizacije,
ki ga poleg krajanov sofinancira občina Žalec. Vrednost 750
metrov kanalizacije z obnovljenim vodovodom, rekonstruk-
cijo ceste, pločnikom in pripravo za javno razsvetljavo je 80
milijonov tolarjev. Načrte sta na slovesnosti predstavila pred-
sednik sveta KS Gotovlje Ivan Jošt in žalski župan Lojze Pose-
del, novo pridobitev pa je blagoslovil dekan Branko Zemljak.
Praznovanje so nadaljevali s tradicionalno prireditvijo Pod sto-
letnimi lipami, kjer so zlate plakete KS prejeli Ferdinand Lu-
skar, DU Gotovlje in posmrtno Leopold Škafar.	T. T.
Trak za začetek del sta prerezala Slavka Šuster in župan Lojze Posedel.
Čioveic in njegove
pravice
človekove pravice so vedno aktualna in vroča tema, ki
se ji v okviru državljanskega izobraževanja še posebej pos-
večajo v UPI-Ljudski univerzi Žalec, kjer je danes, torej v
četrtek ob 17. uri, na vrsti zadnja od treh delavnic, na kateri
bodo govorili o konkretnem kršenju človekovih pravic.
Na prvem srečanju so udeležence seznanili z zgodovino,
delitvijo, pomenom in funkcijo človekovih pravic ter predsta-
vili delo slovenskega Urada varuha človekovih pravic. Na dru-
gi delavnici sta sodelovali članica izvršilnega odbora Unicefa
Marja Strojin, ki je predstavila delo slovenskega odbora za
Unicef, in predsednica Društva Humanitas ^va Marn, ki se
ukvarja s svetovanjem na področju človekovih pravic ter s pro-
jekti botrstva. Delavnice sofinancira Ministrstvo za šolstvo,
znanost in šport RS in so za vse udeležence brezplačne. Na-
menjene so vsem državljanom, ki se s konceptom človeko-
vih pravic in prakso njihovega uresničevanja želijo seznaniti
iz prve roke.	U. S.
Kopališča za
Savinjčane
Vročina v minulih dneh je kar vabila k osvežitvi. Poleg
naravnih kopališč, ki jih nudi Savinja, je veliko kopalcev
obiskalo tudi kopališče Pingo v Orli vasi, kjer celodnevna
karta stane 750 tolarjev, popoldanska pa 350 tolarjev. V
kopališču imajo 80 metrov dolg tobogan in igrišče za od-
bojko na mivki. Od nedelje dalje je Savinjčanom na voljo
tudi bazen v Preboldu.	T. T.
Št. 11. - 27. junij 2002
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
Ljudje ne
razkazujejo
svoje revščine
Na praznovanje občinskega praznika v Preboldu vpliva
negotova usoda Tekstilne tovarne - Župan Vinko Debelak
o dosežkih, načrtih in kandidaturi
»Občina Prebold je dokaj
zaključena celota, kot bi jo
vzel iz Zakona o lokalni sa-
moupravi. Tudi zato smo se
lažje organizirali, obliko-
vali občinske organe ter od-
pravili najhujše probleme,«
je poudaril Vinko Debelak,
župan Občine Prebold, kjer
v teh dneh praznujejo ob-
činski praznik.
»V dobremu delu občine pa
se na drugi strani odraža sla-
bo gospodarstvo in s tem slabši
socialni položaj. Ta vpliva na
vsa področja življenja in dela
v občini. Recimo konkretno:
v občini lahko poskrbimo za
še ne vem kako dobro mate-
rialno osnovo nekega društva,
toda kaj bo društvo brez čla-
nov? Ljudje, ki so ali bodo os-
tali brez dela, se ne hodijo ka-
zat v svoji revščini,« meni žu-
pan Vinko Debelak. »Vseeno
bi radi dosegli, da bi se ljudje
srečevali, da bi vsaj začasno
pozabili na stiske in skrbi.
Uvajali bomo brezplačne de-
javnosti, za otroke bomo po-
skrbeli, da bodo ne glede na
finančni položaj deležni iz-
leta, letovanja ali drugih de-
javnosti. Z rebalansom pro-
računa smo omogočili šolo v
naravi, taborjenje v Marija Re-
ki, poskrbeli bomo za počit-
niške aktivnosti na bazenu v
Preboldu, ki že sprejema pr-
ve kopalce. Ostaja pa odprto
vprašanje, kako pomagati star-
šem. Nekaj lahko storimo z
odpisom najemnine za stano-
vanja v blokih. Težje pa je v
stanovanjskih hišah, kjer so-
cialne stiske niti ne vidimo.«
Negotovost v Tekstilni to-
varni Prebold zagotovo vpli-
va na življenje v občini...
Preprosto ne moreš mimo
številnih delovnih mest, ki so
ogroženi v TT Prebold. Sce-
narij je okvirno znan: sredi
julija bo narok za potrditev
prisilne poravnave, konec av-
gusta skupščina, vmes sta us-
tanovljeni dve podjetji, v Pre-
boldu bo ostal holding.... Mo-
ti me, ker so lastniki izsilje-
vali zaposlene, da so se odre-
kli odpravninam in drugim
neplačanim terjatvam. Ob
tem je tragično, da so zapo-
sleni večinski lastniki tekstil-
ne, kar očitno nič ne pome-
ni. Poleg tega je boleče tudi
to, da je tovarna kadrovsko
v slabem položaju, praktič-
no je razpadla komerciala,
ključni ljudje so odšli... To
je dejanska slika gospodars-
tva, ki naj bi bilo ključni no-
silec razvoja. Upam, da se bo-
do našli pravi ljudje, ki bo-
do znali voditi tovarno, da
bo živela dalje.
V Preboldu kljub vsemu
načrtujete nove aktivnosti.
Katere so najpomembnejše?
V	odprtje hotela in življe-
nje, ki naj bi sodilo zraven,
vlagamo veliko upanja. Obči-
na veliko dela na promociji
kraja in življenja v preteklosti
- v ta namen bomo med počit-
nicami zaposlili 10 dijakov in
študentov, ki se bodo poučili
o naši zgodovini. Na področ-
ju gradbeništva smo pred iz-
gradnjo kanalizacije, čistilne
naprave in plinifikacije. Mi-
nuli teden smo položili temelj-
ni kamen za gradnjo telovad-
nice, ki bo veljala 250 milijo-
nov tolarjev, dograjena naj bi
bila maja prihodnje leto. S tem
bodo zaključene naše investi-
cije v šolski prostor. Prenovili
smo bivšo kino dvorano, od-
prli bomo prenovljen Dom
godbenikov, lani smo uredili
prostore za glasbeno šolo, so-
bo za pevce... Na področju kul-
ture lahko rečem, da ni nobe-
na sekcija oziroma skupina
brez prostorov ali doma. Pro-
storske zagate v knjižnici bo-
mo rešili prihodnje leto, hkrati
z izgradnjo telovadnice.
Kako ocenjujete uspešnost
občin, ki so nastale v prostoru
nekdanje žalske občine?
V	začetku sem bil osebno
precej skeptičen, vendar so re-
zultati v delovanju manjših ob-
čin dejansko vidni. Država
nam sicer skuša slabšati po-
ložaj, vendar so še rezerve.
Poudariti je treba tudi dobro
sodelovanje med spodnjesa-
vinjskimi župani in županjo
- če pogledamo gasilce, kjer
smo v Preboldu sicer ustano-
vili svojo zvezo, vendar še
pred tem podpisali pogodbo
o medsebojnem sodelovanju,
ne glede na občinske meje.
Vranski župan Franc Sušnik
nas zalaga s kupom informa-
cij iz prve roke, pohvaliti pa
velja tudi žalskega župana Loj-
zeta Posedela, ki nam s sode-
lavci pomaga na strokovnem
področju.
Vseeno je večkrat sliša-
ti, da Preboldčani s svoji-
mi odločitvami povzročate
nesoglasja...
To je res. Ne vem sicer, za-
kaj - mogoče zato, ker pona-
vadi v razreševanje vseh prob-
lemov pritegnemo širok krog
občanov, med njimi so tudi
poznavalci problematike s po-
sameznega področja, ki zna-
jo probleme ustrezneje raz-
rešiti. Tako je bilo z žalsko
knjižnico, kjer so nas še lani
obtoževali, česa vse ne plača-
mo. Ves čas smo razlagali, ka-
ko je treba urediti položaj
knjižnice - sedaj nam pritrju-
jeta tudi zakon in praksa. Iz
lanskega dolga je letos v skla-
du z novim zakonom v vseh
občinah prišlo do preplačila,
občina Žalec pa ima 3 milijo-
ne tolarjev dolga. Osebno vi-
dim odprte stvari še na področ-
ju komunale, kjer potrebuje-
mo nekoga, ki bo nosilec in-
vesticijskega razvoja. Na tem
področju že razmišljamo o od-
daji koncesije, lahko Javnemu
komunalnemu podjetju Žalec
ali drugi pravni osebi.
Boste še kandidirali na je-
senskih volitvah?
Dokončno odločitev bom
sprejel v kratkem. Mika me,
da bi dokončali projekte, saj
so tudi stvari zastavljene na
daljši rok. Menim, da je 4 leta
županovanja premalo, drugi
mandat je še pravi - potem pa
je dovolj. Osebno stvari izpe-
ljem tako, da ne iščem svojih
rešitev, temveč na konkretnem
primeru v Sloveniji pogledam,
kje imajo problem najbolje re-
šen. Tudi zato lahko funkcijo
opravljam neprofesionalno.
URŠKA SELIŠNIK
Osrednja prireditev ob prazniku občine Prebold bo v so-
boto, 29. junija, ob 9. uri, ko bodo na slavnostni seji, s
katero bodo počastili tudi dan državnosti in odprli obnov-
ljeno kinodvorano, podelili občinska priznanja. Zlati grb
občine bo prejel Ivan Žagar, srebrnega Ivan Stepišnik,
bronasti grb pa Marija Jager, Darko Naraglav in Pavla
Mlakar. Priznanja bodo podelili gasilcem v Latkovi vasi,
Bernardu Tratniku, Anici Skok, Faniki Raček in Milanu
Posavcu. Posebno priznanje za prispevek pri oblikova-
nju nove občine Prebold bodo podelili Alojzu Cilenšku.
Jutri, v petek, ob 19. uri bodo v Preboldu odprli prenovljen
dom godbenikov, v soboto ob 17. uri bodo praznovali 100
let PGD Latkova vas in dan gasilca GZ Prebold, v nedeljo
pa se bodo ob 7. uri podali na poletni pohod v Marija Reko.
Vinko Debelak: »Po začetnih pre-
tresih v vmesnem obdobju različ-
no politično orientirani ljudje ni-
so izkazovali politične pripadno-
sti. Jeseni bo verjetno drugače, in
takrat bomo izvedeli, kaj vse smo
naredili narobe.«
Sprejem za najboljše
župan občine Polzela Ljubo Žnidar je
minuli teden sprejel najboljše učence.
Na Polzeli je šolanje zaključila prva ge-
neracija učenk in učencev devetletke, spre-
jema pri županu pa se je udeležilo 22 učen-
cev. Župan Žnidar je vsem zaželel uspešno
nadaljevanje šolanja, vsakemu je podaril knjiž-
no nagrado in srebrni cekin občine Polzela.
Za sprejem se je zahvalila ravnateljica OŠ Pol-
zela mag. Marinka Marovt, druge šolske us-
pehe pa je predstavila učenka Monika Mešič.
T. T
Gornji Grad
praznuje s icnjigo
V Gornjem Gradu s šte-
vilnimi prireditvami praz-
nujejo občinski praznik. Vr-
sta prireditev se je začela z
odprtjem razstave likovnih
del društva Gal v Galeriji
Štekl ter odkritjem doprsne-
ga spomenika zdravniku dr.
Paulu Lautnerju in spomin-
ske plošče matematiku Bla-
žu Matku.
Ena pomembnejših prire-
ditev je bila na dan državno-
sti, ko so predstavili novo knji-
go gornjegrajskega publicista
Edija Mavriča - Savinjčana z
naslovom Franc Kocbek - Al-
jaž Savinjskih Alp. V biblio-
grafiji Edi Mavrič piše o zna-
menitem Gornjegrajcu, nadu-
čitelju, planincu, narodnemu
buditelju, posojilniškem
funkcionarju, čitalničarju in
prvemu predsedniku Savinj-
ske podružnice Slovenskega
planinskega društva. Po be-
sedah avtorja je s to knjigo po-
vrnjen dolg Kocbeku, katere-
ga posmrtni ostanki od leta
1930 počivajo na gornjegraj-
skem pokopališču, nanj pa spo-
minjata le osnovna šola, ki po
njem nosi ime, in posebna Koc-
bekova soba v gostišču Trobej
v Gornjem Gradu.
Danes, v četrtek, je na spo-
redu okrogla miza na temo
dopolnilnih dejavnosti v
kmetijstvu in o kmetijstvu v
EU, medtem ko bo osrednja
proslava s podelitvijo priz-
nanj jutri. Na njej bodo na-
ziv častni občan podelili prejš-
njemu župniku Ivanu Kore-
nu, najbolj zaslužnemu za ob-
novo znamenite gornjegraj-
ske katedrale. Vmes priprav-
ljajo več športnih, lovskih in
gasilskih tekmovanj, posebej
pa bodo svojo 50- letnico obe-
ležili upokojenci.
MITJA UMNIK
Edi Mavrič - Savinjčan, avtor knji-
ge o Kocbeku.
Novorojenčici pri županu
V Braslovčah je župan
Duško Goričar minuli teden
pripravil dva sprejema - po-
leg velikih otrok, osmošol-
cev, ki so zaključili šolanje,
je sprejel tudi najmlajše, le-
tos rojene malčke.
Na sedaj že skoraj tradicio-
nalnem sprejemu za novoro-
jenčke v občini Braslovče je
župan Duško Goričar druži-
nam podaril vrednostni bon za
30 tisoč tolarjev in knjigo. V
Braslovčah z veseljem ugotav-
ljajo, da se sprejema pri župa-
nu vsako leto udeleži več no-
vorojenčkov, saj v občini be-
ležijo porast rojstev. Župan Go-
ričar je izrazil upanje, da bodo
lahko najmlajši kmalu obisko-
vali jasli, ki so jih v Braslov-
čah pričeli graditi v teh dneh.
Poseben sprejem je župan Go-
ričar pripravil tudi za odlič-
njake iz braslovške šole. Po-
leg najboljših učencev je sprejel
tudi najboljše športnike, učen-
ci pa so v sproščenem pogo-
voru pripovedovali o načrtih
za nadaljnje šolanje.
U. S.
Knjižnice pod kontrolo
Ministrica za kulturo Andreja Rihter,
ki je v petek obiskala Zgornjo Savinjsko
dolino, je na pogovorih v Mozirju pou-
darila, da bo ministrstvo v prihodnje po-
sebej kontroliralo sofinanciranje medob-
činskih knjižnic in njihovih izpostav.
Po poročilu Petra Širka, direktorja Zavo-
da za kulturo, kamor sodi medobčinska
knjižnica v Mozirju, samo občina Mozirje
redno sofinancira knjižnično dejavnost. Po-
leg tega je Širko izpostavil tudi težave zara-
di pomanjkanja prostora, tako v Mozirju
kot v drugih zgornjesavinjskih krajih. Na Ljub-
nem in v Gornjem Gradu bodo problem reši-
li še letos, Mozirjani pa lahko načrtovano re-
šitev prostorskih problemov prijavijo do sep-
tem.bra, ko bodo v ministrstvu pripravljali
proračun za leto 2004. Po pogovorih z župa-
ni si je Rihterjeva ogledala Videčnikovo spo-
minsko sobo v Mozirju ter Tavčarjev dvor na
Rečici, kjer so ji predstavniki tamkajšnjega
turističnega društva predstavili delo funda-
cije, ki bo skrbela za obnovo dvora.
U. S.
Št. 26 - 27. junij 2002
MASI KRAJI IN LJUDJE
13
Zlati in srebrni
sij za praznik
Laško je ena redkih slovenskih občin, ki nima svojega
praznika - Priznanja za leto 2002 na slovesnosti ob
dnevu državnosti
Osrednjo prireditev ob
dnevu državnosti so v laš-
ki občini pripravili na pred-
večer praznika, v dvorani
Kulturnega centra Laško.
V kulturnem programu so
nastopili godbeniki Želez-
ničarske godbe Zidani
Most pod vodstvom Fran-
cija Lipovška, slavnostni
govornik, župan Jože Rajh,
pa je na slovesnosti pode-
lil tudi najvišja občinska
priznanja za leto 2002.
Laško je ena redkih sloven-
skih občin, ki nima občin-
skega praznika. »Pa ne, da
bi ga ne želeli imeti,« pojas-
njuje župan Rajh, »le s svet-
niki v tem mandatu nam ni-
kakor ni uspelo določiti da-
tuma, ki bi bil za vse spre-
jemljiv.« V občinskem statu-
tu je namreč določeno, da se
datum občinskega praznika
potrjuje z dvetretjinsko ve-
čino vseh svetniških glasov,
tolikšne podpore pa nobeden
od predlogov v preteklih šti-
rih letih - kljub kar nekaj po-
skusom - ni dobil. Ker bo Laš-
ko letos zanesljivo še brez ob-
činskega praznika, so pode-
litev najvišjih občinskih priz-
nanj, srebrnih in zlatih ob-
činskih grbov za leto 2002,
združili s slovesnostjo ob
dnevu državnosti.
Srebrne grbe Občine Laš-
ko so letos prejeli Prostovoljno
gasilsko društvo Vrh nad
Laškim (ob praznovanju 70-
letnice, za protipožarno osveš-
čanje ter prizadevno delo v raz-
voju kraja). Roman Očko iz
Hude Jame (za prizadevno delo
v razvoju KS Rečica in gasil-
skem društvu) ter Jože Kapel
iz Šentruperta (za dolgoletno
aktivno delo v KS Breze), naj-
višja občinska priznanja, Zla-
te grbe Občine Laško, pa ko-
lektiv trgovskega podjetja Iz-
bira Laško za uspešno polsto-
letno poslovanje. Društvo in-
validov Laško za 30-letno skrb
za invalide na območju obči-
ne ter Jože Sadar iz Laškega
za dolgoletno delo s Košarkar-
skim klubom Pivovarna Laš-
ko, ki ga je med leti 1979 in
2001 vodil kot predsednik.
IVANA STAMEJČIČ
Vrtčani na Oicrešiju in
Kiemenči jami
Sredi junija sta vzgojite-
ljici Pavla Brilej in Betka
Jelen iz Vrtca Šentjur po-
peljali deset svojih vrtča-
nov v Logarsko dolino.
Predšolski otroci so se v
petdnevnem taboru, poime-
novanem Vrtec v naravi, spoz-
navali s planiiiarjenjem in
gozdarstvom ter se med dru-
gim povzpeli na Klemenčo ja-
mo (1.208 rrietrov) in Okre-
šelj (1.385 metrov). Če so ka-
teremu od malčkov v pone-
deljek, ob slovesu od staršev,
še močile lička solzice, so star-
ši v petek, ko so se tudi sami
povzpeli na Okrešelj, v Lo-
garski dolini našli vse otroke
široko nasmejane.	IS
Laščani del avstrijsiciii godb
Laški godbeniki, ki letos praznujejo 140-letnico delovanja, so skupaj s skupino
mažoretk sodelovali na 23. festivalu godb zveznih avstrijskih dežel na Dunaju.
Laški godbeniki so bili ob nizozemskih, armenskih in liechensteinskih edini vabljeni
tujci. Ob samostojnem koncertu so nastopili tudi na skupinskem, ko je skupaj zaigral več
kot 1.800-članski orkester godbenikov in godbenic. Tokratno gostovanje in igranje na tako
elitnem festivalu, ocenjujejo laški godbeniki, je zagotovo nastop generacije, ki ga Laščani
niso doživeli v zadnje pol stoletja, zavedajo pa se, da nj prav veliko možnosti, da bi ga tudi
v prihajajočih desetletjih lahko ponovili.	IM
Slovo najbolj uspešnih
V Ipavčevi hiši v šentjurskem Zgornjem trgu je župan Jurij Malovrh s sodelavci v
petek pripravil sprejem ob uspešnem zaključku šolskega leta za vse tiste osmošolce iz
občine, ki so vseh osem osnovnošolskih let zaključili z odličnim uspehom.
Letos so v šestih osnovnih šolah v občini (Franja Malgaja in Hruševec v Šentjurju, v
Dramljah, na Ponikvi, v Slivnici in na Planini) takšnih super odličnjakov našteli kar 69.
Med njimi pa zagotovo izstopa osmošolec OŠ Franja Malgaja iz Šentjurja Luka Vlaovič, ki
je v letošnjem šolskem letu na državnih tekmovanjih osvojil kar šest zlatih in eno srebrno
priznanje. Zlata priznanja je Luka dosegel na tekmovanjih iz znanja slovenščine, anglešči-
ne, zgodovine, kemije, logike in Vesele šole, srebrno Štefanovo priznanje pa na tekmova-
nju iz znanja fizike.	IS, Foto: MATEJ NOVAK
Za
sodoben
plezalni
center
Laški občinski svetni-
ki so v sredo potrdili in-
vesticijski program za iz-
gradnjo prizidka k telo-
vadnici OŠ Debro, ki so
jo začeli graditi spomla-
di, tako da bo Laško ob
njej dobilo sodoben
športno-plezalni center,
kakršnega še ni v Slove-
niji.
Manjša plezalna stena je
bila pred leti predvidena
že v prvotnem projektu za
telovadnico, vendar pa
takšne stene tudi po mne-
nju komisije za športno
plezanje pri Planinski zve-
zi Slovenije ne ustrezajo
več potrebam sodobnega
plezanja, zato bi jo bilo
nesmiselno graditi. Veli-
ko primernejši, predvsem
pa uporaben za člane do-
mačega Plezalnega kluba
Laško ter plezalce iz vse
Slovenije bo zato sodob-
ni športno-plezalni cen-
ter, katerega gradnjo so
podprli laški občinski
svetniki.
Naložba je ocenjena na
165 milijonov tolarjev,
denar pa bodo ob laški ob-
čini prispevah še v mini-
strstvu za šolstvo, znanost
in šport ter Fundaciji za
šport. Center naj bi bil
zgrajen do pomladi leta
2004. Prizidek bo logi-
stično povsem ločen od te-
lovadnice, grajen pa tako,
da bo primeren tudi za iz-
vedbo večjih tekmovanj,
tudi svetovnega mladin-
skega prvenstva.
IS
Konec tedna odprt bazen
V	občinski upravi so za poletje iskali upravljavca za
bazen v Šentjurju z javnim razpisom. Odzvali so se štirje
ponudniki, vendar so v celoti izpolnjevali pogoje le v Go-
stišču Bohorč, s katerim so v občini v petek tudi podpisali
pogodbo.
