173 Politične stvari. „Mlado"- in „Staročehi". V Pod naslovom „Razpor v narodu Ceskem" je dr. Fr. Palac k y razglasil nedavno obširnejšo razpravo, ki ;e ne le na Ceskem, timvec tudivdrugje zbudila občno pozornost. Ker so razmere na Ceskem zelć podobne razmeram po Slovenskem, gotovi smo si pripoznanja svojih bralcev, ako jim podamo iz te daljše Palackv eve razprave vsaj nekaj odlomkov, posebno takih, ki se z našimi razmerami vjemajo. V začetku pravi Palackv: „Menim, da staro slabost Čehov, vseh Slovanov cel6, jaz bolj poznam nego drugi domoljubi, to slabost namreč, da se sveta starejših izmed njih, kedar jim ni po volji, ne drže in nočejo priznavati tega, da je pri vsaki skupščini, ki hoče kaj pravega dognati, treba najprej avtoritete, edinosti n discipline. Tega pa pri nas ni in ravno to je že )d nekdaj vzrok in tudi glavno znamenje večne poli-ične nezrelosti naše. Drugi slovanski narodi so zarad ;ega že propadli, mi pa še propadamo. Skoro vselej nije obupati, kedar se spominjam te posebnosti svo-ega naroda. Dokler se v tem obziru ne bomo poboljšali, bomo, ker nas je malo in smo razcepljeni, ne-iložni, zastonj vpirali in borili se proti večemu številu iložnih; morda bomo to hudo borbo podaljšali in pri em sami še več trpeli, al konečnega pogina se rešiti le bomo mogli." — S temi besedami sem jaz obžaloval te leta 1843, ko narod naš javno še ni smel pričeti no->enega druzega prepira, kakor o črkah in zlogih, med lami sproženo neprilično pričkanje o slovnicah, Za isto dobo so se razglasila konštitucijska načela, duhu deškemu se je po njih v naši domovini odprla svobodnejša pot tolika, da je smel odslej tudi na političnem >olji se boriti, —- res, da le, kolikor mu dovoljuje naša iskovna svoboda in konfiskovanje. Svoboda je res največi dar božji, ki si ga more 'lovek želeti, ona je prvi pogoj ne le blagostanja, mar-reč celć čednosti in veljavnosti, časti človeške; kajti ne oisli in ne ravnd prav oni, ki ne proste volje, ampak ^sled sile tako misli in ravna. Toda svobodi sami, ki pelje večkrat do razdvojenja misli nego do sloge ali sporazumljenja, treba je neke mere, da ne rodi nesloge *& razpora, ki se imenujeta ne brez vzroka otroka njenega greha. Slovani so že od nekdaj bolj čislali svobodo, ko drugi narodi, celo poganjali so se za njo ter lvali jo brez mere, konca in kraja, ker so se potrebni avtoriteti le neradi in prisiljeni vdajali. V tisučerih letih yeč, kar nam je zgodovina njihova znana, so se raz- IePdi na brezštevilne kose, vsak rod je hotel biti sam ase ter se ni hotel niti združiti z drugimi, niti pod- vreči v dosego vzajemnih namenov in prizadevanj prej nego v največi nevarnosti, in še takrat le za tisti hip* Vse drugače so ravnali Nemci in Madjari. Tudi oni se spenjajo po svobodi, al doseči jo hočejo sami za-se, vpirajo se, al dobro vedo, kdaj je treba vkloniti se avtoriteti, ne da bi svoboda njihova škodo trpela pri tem. Razpor, v katerega je zdaj zabredel narod naš, sam na sebi ni nič novega. Oni ljudje, ki si sami prikladajo ime „liberalcev", so se za letom 1848 že večkrat odtrgali od druzega naroda, ki po njihovem mnenji ni bil zadosti svobodnih misli ali „liberalen", ker se jim je vsaka avtoriteta (ali uboganje drugih skušenih mož) zdela nazadnjaštvo (reakcija).....Ker se tudi mi nismo brž sovražno postavili zoper