Po besedah podžupana Janeza Čokla, v Šentjurju, kjer so
imeli pretekla leta kar nekaj težav z upravljavci bazena, ugo-
tavljajo, da ob zdraviliških kopališčih z dobičkom posluje le
še šoštanjski bazen, delovanje vseh ostalih letnih bazenov pa
morajo sofinancirati lokalne skupnosti. V Šentjurju bodo za-
to tudi letos najemniku bazena krili obratovalne stroške za
delovanje bazena. V Gostišču Bohorč so za pretežno mlade
obiskovalce pripravili tudi najprimernejšo gostinsko ponud-
bo; hitre prigrizke, sladoled ter osvežilne pijače.
V	teh dneh zaključujejo še z zadnjimi ureditvenimi deli, za
prve kopalce pa naj bi bazen odprli še pred koncem meseca.
Sprva bo odprt dnevno med 10. in 19. uro, vstopnice za otroke
bodo 350, za odrasle pa 700 tolarjev. Konec julija naj bi začeli
še z nočnim kopanjem, najemnik bazena Marjan Bohorč pa
za konce tednov napoveduje ob bazenu tudi glasbo. IS
V pokoj z veliko čokolado
Drago Knavs, edini moški učitelj razrednega pouka v
OŠ Primoža Trubarja Laško, se je zadnji šolski dan urad-
no poslovil od šole, saj se je po dobrih štirih desetletjih
poučevanja upokojil.
Njegovi učenci so ga imeli radi, saj jim je znal prisluhniti,
jim svetovati, se postaviti na njihovo stran, jih motivirati za
delo in si jih pridobiti. Njegova beseda je veliko zalegla, učen-
ci so se radi obračali k njemu po nasvet ali na klepet tudi še
potem, ko so bili že v višjih razredih. Da je velik sladkosned,
so vedeli vsi, saj je včasih izkoristil kar šolski odmor za obisk
slaščičarne, ki je k sreči v Laškem tako blizu šole, da je treba le
čez cesto. Da pa bi tudi 15-kilogramsko čokolado pospravil
kar tako? Tega mu le nismo verjeli - vse do petka, ko se je Drago
z Gorenjko v roki, ki so jo na pobudo njegove soproge in hčera
posebej izdelali, poslovil od šole. Če je sladka čokolada dolgo
vzdržala, niso ne laški šolarji ne ravnateljica Slavica Šmerc (na
sliki) posebej preverjali...	V. MAROT
Št. 13. - 27. junij 2002
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
Zabava po grajsko
Drugi poletni večer na dvorcu Jelšingrad - z domišljijo v preteklost
že precej obledela podoba
šmarskega dvorca Jelšingrad
je v nedeljo ponovno ožive-
la. Vsaj za nekaj uric, ki so
jih številni obiskovalci od bli-
zu in daleč preživeli v duhu
zgodovine. Karhaičnosti do-
godka so še dodatno pripo-
mogli baročni kostumi, ko-
njeniki in kočije, zvok fan-
far in glasbe tedanjega časa.
Po dobrodošlici domače
godbe na pihala s terase ne-
koč mogočnega dvorca so se
s svojimi spretnostmi obisko-
valcem predstavili člani šmar-
skega konjeniškega kluba na
svojih štirikopitnikih. Neko-
liko nemirni zaradi neznosne
vročine, ki kljub poznemu po-
poldnevu še ni pojenjala, so
bolj ali manj uspešno prema-
govali ovire, kasneje pa na
svojem hrbtu ponesli še ne-
kaj obiskovalcev.
Grajska zabava pa se je re-
snično pričela s pompoznim
prihodom grofa Naletela z
družino in spremstvom, ki so
jih uprizorili člani amaterske-
ga gledališča Tone Čufar z Je-
senic. S sproščenim pomen-
kovanjem in koketiranjem so
navzoče spravljali v smeh in
celo zadrego, ki pa je z nasto-
pom mične trebušne plesal-
ke popolnoma splahnela. Njen
ples naj bi spomnil na čase
Mavrov, ki so svoj pečat pu-
stili tudi prizorišču nedeljske-
ga večera. V podaljšku vhod-
ne veže dvorca je v pritličju
prizidanega stolpa tako ime-
novana mavrska soba z živo-
pisno poslikanim stropom, po-
dobna ornamentika pa krasi
tudi strop ene od soban nad-
stropje višje.
Svečano dvorano so zapol-
nili ubrani glasovi pevcev vo-
kalne skupine Freya iz Šmar-
ja, v grajski kleti pa so ma-
mile grajske dobrote društva
kmetic Ajda, društva vino-
gradnikov in kletarjev Trta ter
Čebelarske družine Šmarje.
Žejna usta je bilo zunaj moč
pogasiti tudi z domačim pi-
vom Lipnik, ki je bilo dobra
uteha pred pripekajočim son-
cem vse do večernih ur. Ta-
krat so prišli na svoj račun
tudi ljubitelji narodno zabav-
ne glasbe. Grajska prireditev,
ki sta jo Občina Šmarje pri
Jelšah in šmarsko turistično
društvo lani pripravila prvič,
je tako znova privabila obi-
lico ljudi, ki pa jim je verjet-
no ob tem ponovno ostal gre-
nak priokus spomina na pre-
teklost. Preteklost, ki poča-
si, a vztrajno izginja.
BOJANA JANČIČ
Foto: TRIARTES
Za tretjino
odličnjakov
V šmarskem kulturnem do-
mu so predstavili raziskoval-
ne naloge in dosežke učen-
cev Osnovne šole Šmarje pri
Jelšah ter pripravili sprejem
najboljših pri županu. Na kar
triurni prireditvi je knjižne na-
grade za prizadevnost v tem
in preteklih letih tako prejelo
kar 56 osnovnošolcev, med-
tem ko je letošnje šolsko leto
z odliko zaključila več kot
tretjina od 900 učencev z ome-
njene šole.
Raziskovalno nalogo z na-
slovom Orgle »kraljica glas-
bil« so kot prvi predstavili Ka-
tarina Čakš, Barbara Šepič in
Borut Zorko, nato pa sta sle-
dili še predstavitvi nalog
Praznični običaji v angleško
govorečih deželah Katje Stra-
šek in Anje Maras ter Od klo-
potca do elektrarne na veter
Tadeja Grobelška in Jožeta
Mužerlina. S svojim razisko-
valnim delom na področju ke-
mije je prisotne še posebej
navdušil domačin David Šar-
lah, sicer dijak 4. letnika
Srednje kemijske šole Celje,
ki se lahko pohvali s števil-
nimi odličnimi dosežki v dr-
žavnem merilu.
Med dosežki Osnovne šo-
le Šmarje pri Jelšah je bila
predstavljena tudi humanitar-
na akcija za slabovidna učenca
s tamkajšnje šole, ki so jima
na pobudo specialne pedago-
ginje Aljoše Vodeb ob tej pri-
ložnosti podarili računalni-
ka in barvna tiskalnika. Knjiž-
ne nagrade je najboljšim
učencem podelil župan Jože
Čakš, z denarno nagrado pa
je razveselil tudi mlade ko-
šarkarje in košarkarice, ki so
si priborili zmago v letošnji
Šolski košarkarski ligi. Naj-
boljši trije učenci zaključnih
razredov so bili Jože Mužer-
lin, Katarina Čakš in Tadej
Grobelšek, ki se jim bodo z
njihovo bogato zbirko priz-
nanj prav gotovo odprla mno-
ga vrata v svet znanja.
B. JANČIČ
Telovadnica
za krajevni
praznik
Ob krajevnem prazniku
so Kostrivničani minuli pe-
tek končno dočakali odprtje
nove telovadnice in prenov-
ljene podružnične šole. Na-
ložbo, vredno 145 milijonov
tolarjev, so sofinancirali Ob-
čina Rogaška Slatina, mi-
nistrstvo za šolstvo in kra-
jani s samoprispevkom.
Poleg nove telovadnice, ki
bo med drugim služila tudi
rekreaciji krajanov, so svojo
učilnico dobili tudi prvošolč-
ki, ki bodo letos že druga ge-
neracija otrok, vpisanih v de-
vetletko. V novem prizidku
bodo prostori krajevne skup-
nosti, sicer pa so v sklopu pro-
jekta obnovili tudi kuhinjo,
zgradili povezovalni hodnik
med vrtcem in šolsko avlo,
ponekod zamenjali tla, celot-
no stavbno pohištvo, kritino
ter uredili 20 parkirnih mest.
Za razvedrilo gostov je po-
skrbela množica nadebudnih
otroških folkloristov in ela-
stičnih skokcev iz izolske Ple-
sno akrobatske skupine Flip.
Z nastopom domače vokalno
instrumentalne skupine Sled
in šolskega otroškega zborč-
ka ter podelitvijo priložnost-
nih daril sodelujočim v pro-
jektu se je prvi del slovesno-
sti zaključil. Obiskovalci so
si lahko po prerezu traku og-
ledali telovadnico, ki so jo izol-
ski akrobatski plesalci kasneje
tudi uradno preizkusili.
B. JANČIČ
Zahvale najzaslužnejšim
s slavnostno sejo občin-
skega sveta in podelitvijo
občinskih priznanj so obe-
ležili praznik Občine Šmar-
je pri Jelšah.
Zbrane je nagovoril župan
Jože Čakš in ob tem strnil
najpomembnejše pridobitve
v zadnjem letu. Pri tem je iz-
postavil zlasti večje doseda-
nje in prihodnje naložbe, ka-
mor sodijo dograditev in ob-
nova šmarskega vrtca in ob-
činske matične knjižnice, iz-
gradnja pokopališkega objek-
ta, zbirnega kolektorja in či-
stilne naprave ter ureditev
tamkajšnjega zdravstvenega
doma.
Denarne nagrade so si le-
tos za dosežke na športnem,
kulturnem in humanitarnem
področju prislužili Športno
društvo Osnovne šole
Šmarje, Kulturno društvo
»Jakob Sket« Mestinje in
Skupina za samopomoč
»Čebele« iz Doma upokojen-
cev Šmarje pri Jelšah. Priz-
nanje za prispevek k napred-
ku kraja in občine je prejel
Franc Nunčič, za požrtvo-
valno delo v različnih orga-
nizacijah v Šentvidu Franc
Čretnik in za prizadevno de-
lo na Podružnični osnovni
šoli Sv. Štefan Breda Vražič.
Plaketo za aktivno delo na
področju humanitarnih de-
javnosti je romala v roke do-
mačinki Silvi Vrčkovnik, ki
si je za številne zasluge pri-
služila gromek aplavz nav-
zočih.
B. JANČIČ
Grof Naletel z družino in jezičnim spremstvom, ki se je spretno motovililo med obiskovalci.
MODRI TELEFON
Tehnični
pregledi
tudi za
prikolice
Bralka Marija se sprašu-
je, ali je od obvezne homo-
logacije lahkih priklopni-
kov in prikolic pred leti, zdaj
ob vsakoletni registraciji
osebnega avtomobila treba
peljati na tehnični pregled
tudi prikolico. »Eni trdijo,
da je treba, drugi spet, da
za vse prikolice, zlasti
manjše, to ne velja,« je za
jasen odgovor prosila bral-
ka Marija.
Odgovor smo poiskali pri
Matevžu Majcnu, vodji od-
delka za upravne notranje za-
deve Upravne enote Celje:
»Vsakoletni redni tehnični
pregledi so obvezni za vse pri-
klopnike, torej tudi manjše
prikolice, takoj ko so le-te
registrirane. Tehničnih pre-
gledov so oproščene le nove
prikolice, nosilnosti do 700
kilogramov, do treh let sta-
rosti, zatem pa so lastniki
osebnih avtomobilov dolžni
ob registraciji svojega vozi-
la pripeljati na tehnični pre-
gled tudi prikolico.«
V kinu
Bralko Nadjo so prejšnji
teden silno razjezile nizke
temperature v kinu Union.
»Lepo, da je dvorana klima-
tizirana, a vse kar je prav,«
je vprašanje, kdo in po kak-
šnih merilih določa tempe-
raturo v dvorani naslovila
na upravo Celjskih kinema-
tografov, »ko je zunaj pre-
ko 30 stopinj Celzija, gle-
dalci preprosto ne prinese-
mo s seboj v kino še jopic,
da nas ne bi zeblo.«
Celjski kinematografi ima-
jo klimatizirano dvorano Ki-
na Union, v Metropolu pa se
obiskovalcem filmskih pred-
stav poleti ne more zgoditi,
da bi jih zeblo. V svetu sicer
velja, da se v vročih poletnih
večerih hodijo ljudje v kino
dvorane tudi hladiti, a Jasna
Žmaher pravi, da v Celju Ki-
na Union ne hladijo s takšni-
mi nameni: »Vsem našim obi-
skovalcem svetujem, da se vse
lej - najsi bo v dvorani preh-
ladno (ali prevroče), zvok na-
stavljen preveč potiho ali pre-
več naglas... takoj obrnejo na
naše zaposlene. Drži, da
vsem nikoli ne moreš ustre-
či, a ljudje prihajamo v kino
zato, da nam bo lepo in ne
da bi trpeli oziroma se slabo
počutili. Med predstavami je
v dvorani vselej kdo od na-
ših uslužbencev, ki bo pritož-
bi prisluhnil, in če se le da
takoj tudi ukrepal.«
IS
Do prjhodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mala novinarka Urša Selišnik. Na
telefonsko številko 031/569-581
jo lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-190.
Št. 14. - 27. junij 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Pripravljeni na hitro
reševanje
Vitanjski gasilci so 125-
letnico svojega društva pri-
čakali dobro opremljeni in
usposobljeni.
Slovesnost ob visokem ju-
bileju so pripravili v soboto v
okviru praznovanj občinske-
ga praznika. Po slavnostni seji,
na kateri so obudili zgodovi-
no društva in predstavili vizi-
jo nadaljnjega razvoja, so na
paradi prikazali sodobno ga-
silsko tehniko. Sodelovala so
tudi gasilska društva iz konjiš-
ke in zreške občine.
Osrednji dogodek je bil
prevzem novega gasilskega
vozila za hitre intervencije,
z opremo vrednega preko 10
milijonov tolarjev. S spomin-
skimi plaketami so se zah-
valili botrom, ki so omogo-
čili nakup.
Ob dnevu državnosti in
občinskem prazniku so v
ponedeljek v Vitanju pripra-
vili skupno proslavo. Na
njej so podelili tudi letoš-
njo občinsko nagrado. Od-
ločili so se, da podelijo sa-
mo en zlati grb in to Boja-
nu Ribiču, dr. med., ki ima
v Vitanju zasebno ordina-
cijo splošne medicine.
Več kot polovico denarja
je prispevala Občina Vitanje.
Vozilo je blagoslovil doma-
či župnik, monsinjor Vili Gu-
milar. Ključe je župan Slav-
ko Krajnc izročil predsedni-
ku društva Simonu Kotniku,
ta pa po protokolu poveljni-
ku gasilcev Vojku Dobrosav-
Ijeviču. Na koncu ga je prev-
zel Danilo Podjavoršek, ki bo
v bodoče skrbel za novo vo-
zilo.
»Vitanjski gasilci smo se-
daj pripravljeni za hitro in
notranje reševanje. Zanj smo
usposobili 9 od svojih 58 čla-
nov, ki imajo na voljo tudi
vso potrebno opremo,« je za-
dovoljen z zadnjo pridobitvi-
jo in siceršnjo pripravljenost-
jo gasilcev predsednik Simon
Kotnik.
MILENA B. POKLIČ
V Konjicah so doma
Otroci vseh štirih vrtcev
v konjiški občini so se
prejšnji četrtek zbrali v
Starem trgu v Slovenskih
Konjicah. Veseli otroški
živ-žav jih je zbral skoraj
400.
Zabava je bil imenitna, saj
so lahko po potoku spuščali
ladjice, se igrali z milnimi
mehurčki, risali, rajali in se
gostili. Zabavala jih je tudi
klovnesa. Otrokom, ki za-
puščajo vrtec in odhajajo v
šolo, je bilo kar malo tesno
pri srcu. Še posebej, ko so
si skupaj s starši ogledali raz-
stavo v Mestni galeriji Rie-
mer, ki jih je spomnila, ka-
ko so skupaj z vzgojiteljica-
mi, starši, umetniki in dru-
gimi sodelavci spoznavali
svoj kraj, njegove lepote in
posebnosti. Pa kako so us-
tvarjah male umetnine, pe-
li in se veselo igrali...
MBP
Priznanja ob prazniku
Na slavnostni seji ob občinskem prazniku Občine Slovenske Konjice, ki bo v
nedeljo, 30. junija dopoldne, bodo podelili najvišja občinska priznanja.
Župan Janez Jazbec bo podelil zlati grb občine Florjanu Jančiču, ki bo ob tej prilož-
nosti vsem udeležencem izročil svojo najnovejšo knjigo. Gasilstvo na Konjiškem. Na-
grado občine bodo prejeli predstavniki konjiškega doma Čebela - Dnevno varstvo Kari-
tas. Priznanje župana bo podeljeno konjiškemu družinskemu podjetju Antona Tehov-
nika in organizatorjem tradicionalnih, letos že 30. loških poletnih prireditev. Konjiš-
ki občinski praznik bo z udeležbo počastil častni občan Ivan Minatti. Slavnostna gostja
ob občinskem prazniku bo ministrica za kulturo Andreja Rihter.
Prva petletka - zabava,
kot je še ni bilo
Poznavalci »konjiške zabavno prireditvene scene« pra-
vijo, da zabave, kot je bila Petletka Radia Rogla, v Slo-
venskih Konjicah še ni bilo. Deset tisoč obiskovalcev
obeh prireditvenih odrov je minuli petek uživalo ob naj-
boljših slovenskih izvajalcih popa, repa, zabavne in na-
rodnozabavne glasbe, navdušili pa so tudi mnogi odlič-
ni mladi pevci na Zvezdnih trenutkih.
Petletka se je začela s fi-
nalno prireditvijo Zvezdnih
trenutkov, na katerih je le-
tos v devetih štajerskih kra-
jih nastopilo 154 mladih pev-
skih osnovnošolskih talentov.
Najboljših sedemindvajset z
vseh prireditev se je predsta-
vilo na finalni prireditvi. Po
izboru občinstva sta zmaga-
li Konjičanki Venesa Banov-
šek in Dolores Leskovar, po
izboru Radia Rogla pa Sabi-
na Krajnc iz Vojnika.
Za mladimi talenti so na-
stopile že uveljavljene sloven-
ske zvezde. Na dveh odrih je
nastopilo dvaindvajset izva-
jalcev, posameznikov in sku-
pin, skupaj so organizatorji
našteli kar 83 glasbenikov.
Ustvarjalci Radia Rogla so za
obiskovalce pripravili različ-
na presenečenja in nagrade.
AF, VM, MBP
V Starem in v Mestnem trgu je pozno v noč vztrajalo kar 10 tisoč zabave in dobre glasbe željnih.
Odšla je druga najstarejša Slovenka
Pri 107. letih starosti je
umrla druga najstarejša
Slovenka, Marija Pole, Kr-
jačeva mama iz Oplotnice.
Marijo je življenje naučilo
modrih besed in dejanj in ji
ohranilo zdravje in čil razum
veliko dlje kot mnogim dru-
gim. Pa ji ni šlo vedno dobro.
Pri desetih letih je ostala brez
matere, ki ji je na smrtni po-
stelji zapustila v oskrbo do-
jenčka, dobila je mačeho, ki
jo je pognala od doma, služit
tujim ljudem. Možu krojaču,
ki ga je spoznala v Oplotnici,
je rodila pet otrok, a sta dve
deklici še čisto majhni umr-
li, po sedmih letih pa je zbo-
lel in umrl še mož. Ostala je
sama s tremi otroki, brez vseh
dohodkov. Pobirala in sorti-
rala je granitne kocke v kam-
nolomu, delala na lesni žagi,
ob potoku prala perilo za mno-
ge oplotniške družine, tudi sre-
di najhujše zime v mrazu in
ledu je pospravljala v šoli in
pri raznih družinah, pomagala
pri poljskih delih od jutra poz-
no v noč. Bolezen ji je vzela
še tretjega otroka. Še enkrat
se je poročila in rodila še hče-
ro. Spet ji je umri mož, nato
sin... Od njenih šestih otrok
zdaj živita še sin in hčera. Pri
svojih devetdesetih je nego-
vala negibno sosedo in nato
še njenega moža, leta po pre-
lomu svojega stoletja pa je na-
menila čuvanju najmlajših
Oplotničanov in svojih pra-
pravnukov.
Mnogi so ji zavidali, ko je
tudi v življenjskih letih, ko ve-
čina že telesno in duševno ob-
nemore, vsak dan šla od do-
ma, pri svoji hčeri je živela,
po opravkih, v trgovino in v
cerkev. Mnogi so jo ustavili,
vedoč, kako težko življenje je
imela, in vpraševali: »Krjače-
va mama, kaj ješ, da si tako
zdrava in čila?« Pa je rekla: »Nič
ne večerjam, malo jem, pa de-
lam veliko.« In je vlila moč in
zdravje in pogum za življenje
številnim, ko se je, čeprav sto
let stara, odpravila na volišče.
VM
Marija Pole
Vsa zdravilna zelišča na
enem mestu
Obiskovalci IV. tradicio-
nalnega srečanja zeliščar-
jev Slovenije so v soboto v
Žički kartuziji lahko spoz-
navali in po želji tudi ku-
pili tako rekoč vsa pri nas
znana in uporabljana zdra-
vilna zelišča in začimbe.
Česar niso našli na stojni-
cah, ki so jih pripravila po-
samezna slovenska društva ze-
liščarjev, so si lahko ogleda-
li na razširjenem zeliščnem
vrtu Žičke kartuzije. Tu sta
organizatorja srečanja, last-
nika Viva Sane in zeliščnice
v kartuziji Slavica in Drago
Iršič, na prostoru, kjer so
imeli zeliščni vrt že kartuzi-
jani, uredila s pomočjo stro-
kovnjakov za ohranjanje na-
ravne in kulturne dediščine
iz Celja nasad 120 zdravil-
nih zelišč in začimb.
Seveda so zeliščarji tudi to-
krat poleg zelišč ponujali naj-
različnejše izdelke, kot so čaj-
ne mešanice, mazila, tinktu-
re, olja, zdravilni napitki;
predvsem pa svoje znanje in
dragocene izkušnje. Ponud-
bo so obogatili s prikazom
zdravljenja z vodo, s kmečko
stojnico z domačimi dobro-
tami in posebno ponudbo go-
stišča Gastuž. Za prijetno po-
čutje obiskovalcev je s kon-
certom poskrbela Irena Vrč-
kovnik.	MBP
Št. 15. - 27. junij 2002
16
NASI KRAJI IN LJUDJE
Turnšek med
rudarji
V Velenju so se že začele prireditve v počastitev
praznika rudarjev
s srečanjem vseh, ki so
se v Premogovniku Velenje
upokojili v zadnjem letu
dni, so se v Velenju začele
prireditve v počastitev praz-
nika rudarjev. Na športnih
igriščih turistično-rekrea-
cijskega središča Jezero pa
se je tudi že odvilo športno
družabno srečanje belih in
črnih rudarjev.
Letošnja osrednja slove-
snost ob prazniku velenjskih
in slovenskih rudarjev bo po-
tekala v soboto, praznični
dan pa se bo začel z budnico
pihalnega orkestra. Ob 10. uri
se bo v domu kulture v Vele-
nju začelo srečanje delovnih
jubilantov in jubilantov jam-
ske reševalne čete. Popoldan
ob 17.30 uri pa bo s Titovega
trga krenil sprevod praznič-
no opravljenih velenjskih ru-
darjev. Rudarji se bodo od-
praviU do mestnega stadio-
na ob Jezeru, kjer se bo ob
18. uri začel že 42. Skok čez
kožo. Častni skok novincev
v rudarski stan bo letos vo-
dil direktor Pivovarne Laško
Tone Turnšek, ki bo tako na
simbolen način sprejet med
velenjske rudarje. Skoku čez
kožo bo sledilo še tradicio-
nalno srečanje delavcev in
upokojencev Premogovnika
Velenje ob Škalskem jezeru.
Dan pred osrednjo slove-
snostjo bo na prenovljenem
kotalkališču v velenjskem
Mestnem parku potekal še
promenadni koncert Premo-
govnika Velenje, s katerim
bodo obeležili 110-letnico
Pihalnega orkestra Premo-
govnika Velenje in prenovo
Sončnega parka. V okvir
praznika rudarjev pa sodijo
tudi svečane seje svetov obra-
tov Premogovnika Velenje,
na katerih podelijo nagrade
delovnim jubilantom, in
mednarodni simpozij jamo-
mercev. Prireditve ob rudar-
skem prazniku se bodo za-
ključile v petek, 5. julija, ko
bo ob 21. uri na smučarski
skakalnici v Velenju potekalo
tekmovanje za rudarsko sve-
tilko.
PETER RAKAR
Foto: GK
Častni skok v rudarski stan.
Prva seja sosveta
Naloge, ki so usmerjene k zagotavljanju večje
varnosti občanov
Le nekaj dni po ustanovi-
tvi Sosveta za izboljšanje var-
nosti občanov v Mestni obči-
ni Velenje, so se člani sosve-
ta zbrali na svoji prvi seji, ki
jo je vodil predsednik Bojan
Kontič.
Na seji so sprejeli osnutek
poslovnika. Tako bo sosvet
opravljal naloge, ki so usmer-
jene k zagotavljanju večje var-
nosti občanov, spodbujanju in
vplivanju občanov na varnost-
no organiziranje, aktivnemu
spremljanju, preprečevanju in
odpravljanju različnih asocial-
nih pojavnosti... Sosvet si bo
prizadeval tudi za večjo pre-
poznavnost med ljudmi, in si-
cer s pomočjo lokalnih medi-
jev (radio, televizija, časopis).
Za lastno promocijo pa bo po-
skrbel z izdajo brošure, v ka-
teri bodo predstavljeni člani
sosveta, povzetki nalog, pristoj-
nosti in poziv občanom za so-
delovanje.
V kratkem bodo občanom na
voljo tudi telefonski odzivnik,
ki bo deloval neprekinjeno 24
ur na dan. Nanj bodo lahko pre
bivalci sporočali svoje prijave,
opazke ter pobude na področ-
ju zagotavljanja varnosti, zago-
tovili pa bodo tudi pristojno ose-
bo, ki bo občanom v pomoč pri
njihovih vprašanjih. Sosvet se
bo trudil za povrnitev že pre-
cej omajanega zaupanja v po-
licijo, saj je ta po mnenju pred-
sednika Bojana Kontiča edina
organizirana moč, ki lahko za-
gotovi varnost občanov. Seve-
da pa mora vsak storiti, kar je v
njegovi pristojnosti, pa naj bo
to šolstvo, policija ali sodišče.
PR
Še, oj še jo
bomo pili
Vode je v Šaleški dolini dovolj, zato letos
naj ne bi prišlo do omejitev porabe
Iz vseh vodnih virov, s ka-
terimi se oskrbujejo Mest-
na občina Velenje ter občini
Šoštanj in Šmartno ob Pa-
ki, priteče najmanj 240 li-
trov pitne vode na sekundo.
Za sušne čase pa imajo ti kra-
ji v rezervi še triadne vodne
vire v velenjskem premo-
govniku, ki pa so zaradi
zmanjšanja porabe vode
neizkoriščeni že osem let.
Zaradi tega letos naj ne bi
prišlo do omejitev porabe vo-
de v Šaleški dolini. Do ome-
jitve porabe lahko pride sa-
mo v Vinski Gori in morda
tudi v Šmartnem ob Paki. To
pa pomeni, da bomo lahko
prebivalci kljub visokim
temperaturam in morebitnem
daljšem sušnem obdobju tu-
di letos vodo uporabljali za
zalivanje vrtov in zelenic, za
pranje avtomobilov in dru-
ge namene.
Zanimivo je, da se, kljub
vedno novim porabnikom, ki
so priključeni na centralni vo-
dooskrbni sistem v- Šaleški
dolini, poraba iz leta v leto
zmanjšuje. Najmanj vode po-
rabimo avgusta, med drugim
tudi zaradi kolektivnega do-
pusta v Gorenju, manj vode
pa v zadnjih letih porabijo
tudi gospodinjstva.
Pred časom smo v Novem
tedniku že pisali o azbestnih
ceveh, iz katerih naj bi bil
zgrajen del vodovoda. Sedaj
je takšnih cevi samo še okrog
30 kilometrov, kar predstav-
lja okrog pol odstotka celot-
nega vodooskrbnega omrež-
ja v Šaleški dolini.
Nadzor nad vodo, ki jo pi-
jemo v Šaleški dolini, oprav-
lja Zavod za zdravstveno vars-
tvo Celje. Po njihovih podat-
kih je voda najkakovostnej-
ša v celjski regiji. Njena ka-
kovost naj bi bila celo tak-
šna, kot je kakovost ustekle-
ničenih vod, ki jih prodaja-
jo pri nas. Po podatkih Ko-
munalnega podjetja pa voda
v Šaleški dolini tudi ni pre-
draga, saj sodi cena zanjo v
spodnjo polovico razpredel-
nice cen vode v Sloveniji.
PETER RAKAR
Otrošico mesto
ob jezeru
Tudi letos bodo lahko mladi preživeli del
počitnic ob velenjskem jezeru
Medobčinska zveza pri-
jateljev mladine Velenje že
vrsto red organizira počit-
kovanje otrok na Slemenu
nad Šoštanjem. To počitko-
vanje so poimenovali otroš-
ko mesto, lani pa so podob-
no mesto postavili tudi ob
velenjskem jezeru.
Otroško mesto na Sleme-
nu že poteka, vseeno pa lah-
ko svoje otroke prijavite še
na počitkovanje v avtokam-
pu turistično-rekreacijskega
središča Jezero ob Velenj-
skem jezeru. To bo delovalo
od ponedeljka, 1. julija, do
petka, 5. julija. Tudi letos ga
bodo pripravili s sodelova-
njem s podjetjem Gost, vanj
pa bodo sprejeli otroke od
petega leta starosti naprej.
Med 9. in 16. uro bodo orga-
nizirane različne izobraževal-
ne, zabavne, kulturne, šport-
ne in izletniške dejavnosti,
zanje bodo skrbeli mentorji
in vzgojitelji. Za petdnevni
obisk otroškega mesta v av-
tokampu ob Velenjskem je-
zeru bo treba plačati 5.500
tolarjev, kar je enako kot la-
ni. Mladi se bodo seznanili z
vodnimi športi, z varstvom
okolja, obiskal pa jih bo tu-
di rudar, saj otroško počit-
kovanje sovpada z rudarskim
praznikom.
Na Slemenu je lani preži-
velo del poletnih počitnic
180 otrok iz Šaleške doline,
zanje pa je skrbelo 13 vod-
nikov in mentorjev. V prvem
otroškem mestu v avtokam-
pu ob Velenjskem jezeru, ki
so ga organizirali skupaj z ve-
lenjskim podjetjem Gost, je
bilo vsak dan po 25 otrok,
zanje pa je skrbelo osem
mentorjev.
Prijave za obisk otroškega
mesta v avtokampu ob Velenj-
skem jezeru zbira Medobčin-
ska zveza prijateljev mladi-
ne Velenje na Šaleški cesti 19
a v Velenju.	PR
BESEDE
TEDNA
»Na kulturno priredi-
tev ne bo nikoli prišlo
niti petino toliko ljudi
kot na nogometno tek-
mo. Pričakovati kaj
takšnega bi bilo neum-
no,«
kulturnik Ivo Stropnik o
razliki med nogometom in
kulturo.
IMA
^IIRATICO
Najboljši je
Šmarčan
Minulo soboto je pod okri-
ljem Območnega združenja
slovenskih častnikov poteka-
lo tradicionalno spomladan-
sko srečanje častnikov in pod-
častnikov, ki se ga je udele-
žilo 50 pohodnikov iz mest-
ne občine Velenje ter občin
Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Na orientacijski pohod so se
podali iz Velenja, Šoštanja
in Šmartnega ob Paki, med
pohodom pa so morali pri-
kazati tudi vse spretnosti
uporabe pištole. Pri strelja-
nju se je najbolj izkazal Pe-
ter Peršič iz Šmartnega ob
Paki.
Z roko v tački
Ekološka informacijska pi-
sarna Velenje je pripravila tri
zanimive predstavitve oziro-
ma akcije. Ozaveščenost last-
nikov psov vzpodbujajo z ak-
cijo S tačko v roki, z roko v
tački. V okviru akcije so na
OŠ Šalek in OŠ Antona Aš-
kerca v Velenju organizirali
risanje plakatov in risbic o
psih. Dela so zdaj razstavlje-
na v poslovni enoti Ere Stan-
dard na Šaleški cesti 2. V po-
sebnem ekološkem kotičku
v avli centra srednjih šol na
Trgu mladosti pa se je mo-
goče seznaniti z dejavnostmi
Ekološke informacijske pi-
sarne Velenje pri projektu Na-
rava in varstvo okolja.
Soustvarjalci
prihodnosti
v sejni dvorani mestne ob-
čine Velenje se bo danes ob
17. uri začel javni forum Lo-
kalne Agende 21 v mestni ob-
čini Velenje. Projekt bosta
predstavila Marko Vučina,
predstojnik urada za okolje
in prostor mestne občine Ve-
lenje, in Marta Svetina z in-
štituta za ekološke raziska-
ve ERICO Velenje. Organiza-
torji upajo, da se bodo fo-
ruma občani udeležili v ve-
likem številu, saj naj bi ti s
svojimi pogledi in predlogi
dopolnili osnutek prihodnje-
ga okoljskega, gospodarske-
ga in socialnega razvoja mest-
ne občine Velenje ter tudi ta-
ko postali soustvarjalci pri-
hodnosti središča Šaleške
doline.
Grajski večeri
Na velenjskem gradu bo-
do danes ob 21. uri slovesno
odprli 18. poletne kulturne
prireditve - Grajske večere.
Na otvoritvi bo nastopila pev-
ka Nike Vipotnik Rampre, na
klavirju pa jo bo spremljal
Blaž Jurjevič. V okviru po-
letnih kulturnih prireditev se
bo letos zgodilo devet glas-
benih in gledaliških dogod-
kov, prireditve pa bodo vr-
hunec in tudi hkrati konec
doživele 1. septembra, ko bo
na gradu nastopil Iztok Mla-
kar.
PR
Št. 16. - 27. junij 2002
KULTURA
17
Včeraj^ danes^ jutri...
Po premieri Kreftovih Celjskih grofov na Starem gradu
Za zaključek sezone in
obogatitev Poletja v Celju -
knežjem mestu je Slovensko
ljudsko gledališče pripravi-
lo na Starem gradu ambien-
talno uprizoritev Celjskih
grofov, kakor jih je leta 1932
napisal tedaj 27-letni knji-
ževnik, gledališki režiser in
znanstvenik - akademik dr.
Bratko Kreft (1905-1996).
Njegovo mladostno strastno
dialektičnomaterialistično
interpretacijo mnogokrat ro-
mantično poenostavljenega
mita o celjskih knezih je to-
krat prvič postavil na avten-
tično grajsko prizorišče
(prejšnji celjski uprizoritvi
te drame sta bili v začetku
petdesetih let v obnovljenem
gledališču in ob koncu šest-
desetih let v Mestnem par-
ku) režiser Marjan Bevk s
sodelavci.
Ob uspešnem sodelovanju
dramaturga Krištofa Dovja-
ka in lektorja Simona Šerbi-
neka je režiser besedilo smi-
selno skrajšal ter jasno in pre-
gledno izpeljal v moč besed
oziroma misli usmerjeno do-
gajanje v dobri poldrugi uri
brez odmora. Dramatičen
spopad med plemiškimi ure-
sničevalci volje do družbe-
ne (pre)moči (Herman II., Fri-
derik, Ulrik, Barbara) in nji-
hovimi pomočniki (Piccolo-
mini, Jošt) ter predstavniko-
ma prvinskega človekovega
čuta za pravico in resnico (Ve-
ronika, Pravdač) je uprizo-
ritev zgostila na komornem
ravnem prizorišču okoli
okrogle »kamnite« mize pod
zeleno strmino in Frideriko-
vim kamnitim stolpom na
njenem vrhu. Utemeljenosti
Kreftovega besedila na izpo-
vedni moči dramskega dia-
loga ter dialektičnomateria-
listični analizi razmerij med
zgodovinskimi protagonisti
obdobja celjskih knezov je
uprizoritev sledila s smisel-
nim poudarkom na igralskih
interpretacijah dramskih
značajev ter očarljivi askezi
izbranega ambienta.
Scenografinja Jasna Vastl
je igralni prostor posipala z
belim peskom ter mu dolo-
čila igralno os z že omenje-
no »kamnito« mizo, ki se pro-
ti koncu pomenljivo razpre
v Hermanov izsanjani »knežji
prestol«. Na prizorišču je pu-
stila pomenljiv kup granitnih
kock, ki asociira na študent-
ske nemire s konca šestdese-
tih let in aktualne protiglo-
balistične »barikade« kot na-
daljevanje Pravdačevega
uporništva, na odru nad njim
pa razprostrla zemljevid kot
Hermanov nikoli uresničen
polaščevalski načrt, ki ga na-
zadnje v brezupu sam zažge.
Nespektakularni zasnovi je
sledila tudi kostumografinja
Cveta Mirnik, ki je odela pro-
tagoniste v pretežno temne
in zemeljske barve ter zgo-
dovinsko in stanovsko obar-
vane kroje. Pretežno rokov-
ska glasba, ki jo je izbral re-
žiser, pa je tudi po zvočni plati
razpirala dramo o zločinsko
sprevrženi oblasti ter prvin-
sko čisti in naivno uporniški
mladosti v naš čas.
Med protagonisti so bih v
ospredju Mojca Funkl kot pr-
vinsko samozavestna Fride-
rikova žena in življenju do
zadnjega zvesta Veronika, Bo-
jan Umek kot večni resnici
in pravici vse bolj samouni-
čujoče predani Pravdač, Sta-
ne Potisk kot najbolj brez-
kompromisni in brezčutni
uresničevalec sanjskega na-
črta Herman II., Igor Sancin
kot njegov čutno in čustve-
no občutljivejši ter ranljivejši
sin Friderik, Anica Kumer kot
Friderikova oblasti in čutno-
sti predana sestra Barbara in
Damjan Trbovc kot najšibkej-
ši in najranljivejši Ulrik. Sve-
tovljanski različici služabni-
kov sta izrisala David Čeh
(Piccolomini) in Miha Ne-
mec (P. Gregor), ljudsko raz-
ličico pa Zvone Agrež (Jošt).
K uglašeni ansambelski igri
so prispevali še Borut Aluje-
vič, Tarek Rashid, Drago Ka-
stelic, Igor Žužek, Renato Jen-
ček in Miro Podjed.
SLAVKO PEZDIR
Godalci zabavali
hrvaške turiste
z najlepšimi vtisi so se čla-
ni Celjskega godalnega orke-
stra (CGO) vrnili z gostova-
nja na Hrvaškem. Tja so od-
potovali na povabilo organi-
zatorjev poletnega festivala v
Gospiču. V gospiški katedra-
li so nastopili z deli Vivaldi-
ja, Pachelbella, Gullianija in
Sorkočeviča. Na poti nazaj so
se ustavili tudi na Plitvicah,
kjer so z igranjem pod milim
nebom presenetili in navdu-
šili številne turiste, ki se ta čas
že zgrinjajo v ta prelep narodni
park. Z njimi je nastopila tu-
di sopranistka Andreja Za-
konjšek, s katero CGO že dol-
go uspešno sodeluje. Godal-
ci, ki so pod vodstvom diri-
genta Nenada Firšta v minuli
sezoni naštudirali kar pet kon-
certnih programov, se zdaj od-
pravljajo na zaslužene počit-
nice.	ab
Upokojenci
s svojimi gosti
Redki so zbori, ki v spomla-
danski sezoni priredijo dva
koncerta in imajo vsakokrat
polno dvorano Narodnega do-
ma. To je dokaz, kako zvesto
poslušalstvo imajo in kako so
si s svojim všečnim prepeva-
njem zagotovili dostojno mesto
med vokalnimi poustvarjala.
Zborovodkinja Barbara
Arlič nadaljuje delo svoje
predhodnice Jožice Soko,
spretno izrablja nakopičeno
pevsko znanje, rutino in do-
sega v svoji kategoriji sloven-
sko nadpovprečje.
V obeh koncertnih večerih
so gostih dva zbora: Moški
zbor Vres s Prevalj, odličen na
odmevnih tekmovanjih na-
grajen zbor, znan po skrbno
gojeni pevski kulturi ter pre-
tehtani programski usmerje-
nosti ter Komorni moški zbor
Ko je slednji zaključni svoje
50-letno delo, so starejši pev-
ci, še vedno polni energije,
prepustili svoja mesta mlaj-
šim in skupaj s svojim dote-
danjim dirigentom prof Ci-
rilom Vertačnikom ustanovili
sekcijo Veteranov. Petje jim je
v veselje in potrditev, njihovi
nastopi pa so še vedno na vi-
soki ljubiteljski ravni.
MARJAN LEBIČ
Duh resnice v Celju
V Narodnem domu v Celju
bodo v torek, 2. julija, ob 20.30
uri uprizorili gledališko pred-
stavo Duh resnice, ki je v Slo-
venskem mladinskem gleda-
lišču nastala po literarni pred-
logi Andreja Grabarja.
»Gledališki dogodek Duh
resnice je svojevrsten avtorski
dialog, ki je nastal kot enkrat-
na scenska postavitev na pod-
lagi izvirne duhovne misli An-
dreja Grabarja. V Slovenskem
mladinskem gledališču smo se
odločili, da gradivo razvijemo
kot samostojni projekt, kar se
je pokazalo kot dobra odloči-
tev. Tako na premierni upri-
zoritvi kot na poznejših gosto-
vanjih je dvorane namreč na-
polnilo občinstvo, ki redno
obiskuje gledališče, prišli pa
so tudi tisti, ki v gledališče si-
cer ne hodijo, bliže pa jim je
duhovna tematika, ki je v gle-
dališču sicer skorajda odsot-
na,« je povedal umetniški vodja
Slovenskega mladinskega gle-
dališča Tomaž Toporišič. Re-
žiser improvizirane predstave
Duh resnice Robert Prebil je
gledališki dogodek imenoval
»med gledalci in igralci raz-
peto platno, skozi katero pro-
dirajo le sence nastopajočih«.
Predstavo oziroma gledališ-
ki dogodek, ki je, tako kot knji-
ga Andreja Grabarja, vsekakor
nekaj posebnega, so glasbeno
opremili Andrej Grabar, La-
do Jakša in Klemen Veber. Igra-
jo Iva Babič, Uroš Maček, Na-
taša Sultanov, Robert Prebil in
drugi, vodja predstave je Ja-
nez Pavlovič, za oblikovanje
slike je poskrbel Matej Karnič-
nik, video projekcije je obli-
koval Dušan Ojdanič, predsta-
va Duh resnice pa bo 2. julija
prvikrat uprizorjena v Celju.
AMS
Foto. TRIARTES
Andrej Grabar, avtor knjig Človek
in Duh resnice, na podlagi katere
je nastal svojevrsten gledališki do-
godek, ki ga bodo 2. julija uprizo-
rili v Narodnem domu v Celju.
Sicrivnosti soban
Ena vodilnih celjskih koreografinj, Goga Stefanovič
Erjavec, ki že vrsto let vodi celjski Plesni forum, se je
včeraj zvečer lotila še multimedijskega performansa z
naslovom Skrivnosti soban.
Eksperimentalna predstava je zasnovana kot gibalna in-
štalacija, ki jo je s pomočjo teles svojih plesalcev in plesalk
postavila v sobanah Knežjega dvorca. V vsakem prostoru je
skozi gib, zvok, svetlobo, projekcijo, igro in likovne pose-
ge ustvarjala ritualno vzdušje slovesa od zapuščene in raz-
padajoče graščine, ki za debelimi zidovi že sedem stoletij
skriva neštete skrivnosti različnih življenjskih zgodb in usod.
»Ne vem še, kako bo uspelo,« je še dan pred premiero
značilno negotovo ugibala Goga, ki pa ji je, to že lahko
rečemo, uspelo neponovljivo novodobno klicanja duhov v
podobah in telesih njenih Forumovcev.	BRST
OSREDNJA KNJIŽNICA Celje
Opozarja člane na
spremenjen delovni čas v juliju in avgustu
Oddelki v Celju:
ponedeljek, sreda in petek od 8. do 15. ure,
torek od 8. do 19. ure,
četrtek od 12. do 19. ure
Knjižnica Vojnik:
ponedeljek od 13. do 18. ure
torek, četrtek in petek od 10. do 14. ure
Knjižnica Šmartno:
nedelja od 8. do 10. ure
V Štorah in Dobrni je delovni čas enak kot med letom.
Št. 17. - 27. junij 2002
18
ŠPORT
Vročina je
naredila
svoje
Bosanec navkljub izjemni temperaturi - Slovo klasičnemu
maratonu
Tradicionalni maraton
državnosti, ki ga je že
enajsto leto zapored orga-
niziralo Društvo maraton-
cev in pohodnikov Celje, je
ponovno dobil Željko Pe-
trovič iz Bosne in Hercego-
vine. Zaradi vročega vre-
mena so organizatorji po
nasvetu zdravnika odpove-
dali klasični maraton na
42 km.