plemstvo, so nas že takrat zmerjali s „feudalci"; dandanes nas pa, ker ne hujskamo zoper duhovščino, zmirjajo s „klerikalci". Zares, šli so v šolo k Dunajskim judom, svojim mojstrom in prijateljem, ter se naučili od njih po Dunajski šegi biti „liberalni" — tedaj tudi vse Cehe, ki so drugih misli, za-sramovati in obrekovati; pri tem pa ne premislijo, da je početje Dunajčanov sicer visoko spoštovano ime „liberalec" zdaj že tako oskrunilo, da je ta beseda postala v ustih vsacega mislečega človeka sploh že beseda za-sramovanja. Novo je pri sedanjem razporu le to, da ga naši sovražniki na vseh straneh kolikor mogoče podpirajo. Po tej podpori se razpor čedalje bolj razširja, in tira po nebrzdani strasti in brezmerni agitaciji ne le naš blagor, timveČ tudi obstanek naše narodnosti očividno v nevarnost. (Dal, prih.) 185 Politične stvari. „Mlado"- in „Staročehi". (Dalje.) Ko sta nemško samovladstvo — nadaljuje Palacky v svojem pretresanji Čeških razmer — in naša služnost po dogodbah, katerih popisovati nam še dovoljeno ni, bila tako vtrjena in popolnoma za stalno vpeljana, da so morala biti naša marljiva in lojalna prizadevanja tem šiloma vstrojenim razmeram nasproti brez vspeha, takrat se je zdelo nekaterim prenaglim in manj previdnim možem iz našega lastnega tabora, da morajo stopiti na dan z vsakovrstnimi premisliki zoper bojevanje, katero si je narod naš izvolil za lastno brambo; bili so cel6 ljudje, katerim se naši cilji in prizadevanja niso zdela vredna še onih žrtov ne, katere so se od njih zahtevale. Začetkom leta 1873 že so vsi Ceski časniki priobčili enoglasno izjavo zaupnih mož naroda: „da nastopimo novo leto pač ne veselega, pa tudi ne vtruje-nega, ker složnega duha" — kajti različnosti so mogle biti med nami tako že le o onih načelih, ki stoje zdaj le v drugi vrsti, tako da smo poravnanje zarad njih prav z lahko vestjo prepustiti mogli prihodnosti. Toda že pol leta potem jeli so „Nar. Listy" poganjati se za vstop v sedanji deželni zbor .... Ves svet ve, da ste se med nami naredili dve stranki, „staro-česka" in „mladočeska", ki ste si med sabo nasprotni in druga drugo preganjate. Kdo je tega kriv, al tisti, ki spoštovaje sklep večine se po njem ravnajo, al pa oni, ki premaknivši edino, vsakako potrebno podlago vsake ljudovlade, postave o večini, se upirajo jasni volji vsega naroda, — to naj nepristranski bralec sam razsodi. Mi vsi dobro vemo, da so razpora pri nas le oni veseli, ki komaj pričakujejo — če ne naše pogube, vendar gotovo našega ponižanja, hlapčevstva, da bi nas po razporu in medsebojnem boju oslabljene tem lože potlačili. Skusil bom nekaj onih natolcevanj in nalašč krivičnih razsodeb ovreči, katere si prizadeva agitacija naših nasprotnikov trositi med svet. Prva in največa krivica je ta, da so „Mladočehi" že kar naprej ime „liberalne stranke" le za-se konfiscirali*); kajti s tem že natolcujejo ono drugo „staročesko" stranko, da ni liberalna, tedaj hoče le gospodovati ali pa služiti. Al to ni samo na sebi že raz-žaljenje? Pravijo nam sicer „konservativna" stranka, najrajše pa nas imenujejo cel6 reakcij onarj e (na-zadnjake), a da ne godejo vedno le ene in iste, zmir-jajo nas tudi s „klerikalci", „fevdalci", „ultramontanci", še celo z „jezuiti". Tu je najprvo prašati: po kaki pravici? Odgovarjajo nam: Po isti