80 naj pogumne) ših tekmo-
valcev se je tako pomerilo
na 21 km dolgi progi (tek ob
Savinji do Žalca in nazaj),
kjer je kljub krajši razdalji
že četrtič zapored slavil Želj-
ko Petrovič (1:12,38), ki se
v Celje vedno znova rad vra-
ča, saj je tu obiskoval sred-
njo šolo in treniral pri atlet-
skem društvu Kladivar: »Pri-
pravljal sem se za dolgi ma-
raton in delo posvečal pred-
vsem vzdržljivosti, tako da
so me organizatorji zjutraj
presenetili z odpovedjo. Bi-
lo je zelo vroče, ampak ma-
raton bi verjetno z malce
slabšim časom kljub temu
pretekel do konca. V dobri
konkurenci sem letos slavil
tudi na krajši razdalji.« Dru-
go mesto si je na maratonu
državnosti pritekel Branko
Lahner (1:14:04), tretji pa
je bil Sadat Čauševič
(1:16:06). Sedemkratni zma-
govalec maratona Celje - Lo-
garska dolina Stanko Bar-
ber je bil četrti. Lojzka Fe-
licijan iz Velenja je s časom
1:51:54 prepričljivo zmaga-
la v ženski konkurenci. V
krajšem teku na 10 km je sla-
vila domačinka Anica Živ-
ko (34:50), pri moških pa
je bil najboljši Boris Pod-
pečan (33:06).
Predsednik Društva mara-
toncev in pohodnikov Celje
Odon Simonič, ki se je tudi
sam preizkusil na letošnjem
maratonu, je bil z organiza-
cijo zadovoljen: »Po nasve-
tu zdravnika smo morali od-
povedati klasični maraton.
Temperature so bile previ-
soke in zdravnik je bil mne-
nja, da ko nastopi pregretost
telesa in tekmovalci ne lo-
čijo utrujenosti in pretira-
ne izčrpanosti, lahko pride
do kapi. Po dogovoru s tek-
movalci smo tako izvedli le
krajši maraton, ki zahteva tu-
di manj organizacijskega na-
pora. V prihodnje se bomo
verjetno posvetili le pripra-
vi slednjega.« Za zanimivost
pa so v Celju pripravili tudi
družinski tek na 10 km in
otroški tek za pokal Televi-
zije Celje.
PETRA ŠAFRAN
Zmagovalec Željko Petrovič.
Sonce^ voda^
pesek in žoga!
Na celjskem letnem ba-
zenu so temeljito prenovi-
li igrišča, največ obiskoval-
cev pa se predaja užitkom
odbojke na mivki. Za
»beach- volley« sta na vo-
ljo dve igrišči.
Na njih je Športna zveza
Celje pripravila tudi zadnje
tekmovanje šolarjev pred
počitnicami. V obeh konku-
rencah so zmagali osnovno-
šolci iz Štor, ki so obenem
postali področni prvaki, za-
to bodo na začetku nasled-
njega šolskega leta organi-
zirali polfinale DP prav v Ce-
lju. V nedeljo pa je ŠD Ce-
ljan pripravilo promocijski
turnir, ki se ga je udeležilo
devet mešanih ekip, najbolj-
ši pa so bili Klateži. Namen
je bil privabiti čimveč ekip
v poletno ligo, ki se bo za-
čela v ponedeljek. Nastopa-
le bodo trojke (z dvema re-
zervama), odšteti pa bo po-
trebno deset tisočakov. V
primeru večjega števila pri-
jav bosta potekah moška in
ženska liga.	D.Š.
Foto: D.S.
Osnovna šola Štore najboljša na mivki.
Vse bolj priljubljeni šport vročih dni.
Na celjskem letnem bazenu so v okviru vseslovenskega projekta Voda za vse - naučimo se plavati osnovne
tehnike svojih dejavnosti predstavila društva Marines, Kajak - kanu klub, odbojkarji. košarkarji, Posejdon,
Top -fit in Free styie ski klub s skoki s prožne ponjave.
Foto: TRIARTES
Celjski dan vzdržljivosti
Športno društvo Celjan bo
v sodelovanju s Študentsko
organizacijo Maribor v ne-
deljo šestič zapored organi-
ziralo triatlon na celjskem
letnem kopališču. Dan triat-
lona Celje 2002 bo za razli-
ko od preteklih let potekal
v znatno večjem obsegu.
Za otroke bosta najprej or-
ganizirana dva aquatlona, ki
sta sestavljena iz plavanja in
teka. Na prvem, kjer bodo
tekmovali le osnovnošolci, bo
potrebno preplavati 200 me-
trov in preteči kilometer.
Štart bo ob 12.30. Drugi
aquatlon, ki bo namenjen
srednješolcem in rekreativ-
cem (ob 13. uri), bo sestav-
ljen iz 500 metrov plavanja
in 3 kilometrov teka.
Osrednja prireditev, ki bo
štela za slovenski pokal Ln za
študentsko DP ter za pokal
Alpe Adria, pa bo sprint triat-
lon (ob 14. uri), ki ga bo se-
stavljalo 750 metrov plava-
nja, 20 kilometrov kolesar-
jenja in 5 kilometrov teka.
Za tekmovalce na triatlonu
je obvezna uporaba čelad, za
mlajše od 18 let pa sprems-
tvo starejše osebe. Prijave bo-
do sprejemali na dan tekmo-
vanja. Vsi tekmovalci bodo
prejeli spominske majice, v
hotelu Merx pa jih bodo po-
gostili s kosilom. Prireditev
bo potekala v vsakem vreme-
nu. Med 13.50 in 15.30 bo
na Ljubljanski cesti od kri-
žišča s Čopovo do Medloga
popolna cestna zapora.
N. C.
Št. 18. - 27. junij 2002
ŠPORT
19
Publikum ob sobotah
Priprave v polnem teku - Blatnik v Šmartnem - Celjani ugnali močnega Shinnika
Na Skalni kleti je le 200
gledalcev uživalo v privlač-
ni predstavi CMC Publiku-
ma in trenutno sedmouvrš-
čenega moštva ruskega pr-
venstva. Videli so 6 golov
in še kopico priložnosti. Le
še 17 dni je preostalo do za-
četka lige SimoKl oziroma
do štajerskega derbija v Ce-
lju z Mariborom Pivovarno
Laško, ko se bosta spopad-
la dva izmed kandidatov za
naslednika Srečka Katan-
ca, Marijan Pušnik in Bo-
jan Prašnikar.
Do tedaj lahko v obeh moš-
tvih pride še do sprememb,
predvsem pri državnih prva-
kih.
Pet strelov v
prečko
Celjani so v soboto izgu-
bili v Črni na Koroškem z
Dravogradom z 2:0, čeprav
so kar šestkrat zatresli okvir
gola, a žoga v mreži ni kon-
čala. Igrišče leži le nekaj me-
trov od hiše Sama Vidovi-
ča, zato je bil koroški napa-
dalec še toliko bolj žalosten.
»Igralci so jih >slišali< kar pre-
cej, posledice so bile vidne
dan kasneje proti izvrstnim
Rusom«, je dejal trener Ma-
rijan Pušnik, ki je v nede-
ljo v drugem polčasu upora-
bil postavitev 4-2-3-1. Dra-
gan Čadikovski in Sebast-
jan Gobec sta dosegla po dva
gola za zmago s 4:2 proti Shin-
niku, za katerega nastopa
Aleksander Radosavljevič:
»Ekipa je odlična, na mojem
mestu lahko zaigra še vsaj pet
nogometašev.« Takšnih pred-
stav na domači sceni najbrž
ne bo, večina ekip bo še na-
prej gojila previdno igro s
poudarjeno obrambo. Zelo
opazen je bil Domen Berš-
njak, mladi slovenski up, ki
je po preizkušnji pri nizozem-
skem Heerenveenu zadovo-
ljil, zato po zadnjih novicah
tam še ni odpisan. Celjani so
se včeraj pomerili z Rudar-
jem, v soboto bodo gostili
splitskega Hajduka, v sredo
v Slovenskih Konjicah kranj-
skega Triglava, generalko pred
DP pa naj bi opravili na Skalni
kleti z Ero. V ligi Simobil bo-
do domače tekme igrali ob
sobotah. Gradnjo tribune na
stadionu pod Golovcem naj
bi naslednji mesec začelo
podjetje Ceste mostovi Celje,
kar je bilo vseskozi pričako-
vano.
Z Dinamom in
Hajdukom
Nogometaši Ere Šmartno
so opravili enotedenske pri-
prave na Kopah, kjer je Ma-
rijan Bloudek preizkušal tu-
di štiri tujce iz področja biv-
še Jugoslavije. Kot je dejal di-
rektor kluba Jože Krajnc, se
v klubu odločajo še med dve-
ma, napadalcem Špirom
Stoisavljevičem in veznim
igralcem Ramizom Husi-
čem (oba iz BiH), Marin
Smoje in Ivan Dorič pa oku-
sov šmarskega prvoligaša ni-
sta zadovoljila. Pogodbo z
njimi je že podpisal Gregor
Blatnik, ki je bil v prejšnji
sezoni član Mure. Šmarčani,
ki so v času priprav na Ko-
pah odigrali prijateljsko tek-
mo z Dravogradom in zma-
gali z 2:1 (zadela sta Stoisav-
Ijevič in Dorič), se bodo do
začetka prvenstva pripravljali
v Šmartnem ob Paki. Danes
se bodo na Prevaljah pome-
rili s Korotanom, v nedeljo
bo gost v Šmartnem ob Paki
zagrebški Dinamo, v torek pa
splitski Hajduk (tekmi bosta
ob 18. uri).
Kdo bo tretji
tujec?
Nogometaši Rudarja so se
vrnili v Velenje, kjer se bodo
pripravljali do začetka pr-
venstva. V prejšnjem tednu
so odigrali prijateljske tek-
me s Pobrežjem (6:0), Peco
(4:0) in Primorjem (2:2). Za-
ključili so kvalitetne pripra-
ve na mariborskem Pohorju,
kjer so bili s pogoji zelo za-
dovoljni. Te dni je v Velenju
na preizkušnji še en igralec
iz področja bivše Jugoslavi-
je Davorin Antič, s katerim
pa še niso sklenili dogovora.
Antič je včeraj odigral še tek-
mo proti CMC Publikumu,
po njej pa se je vodstvo klu-
ba odločilo o njegovi usodi.
V soboto se bodo »knapi« v
Rogaški Slatini pomerili s hr-
vaškim prvoligašem Cibalio,
naslednji teden pa še s Šibe-
nikom in Dinamom.
PETRA ŠAFRAN
DEAN ŠUSTER
Foto: TRIARTES
V šestnajstini finala pokala Slovenije se bodo 4.
avgusta pomerili Livar Ivančna Gorica - Era Šmart-
no, Vransko - CMC Publikum, Maribor Pivovarna
Laško - Rudar... V uvodnem krogu lige Simobil (12.
-14. julij) pa bodo prvoligaši s Celjskega igrali tako-
le: CMC Publikum - Maribor Pivovarna Laško, Ru-
dar - Ljubljana in Olimpija - Era. Prvi lokalni derbi
bo Ob jezeru v 4. krogu, ko bodo tam gostovali Celja-
ni. Dravinja, zmagovalec med drugoligaši v fair pla-
yu, bo 18. avgusta odpotovala v Izolo k istoimen-
skemu novincu v 2. SNL.
Dragan Čadikovski postaja neusmiljeni strelec.
Tekmo si je ogledal tudi Oliver Bogatinov (levo je Aleksander Radosav-
ljevič), ki mu pogodba poteče šele čez tri dni, a ze vadi s Koprom.
Trčili z županom
Bojan Šrot sprejel celjski kegljavki Andrejo Razlag in Barbaro Fidel - »Samo da Lado ne obupa<
V županovi pisarni sta kegljavki Miro-
teksa prejeli pohvale po izvrstnih dosež-
kih na svetovnih prvenstvih. Razlagova
je na članskem osvojila dve bronasti me-
dalji, Fidelova pa na kadetskem dve zlati
in bronasto.
»Novici iz Osijeka in Osterhofenna sta me
seveda razveselili, naše kegljavke so nas že
kar razvadile z bero odličij na velikih tekmo-
vanjih. Upam, da se bodo uspehi ponavljali,
tako Andreja kot Barbara sta še zelo mladi.
Ob čestitkah jima želim še vidnejših dosež-
kov. Priznanje velja seveda tudi neutrudnemu
Ladu Gobcu. Upam, da mu še dolgo ne bo
zmanjkalo volje in moči. Za zahvalo za uspe-
šno promocijo mesta Celja bomo tekmovalki
oziroma klub nagradili iz občinske proračun-
ske rezerve. Najbrž se bomo odločili za naj-
višji možni denarni znesek, 100 tisoč tolar-
jev, ki bo namenjen za priprave«, je povedal
Bojan Šrot. Želel je povabiti tudi bronasto
judoistko z EP Petro Nareks, ki pa je bila od-
stona zaradi obveznosti.	D. Š.
Foto: G. K.
Z leve s srebrno penino Andreja Razlag, Bojan Šrot in Barbara Fidel.
PANORAMA
MALI
NOGOMET
L liga občine Štore, 11.
krog: Pečovje - Kovinar 3:0,
Laška vas - Inexa 4:2, Gadi -
Sveti Lovrenc 3:6, Lipa - So-
koli 2:3. Vrstni red: Laška
vas 26, Sokoli 24, Lipa 21,
Pečovje 19, Sveti Lovrenc 15,
Gadi 10, Inexa 9, Kovinar 2,
Kanarčki 0.
1. celjska liga, 13. krog:
Adriatic - Veflon 3:1, Prija-
telji - Klateži 3:3, Skavti Po-
licija - Šmartno 5:3, Pelikan
- Cosmos 4:1, Maček tisk - Tel-
sim 5:5. Vrstni red: Pelikan
34, Adriatic 26, Maček tisk.
Skavti Policija 20, Klateži 19,
Veflon 18, Frangros, Prijate-
lji 15, Marinero 14, Cosmos
12, Sončni studio Sun 9,
Šmartno, Telsim 7.
NA KRATKO
Dve zmagi
Goriškove
Ljubljana: Na državnem
prvenstvu v streljanju z ma-
lokalibrskim orožjem na
razdalji 50 metrov so bili
ponovno zelo uspešni čla-
ni strelskega društva Dušan
Poženel. Zmagala sta pio-
nirka Jasmina Gorišek (le-
že, trostav) in mlajši mla-
dinec Damijan Ojsteršek
(trostav), drugi je bil mla-
dinec Uroš Taškar, Bojan
Bukovec je osvojil dve tret-
ji mesti med pionirji, Da-
mijan Ojsteršek pa si je med
mlajšimi mladinci pristre-
Ijal še bronasto medaljo.
Strelci iz Rečice so osvojih
tudi ekipno prvo mesto med
pionirji (malokalibrska
puška 3x10 strelov - trostav)
in drugo mesto med člani
(malokalibrska pištola pro-
ste izbire).
Anje niso
opeharili
Sevilla: Slovenska atlet-
ska reprezentanca je osvo-
jila četrti mesti na evrop-
skem pokalu tako v moški
kot ženski konkurenci. V re-
prezentanci sta bila tudi dva
člana Kladivarja Cetisa. An-
ja Valant je bila druga v tro-
skoku s 13,87 m (sprva so
sodniki objavili za meter
krajši dosežek). Robi Teršek
pa je bil v metu kopja sed-
mi. Velenjčanka Jolanda Če-
plak je s časom 1:58,55 pre-
pričljivo slavila v teku na 800
metrov.
Vivodov
začetek
sezone
Dunaj: Celjan Branko Vi-
vod je na mednarodnem at-
letskem veteranskem mitin-
gu zmagal v skoku v višino s
preskočenimi 165 centime-
tri. Vivod se bo letos udele-
žil tudi olimpijskih iger ve-
teranov, ki bodo oktobra v
Melbournu.
Št. 19. - 27. junij 2002
Otok glasbe in druženja
Vsak začetek avgusta se na budimpeštanske otoke zgrinjajo mladi iz vsega sveta
Poletje je čas fešt, bi re-
kli Primorci, v Evropi pa je
to čas festivalov. Bastardi
slovitega VVoodstocka po
starem kontinentu vzbrstijo
kot gobe po dežju, nanje pa
se zgrinja mlado in staro iz
vseh kotičkov stare dame.
Festivali so več kot glasba,
so potovanje, druženje, do-
življanje drugih. Eden tak-
šnih dogodkov je tudi naj-
večji multikulturni festival
v Evropi - Pepsi Island.
Festival je lani trajal teden
dni, od 1. do 8. avgusta, vso
dogajanje pa je bilo osredo-
točeno na otoku Obudai - Ha-
jogyari, ki leži sredi Budim-
pešte na reki Donavi. Kore-
nine Pepsi Islanda segajo v
leto 1993, ko se je odvijala
prva prireditev Študent Island
s «skromno» udeležbo 43 ti-
soč obiskovalcev. Že nasled-
njo leto je povodenj obisko-
valcev na novoimenovanem
Eurovvoodstock festivalu na-
rasla na 140 tisoč ljudi. Pri-
reditev je iz leta v leto rasla,
udeležencev na odru in nji-
hovih občudovalcev pod njim
je bilo iz leta v leto več. Leta
1996 je postal glavni spon-
zor prireditve Pepsi in je fe-
stival tako tudi dobil ime Pep-
si Sziget (Island).
Leta 1997 je na otok že priš-
lo kar nekaj znanih imen iz
glasbene industrije: David
Bovvie, Motorhead, Faith No
More, Rollins Band, Chum-
bavvamba. Zaradi negodova-
nja stanovalcev okoli otoka,
so leta 1998 uvedli nekatere
omejitve; koncerti na pro-
stem so se odvijali le do 23.
ure, nato seje zabava nada-
ljevala v zvočno-izoliranih šo-
torih. Predlani je število obi-
skovalcev doseglo že vrtogla-
vih 324 tisoč. Več kot vsa
Ljubljana. Občinstvo se na
prireditev iz leta v leto odzi-
va vedno bolj pozitivno, na
otoku se tudi vedno več do-
gaja; več je novih odrov, več
je novih delavnic in zabav-
nih iger.
Lanski Sziget je ponujal to-
liko zanimivega in več kot
raznovrstnega dogajanja, da
je imel obiskovalec težave z
izbiranjem. Organizatorji so
dogajanje raztegnili na kar se-
demdeset različnih prizorišč,
kjer se je odvijalo okoli ti-
soč razhčnih programov. Na
desetih velikih odrih so se od-
vijali koncerti zelo raznovrst-
ne glasbe, od popa, jazza in
etna do metala. Poleg večjih
odrov so svoj del pozornosti
večstotisočglavega transe-
vropskega krdela pritegnili tu-
di na manjši odri in šotori.
Na otoku so dogaja toliko
vsega, da si vsak posameznik
za svoj okus lahko najde ka-
kršnokoli prireditev. Še več,
okus lahko postane prenasi-
čen.
Na največjem odru, reklo
se mu je Nagyszinpad, so la-
ni nastopila najbolj priljub-
ljena imena festivala: Him,
Run DMC, Eagle-Eye Cherry,
Placebo, Morcheeba, Faiht-
less, Leningrad Cowboys, H-
Blockx, Guano Apes, The
King ter poleg njih še naj-
bolj znane madžarske sku-
pine: Tankcsapda, Ganxsta
Zolee & a Kartell, in še in
še...
Koncerte bi lahko našteval
in našteval, saj je v tem ted-
nu nastopilo nekaj več kot 450
izvajalcev, od tega 70 znanih
tujih skupin.
Vendar Pepsi Island niso sa-
mo koncerti; tu se dogaja tu-
di ogromno drugih stvari: od
gledaliških in opernih pred-
stav, kino projekcije do raz-
nih skupinskih delavnic, v ka-
terih lahko vsak sodeluje. Na
eni od glavnih ulic se nahaja
Civilni otok, na katerem se
predstavijo in pomagajo raz-
ne humanitarne neprofitne or-
ganizacije.
Možno se je pogovoriti o
vseh temah - od alkoholiz-
ma, narkomanije, politike,
ekologije do duhovnosti. Na
Arany Aszok Grundeszliga je
poskrbljeno za športno-za-
bavno druženje: od vodnega
nogometa do nožnega teni-
sa. Za ekstremiste je postav-
ljen Bungee, Catapult in po-
dobne vragolije, tisti, ki se
radi igrajo, lahko gredo v Lu-
na-Park, za otroke pa je po-
stavljen Oder Pravljic.
Tudi organizacija otoka je
iz leta v leto boljša. Vedno
več je tuš-kabin in sanitarij,
obstaja tudi strogo varovano
parkirišče za avtomobile, va-
Št. 20. - 27. junij 2002
Št. 21. - 27. junij 2002
22
KRONIKA
Kdo si,
požigaiec?
v stolpnici v Kraigherjevi ulici v Celju zagorelo že
drugič v mesecu dni - Požigalcu bo »posekal« prste!
Zdaj je že.jasno, da je v
Novi vasi v Celju nekdo na-
merno podtaknil že tri po-
žare. Skorajda zagotovo gre
za eno osebo, pravijo sta-
novalci Ulice bratov Vošnja-
kov in Kraigherjeve, kjer so
se v treh tednih zvrstili že
trije požari. Vsi so bili pod-
taknjeni.
V	Kraigherjevi je zagorelo
v začetku junija, škode je bi-
lo za več kot dva milijona to-
larjev, minuli teden se je dim
razlegal v stolpnici v sosed-
nji Ulici bratov Vošnjakov.
Nekdo je namerno zanetil
ogenj pred eno kletjo, ogenj
pa se je nato razširil še na os-
tale. Zagorele so pnevmati-
ke in drugi predmeti v kle-
teh. K sreči med njimi ni bi-
lo vnetljivih snovi. Močan
dim je med stanovalci pov-
zročil preplah, nihče ni bil
ranjen, kljub hitrem posre-
dovanju gasilcev pa je nasta-
lo za okrog 4 milijone tolar-
jev škode.
V	noči na minulo soboto,
22. junija, je zagorelo še en-
krat v Kraigherjevi. Znova v
kletnih prostorih. Škodo oce-
njujejo na okrog dva in pol
milijona tolarjev. Vedno je
neznanec požigal v nočnih
urah. Nekaj minut čez dru-
go uro. Ljudje so upraviče-
no jezni. »Ne vem, kdo po-
žiga, toda, ko se bo izvede-
lo, mu bom posekal prste!
Njemu ni bilo mar za mojo
družino, tudi meni ne bo
mar zanj,« je ogorčen eden
izmed številnih stanovalcev,
ki so morali ta mesec pošte-
no seči v žep, da so obnovili
svoja zakajena stanovanja.
Nekateri optimistični sta-
novalci pa verjamejo, da jih
bo negotovosti rešila krimi-
nalistična preiskava: »Če so
prijeli preboldskega in voj-
niškega požigalca, bodo pa
še tega. Toda zasluži si naj-
strožjo kazen. Ljudje bi lah-
ko umrli!« Veliko besnih be-
sed je bilo izgovorjenih na
račun tega, da so mnogi s svo-
jih balkonov odstranili po-
žarne stopnice in da se loput
ne da odpreti, spet drugi pra-
vijo, da to ni res. »Veste, ni
ga tistega, ki bi v primeru po-
žara šel skozi moje požarne
stopnice, jaz pa svojega in-
validnega moža ne bi mogla
rešiti,« nam je zaupala sta-
novalka enega izmed blokov,
kjer je zagorelo. Po svoje je
stanovalce in njihovo jezo ra-
zumeti. Požigaiec je v ljudi
jn njihove neprespane noči
zasadil strah. Mogoče je to
tudi njegov namen...
Težave z
dostopom
»Pomembno je, da ljudi ne
zagrabi panika,« razlaga po-
veljnik Gasilske zveze Celje
Vinko Sentočnik. A je sko-
raj utopično pričakovati, da
oster in nevaren dim med sta-
novalci, še posebej tistimi,
ki nimajo balkonov in ki se
jim okna ne morejo odpreti,
ne bo povzročil panike. »Za-
radi dima, ki se najhitreje širi
v vertikali, torej po stopniš-
ču, je večja nevarnost, da med
stanovalci pride do zaduši-
tve. V teh primerih svetuje-
mo ljudem, naj ne odpirajo
vrat stanovanja, ampak jih za-
tesnijo z mokrimi krpami in
odejami. Zatem naj pri ok-
nih počakajo na gasilce,« pravi
Sentočnik. Vedno se je po-
trebno zavedati, da vsako od-
piranje oken ali vrat pripo-
more k širjenju požara, pred-
vsem dima. Če le-ta ni pre-
več gost, je moč dihala del-
no zaščititi z mokrim robcem
ali krpo.
Gasilci imajo nemalo te-
žav tudi s težko dostopnimi
objekti, kjer izbruhne požar.
»Pri številnih stanovanjskih
objektih parkirni prostori
onemogočajo dostop v pri-
meru požara. Naši poklicni
gasilci imajo avtolestev, ni-
majo pa zglobne lestve, ki bi
omogočila večji intervencij-
ski prostor v primeru reše-
vanja iz večjih objektov,« pra-
vi Sentočnik.
NN
Foto: GK
Stopinica v Kraigherjevi je bila že drugič tarča neznanega požigalca.
Dobro je
vedeti
Ob požaru takoj obve-
stite center za obveščanje
na telefonsko številko 112.
Začetni požar lahko po-
gasite sami s priročnimi
gasilnimi sredstvi (z vodo,
peskom, pokrovko ali
odejo).
Če vam požara ne uspe
pogasiti s priročnimi ga-
silnimi sredstvi, uporabi-
te ročni gasilni aparat.
Na stopnišču in v kle-
teh ne odlagajte gorljivih
materialov, predvsem pa
ne vnetljivih tekočin in pli-
nov.
Kadila da se je kadilo
Do požara, ki bi lahko za seboj pustil tragične posledice,
je prišlo v stanovanjski hiši 37-letnega Z. Z. iz Obrežja pri
Laškem. Omenjeni je zaspal, pred tem pa pozabil ugasniti
cigareto. Najprej je zagorela vzmetnica, ki pa so jo domači
pravočasno pogasili, vendar je čez nekaj časa na vzmetnici
ogenj ponovno izbruhnil in zajel celotno stanovanjsko hišo
in jo uničil. Kljub hitremu posredovanju gasilcev, je ogenj
poškodoval tudi sosednjo hišo. Nastalo škodo ocenjujejo
na okrog milijon in pol tolarjev.
iVievarna sezona za
motoriste
En motorist mrtev, ranjenih pa kar nekaj
že dvaindvajseta smrtna
žrtev je zaznamovala četrt-
kovo prometno nesrečo na
cesti Rimske Toplice - Zida-
ni Most, v Velikem Širju. 32-
letni voznik osebnega avto-
mobila T. P. iz Dola pri Hrast-
niku je pri odcepu lokalne
ceste za Veliko Širje zavil le-
vo. Ravno takrat pa je iz sme-
ri Rimskih Toplic pripeljal
34-letni voznik motornega
kolesa J. K. iz Celja. Moto-
rist je silovito trčil v desni
bok osebnega vozila in se
pri tem tako hudo ranil, da
je umrl na kraju nesreče.
S hudimi telesnimi posle-
dicami se je istega dne kon-
čalo tudi v Mestinju, kjer je
31-letni voznik osebnega av-
tomobila A. J. iz Rogaške Sla-
dne vozil proti Šmarju pri
Jelšah in v križišču zavijal de-
sno. V isti smeri je za njim
pripeljal 36-letni italijanski
državljan D. B., voznik mo-
tornega kolesa, ki je vozilo
nameraval prehiteti po desni
strani, vendar je med njima
prišlo do trčenja, pri katerem
se je voznik motornega ko-
lesa huje ranil. Tudi v noči
na sredo, 19. junija, se je na
regionalni cesti izven Vran-
skega v prometni nesreči ra-
nila ena oseba. 28-letni A. R.,
voznik tovornega vozila, je
med vožnjo proti Šentruper-
tu zapeljal na nasprotno
smerno vozišče in trčil v oseb-
ni avtomobil 25-letne voznice
osebnega avtomobila V. S. V
silovitem čelnem trčenju se
je slednja huje ranila. Pri re-
ševanju so sodelovali tudi po-
klicni gasilci.
Na območju PU Celje je do
hujše prometne nesreče prišlo
še v sredo popoldne v Vele-
nju. 38-letni motorist M. G.
iz okolice Velenja je v sema-
foriziranem križišču z Goriš-
ko cesto zavil levo in trčil v
nasproti vozečo 36-letno E.
Š. iz Velenja, ki kljub zavi-
ranju trčenja ni mogla pre-
prečiti. Motorist, ki ni imel
vozniškega dovoljenja in je
vozil brez zaščitne čelade, se
huje ranil, voznica osebne-
ga avtomobila pa je bila laž-
je poškodovana. V petek, 21.
junija, se je na regionalni ce-
sti v Novi Cerkvi huje ranil
53-letni R. C. iz Vojnika, ki
je s kolesom z motorjem za-
peljal na bankino in pri tem
izgubil oblast nad vozilom ter
padel po vozišču. Na lokalni
cesti v naselju Gračič pri Slo-
venskih Konjicah se je skoraj
istočasno zgodila nesreča, v
kateri sta trčila 31-letni voz-
nik osebnega avtomobila S.
Č. iz Slovenske Bistrice in 46-
letni S. B. iz Zreč, voznik mo-
tornega kolesa. Slednji se je
pri padcu huje ranil. V pone-
deljek pa je v Bukovju pri Slo-
venskih Konjicah 15-letni do-
mačin M. F. med vožnjo s ko-
lesom z motorjem izgubil ob-
last nad vozilom in zapeljal
na travnik ter se huje pri tem
ranil.	S. Šol.
Umrl v bolnišnici
v Čreškovi na Celjskem se je v sredo, 19. junija, hudo
ranil 49-letni voznik traktorja R. K.. Kot so kasneje ugotovi-
li, je vozil neregistriran traktor po dovozni cesti k stano-
vanjski hiši. Iz neznanega vzroka pa je nenadoma zapeljal
levo na strmo pobočje, nakar je silovito trčil v asfaltirano
lokalno cesto. Pri tem je voznik padel z vozila ter negiben
obležal v bližini traktorja, ki se je prevrnil na bok. Z reše-
valnim vozilom so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, zaradi
hudih poškodb pa je 49-letnik nekaj ur kasneje umrl.
Ukradli avtomobila
v noči na soboto, 22. junija, je neznanec izpred stano-
vanjske hiše v Zadobrovi odpeljal nezaklenjen osebni avto-
mobil znamke Zastava Jugo, bele barve. Na vozilu so bile
nameščene registrske tabhce CE 81-99D. V nočnih urah tor-
ka, 24. junija, pa so odpeljaU tudi osebni avtomobil VW
Passat CL-TD, bele barve, registrskih številk CE H6-627. Av-
to je bil parkiran pred stanovanjskim blokom v Kersnikovi
ulici v Celju. Če bi kdo karkoli vedel o pogrešanih avtomo-
bilih, naj to sporoči na telefonsko številko 113 ali anonimni
telefon policije 080 1200.
ZŠAM-ov abraham
Društvo Združenje šofer-
jev in avtomehanikov Ce-
lje praznuje v soboto, 29.
junija, petdeseto obletnico
svojega obstoja, zato bodo
ob tej priložnosti dopoldne
pripravili slavnostno povor-
ko po celjskih ulicah, za-
tem pa še osrednjo priredi-
tev v Narodnem domu, ka-
mor so vabljeni poleg naj-
starejših in dolgoletnih čla-
nov tudi visoki državni
predstavniki.
»Od stanovskega društva
voznikov in avtomehanikov
smo se razvili v vodilno orga-
nizacijo na področju vzgoje
in preventive v cestnem pro-
metu. Skoraj ni podjetja, v ka-
terem ne bi imeli člana naše-
ga združenja, še posebej v
transportnih in avtomehanskih
podjetjih. Ker pa smo odprto
društvo, je v naših vrstah tudi
mnogo neprofesionalnih voz-
nikov,« pravijo pri Združenju
šoferjev in avtomehanikov Ce-
lje, ki ima danes že več kot
600 članov. Po petdesetih le-
tih dela je društvo strokoven
organ, ki je nepogrešljiv v pre-
ventivi in vzgoji v cestnem pro-
metu, še dodajajo.
CVETKE
•	Nekdo se je verjetno tako
razhudil nad dogajanjem na
svetovnem prvenstvu, da se
je odločil znesti nad bruna-
rico športnega društva na laš-
kem območju. Za nameček
je to žalil še z zabojem piva,
kapljicami vinca in, ker bo
odslej raje spremljal košar-
ko, je ukradel še košarkaško
žogo.
•	Spet drugi je brutalno pre-
tepel osebni avtomobil na Ma-
riborski cesti. Večkrat ga je
obrcal in mu povzročil kar
nekaj poškodb. Celjenje ran
bo stalo lastnika več kot sto
tisočakov.
•	Pred dnevi je rogaškim po-
licistom dišalo po kraji v ne-
ki trgovini. V kremplje so do-
bili dva hrvaška državljana,
ki sta hotela mimo blagajne
pretihotapiti kar štirinajst ste-
kleničk toaletne vode po brit-
ju. Kot kaže pa jima utegne
zdaj brada pošteno zrasti.
•	Medtem ko je znano, kam
so romali lotovi milijončki,
se celjski kriminalisti še ved-
no ubadajo, kje je Krekovih
34 milijonov...
•	Počrnela pljuča se obeta-
jo kradljivcu 180-ih škatlic
cigaret, ki jih je odnesel iz
enega izmed velenjskih loka-
lov. Če jih ne bo vseh spu-
hal, naj prinese kakšnega še
k nam, ki nam jih vedno pri-
mankuje...
Radarske kontrole
bodo».
•	jutri, 28. junija, dopoldne na območju Rogaške Slati-
ne, popoldne pa na območju Mozirja;
•	v soboto, 29. junija, dopoldne na območju celotne celj-
ske regije, popoldne pa na območju Celja;
•	v nedeljo, 30. junija, dopoldne na območju celotne
celjske regije, popoldne pa na območju Žalca;
•	v ponedeljek, 1. julija, dopoldne na območju Sloven-
skih Konjic, popoldne pa na območju Velenja;
•	v torek, 2. julija, dopoldne na območju Laškega, po-
poldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
•	v sredo, 3. julija, dopoldne na območju Velenja, po-
poldne pa na območju Rogaške Slatine;
•	v četrtek, 4. julija, dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic;
Št. 26 - 27. junij 2002
REPORTAŽA
23
Vialli je navijal za naše
Slovenski navijač na svetovnem prvenstvu v nogometu Koreja - Japonska 2002
Svetovno prvenstvo v no-
gometu je dogodek vseh do-
godkov. Sploh, če imaš rad
nogomet. Če pa si strasten
navijač, je to dogodek živ-
ljenja. Vsake štiri leta. Po
sloviti predstavi slovenskih
navijačev na amsterdam-
skem trgu pred dvema leto-
ma se je letošnji mundial v
Južni Koreji in na Japon-
skem zdel preklemano da-
leč. Sploh če si strasten lju-
bitelj okroglega usnja. A
marsikomu je uspelo. Tudi
šmarskemu Vialliju.
Boštjan Šraml, navduše-
ni nogometni navijač iz Šmar-
ja, ki so mu prijatelji iz lju-
bezni do slavnega italijanske-
ga žogobrca nadeli vzdevek
Vialli, je iz potovanja na Dalj-
ni vzhod naredil družabni do-
godek. Denar so mu poma-
gali zbirati tudi obiskovalci
lokala, v katerem dela, škat-
la za prispevke pa je bila ne-
kaj časa njegov obvezen do-
datek. Zato je obljubil, da bo
svoja doživetja predstavil
vsem, ki so mu pomagali.
»Vsi navijači Slovenije, ki
smo premagali dolgo pot,
smo se lahko na lastni koži
prepričali, kako veličasten
dogodek je nogometno sve-
tovno prvenstvo. Pot v Kore-
jo je bila dolga in za naše raz-
mere tudi dokaj draga, ven-
dar sem prepričan, da je vsak-
do, ki je bil v dvomih in se
prvenstva ni udeležil, nare-
dil napako.«
Pot ga je vodila z Brnika
preko Frankfurta v Seul. Večji
del (Frankfurt- Seul) so jo
preživeli na letalu Boeing 747
- 400, na katerem je bilo 400
potnikov iz vseh koncev
Evrope (Danci, Irci, Škoti, Hr-
vati...), večinoma seveda na-
vijačev, zato je bilo navezo-
vanje stikov več kot enostav-
no. Vsi so imeli enako strast,
vsi so skoraj trepetali od pri-
čakovanja in upov. Desetur-
ni polet pa jim je dal več kot
dovolj časa za dokazovanje,
da bodo ravno njihovi moj-
stri žoge in pokošene trate na-
slednja štiri leta veljali za bo-
gove nogometa.
Korejska
prijaznost
»v Seulu smo preživeli ču-
dovit dan. Mesto, ki ima 11
milijonov prebivalcev, me je
navdušilo. Še posebej prijaz-
nost Korejcev, ki smo jo do-
živeli že prvi dan. Med spre-
hajanjem po glavni tržnici,
ki ji ni začetka in ne konca,
se je eden izmed popotnikov
izgubil. Fant je odšel na po-
licijsko postajo, jim pokazal
vizitko hotela, v katerem smo
bivali, policaji pa so ga prav
prijazno dostavili v dobro
uro vožnje oddaljen hotel,«
pravi Boštjan. Prijaznosti lju-
di bi menda lahko opisal še
z mnogimi zgodbami in do-
godivščinami, ki so se jim pri-
petile. Tako je nekdo poza-
bil nahrbtnik v gostilni, v
njem je seveda imel vse do-
kumente in tudi ves denar. V
mislih se je poslovil od pre-
moženja in seveda prvenstva
ter se pripravljal na birokrat-
ske muke, ki so ga čakale pred
vrnitvijo domov. Nahrbtnik
pa ga je nedotaknjen čakal
do naslednjega dne...
Iz Seula so nadaljevali pot
v Daegu, kjer so jih namesti-
li v prav imenitnem hotelu.
»Že po dveh dneh v Koreji
smo lahko opazili, da ne poz-
najo kruha. Prav tako pa je
zanimivo, da moški, kljub
prodorni očesni tehniki, ni-
smo opazili pri nas tako pri-
ljubljenih tangic...« pravi
Boštjan. Mesto je sicer zelo
zanimivo. Na prečudovitem
stadionu so doživeli pravo
vzdušje mundiala, za kar so
pravzaprav tudi prišli. Na ti-
soče Korejcev in Korejk je ča-
kalo v vrstah, da bi se lahko
fotografirali s slovenskimi na-
vijači. Prava atrakcija so bili
zaradi kap v obliki Triglava.
»Vzdušje so nam, navija-
čem, pokvarili nogometaši,
saj niso pokazali borbenosti,
ki jih je nekoč odlikovala in
tako je bilo naše nogometne
pravljice hitro konec. Navi-
jači smo postali turisti in ne-
kateri so v jezi razmišljali,
da bi veljalo tožiti NZS,« je
bil razočaran Boštjan.
Cesta
skrivnosti
Navijaška pot se je kljub
temu nadaljevala na otok Je-
ju. Tamkajšnji hotel je bil v
korejskem slogu, kar pome-
ni, da so spali na tleh. Zara-
di prostorske stiske so sobe
zelo majhne, saj so na 20 kva-
dratnih metrih zgnetli kar šti-
ri goste. »Vseeno pa smo tu-
kaj doživeli najlepše trenut-
ke našega potovanja. Spoz-
nal sem tri zelo prijazne do-
mačinke in z njimi preživel
tri dni. Razkazale so mi ta
otok vulkanskega izvora,« se
Boštjan spominja korejskih
prijateljic. Med potjo so se
ustavili na eni izmed njiho-
vih največjih znamenitosti -
skrivnostni cesti (Mystereus
road). »Ko smo se pripeljali
do določene točke na tej ce-
sti, smo ustavili avto, ga dah
v prosti tek in avto je začel
lesti v hrib, namesto da bi dr-
sel v dolino. Domačini so nam
razložili, da gre za optično
iluzijo, saj gledaš v hrib, pe-
lješ pa se v doUno. Obiskali
smo tudi prelep budistični
center, ki se nahaja v kraju
Gvaneumsa.«
Ostala je še ena tekma na-
še reprezentance na najlep-
šem stadionu Seogvvi-
po.Vzdušje je bilo res fanta-
stično vse do petnajste mi-
nute tekme, ko je prišlo do
vsesplošnega pretepa med
ljubljanskimi Green dragonsi
in mariborskimi Violami. Na-
vijaške skupine so prav po-
šteno prekrižale pesti, saj jih
je kar nekaj iskalo zdravniš-
ko pomoč. Seveda so takoj
posredovale posebne enote
policije, ki so jih kaj hitro
umirile. Po tekmi je Boštja-
nu uspelo z enim izmed na-
vijačev zamenjati slovenski
anorak za paragvajski dres.
Sledil je veličasten ognjemet
in pot v Jeju city.
Uglasbena
zgodovina
Zadnji dan so izkoristili za
obisk največjega pokritega
parka na svetu, v katerem so
predstavljeni vsi tipi podne-
bij in njihovo tipično rastje.
Ena izmed Boštjanovih korej-
skih prijateljic, poklicna igral-
ka oboe, jih je povabila na svoj
nastop. »Vsi smo bili navdu-
šeni, saj so ob glasbi igralci
odigrali vso zgodovino korej-
skega naroda,« je bil Boštjan
navdušen.
»Med zanimivostmi z mo-
je poti naj omenim to, da sem
jedel kačo in moram priz-
nati, da je bila presenetlji-
vo dobra. Pripravijo jo ta-
ko, da posušeni kačji koži
dodajo sladkor. Kopal sem
se v Rumenem morju, ki pa
se ne more primerjati z na-
šim Jadranom. In kaj mi je
prinesel mundial? Vsekakor
dodatno motivacijo za bolj-
še življenje.Upam, da se v
Korejo še kdaj vrnem, saj
imam sedaj tam tudi nekaj
prijateljev.«
»Na koncu pa bi izkoristil
to priložnost in se zahvalil
vsem, ki so s svojimi prosto-
voljnimi prispevki pomagali
pri moji poti na Svetovno pr-
venstvo. Posebna hvala tudi
vsem sponzorjem, ki so se od-
zvali na moje prošnje (zavr-
njena je bila samo ena): Kava
bar Štraus, Foto-video Blisk,
Fenik line, Amon, Šmarje
trans in Incool,« je bil hvale-
žen Boštjan Šraml. BŠ
Navijaški prepleti na korejskih ulicah so bili način življenja med prvenstvom. Slovenci pred tekmo z Južnoafričani.
Boštjan Šraml in eden od paragvajskih navijačev.
Korejski mulčki so nasmejano spraševali, katen klub je to, ko so si
ogledovali zastavo Občine Šmarje.
Št. 23. - 27. junij 2002
24
glasba
Poletje v Hotelu Modro nebo
Kingstoni so osvojili občinstvo letošnjih Melodij morja in sonca
Vroče poletje bomo preži-
veli v Hotelu Modro nebo.
Takšen je naslov skladbe, s
katero so se minulo soboto
na pop večeru Melodij mor-
ja in sonca predstavili King-
stoni in prejeli nagrado ob-
činstva. Skladbe je ocenje-
valo 11 radijskih postaj, med
drugim tudi komisija Radia
Celje, in naključno izbrano
občinstvo Avditorija.
Kingstoni, ki so bogatejši
za pol milijona tolarjev, bo-
do nagrado prav gotovo do-
bro izkoristili. Morda bodo
želeli tudi plačilo za avtor-
ske pravice, če se bo, kot je v
šali dejala županja občine Pi-
ran Vojka Štular, novi hotel
v Portorožu res imenoval Ho-
tel Modro nebo.
Poleg skladbe Hotel Modro
nebo pa si bomo to poletje
zagotovo še prepevali kate-
ro od festivalskih melodij.
Prav gotovo bo velik uspeh
dosegla skladba Alenke Go-
dec Raje mi priznaj, ki naj
bi oktobra izšla na njenem
novem albumu. Če se bo
skladba veliko vrtela, bo
Alenka zanjo posnela tudi
svoj drugi video spot.
Polona je z balado Naj živi
očarala tako občinstvo kot stro-
kovno komisijo. Slednja jo je
razglasila za najboljšo pesem
v celoti, prav tako pa je dobila
nagrado za najboljše besedi-
lo, ki ga je napisala Miša Čer-
mak, in za najboljšo prired-
bo, ki jo je naredil Patrik Greb-
lo. To je najlepše darilo za 30.
rojstni dan, ki ga je Patrik dan
po festivalu s prijatelji praz-
noval na ladjici Jež. Miša pa
je tekst Naj živi posvetila svo-
jemu očetu.
Ljubitelji festivala Melodije
morja in sonca letos albuma
festivalskih melodij ne bodo
mogli kupiti, je povedal direk-
tor založbe ZKP RTV Sloveni-
ja, Celjan Ivo Umek. Album je
izšel samo za radijske postaje,
vsi ostali bodo lahko skladbe
našli na albumih posameznih
izvajalcev. Določeni glasbeni-
ki v letošnjem letu namreč ni-
so podpisali pogodbe, s katero
pristajajo na to, da so njihove
skladbe objavljene na kompi-
lacijskem albumu.
MMS brez
škandalov
v zadnjem času se mora na
festivalih vedno kaj zgoditi. To-
krat posebnih škandalov ni bi-
lo, le elektrike je zmanjkalo
za dobrih deset minut. Sicer
pa so bili v Portorožu prisotni
tudi tisti glasbeniki, ki niso na-
stopali. Med drugim smo lah-
ko videli Celjana Andreja, Klav-
dijo Vinder, pevko skupine
Ptujskih 5, Sebastiana, Aleša
Klinarja, Anjo Rupel, ki se ji
trebušček že kar dobro vidi...
in številne druge.
Dan pred pop večerom
MMS-a pa so se organizatorji.