pravici, katero si vsak jemlje, ki prime za orožje — laži in obrekovanja. Kajti gotovo ni resnično (kar oni trdijo), da kateri koli znani „Staročeh" ne bi po svobodi ravno tako hrepenel, kakor kak drug človek; če vedo „mladi" za kakega „Staročeha", ki bi ne bil tak, no, naj ga *) Tedaj po krivici si prisvojili, kakor pri nas „mlado-slovenci". Vred. nam imenujejo, ne pa, da zavoljo enega aamega „ne-pridnega" brž vso stranko zmirjajo in zasramujejo , ki tega „nepridnega" se ne poznd ne in se tudi ž njim ne peča. Jaz na pr. smem o sebi reči, da sem mnogo bolj liberalen, nego vsak „mladočeh", in sem bil to že takrat, ko Dunajski liberalizem pri nas še ni bil v modi. Pravi liberalizem se ne skazuje s tem , da bi vni-čeval obstoječi red in dane postave, tudi ne po zarotbah in razruščevainih načelih, marveč edino le po resničnem prizadevanji, odpraviti vsako krivično zatiranje, vsako služnost med ljudmi; svobodomiselnost je vedno tesno zvezana s sporazumljivostjo, ona spoštuje svobodo drugih in pripoznava vsakemu pravico do lastuega prepričanja, ki ne vodi do krivice in strasti. Zato v naših „mlado-čehih" ne morem videti pravih liberalcev, tudi ne pri-poznati, da so liberalci, ker svobodo zahtevajoč le zd-se odlikujejo se po brezozirni nestrpljivosti in zasramujejo ter obsojajo vse druge, ki z njimi niso vseskozi enakih misli. Tako nestrpljivost oznanujejo vsi njihovi časniki, ker brez prenehanja črnijo nas pri ljudeh kratke pameti, češ, da smo vteleseno nazadnjaštvo, njim ravno nasproti. Če smo pa mi res — kakor pravijo — njim ravno nasproti, pozabijo le , da nasprotje konservativnosti ni liberalizem , marveč razruševalnost, da so na-zadnjakom nasprotni prekucevalci, fevdalcem komunisti, klerikalcem neverniki in brezbožni itd. Ce bi toraj mi hoteli enako povračati z enakim, hi jih mi smeli morali, cel6 počastiti z onimi nasprotnimi priimki. (Konec prihodnjič.) 186 201 Politične stvari. „Mlado"- in „Staročehi". (Konec.) Nekdanje prednosti in pravice srednjeveškega plemstva — nadaljuje Palackv svoj spis — so pri nas za letom 1848 popolnoma odpravljene in to ne morda po zaslugi „tnladočehov", marveč le po našem osebnem prizadevanji, in ravno za to dobo je zadobila po nas takrat ob enem priborjena demokratična enakost pred postavo neprikrajšano veljavnost tudi v javnem življenji, vsaj meni ni znano, da bi si kdo izmed nas stanovske predpravice nazaj želel. Razdraženost in vedno hujskanje na plemstvo naše se mi zato ne zdi toliko znamenje svobodomiselnosti, kakor marveč nevošljivosti zarad tega, ker je plemstvo bolj premožno in morda tudi bolj omikano; morda pa to hujskanje ima še zavržljivejši cilj , namreč po hujskanji tega in sumničenji druzega stanu med narodom razpor širiti.... Kaj pa naj rečem o agitaciji zoper duhovski stan sploh , ki se kaže že v navadnem zaniČljivem priimku „klerikalci"? Ta agitacija izvira iz Dunaja, iz očitnega sovraštva judov do krščanstva sploh, od tod se je za-trosila na Cesko. Kaka krivica se s tem duhovščini naši dela, tega mi ni treba na široko razkladati, saj bo vsacemu znano. ,5Nar. Listy" so ostrašeni po glasni nevolji velike večine naročnikov zarad takega početja nekoliko ponehali hvalisati nevero in brezboštvo, al „klerikalstvo" je v njihovih očeh ostalo vedno še slaba reč, ki je vredna zasramovanja in