Avditorij Portorož v sodelova-
nju z RTV Slovenija, odločili,
da pripravijo retrospektivo
zmagovalnih melodij s prete-
klih 24. festivalov. Nekateri
glasbeniki so jim naredili ne-
kaj sivih las, na koncu koncev
pa so prišli vsi, razen Čukov,
ki so imeli nastop dogovorjen
že veliko prej. Smo pa zato vi-
deli njihov video spot. V Por-
torož je prišla tudi prva zma-
govalka MMS-a Moni Kovačič,
ki je leta 1978 zmagala s skladbo
Nasmeh poletnih dni. Moni živi
blizu Las Vegasa, njena velika
želja pa je, da bi pol leta pre-
živela v Sloveniji, pol leta pa
v Ameriki. Minuli konec ted-
na se je z Janom Plestenjakom
že dogovarjala, da bi v njego-
vem studiu v Strunjaju morda
nastal nov album s sldadbami,
ki jih poznamo kot njene zim-
zelenčke.
Za revijski večer so se ne-
kateri glasbeniki zelo potru-
dili. Oto Pestner si je na pri-
mer pobarval lase in ugotav-
ljali smo, da ga je ta spremem-
ba pomladila za kar nekaj let.
Mimogrede, tudi Oto nas bo
v kratkem presenetil s sklad-
bami Elvisa Presleya. S Ce-
Ijanko Majdo Petan, s katero
sta zmagala leta 1980 s pesmi-
jo Melodije sonca in morja,
sta skladbo teden dni pred fe-
stivalom posnela na novo, saj
se je Majdin vokal na albumu
iz tistega leta slišal preslabo.
Največkrat je na odru re-
vijskega večera Melodij mor-
ja in sonca stal Slavko Ivan-
čič, ki je prepeval z Bazarji,
Faraoni, pa tudi samostojno.
Z garderobo je verjetno moš-
ki del najbolj navdušila zelo
pomanjkljivo oblečena Mar-
ta Zore. Nekako je potrebno
vzbuditi pozornost. Juhuban-
da si je letošnje poletje npr.
zadala, da bo to storila z al-
bumom, ki bo izšel v prihod-
njih dneh.
SIMONA BRGLEZ
Foto: FLAVIO DOTTO
Zmagovalci po mnenju občinstva - Kingstoni s skladbo Hotel "Modro nebo".
Oto Pestner in Majda Petan, zmagovalca MMS leta 1980, sta
skladbo Melodije sonca in morja za to priložnost posnela znova.
Moni Kovačič - prva zmagovalka Melodij morja in sonca s skladbo
Nasmeh poletnih dni.
express ekpress
Po vrnitvi iz Estonije so Se-
stre navidez skorajda izgini-
le iz javnega življenja. A za
to imajo dober razlog - trio
pripravlja prvi album, za ka-
terega so pri založbi Menart
prepričani, da bo velika us-
pešnica. Prav gotovo pa bo
dobro obiskana tudi priredi-
tev v stavbi Gospodarske zbor-
nice Slovenije, kjer bo pote-
kala avkcija kostumov, ki so
jih Sestre nosile med nasto-
pom v Estoniji - gre za gla-
muroznejšo različico slavnih
rdečih stevardesinih uni-
form, kreacijo Uroša Balan-
tiča. Izkupiček od prodaje bo
šel v dobrodelne namene.
Eminem že četrti teden vla-
da ameriški lestvici najbolje
prodajanih albumov v Ame-
riki, enak rezultat pa dosega
tudi drugod po svetu. Beli ra-
per je tako za zdaj daleč naj-
bolje prodajani glasbeni iz-
vajalec v letu 2002 in s svojo
kontroverzno glasbo samo v
Ameriki prodal že 3 milijo-
ne izvodov svojega najnovej-
šega albuma The Eminem
Show.
R. Kelly, ki je obtožen so-
delovanja v otroški pornogra-
fiji, se v javnosti zagovarja s
pomočjo glasbe. Pesmi, v ka-
teri Kelly govori o krivici, ki
se mu menda godi, je naslov
Heaven, I Need A Hug. Kelly-
jeva založba Ji ve Records je
pesem radijskim postajam po
Ameriki poslala v upanju, da
opere pevčevo ime. Grozi mu
15 let zapora, njegov ugled pa
je močno okrnjen. Zaradi nje-
govih mnogih spolnih škanda-
lov se Kellyjevi albumi slabše
prodajajo, pa tudi njegove pro-
ducentske sposobnosti niso več
tako iskane kot nekdaj.
Slovenski kralji ska pun-
ka Pridigarji se počasi po-
slavljajo od studia, kjer kon-
čujejo njihov peti samostoj-
ni izdelek z naslovom Vse ali
več. Plošča bo svoj izzid pri
Ohoho Records dočakala v
m.esecu septembru, do takrat
pa se imajo Pridigarji namen
pojaviti na kar nekaj koncert-
nih odrih.
Moby se pripravlja na iz-
dajo drugega singla iz svoje-
ga novega albuma 18, 10. ju-
lija pa se bo odpravil na sve-
tovno turnejo. Nov single bo
izdan 19. dni po začetku tur-
neje, torej 29. julija, slišal pa
bo na ime Extreme Ways. Kaj
kmalu lahko pričakujemo tu-
di videospot.	SŠ
Eminem
R. Keliv
Pridigarji
Moby
20 vročih rc
Št. 24. - 27. junij 2002
glasba
25
Še ena dekliška
skupina
Celjsko območje je prava
zakladnica ženskih narod-
no-zabavnih skupin. Na
glasbeni prireditvi Vitezov
Celjskih v okviru celjskih
Knežjih noči se je na par-
kirišču Knežjega dvorca
predstavila nova dekliška
skupina, Zapeljivke.
Pred osmimi leti so na po-
budo Jožeta Žlausa začele de-
lovati Vesele Štajerke, kate-
rim so se kasneje pridružile
Mlade frajle, lani in letos pa
še Navihanke (zmagovalke fe-
stivala Vurberk 2002) in Pol-
ka punce (zmagovalke ob-
činstva na festivalu v Škofji
loki). Zapeljivke so tako že
peta dekliška skupina, po ko-
maj treh mesecih skupne vad-
be pa že neverjetno solidno
igrajo. Moči so združile Mo-
nika Mlinar s Šentjanža nad
Mozirjem, ki igra harmoni-
ko, Jasna Rozman iz Sloven-
skih Konjic z ritem kitaro, Re-
nata Novak iz Žuženberka, ki
poje, in Lidija Bonifer iz Ivanč-
ne gorice, ki igra bas kitaro.
Njihov program je pester
in sestavljen iz melodij mno-
gih priljubljenih slovenskih
ansamblov, zaigrale pa so tudi
lastno melodijo Uživaj vsak
dan. Brez dvoma je pred Za-
peljivkami, ki trenutno de-
lajo brez mentorja (največ
jim pomaga oče Monike Mli-
nar, Martin), še lepa prihod-
nost, če bodo vestno delale
in poiskale svojo po, ne pa
posnemale že obstoječe žen-
ske skupine.
TONE VRABL
Letos je en' luštn' let'
šentjurski muzikanti so
po daljšem času v svojem
petem letu delovanja izda-
li drugo kaseto in zgoščen-
ko s prijetnim naslovom Le-
tos je en' luštn' let'. Tudi ta
izdelek so posneli v studiu
Zlati zvoki, predstavili pa
na uspešni prireditvi v kul-
turnem domu v Gorici pri
Slivnici ob sodelovanju
mnogih gostov.
Posneli so enajst večinoma
starejših pesmi, ki se jih ra-
di spominjajo starejši ljubi-
telji te zvrsti glasbe. Slednjo
Šentjurski muzikanti ohra-
njajo z veliko ljubeznijo. V
skupini igrajo dva prava glas-
bena veterana, ljudska mu-
zikanta Franc Jazbinšek in
Franc Šuster, ter dva mlajša
glasbenika Beno Pečar in Du-
šan Štarkel. Dobro igranje je
dopolnjeno s prijetnim pet-
jem, tako da so z izdelkom
lahko zadovoljni tako Šent-
jurski muzikanti kot poslu-
šalci.
Šentjurski muzikanti ohra-
njajo naše dragoceno ljudsko
glasbeno blago, zato je nji-
hovo početje še toliko bolj
dragoceno in hvalevredno. Po-
drobneje jih bomo predsta-
vili v glasbeni oddaji 458. Vr-
tiljak polk in valčkov na Ra-
diu Celje, ki bo 8. julija.
V Nazarjih je bil tretji predizbor za sode-
lovanje na Zlati harmoniki (ta bo 7. septem-
bra na Ljubečni), ocenjevalec Tomaž Guček
pa je med osemindvajsetimi harmonikarji
za nastop v dveh polfinalih izbral šest har-
monikarjev in enega veterana. Četrti prediz-
bor v Sevnici je ocenjeval Zoran Kolin, med
sedemnajstimi harmonikarji pa je polfinali
izbral štiri harmonikarje in veterana.
Harmonikarji nastopajo v štirih kategori-
jah, veterani pa v enotni kategoriji. 29. ju-
nija bo predizbor v Studencu pri Sevnici,
30. junija pa na Babni gori.
TV
Kvintet Dori v Ameriici
Kvintet Dori je včeraj od-
potoval na doslej najdaljšo
turnejo v Ameriko, od koder
se bo vrnil 10. julija. Fantje
so se na pot odpravili dobro
pripravljeni in z novimi po-
snetki, s katerimi bodo prav
gotovo razveselili mnoge v
Ameriki živeče Slovence in
druge prijatelje slovenske na-
rodno - zabavne glasbe.
Kvintet Dori se že nekaj let
uvršča med najbolj priljub-
ljene ansamble v Sloveniji,
kar pove tudi podatek, da so
zadnjih nekaj let redno zma-
govali v naših radijskih od-
dajah, zlasti Domačih 5 in
Domače 4. Na fotografiji od
leve Boris in Marko Razbor-
šek, Anti Gubenšek, novi član
Boštjan Per iz Mengša in Pri-
mož Razboršek.
TV
» med
notami
•	Ansambel Veseljaki iz
Dobja je dočakal izdajo pr-
ve kasete in zgoščenke Poz-
drav Dobju. Njihov glasbe-
ni prvenec je že v prodaji.
•	V nedeljo, 30. junija, bo
ob 15. uri v dvorani Kmetij-
ske zadruge v Petrovčah
predstavitev nove kasete in
plošče Čez Savinjčane jih ni
ansambla Savinja. Gostje an-
sambla bodo ansambli Jurij,
Simona Gajška, Veseli Pru-
hovčani, Jože Bohorč s pri-
jatelji in Viktorija. Predpro-
daja vstopnic je v trgovini
Bala v Petrovčah ali po tele-
fonu pri vodji ansambla Mit-
ji Jankoviču 031-675-110.
•	Franci Zeme iz Vojni-
ka bo predstavitev svoje naj-
novejše kasete in zgoščenke
pripravil 21. julija pri gostiš-
ču Kocman v Šentrupertu nad
Laškim. Njegovi gostje bo-
do Marjan Drofenik, Vitezi
celjski, Tremarski dukat z
Rečiškimi pevci, Vaški vese-
ljaki in Zvončki s Podvolov-
jeka, ki jih vodi Bojan Ze-
me.
•	Mladi Simon Gajšek iz
Šentjurja se bo sredi julija
odpravil na prvo snemanje
v studio Zlati zvoki. Pripra-
vil je pet lastnih skladb, za
katere sta tekste napisala Ve-
ra Šolinc in Peter Frece. Si-
mon Gajšek se je začel uči-
ti igranja harmonike pri
Stanku Mikoli, v juliju pa
se namerava udeležiti dveh
tekmovanj, 7. julija 10. sre-
čanja mladih glasbenikov na
Dolgi gori in 28. julija 30.
Pokaži, kaj znaš v Dobju.
vrtiljak polk in
valčkov
Št. 26 - 27. junij 2002
26
t v vodic
ne preslisite na radiu celje
ČETRTEK, 27. JUNIJA, OB 12.15:
ODMEV
Se sončite goli?
Zadnjo oddajo Odmev pred poletnimi po-
čitnicami bomo posvetili naturizmu, ki se je
nekoč imenoval nudizem. Kako se preživlja-
nje počitnic ali popoldnevov ob obali tako
imenovanih nudističnih plaž oziroma FKK-
jev razlikuje od »običajnega« letovanja? So
člani celjskega društva Venera, ki so se izza
Savinje prestavili ob obalo Šmartinskega je-
zera, končno našli svoj mir? In koliko Slo-
vencev bi se odločilo za nudizem? Odgovore
na vsa ta vprašanja bomo skušali najti v odda-
ji, ki jo bo vodila Alma Maruška Sedlar, vi pa
ste vabljeni, da sodelujete s svojimi mnenji.
PETEK, 28. JUNIJA, OB 14.30:
RAZDELIMO SI SREČO - FINALNA
ODDAJA
Tri tedne ste lahko sodelovali v naši
nagradni igri, v kateri smo podelili več
kot 150 dnevnih nagrad, jutri pa bomo
igro zaključili s žrebanjem glavnih na-
grad. V oddaji bomo razdelili 1.000 ste-
klenic Radenske, 1.000 pločevink piva
Pivovarne Laško, 500 steklenic piva Ne-
topir, 500 steklenic Ode in 500 stekle-
nic Radenske. Igrica Razdelimo si srečo
pa še ne pomeni konec nagradnih iger
na Radiu Celje, saj že pripravljamo no-
vo oddajo, ki se bo začela v začetku pri-
hodnjega meseca.
Poletni program Radia Celje
v ponedeljek začenjamo
s poletno radijsko shemo,
ki jo .lahko na kratko opi-
šemo z besedami: več glas-
be, manj govora! V juliju in
avgustu bomo tako ukinili
večino radijskih oddaj, ki
se bodo jeseni seveda vrni-
le v program še boljše, ne-
katere pa bomo tudi neko-
liko spremenili. V poletnih
mesecih tako ne bo naše in-
formativne oddaje Utrip s
Celjskega in naših najbolj
odmevnih oddaj Odmev in
Tarča. Ne bo otroških od-
daj Puli Cool in V vrtec na
obisk, oddajo Pop čvek bo-
ste lahko poslušali le enkrat
tedensko in sicer ob četrt-
kih ob 10.10, medtem ko ve-
černe oddaje ob sredah ob
19.20 v poletnem času ne
bo. Prav tako ne bo oddaj
Iz županove pisarne. Zdrav-
ju prijazne minute. Radi ste
jih poslušah. Zeleni val. Do-
bra godba, Saute Surmadi,
Poglejte v zvezde - z Gor-
dano in Dolores, Živimo le-
po s Sašo Einsiedler, Znan-
ci pred mikrofonom in kvi-
za Biti ali ne biti.
Oddaje^
ki jih boste
poslušali tudi
poleti:
Pop čvek - oddaja z glas-
benimi gosti - vsak četrtek
ob 10.10.
Filmsko platno - oddaja
o filmu - vsak četrtek ob
14.20.
Študentski servis - po-
nudba vseh mladinskih in
študentskih servisov v celj-
ski regiji - ob petkih ob
19.30.
Ponedeljkovo športno do-
poldne - vsak ponedeljek od
9. do 10.30 ure.
Mali o - vsako sredo ob
13.30.
Poleti vas bo torej na Ra-
diu Celje zajel val svežine in
dobre glasbe, poleg tega pa
vam obljubljamo vsako uro
glasbene želje in veliko po-
letnih nagradnih iger. Naši
novinarji se vam bodo ogla-
šali iz zanimivih poletnih
točk, pripravljali bomo an-
kete in poletno obarvane
kontaktne oddaje. Bodite to-
rej z nami tudi v poletnih me-
secih!
TEDENSKI SPORED inilMtilU 90,6 95,1 95,9 100,3
ČETRTEK, 27. iuni|a
5.00 Začetek jutranjega progroma, 5.30 Narodno-zobavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10
Med zoprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek,
11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.20 Odmev, 14.00 Utrip s
Celjskega, 14.20 Filmsko platno, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kroniko, 17.45 Jack pot,
18.00 Ponovitev oddaje Odmev, 19.00 Novice, 19.10 Večer-
ni program, 19.30 Poglejte v zvezde ■ z Gordono in Dolores,
24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih
radijskih postaj Slovenije
PETEK, 28. junifa
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutronja kronika RaSlo, 7.40 Tečoj-
nico, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot,
9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo,
Terme Zreče, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Tarčo,
13.40 Halo, Zdravilišče Loško, 14.00 Utrip s Celjskega,
15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00
Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice,
19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00
Minute za di(v)iake, 23.00 Dee Jay Time, 24.00 SNOP -
skupni nočni program lokolnih in regionalnih radijskih po-
staj Slovenije
SOBOTA, 29. iuni|a
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zobavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko RoSlo, 7.40 Tečajnica, 8.00
Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00
Novice, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo po-
poldneva, 15.00 Šport dones, 15.30 Dogodki in odmevi RoSlo,
17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
program, 23.15 Oddajo Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00
SNOP - skupni nočni pro^rom lokolnih in regionalnih radijskih
postaj Slovenije
NEDEUA, 30. funifa
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-za-
bavno melodijo tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poro-
čilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutronja kronika Ra-
Slo, 8.00 Poročila, 8.45 Jock pot, 9.15 Luč sveti v temi,
10.00 Novice, 10.10 Znonci pred mikrofonom, 11.00
Domačih 5, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi,
20.00 Glasbo iz studia Radio Celje, 24.00 SNOP -
skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih
postaj Slovenije
PONEDEUEK, 1. lulifa
5.00 Začetek jutronjega programa, 5.30 Narodno-zobavna
melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45
Horoskop, 7.00 2. jutronja kroniko RaSlo, 7.40 Tečajnico, 8.00
Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.10 Ponedelj-
kovo športno dopoldne, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00
Novice, 12.15 Bingo jack, 13.15 Bingo jack, 14.00 Regijske
novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
17.00 Kronika, 18.00 Vaše najljubše, 19.00 Novice, 19.10
Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP -
skupni nočni program lokalnih in regionolnih radijskih postaj
Slovenije
TOREK, 2. Iuli|a
5.00 Začetek jutronjego programa, 5.30 Norodno-za-
bovno melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo
OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo,
7.40 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje,
8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice,
14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogod-
ki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00
Novice, 19.10 Večerni program, 24.00 SNOP - skupni
nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj
Slovenije
SREDA, 3. lulifa
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zabov-
no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko RoSlo, 7.40 Tečaj-
nico, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot,
10.00 Novice, 11.00 Novice, 12.00 Novice, 13.30 Moli O,
14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki
in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jock pot, 19.00
Novice, 19.10 Večerni program, 24.00 SNOP - skupni
nočni program lokalnih in regionolnih radijskih postaj Slo-
venije
Št. 26. - 27. junij 2002
tv vodic
27
Št. 26 - 27. junij 2002

tv vodic
Št. 28. - 27. junij 2002
tv vodic
29
Št. 29. - 27. junij 2002
30
[[nasveti
kaj bi danes kuhali
Lahki prigrizki
Piše: MAJDA KLANŠEK
Naslov rubrike tokrat ni
najbolj v skladu z vsebino
nasvetov, saj vam za spre-
membo ne ponujamo recep-
tov za dolgotrajno pripra-
vo hrane ob vročem štedil-
niku. Tokrat lahko name-
sto kosila ponudite lahke
prigrizke, ki jih pripravite
hitro in enostavno.
Ribja solata s
sadjem
Potrebujemo: 500 g ribje-
ga fileja, 2 pomaranči, 1 ki-
slo jabolko, 1 banano, 125 g
majoneze, sok 1 limone, 20
oliv, polnjenih s papriko; za
okras: 16 do 20 oliv, polnje-
nih s papriko.
Ribje fileje zdušimo do
mehkega, ohladimo in natr-
gamo na drobne koščke. Ja-
bolko olupimo, mu odstra-
nimo peške in ga tako kot po-
maranči narežemo na drob-
ne koščke, banano pa nare-
žemo na srednje debele ko-
lobarje. Majonezo zmešamo
z limoninim sokom in z na
tanke kolobarje narezanimi
olivami, primešamo sadje in
na koncu previdno vmešamo
še ribe. Solato okrasimo s ce-
hmi olivami, polnjenimi s
papriko.
Zelenjavni
namaz
Potrebujemo: 250 g gove-
jega in svinjskega fileja, 2 če-
buli, 2 paradižnika, 1 do 2
zeleni papriki, 100 g svežih
šampinjonov, 30 oliv, polnje-
nih s papriko, 4 rezine gau-
da sira, 4 rezine črnega kru-
ha, 1 žličko sladke rdeče pa-
prike, sol po okusu, mlet po-
per.
Meso narežemo na tanke
rezine in popečemo v vroči
maščobi. Dodamo na kocke
narezano papriko in seseklja-
no čebulo ter pražimo 5 mi-
nut. Nato dodamo še olup-
Ijene in na kocke narezane
paradižnike, očiščene šam-
pinjone ter na kolobarje na-
rezane olive Dušimo še 5 mi-
nut in po okusu začinimo.
Medtem popečemo rezine
kruha, porazdelimo po njih
dušeno meso in zelenjavo, na-
ložimo po vrhu sir in posta-
vimo v prej ogreto pečico. Pe-
čemo tako dolgo, da se zač-
ne sir topiti. Gratinirane
kruhke okrasimo z nareza-
nimi olivami.
Obloženi
krahki z
olivami
Potrebujemo: 4 rezine
toasta ali belega kruha, 80
g masla, 4 sardelni filete, 4
žlice sladke smetane, 1 žli-
co naribanega hrena, 4 re-
zine pršuta, 4 rezine dim-
Ijenega lososa, 4 rezine sa-
lame, 1 jajce; za okras: 4 ve-
jice petršilja, sesekljan ko-
per, 8 do 10 oliv, polnjenih s
papriko.
Priprava: kruhove rezine
diagonalno prerežemo. Sar-
delne filete drobno seseklja-
mo, zmešamo z maslom in
namažemo na nekaj kruho-
vih rezin, ki jih obložimo na-
to s pršutom. Zmešamo hren
in sladko smetano, namaže-
mo na kruh in obložimo z
dimljenim lososom. Jajce tr-
do skuhamo, olupimo in na-
režemo na osem delov. Z ma-
slom namažemo preostale
kruhove rezine in jih oblo-
žimo s salamo in trdo kuha-
nim jajcem. Vse obložene
kruhke okrasimo še z nare-
zanimi olivami, koprom in
peteršiljem.
Sirova krema na krekerjih
Potrebujemo: 400 g polnomastnega sirčka, 1 žličko soli, 1 žličko limoninega soka, 5 do
6 kapljic tabasca, 2 jajci, približno 25 krekerjev; za okras: 25 oliv, polnjenih s papriko, 2
žlici vloženih čebulic, 50 g kaviarja, 1 zeleno papriko.
Sirček dobro zmešamo z začimbami. Trdo kuhana jajca olupimo, pretlačimo rumenja-
ke skozi sito in jih zmešamo s sirčkom. Tako pripravljene kremo nadevamo v brizgalno
vrečko in jo naljrizgamo na krekerje. Nabrizgane kupčke okrasimo z razpolovljenimi
olivami, čebulicami, kaviarjem in sesekljano papriko.
Okusne in
zdravilne jagode
Jagode in ostalo jagodiča-
sto sadje so pravi vrelec zdrav-
ja in vitalnosti, pomembno in
učinkovito varovalno živilo,
bogato z vitamini, minerali,
rastlinskimi beljakovinami in
sadnimi sladkorji, pa tudi z
vodo in vlakninami.
Jagode, ki jih ne priporo-
čajo bolnikom s strogo die-
to (ki izključuje to vrsto sadja
oziroma pri boleznih preba-
vil sveže sadje nasploh), aler-
gikom in dojenčkom v naj-
nežnejši dobi, je najbolj pri-
poročljivo uživati čimbolj
sveže (najbolje takoj, ko jih
naberemo), hranimo pa jih
na hladnem in temnem pro-
storu (izjemoma tudi v pre-
dalu za sadje in zelenjavo na
dnu hladilnika). Na sobni
temperaturi so najbolj oku-
sne in aromatične, pa tudi
najlažje prebavljive. Mrzle
pa so brez specifične arome
in značilnega, žlahtnega oku-
sa. Pred serviranjem jih le do-
bro oplaknemo in jih ne drg-
nemo, mencamo ali celo na-
makamo v vodi.
Poleg številnih koristnih
snovi vsebujejo jagode tudi
kininu sorodno substanco, t.
i. fragarijan (fragarianum),
ki pri nekaterih ljudeh pov-
zroča alergično reakcijo. V
kolikor ta ni preveč burna,
poskusite jagode uživati z jo-
gurtom, skuto, kislo ali slad-
ko smetano (zlasti slednja
nevtralizira alergene v jago-
dah in jih naredi organizmu
prijaznejše).
Obenem jagode, ki pogosto
povzročajo alergijske spre-
membe na koži (koprivnica,
urtikarija), priporočamo bol-
nikom z ledvičnimi kanmi ali
peskom v urinu in rekonvales-
centom. Jagodne kure so ko-
ristne tudi pri hujšanju (slad-
ke, okusne, lahko prebavljive
in nizkokalorične), čiščenju in
razstrupljanju organizma,
uričnem artritisu (putiki, pro-
tinu), kjer lahko že običajna
jagodna kura prinese znatno
ublažitev težav (bolečine, ote-
kline, okorelosti in ostalih
vnetnih sprememb, posledic
povišane koncentracije sečne
kisline v organizmu).
In kako shranjujemo jago-
de? Ker so jagode sila občut-
ljivo sadje, obenem pa kljub
temu običajno ne moremo
naenkrat pospraviti vsega pri-
delke in so zaloge na prostem
hitro pokvarljive, zlasti pa,
ker nam skledica slastnih rde-
čih jagod diši tudi sredi naj-
hujše zime, jih lahko shra-
nimo za čas, ko tega svežega
sadja ni na voljo. Jagode vku-
havamo, vlagamo v kis in al-
kohol, sušimo (redkeje) in
zamrzujemo.
Št. 30. - 27. junij 2002
nasveti
31
Kreativni elcsperiment
med grajsifimi zidovi
Toplo, barvito dobrodošli-
co poletju so v soboto zvečer
na laškem gradu Tabor pri-
pravili mladi modni navdu-
šenci, bodoči slovenski modni
oblikovalci. Skupina kreativ-
nih entuziastov, ki se z us-
tvarjanjem modnih oblačil še-
le spoznava in prekipeva od
različnih oziroma spreminja-
jočih se pogledov na modo,
je svoje vizije strnila v mod-
no revijo z naslovom Ekspe-
riment.
Nadvse simpatično so ob po-
moči staršev in številnih spon-
zorjev, ki imajo v teh vse pre-
več destruktivnih časih še ved-
no posluh za mlade z željo po
ustvarjalnosti, »eksperimenti-
rali« Nika Bajžel, Bronja Do-
lamič, Erik Dovgan, Tamara
Dordič, Maša Greben, Anita
Hrastnik, Sara Jamakovič,
Tea Lipovšek, Renata Plavo-
tič. Barbara Romih, Franja
Škoda in Martin Ščuka.
Kljub rdeči niti, ki je mladi
niso želeli vplesti v predstavo,
je osnovna sporočilnost obla-
čil, postavljenih v nostalgič-
no romantično grajsko kuli-
so, vendarle govorila podob-
no zgodbo. Zgodbo o recikla-
ži, združevanju naravnih in
umetnih materialov, brskanju
po preteklih modnih vzdušjih
in istočasno poigravanju s fu-
turističnimi elementi, ki bo-
do nemara krojili naš modni
jutri.
Revija je bila razdeljena v dva
dela in sicer v segment z nos-
Ijivimi, pret-a-porter oblačili ter
avantgardnimi eksperimenti, ki
so zajemali druženja jeansa s
krznom, lanu z nojevim per-
jem, plastificiranih materialov
s steklom in celo - čisto pravi-
mi zgoščenkami, ki frfotajo z
oblačila namesto volancev...
Tisti mladi, ki so se odloči-
li letošnje poletne počitnice za-
jemati razigranost z veliko žli-
co; tudi iz velikega koša no-
vomodnih domislic, so lahko
v videnem ujeli kakšen nav-
dih, idejo tudi zase.
Da je poletje v znamenju
jeansa; materiala, ki je po le-
tih starček, po videzu pa še ved-
no mladenič, se ve. Tudi v so-
boto se je na preprosti, a efekt-
ni sceni z modrimi razbitimi
stekleničkami in belimi vreč-
kami v njih, to potrdilo. Tren-
dovsko vzdušje so pričarala hit
oblačilca letošnje sezone; sen-
zualni korzeti, barvno pa zao-
krožili kremasti in periasti od-
tenki z retro vzorci in moulin
efekti. In za večerni žur? Rde-
če-čma favorizirana barvna na-
veza tega trenutka!
Kaj bi ob tem, da zaplo-
skamo ideji o tovrstnih pri-
reditvah, še lahko dodali? Da
je moda glasnica, odsev de-
janske družbe oziroma na-
mig na tisto, kar v njej pri-
manjkuje. In v naši družbi
primanjkuje sproščenosti,
dobre volje, življenja! Ne-
kaj prvega, drugega in tret-
jega je v soboto na laškem
gradu zagotovo bilo. In to je
že tudi nekaj...
Maša Greben, ki je imela s Teo Lipovšei( kot domačinka tudi največ
organizacijskih opravil, je svoj model prepustila manekenki.
Tea Lipovšek, Laščanka, ki je svoj model tudi sama predstavila
občinstvu.
Pripravila:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Št. 31. - 27. junij 2002
32
FILM
Junaki
slovenskega filma
Kdo so in kaj jih naredi junake na slovenskem celuloidu?
Tako kot je zgodba slo-
venskega filma pretežno
miniaturna, so glavni ju-
naki propadli mali ljudje
brez posebnih idej... Skrčen
pregled bi bil takšen:
Brezno se dogaja na depre-
sivnem podeželju, med pre-
maganimi ljudmi. Stereotip je
o propadlem umetniku (če-
prav njegova žena pleše na nje-
govem grobu), Blues za Saro
o propadlem detektivu. Juna-
ki Pomo filma še porniča ne
zmorejo posneti, njihova ideja
velike ljubezni pa je neplača-
ni seks s prostitutko. Junaka
Zadnje večerje sta norčka, ki
bežita s kamero in znova naj-
deta prostitutko, Carmen pa
je še ena od njih. Oda Prešer-
nu je o propadlem poetu, ki
mu zbeži ženska. Kruh in mle-
ko je o poskusu ozdravitve in
ponovnem propadu pijanca.
V leni je o faliranih študen-
tih, Barabe o sociali, Jebiga
o luzerjih, edina zmaga Ljub-
ljane je ta, da junak ne nare-
di samomora. Še celo Varuh
meje, ki naj bi bil o izkušnji
in spremembi zaradi nje, pri-
stane pri zamegljenem posils-
tvu, ki ga morda ni bilo, mor-
da pa je bilo zaželeno, in in-
dividualnosti, ki razočarano
pleše sama; pri neuspehu in
negotovosti. Večino teh juna-
kov naredi za junake dejstvo,
da preživijo. In morajo biti
srečni s tem. Moto večine je
ostajanje na mestu. Ambici-
ja? Učenje na izkušnjah? Po-
zabite.
Vse zapisano ne pomeni,
da slovenski film ne sme bi-
ti mali film; med naštetimi
(in nenaštetimi) je dovolj do-
kazov, da je dober film lah-
ko vse tisto, kar mu je nuj-
no biti. In če mu je nujno,
potem tudi sme. Biti tudi mali
film. Toda med naštetimi (in
nenaštetimi) je dovolj pone-
srečenih filmov, in to ustvar-
jalcev, katerih motiv je očit-
no gledanost. Ta paradoks za-
dostuje, da se vprašamo, če
je ravno mali film vedno nuj-
no izhodišče za toliko sce-
naristov/režiserjev, da se
približajo svoji publiki. Pub-
lika se s tem očitno ne stri-
nja. Zdi se, kot da imajo slo-
venski filmi in slovenski ljudje
preveč različna mnenja. Kot
da se med njimi kuha oziro-
ma ponavlja zamera, ki se vle-
če tja iz konca osemdesetih,
začetka devetdesetih. Temu
je kriv tudi Ijubezensko-so-
vražni odnos do ameriškega
komercialnega filma in priz-
navanje/vzpostavljanje potre-
be po komercialnosti ali to-
talen beg od nje. Toda to - ali
totalna oddaljitev od zapo-
vedi pripovedovanja ali po-
lovično poslovenjenje tujih
zgodb - nista načina, ki bi
učinkovala. (Slava vsem iz-
jemam.)
Resnici na ljubo je polo-
žaj mnogo boljši, kot je bil v
začetku devetdesetih. Mno-
gim tedanjim filmom se je
dalo očitati nepoznavanje fil-
ma kot izraznega sredstva. V
tem pogledu in v povprečju
slovenski film zanesljivo na-
preduje. Bo pa počasi nasto-
pil čas, ko se bo moral opri-
jeti nekaterih zamisli, neka-
terih velikih junakov, ki kar
čakajo na vizualizacijo. Kje
je odsekani triler o gospodar-
skem kriminalu; kje je poli-
tični krimič o kopičenju bo-
gastva med desetdnevno voj-
no; kje je-glasbena pravljica
o vzponu kakšnega »izmišlje-
nega« D.J.-ja; kje je akcijska
življenjska zgodba »izmišlje-
nega« alpskega smučarja, pr-
vaka; kje je grenko sladka ko-
medija o tegobah tranzicije?
Ali pa, da zajamemo stvari
iz .druge perspektive: kje so
navadni ljudje v spoprijema-
nju z vsakodnevnimi težava-
mi? Tudi to bi bil - očitno
precej neljub - izhod iz na-
štetih pomanjševalnic.
PETER ZUPANC
Varuh Meje Maje VVeiss
Ljubljana Igorja Šterka
Bal smrti
Bal smrti se ple-
še trpko in poča-
si; je pač ples ame-
riškega juga. Čus-
tva se kuhajo dol-
go, ko pa izbruh-
nejo, so kot vihar
Preteklost je tista,
ki ima izjemen vpliv na se-
danjost - tudi zadnjo sceno
filma izzove pogled s poko-
pališča (manjka samo še kak
z verigami rožljajoči duh).
Junaki so trdi, robati, na-
silni, predsodkov polni. Ka-
tarze nastopajo preko po-
srednikov. Očeta ne zaboli
sinov samomor tedaj, ko se
ta zgodi; bolečina se pojavi
skoraj v obliki impotence te-
daj, ko si skuša vzeti prosti-
tutko, katero je najemal tu-
di sin. Potreba po bližini, po
sočustvovanju, se šele sčaso-
ma - in šele ta potreba - ize-
nači s seksom. »Make me
feelgood,« stoka Halle Berry
stoičnemu Billyju Bobu
Thorntonu, ko jima komaj-
da uspe iz (ne) naključnih do-
tikov in čvekanja skočiti drug
drugemu v objem. »Napol-
ni me,« bi lahko prevedli sta-
vek, in ne bi se zmotili - pa
ne zaradi telesnosti, temveč
zaradi praznine, ki zija od
povsod, ki straši z vseh stra-
ni filma.
Izraz Bal smrti pomeni ure-
sničenje zadnje želje zapor-
niku, ki čaka na električni
stol. Noč prej ga odpeljejo na
žur in mu privoščijo vse, kar
se mu privoščiti da, poanta
pa je, da v tej noči nihče ne
omenja tega, kar je storil. Kot
seHaLle odloči, da ne bo Thorn-
tonu omenjala, da je odkri-
la, da je on krvnik njenega
moža, ki je bil prav takšen
zapornik. Itak ple-
šeta Bal smrti.
Itak bosta umrla.
Itak je pokopališ-
če takoj zraven, in
preteklost je zanju
enaka kot prihod-
nost: smrt.
V tej pojasnitvi naslova se
kaže formula, po kateri bo
film napolnil praznino. In
v načinu napolnjevanja
praznine se film zruši, kljub
vsem dobrim začetkom. Po
vsej praznini in togosti in
molku se bo znova kar mol-
čalo in pozabilo na preteklost
in enostavno odpuščalo ne-
kaj, kar morda niti zamere
ne bi smelo sprožiti? Po vsem
dolgoletnem rasizmu in to-
vrstnih vzrokih za medseboj-
no zamero se bo Thornton
enostavno spremenil v moš-
kega, ki mu le malo manj-
ka, da bi milo prosil Halle
za dovoljenje, če lahko po pr-
stih hodi mimo nje? In to, da
se Thornton spremni v tak-
šnega moškega, naj bi bilo v
povezavi z ostalimi robovi in
krožnicami njunega odnosa
in nastavek za srečni konec?
Noja...
Če v tem koncu slutite vpli-
ve romanc, slutite prav; ra-
zočaranje je po tistih začet-
nih hiper realističnih osno-
vah in hrabro vztrajnih po-
stavitvah kamere (snemanje
junakov v zrcalu ali v steklu;
tako blizu so si, a tako da-
leč; tolikokrat se gledajo, a
se ne vidijo) še toliko večje.
In tale polnost ima okus še
večje praznine.
PETER ZUPANC
Ocena: 5/10
CELJSKIH 5 PRVAKOV
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (17. 6. do 23. 6.)
Gremo v kino!
Kariera Jodie Poster (Soba za paniko) je leta 1976 z Ro-
bertom De Nirom blestela v kultnem filmu Martina Scorse-
seja. Naslov filma je seveda Taksist. Nagradno vstopnico
dobijo Miran Palir iz Zg. Hudinje ter Betka Petrovič in
Slavko Kamenik iz Celja.
26. nagradno vprašanje: Billy Bob Thornton (Bal smr-
ti) je poročen z igralko, ki ima menda najbolj seksi ustnice
na svetu. Katero?
Odgovore na dopisnici
pošljite na Novi tednik, Pre-
šernova 19, 3000 Celje, do
ponedeljka, 1. julija (do ta-
krat morajo prispeti!). Ne
pozabite nalepiti kupona in
napisati naslova. Izžrebali bo-
mo tri dobitnike vstopnic za
ogled filma.
PRIHAJATA
Vse za sina
Domestic Disturbance
IGRAJO John Travolta, Vince Vaughn, Ten Polo, Mat
0'Leary, Steve Buscemi
REŽIJA Harold Becker
SCENARU Lewis Colick
ZVRST triler
DOLŽINA 92 minut
Frank Morris [John Travolta) se sooča z drugo poroko
svoje nekdanje žene, ki bo v nov dom odpeljala njunega
uporniškega in lažnivega sina Dannyja. Njegov novi očim
Rick Barnes, priseljenec s slovesom bogatega mestnega do-
brotnika, naj bi mu nudil, kar mu Frank ne more. Tik pred
poroko začne Danny pripovedovati zgodbe o očimu, ki so
vse bolj vznemirjajoče. Frenk je vse bolj vznemirjen - naj
verjame sinu, ki slovi kot lažnivec in osumi Barnesa. Danny
začne pripovedovati o umoru, ki naj bi ga storil ugledni
meščan, Frenk pa spozna, da mu je ostalo le še malo časa in
da lahko z oklevanjem ogrozi sinovo življenje
Sestre
Sorority Boys
IGRAJO Barry Watson, Michael Rosenbaum, Harland i
Williams, Melissa Sagemiller in Heather Matarazzo
REŽIJA Wally Wolodarsky
SCENARIJ Joe Jarvis, Greg Coolidge
ZVRST komedija
DOLŽINA "93 minut
Davea iBarry Watson), Adama [Michael Rosenbaum) in
Dooferja [Harland Williams) zaradi suma kraje denarja
izključijo iz študentske bratovščine. Znajdejo se na cesti,
osovraženi in brez prebite pare. Če hočejo trije moški šovi-
nisti in lomilci src preživeti in dokazati nedolžnost, morajo
postati ženske. Z malo šminke in preobleke postanejo DaisV-
Adina in Roberta, članice študentske sestrščine. Med bolj
ali manj uspešnim bivanjem z dekleti začnejo spoznavati
nežnejši spol in njihova donjuanovska preteklost se jim kmalu
maščuje. A vse še nekako gre, dokler se Dave ne zave, da j^
predsednica sestrščine Leah [Melissa Sagemiller) njegovo
sanjsko dekle...
Št. 32. - 27. junij 2002
ZAAVTOMOBILISTE
33
Po limuzini in
avantu Icabriolet
Audi se tudi na slovenski
trg vozi z novo izvedenko A4
kabriolet. S tem avtomobilom
nadaljuje tradicijo audija 80
kabriolet, ki je luč sveta ug-
ledal leta 1991 in potem os-
tal v proizvodnji vse do leta
2000. Novi audi A4 kabrio-
let je torej naslednik tega av-
tomobila, kar pa je tudi vse.
V primerjavi z njim je opaz-
no daljši (za 207 milimetrov),
za 61 milimetrov širši, medo-
sna razdalja je pridobila omem-
be vrednih 100 milimetrov. V
dolžino je te izvedenka audija
A4 za opaznih 457 centime-
trov, še bolj opazna in atrak-
tivna pa je zunanja podoba. Ko-
ličnik zračnega upora je ob za-
prti strehi 0,30, pri odprti pa
0,33 in ker karoserija brez stre-
he izgubi veliko čvrstosti, so
se pri tovarni še posebej po-
trudili in povečali togost ka-
roserije. Tako značilnega »zvi-
janja« karoserije skoraj ni in
zato je občutek varnosti večji.
Avtomobilu so namenili dva
motorja, oba bencinska šes-
tvaljnika. Prvi pri gibni pro-
stornini 2,4-litra ponuja 170
KM pri 6.000 vrtljajih v mi-
nuti, kar zadostuje za največ
224 km/h in 9,7 sekunde do
100 km/h. Drugi je nekaj
zmogljivejši, saj pri treh litrih
gibne prostornine ponuja 220
KM. To zadostuje za največjo
hitrost 243 km/h ter pospe-
šek 7,8 sekunde do 100 km/
h. Konec leta bo kabriolet na
voljo tudi z 2,5-litrskim tur-
bodizelskim motornim agre-
gatom, še nekaj kasneje pa naj
bi ponudili še 1,9-litrsko raz-
ličico. Moč se prenaša na pred-
nji kolesni par, avto je na vo-
ljo bodisi s petstopenjskim roč-
nim bodisi s brezstopenjskim
samodejnim menjalnikom
multitronic. Prihodnje leto se
bo na trg pripeljala še izvedenka
s stalnim štirikolesnim pogo-
nom quattro.
Avto je serijsko bogato
opremljen, saj ima dve pred-
nji in dve stranski zračni var-
nostni blazini, pa številno
elektroniko za boljše vozne
lastnosti (ABS, ESP ipd.). V
primeru prevračanja se samo-
dejno sprožita varnostna lo-
ka, ki zavarujeta glave potni-
kov; deloma to nalogo oprav-
lja tudi okvir vetrobranskega
stekla. Vse kaže, da je pov-
praševaje po tem audiju pri
nas veliko, čeprav je res, da
bo uradni predstavnik tovar-
ne do konca leta slovenskim
kupcem dobavil vsega 17 av-
tomobilov. Tudi prihodnje le-
to v tem pogledu ne bo preti-
rano bolje, čeprav je verjet-
no, da bo povpraševanje te-
daj že nekoliko manjše. Zna-
ni sta tudi ceni. Tako izveden-
ko z 2,4-litrskim motorjem
ponujajo za 8,54 milijona to-
larjev, medtem ko hočejo za
različico, ki jo poganja 3,0-
litrski agregat, kar 9,6 mili-
jona tolarjev.
Na sliki: audi A4 kabriolet.
Spyderji na pregled
Italijanski Maserati se poskuša znova uveljaviti na ame-
riškem trgu, vendar jim ne gre vse po načrtih, saj je tovarna
nedavno sporočila, da bo pregledala 350 spyderjev, ker naj
bi obstajala nevarnost za napako na servovolanskem meha-
nizmu. Seveda bo Maserati pregled opravil brezplačno.
Hrošč šport edition
Nemški Volksvvagen je pripravil posebno izvedenko no-
vega hrošča z oznako šport edition. Avtomobil bo poganjal
bencinski petvaljnik s 170 KM, kolesa oziroma platišča bo-
do 17-palčna, prednji in zadnji odbijač bosta nekoliko spre-
menjena. Znana je cena za Nemčijo, kjer naj bi avto ponu-
jali za 25.300 evrov.
Juan je z minijem
Juan Pablo Montoya, voznik tovarne BMW v formuli 1,
zasebno vozi BMW (seveda) X5 4,6is. Ker pa je tovarna
pred nedavnim povila tudi novi mini, ki gre izjemno dobro
v promet, si je mladi Kolumbijec omislil tudi to vozilo, in
sicer cooperja S. Vendar ni mogel iz svoje kože, kajti motor
v njegovem avtu zmore kar 240 KM.
Fiat napovedal
reorganizacijo
Italijanski Fiat nikakor
noče z naslovnic. Očitno je,
da je v velikih težavah, za-
to je prvi človek podjetja Fiat
Auto Giancarlo Buschetti
predstavil načrt, ki naj bi pri-
pomogel k boljšemu poslov-
nemu zdravju.
Tako bo Fiat v naslednjih
letih predstavil 20 novih av-
tomobilov. Stilo se bo poja-
vil v karavanski (vveekend) iz-
vedbi, predstavili bodo zame-
njavo za pando in seicento,
prenovili multiplo in ullyse,
naredili enoprostorsko vozi-
lo na osnovi punta ipd. V pri-
hodnjih letih bodo investira-
li kar 2,4 milijarde evrov in
pospešili sodelovanje z Gene-
ral Motorsom, ki je delni last-
nik Fiata. Vsekakor je pomem-
bno, da ne bodo zaprli nobe-
ne domače tovarne, vendar naj
bi stroške izdelave zmanjšali
vsaj za pet odstotkov.