posmehovanja. No, se ve da, ko bomo vsi molili modernega teleta in bo zatrta staročeska vera in vraža in nas ne bo nihče več k pobožnemu in pravičnemu življenju priganjal, potem se le se bo pri nas pričela nova neprenehljiva doba blagostanja in slave. Za tem pripoveduje, kako je lansko leto pri nekem „mladočesko"-političnern shodu predsednik Sladkovsky zbranim razkladal, da je vse, kar se je zgodilo pod imenom Palacky-a in Riegerja, samo na sebi slabo in pogubno, a to, kar sta hvalila in ukazala Slad-kovsky in Gregr, je bilo le dobro in koristno, — Zato proč s Palacky-em in Riegerjem, živila Sladkovsky in Gregr! — Ali ni tako bilo vse tudi pri nas? Ce za-menimo imena „Palacky in Rieger" z ,,dr. Bleiweis in dr. Costa" in imena „Sladkovaky in „Gregr" z „dr. Vošnjak in Zarnik", imamo pri nas isto podobo, kakor jo Palacky za Cesko slika. Palacky temu pristavi: Mislim, da sem s tem prišel do jedra, do edinega pravega vira in pričetka nesrečnega pričkanja med nami. — Naj bo v božjem imenu! Brž ko bodo ti gospodje narod naš osrečili, za Boga, tisti hip, še danes grem rad in z veseljem pod zemljo. Domoljubje bilo je do zdaj pri nas vselej še žrtev samega sebe; morda bo bolje, če se z njim kupčuje in dobiček dela. Po vsem tem graja Palacky „mladočehe", ker hodijo v deželni, v državni zbor pa ne, dasiravno so povsod isti nemci. Od Nemcev ni Cehom ničesar pričakovati, on sam se je le leta 1848 zarad njih zmotil, pričakovaje od njih pravičnosti, in to je bila njegova edina politična zmota. Al pri Nemcu za Slovana ni pravice. Čemu bi tedaj Cehi hodili v deželni zbor, če ne morejo ničesar doseči? Svojo razpravo konča Palacky s sledečimi stavki: Edino nado stavim na to, da Avstrijska dinastija, tako tudi monarhija ne more obstati brez naroda Češkega, da bi bili ti dve brez Cehov brez moči in se ne mogli nobeni resni nevarnosti, zlasti če bi prišla od zunaj, nasproti postaviti. O tej stvari se ne more tako svobodno, kakor bi bila človeka volja, govoriti, a tu zadostujete po mojih mislih dve opombi: Ce cesarstvo ne bo imelo niti volje niti moči, z nami ravnati po pravici, nam po vesti naši ne bo dolžnosti, da bi pomagali ohraniti ga. Drugo je, da znano pismo od 12. septembra 1871, čeravno je bilo brez vspeha, je vendar velike važnosti in da bi oni veliki pritisek, ki je naredil, da je postalo pismo Je gola beseda , vdrugič težko kaj dosegel, če bi se še tako napenjal. Zato nam ni treba niti obupati, niti ravnati se po svetu onega Vestonja. *) Sploh pa je stal in stoji narod naš še do zdaj, kar se tiče narodnosti njegove, trdno ne po Avstriji, marveč po samem sebi; naj le še za naprej marljivejše nego do zdaj se lika in omi-kuje, duha čedalje više povzdiguje in jači, potem mu gotovo ne bo strahu pred nobenim polomom. Osodo si bo slednjič vendar-le sam odločil. — — Te besede sivega očaka Češkega so gotovo vredne, da se odmevajo po vseh slovanskih deželah, zlasti po vsem Slovenskem, kjer so razmere onim na Češkem tako zelo podobne, da vse ono, kar Palacky očita in priporoča svojim rojakom, velja z malimi premembami tudi nam. Mislimo in pričakujemo, da ne bodo glas vpijočega v puščavi. 202 *) V bitvi s Tartari pri Olomuci je mučila Ceska krdela huda žeja. Neki Vestonj jim je svetoval, naj se podajo Tartarom, češ, ,,v sužnosti jim vsaj vode ne bo manjkalo."