Lotili se bodo preobliko-
vanja prodajne oziroma ser-
visne mreže (v to naj bi vlo-
žili 450 milijonov evrov) in
se osredotočili na 50 najpo-
membnejših prodajnih ob-
močij predvsem v Zahodni
Evropi. Tam naj bi tržni de-
lež s sedanjih 9,6 povečali
na 10 odstotkov (do leta
2004). Zanimiva je tudi na-
poved, da bodo Alfa Romeo,
ki ji sedaj gre dokaj dobro,
bolj ločili od Fiata (ta in
Lancia sta po novem zdru-
žena v samostojno organiza-
cijsko enoto). Fiat sdlo, po-
vsem novi avtomobil, gre v
prodajo po predvidevanjih.
Letos naj bi namreč prodali
226 tisoč vozil, doslej do-
brih 67 tisoč; želijo si tudi,
da bi si v tem razredu na
evropskih trgih priborili 3,5-
odstotni tržni delež. Vseka-
kor je očitno, da se je Fiat
lotil obsežne prenove in še
bolj očitno je, da ta mora us-
peti. Drugače se utegne zgo-
diti kaj tragičnega.
Na sliki: fiat stilo.
Št. 33. - 27. junij 2002
34
nasveti
eGIasba
Pred kratkim sem se pri-
javil v spletni servis eMu-
sic {www.emusic.com) in
tako postal eden izmed ti-
stih, ki plačujejo za to, da
lahko prenašajo MP3 da-
toteke na svoj računalnik.
Nekateri prijatelji in
znanci menijo, da se mi
je dokončno zmešalo,
drugi se strinjajo z mano,
eden pa se je mi je celo pri-
družil. Na hitro vam bom
razložil, zakaj eni misli-
jo tako in drugi drugače.
MP3 datoteke smo v pre-
teklih letih najpogosteje
prenašali na naše domače
mlinčke s pomočjo progra-
ma Napster in njegovih klo-
nov. Seveda brezplačno. Ko
so Napsterju na sodišču za-
prli pipico, se je število nje-
govih klonov začelo ekspo-
nencialno množiti, pojavile
pa so se tudi nove tehnolo-
gije, ki so odvetnikom glas-
bene industrije praktično
zvezale roke. Dandanašnji
je moč preko tega ali one-
ga sistema za neposredno
izmenjavo datotek med
uporabniki še vedno dobi-
ti katerokoli skladbo, sli-
ko, kos programske opre-
me ali celo film. Ni prob-
lema. Zakaj sem se potem
sploh odločil, da bom sple-
tišču eMusic plačeval de-
set dolarjev na mesec za to,
da bom lahko dobil tisto,
kar bi samo z malce več tru-
da dobil na enem izmed
mnogih posnemovalcev
Napsterja?
Najprej zato, ker je stvar
legalna in skladbe, ki si jih
prenesem na moj računal-
nik lahko brez strahu pre-
snamem na zgoščenko, ne
da bi me kdo obtožil pirats-
tva. Potem zato, ker je glas-
ba zgledno urejena, kata-
loško razvrščene (ročk,
pop, elektronika, alterna-
tiva, punk, etno...), z enim
klikom pa se da prenašati
celotne albume. In to brez
omejitev. Kvaliteta posnet-
kov je izenačena in po pr-
vih izkušnjah {30vsem za-
dovoljiva. Nenazadnje pa
lahko na tem glasbenem
portalu o ustvarjalcih in za-
ložbah tudi kaj preberem,
kar je poglavitna prednost
pred Napsterjem in podob-
nimi servisi.
Glas proti servisu in za
mojo čimprejšnjo hospita-
lizacijo pravi, da skačem
čez vodo, kjer je most, to-
rej, da plačujem za nekaj,
kar se da po sicer sumljivo
legalni poti prav tako do-
biti brezplačno. Drugi
ključni glas proti je ta, da
ustvarjalci prav tako ne do-
bijo tistega, kar jim pripa-
da. Vendar to ni res, saj sem
osebno preveril pri enem
izmed založnikov, ki sode-
luje z eMusic. Tretji in edi-
ni glas proti, ki mu pa ne
oporekam, je, da so na vo-
ljo zgolj posnetki založb,
ki sklenejo pogodbo z eMu-
sic. Čeprav je to res in gre
v veliki meri za neodvisne
založbe, je na eMusic na
voljo preko 200.000 MP3
datotek, ki jih en sam člo-
vek v enem letu nikakor ne
more preposlušati. Torej?
Hja, odločitev prepuščam
vam. Samo še nekaj: stran
ima tudi svoj finančni ka-
veljc. Naročnino je treba
skleniti za najmanj 12 me-
secev, če želite plačevati ce-
no 10 dolarjev. Ali pa za tri
mesece, vendar je takrat na-
ročnina 15 dolarjev na me-
sec. V vsakem primeru oce-
njujem, da je stvar vredna
svojega denarja, saj sem že
v slabem tednu zapekel več
zgoščenk, kot bi jih dobil v
trgovini za celoletno naroč-
nino. Kako pa bo servis pre-
živel težke čase digitalne
glasbe, bo pokazal čas.
Vasja Ocvirk
vasja@slowwwenia.com
kozmetičarka svetuje
Pametno sončenje
Vseeno je, ali hodite ali ležite, na vročem
soncu nikoli ne bodite brez spremljeval-
cev: klobuka, sončnih očal in zaščitne kre-
me. Res je, da v gibanju lažje prenašamo
vročino, vendar pa so posledice pretirane-
ga izpostavljanja prav tako škodljive.
Plavanje v morju osvežuje, vendar se veči-
na ne zaveda, da vodne kapljice vsaj dva-
kratno odbijajo sončne žarke, kar pomeni,
da je možnost, da vas opeče, še večja. Da bi
se temu izognili, priporočam nanos vodood-
pornih zaščitnih sredstev. Po osvežitvi pa je
treba stopiti pod tuš s sladko vodo, ki bo
splaknil delce soli s kože. Pametno se je
umakniti v senco zlasti med 11. in 16. uro,
ker je takrat sonce najmočnejše in možnost
opeklin največja. Vedite, da tudi kreme z
zaščitnimi faktorji ne dajejo popolne var-
nosti, še zlasti previdni morate biti pri manjših
otrocih in zelo svetlopoltih ljudeh. Ti naj se
namažejo vsakih 20 minut in sončenje po-
daljšujejo postopoma, od 3 do 5 minut na-
prej. Odveč niso niti lahka majica, klobuk
in sončna očala. Sicer pa je najlepša in naj-
daljša zagorelost tista, ki jo pridobimo v senci.
Sončni žarki so udeleženi pri tvorbi vita-
mina D, ki pomaga pri tvorbi kalcija v ko-
steh, vendar je dovolj zmerno izpostavlja-
nje soncu. Sončenje pospešuje žal tudi na-
stajanje kožnih madežev in vsak predstavlja
potencialno nevarnost za nastanek kožnega
raka, ki je v porastu. Zato se opazujte in bo-
dite pozorni na vsako spremembo na koži.
Če dvomite, se obrnite na specialista der-
matologa.
Po sončenju ne pozabite na preparate, ki
jih najdete pod oznako apres (nega po son-
čenju).
Kozmetičarka VESNA
Čas za sprostitev
Zakaj se večina ljudi ne
zna in ne more sprostiti, so
ugotavljali švicarski stro-
kovnjaki. Ugotovili so, da
je poleg vrste, oblike in na-
čina sprostitve zelo pomem-
ben (odločilen) tudi čas.
Najprimernejša za razbre-
menitev organizma - faza raz-
bremenitve in sprostitve - je
po ugotovitvah kronobiolo-
gov (specialistov za tiktaka-
nje notranje, biološke ure)
med 18. in 19. uro. Tedaj si
organizem želi zasluženega
počitka in si prizadeva zanj,
zato mu, če je le mogoče,
po napornem dnevu tudi iz-
polnite to pričakovanje. Ve-
černe aktivnosti premakni-
te na kasnejši čas, sicer tve-
gate preobremenitev orga-
nizma, ki vpliva tudi na po-
manjkanje potrebnega ela-
na, podjetnosti, navdušenja
in zadovoljstva. Za to fazo
je značilna izrazita občutlji-
vost kože in adneksov ozi-
roma njihova dovzetnost za
zunanje vplive (primeren
čas za učinkovito kozmetič-
no nego in podobne tretma-
je). Na delovnem mestu je v
tej večerni uri opazna stati-
stično značilna rast pomot,
napak in nesreč, ki jih med
preostalim dnem ni mogo-
če registrirati. Čas je torej
dokaj neprimeren in neugo-
den za resno in uspešno de-
lo. Če le morete, si oddah-
nite in poskusite dolžnosti,
ki vas še čakajo, odložiti do
naslednjega jutra, ko se jih
boste lotili s potrebnim za-
gonom in energijo - jih hi-
treje in bolje uresničili brez
nepotrebnih zapletov.
V času, ki ga namenite
sprostitvi, se ne obremenjuj-
te s težko hrano, marveč zau-
žijte nekaj iz zakladnice ži-
vil, ki delujejo proti stresu
ter spodbujajo in pospešuje-
jo sprostitev. Jedilnik proti
stresu je bogat predvsem z
magnezijem (varuje srce
pred preobremenjenostjo - se-
zam, laneno seme, pšenični
kalčki, ovseni kosmiči, ore-
hi, soja, smokve in koruza),
vitamini skupine B (zlasti BI
v ovsenih kosmičih, polno-
zrnatem kruhu in pecivu, je-
trih) in orotsko kislino (v
umetnih preparatih).
Št. 26 - 27. junij 2002
mali oglasi - informacije
35
Št. 35. - 27. junij 2002
36
mali oglasi - informacije
Št. 36. - 27. junij 2002
informacije
37
Št. 37. - 27. junij 2002
38
za razvedrilo
Št. 38. - 27. junij 2002
informacije
39
vodnik
Gledališče
Slovensko ljudsko gleda-
lišče: 27. 6. in 29. 6. ob 21.
uri Celjski grofje, predstava
na Starem gradu. Odhodi av-
tobusov izpred SLG ob
19.30, 20.00 in 20.30. Cesta
na grad bo zaprta.
Muzej novejše zgodovi-
ne - Hermanovo gledališ-
če: 29. 6. ob 10. uri Sapra-
miška, lutkovna predstava.
Narodni dom Celje: 29. 6.
ob 20.30 Čas za spremem-
bo, gledališka komedija.
Vojašnica na poti na Celj-
sko kočo: 29. 6. ob 20.30
Eksperimentalno ambientno
gledališče - provokacija I.,
Plesno gledahšče Celje.
Zunanji lapidarij Pokra-
jinskega muzeja Celje: 29.
6. ob 21. uri Celjski meč za
sveto krono, koreodrama.
Koncerti
Knežji dvorec Celje: 27. 6.
ob 20. uri Poletni akordi.
Stari grad Celje: 28. 6. ob
20.	uri Grajski večer z Josi-
po Lisac.
Križišče Prešernove, Sta-
netove in Glavnega trga: 29.
6. ob 10.30 Zapojmo in zai-
graj mo kot nekoč.
Velenjski grad: 27. 6. ob
21.	otvoritev 18. Poletnih kul-
turnih prireditev, koncert Ni-
ke Vipotnik Rampre.
Kulturni dom Šmartno v
Rožni dolini: 28.6. ob 20.30
Moški pevski zbor Prosvet-
nega društva Šmartno v Rož-
ni dolini ter gostje ženski pev-
ski zbor iz Dobrne.
Razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje: razstava Zjutraj pred
ogledalom, otvoritev 27. ju-
nija ob 11. uri.
Galerija KC Ivan Napot-
nik Velenje: Mirjam Marus-
sig, do 3. 7.
Zdravilišče Olimje: Vlado
Parežnik, do 31.7.
Galerija Borovo Celje: Jo-
že Baracchini,do 25.7.
Avla Splošne bolnišnice
Celje: razstava Starostnik,do
1.7.
Poslovno komercialna
šola Celje: Helmut Jerak, do
1.7.
Razstavni prostor NLB Šo-
štanj: Drago Medved, do kon-
ca septembra.
Grad Slovenska Bistrica:
Jure Cekuta, do 1. 9.
Galerija sodobne umet-
nosti: Žarko Vrezec, do 6. 7.
Likovni salon: Mojca Se-
negačnik, do 29. 6.
Grad Podsreda: razstava
Okus po sUki.
Galerija Volk: Savo Kure,
do 30. 6.
Galerija likovnih del mla-
dih - Stari grad: učenci OŠ
iz Celja in Petrovč, do 15. 7.
Mestna galerija Šoštanj:
Jacques Bernard Berjac.
Celjski dom: mednarodno
društvo Otroci otrokom, do
konca meseca.
Velenjski grad: Elda Piš-
čanec, do 28. 9.
Galerija Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje:
likovna dela slikarske šole
Umbra, do 30. 6.
Dom sv. Jožefa Celje: raz-
stava Celje v novo leto, do
30. 6.
Hotel Evropa: Etol Darja
Cvikl, do 30.6.; Galerija Bo-
rovo v prodajalni Borovo raz-
stavlja Jože Baracchini, do
24. 7.
Razstavni prostor uprav-
ne zgradbe Gorenje Hamo
Ibrulj, do 20. 7.
Projektna pisarna Celje
zdravo mesto: Ivan Strmo-
le, do 12. 7.
Mladinski center Celje: 1.
7. ob 19.30 otvoritev razsta-
ve Damjane Stopar.
Osrednja knjižnica Celje:
razstava Vedute celjskih kra-
jev v 19.stoletju, do 15. sep-
tembra.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovine:
Živeti v Celju in Slovenska zo-
bozdravstvena zbirka. Herma-
nov brlog Prometna pot v Her-
manov brlog do 31.7. Stari pi-
sker Zatirani, a nikdar potep-
tani; atelje Josipa Pelikana
Josip Pelikan v planinah.
Pokrajinski muzej: Celj-
ski strop - razkošje mojstra
Almanacha in etnološka raz-
stava V podobe ujeti indigo.
Delavnice,
seminarji...
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje: 28. 6. od 10.30 do
11.30 in od 16.30 do 17.30
Živeti v Celju, demonstraci-
ja obrtnika - Urar.
Dom sv. Jožefa: od 28. 6.
do 3.7 republiška literarna šola.
Mladinski center Celje: 27.
6. od 16. do 17.30 angleščina,
od 18. do 20. ure računalniš-
ka delavnica: Auto Cad in ob
20. uri potopisno predavanje
Pepsi Sziget; 28. 6. od 18. do
20. ure računalniška delavni-
ca: Auto Cad in ob 21. uri Club-
bing KŠCR; 1. 7. od 9. do 12.
ure razstava izdelkov iz mav-
ca, ob 20. do 21. ure tae-bo;
od 1 .7. do 3. 7. od 9. do 14.
ure oblikovanje glinenih izdel-
kov in od 18.30 do 20. ure sa-
moobramba za ženske, 3. 7.
od 20. do 21. ure tae-bo.
Šmocl Laško: 27. 6. ob 15.
uri ustvarjalna delavnica.
Ostalo
Lovski dom na Svetini:
29. 6. ob 11. uri shod vete-
ranskih organizacij.
29. 6. ob 21. uri DJ večer
ob koncu šole: »Elektrošok
- rave zabava«.
kino
Mladinski center Celje:
29. 6. ob 18. uri Evropski
film, filmski večer.
Šmocl Laško: 27.6. ob 19.
uri kino Šmocl in ob 21. uri
mesec evropske komedije;
28. 6. ob 21. uri zaključek
meseca evropske komedije
(dva filma).
Union: od 27.6. do 3.7. ob
18.30 in 20.30 komedija Se-
stre; 28. in 29.6. ob 22.30
predstavi za ponočnjake, ko-
medija Sestre.
Mali Union: 27.6. do 30.6.
ob 18. uri najstniška kome-
dija Konec šole in ob 20. uri
triler. Soba za paniko.
1.7. do 3.7. ob 20. uri tri-
ler, Soba za paniko.
Metropol: 27.6. do 3.7.
ob 19.uri mladinska roman-
ca, Več kot dekle, ob
21.uri triler-drama. Vse za
sina.
Kino Šmarje pri Jelšah:
28.6. in 30.6. ob 20. uri ko-
mična drama Gosford Park.
Kino Žalec: 28.6. ob 20.30
in 29.6. ob 18.uri drama Mo-
je ime je Sam, 29.6. ob 20.30
in 30.6. ob 18.30 akcijski Ci-
vilna žrtev, 30.6. ob 20.30
drama Ladijske novice.
Podjetje NT&RC d.o.o.,
direktor: Srečko Šrot.
Podjetje opravlja časopisno-
založniško, radijsko in
agencij sko-tržno dejavnost.
Naslov:
Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03)42 25 190,
fax: (03) 54 41 032,
Novi tednik izhaja vsak četrtek.
Cena izvoda je 350 tolarjev
Naročnine: Majda Klanšek.
Mesečna naročnina je 1200
tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 28.800 tolarjev.
Številka žiro računa: 50700-601-
106900. Nenaročenih rokopisov
in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko
središče. Dunajska 5,
direktor: Ivo Oman.
Novi tednik sodi med proizvo-
de,
za katere se plačuje 8,5% davek
na dodano vrednost.
Odgovorna urednica:
Tatjana Cvirn.
Tehnični urednik:
Franjo Bogadi.
Računalniški prelom:
Igor Šarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič.
E-mail uredništva:
tednik@nt-rc.si; E-mail
tehničneaa uredništva
lehnika.iedmkco^ni-rc.si
Odgovorna urednica:
Nataša Leskovšek.
Odgovorna urednica
informativnega programa:
Sergeja Mitič.
Glasbeni urednik:
Stane Špegel.
Vodja tehnike:
Aleksander Matelič.
Telefon studia
(za oddaje v živo):
(03) 49 00 880,
(03) 49 00 881
E nia 1 radio@nt-rc.si
Uredništvo: Marjela Agrež,
Milena Brečko-Poklič,
Simona Brglez, Janja Intihar,
Bojana Jančič, Brane
Jeranko, Gregor Katič,
Sebastijan Kopušar, Mateja
Podjed. Urška Selišnik,
Branko Stamejčič, Ivana
Stamejčič, Simona Šolinič,
Tnne Vr;ihl
Opidvijd iiz.cii;c ugicjsiicgd
prostora v Novem tedniku in
Radiu Celje ter nudi ostale
agencijske storitve.
Vodja Agencije: Vesna Lejič.
Koordinator trženja:
Jože Cerovšek.
Organizacijski vodja:
Franček Pungerčič.
Propaganda: Valter Leben,
Vojko Grabar, Zlatko Bobinac,
Polona Rifelj;
Telefon: (03) 42 25 190
fax: (03) 54 41 032,
(03) 54 43 511
Sprejem oglasov po elektronski
pošti: agencija@nt-rc.si
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA
HIŠA
Telefon 492-63-56
CSD-MATERINSKI DOM
Telefon 425-63-00 in 425-63-18
Št. 39. - 27. junij 2002
40
zanimivosti
Golif kot jih je ustvaril Bog
Ob Šmartinskem jezeru odprli prvo urejeno FKK plažo v Sloveniji - 25. obletnica društva Venera
Celjsko društvo naturistov
Venera se je ob 25-letnici svo-
jega delovanja nagradilo z
FKK plažo ob Šmartinskem
jezeru. Pravzaprav je to pr-
va takšna uradna plaža v
Sloveniji, kopanje na njej pa
je zastonj. In še težav z mo-
do ni - zapovedana sta Ada-
mov in Evin kostim.
Društvo Venera v svojih vr-
stah združuje vse ljubitelje
sproščenega uživanja narave
na Celjskem. »Osemdeseta so
bila zlata doba celjskega na-
turizma. Imeli smo stalni ter-
min v dvorani Golovec, v naj-
boljših časih je imelo druš-
tvo celo 720 članov, danes jih
uradno šteje 80,« pravi Rudi
Lorenčak, ki je predsedova-
nje Veneri prevzel od Toneta
Slatenška.
»Vsako leto se udeležimo
mednarodnega srečanja Alpe
Adria v Monseni, sicer pa so
FKK kampi na Hrvaškem naj-
boljši v Evropi,« pravi Tone
Slatenšek, ki meni, da Sloven-
ci še capljamo za našimi juž-
nimi sosedi. »Čeprav zaradi
naturizma nismo nikoli ime-
li posebnih težav, na določe-
ne predsodke kaže že dejstvo,
da se nikomur na slovenski
Obali ne zdi vredno vsaj ene-
ga kotička plaže nameniti na-
turistom.« Tako slednji pač ho-
dijo dopustovat predvsem na
Hrvaško, pozimi pa se kopa-
jo v bazenih ali očiščujejo v
savnah, kjer imajo kot člani
društva dogovorjene popuste.
Nekdaj znamenita nudistič-
na plaža ob Savinji je služila
svojemu namenu kar 23 let,
vendar so se v zadnjih letih
razmere zelo spremenile. Ob
plaži je sprehajalna pot, kar
so izkoristili tudi številni »o-
pazovalci«. »Najhuje je bilo,
ko se je pred leti pokvarila či-
stilna naprava v Arji vasi. Od
takrat je kopanje v tem delu
Savinje zbujalo občutek, kot
da se kopamo v gnojnici,« pravi
Rudi Lorenčak, ki je »odkril«
novo lokacijo ob Šmartin-
skem jezeru.
Letna članarina ob vpisu
v društvo naturistov Vene-
ra je 3.000 tolarjev. Ob vpi-
su potrebujete le fotografi-
jo, članstvo pa vam omo-
goča tudi popuste ob vsto-
pu v bazene in savne na
Celjskem.
Kot pravi Mojca Majerle,
naturistka že 20 let, šmartin-
sko nudistično plažo obisku-
jejo predvsem družine. Kar
70 odstotkov jih je, posamez-
nikov pa ni prav veliko. »Če
že pridejo, jih seveda prav ta-
ko sprejmemo, zakaj pa ne?
Odprti smo in vse, kar želi-
mo od drugih ljudi je, da nas
pustijo pri miru. Še več, lah-
ko se nam pridružijo,« pravi
Mojca Majerle, ki se na eno
najbolj nesmiselnih vprašanj
v smislu »Saj vse ostalo poč-
nete oblečeni?« le nasmehne
in odgovori: Kako pa? Saj smo
vendar povsem normalni
ljudje...«
ALMA M. SEDLAR
Foto: TRIARTES
Po praženju na soncu se prav prileze kakšen prigrizek... Ko sedijo na stolih ali klopeh, morajo tudi naturisti obvezno uporabiti vsaj brisač
»Želiš, da se slečem?«
Okrepčevalnica pri Jabki ob Šmartinskem ježem In številni pok^ii
so jih člani društva Venera prejeli za športne aktivnosti na med'
nem srečanju v Monseni.
Včasih bi se najraje skrila pod sončnik...
Predsednik društva naturistov Ve-
nera Rudi Lorenčak, ki je ob Šmar-
tinskem jezeru odkril idealno lo-
kacijo, namenjeno naturistom.
Št. 26 - 27. junij 2002