Inserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta
8 kr., £e se tiska lkrat,
„ II » n 2 „ ii n i, n ^ ii Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
R ok o piti
te ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravniStvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski eesti St. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Po pošti preiemar vella :
Z a ceio ieto ta poiieta ca četrt iets
Političen list za slovenski narod.
10 gi. — kr.
.i — i, i „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo ieto . . 3 gi. 40 loža poi leta . . 4 „ 20 „ ca četrt ieta	Z „ 10 „
V Linbijaoi n» unm posipan velia 60 kr. več na ieto.
VredniStvo je Florijanske ^ ulice »t. 44.	j'.-
Izhaja po trihra na teden in V »icer v torek, četrtek in soooto. ■
Pasivna politika?
Včerajšni „Narodu razpravlja vprašanje, ali naj bi slovenski poslanci ustopili v deželni I zbor ali ne, ter je odločno za to, da naj usto-pijo. Tudi med domačimi Btvarmi ima notico, kjer pravi, da so le poslanci poklicani in odgovorni za rešitev vprašanja. To pač vsak ve, da imajo le poslanci odločilno besedo pri tem; ako pa „Narod" to tako umeje, kakor bi časniki niti pravice ne imeli, o tej stvari pisati, potem se nam zdi, da „SI. Narod'1 samega sebe ob glavo devlje. Ako časniki nimajo pravice, o javnih vprašanjih pisati, potem naj raje prenehajo izhajati 1 Kar se pa „Narodovega" članka tiče, pač radi priznamo veljavo in zasluge moža; ki je tisti članek spisal, vendar moramo takoj izjaviti, da smo popolnoma nasprotnega mnenja. Zadnjič že smo našteli uzroke, zakaj našim poslancem ne kaže, stopiti v deželni zbor, iu prav radovedni smo bili, kakošni razlogi se bodo navedli za ustop. No, danes smo te razloge zvedeli iz „Naroda", in reči moramo, da nas prav nič niso prepričali.
Pisec omenjenega članka pravi najprej, da bo deželni zbor vse eno sklepčen ostal in naprej zboroval, če tudi slovenski poslanci izostanejo. Toda saj nihče ni pričakoval, da bo vsled izstopa deželni zbor precej razpuščen. Saj Bploh ni toliko na tem ležeče, ali se deželni zbor letos razpusti ali drugo leto, ali pa sploh ne, ker njegov mandat v dveh letih tako odteče. Glavna atvar je, da mi pokažemo svojo nezadovoljnost, da se vlada ni ozrla na opravičeno prošnjo slovenskih poslan-
■»■■MHS^ffiBMSSBS^SSKSi
Flavija.
Prizori krščanskega Življenja iz četrtega stoletja.
A. Hurel. Pred. Vilinski.
IX.
...... Doluere cruento
Dente lacessiti .......
(Dalje.)
Sredi tistega pobliskavanja, ki se vidi preden strela udari, imela je Flavija trpeti novo, silneje nadlegovanje.
Pretekstat ni bil več edini, ki je želel njene roke. Znabiti, da nebi bila neobčutna, tako Be je mislilo, ako se ji pokaže mikavnost stanu in rodu in bogastva in moči. Že priletni Btarešina Balšus, Galin brat, svakinjo Konstantina velikega, mož, bivSi konsul, nezmernega bogastva, ta je položil k nogam blagega deteta sebe in vse svoje.
Jez bom tako srečen, ji reče, da storim tisto, ki jo ljubim, najbogatišo ženo v Rimu.
Moje lastno premoženje zadostuje meni in ubogim.
1 Gotovo ne maraš moje starosti, pa saj veš, da je mladim tako malo zapisan juteršnji dam, kakor meni.
cev, ter da nepostavno voljenega zbora ni razpustila. Ko bi ne bilo nobenega druzega razloga, že sam ta zadostuje, da pobije vse nasprotne ugovore! Lani so poslanci za-mogli še ustopiti, akoravno so rekli o zborui da je nepostaven, kajti lani jih ni še vezala beseda; ko so pa lani izrekli, da UBtopijo „samo še to leto", potem je bilo določeno , da ne pridejo več. Drugi „Narodov" ugovor je ta, da bi bila to „pasivna" politika, in še dostavi, da je pasivna politika naredila na Češkem „najgrši fiaško." Mi pa tega ravno ne najdemo, da bi bila pasivna politika na Češkem ravno tak fiaško naredila, čehi so z njo toliko dosegli, da jih je začel Bvet spoštovati, in ustavoverci, ki bo prej Čehe toliko zasmehovali, začeli so si VBe prizadevati, da bi Čehe v zbor spravili. Taaffeju Be je res to posrečilo, pa le tako, da je moral obljubiti enakopravnost in naklonjenost za težnje češkega naroda. Ne zastonj in osramoteni, ampak kot zmagovalci so čehi stopili v državni zbor, ter se polastili večine in enega ministerskega stola. Toliko veljavo bo Bi pridobili s pasivno politiko; ne razumemo, kako se zamore potem govoriti o „najgršem fiaško ?" Sicer se pa izstop slovenskih poslancev ue bi mogel imenovati „pasivna" politika, ker ne izvira iz načela, kakor bi se Slovenci sploh ne hoteli več udeleževati ustavnega življenja, ali pa da bi se naslanjali na kako drugo postavno podlago, kakor bo Be Čehi na svoje zdodovinsko pravo; ta izstop ni druzega, ko protest zoper nepostavnost, ki je bil izrečen
Gotovo da, mladi morejo umreti, Btari pa morajo.
Potem boš toliko hitreje za mano dedovala.
Ko bi se tela možiti, iskala bi moža in ne dedovino.
To me pa vzemi za očeta.
Ali bi zmerom mislil, da sem tvoja hčer?
Balbus se je čutil premaganega. Njegova oholost bila je razžaljena. Dogodek njegovega snubačenja se je bil zvedel. Obče je bila grajana Flavija. Vedelo se je, da če bogati ple-menitaš mladost v raztresenosti in veselju za-živevSi, sedaj svoje ime in svoje imenje potomcem zapustiti. Dasi ni bilo nikake rodbine, da bi bila tako zvezo zametavala, vendar je tudi ni bilo plemenitaške družine, ki ne bi si v povišanje štela sprejeti snubljenja, ki ga je Flavija odvrgla. Zatorej je morala tista grajana biti, da se je povišala milost Balbove snubitve. Doseglo se je dvoje: tekmovko so obrekle, na-se pa obračale paznost starega starefiine.
Da odide Flavijina rodbina očitanj rimskega plemenitaštva, izgovarjala se je 8 tem, da ima hči svoje posebne misli o kriatjanskem Bamstvu. Pretekstat je bolj po redkem jel prihajati; več ni stopil brez tesnobe v palačo,
že prej, pa se je njega izvršitev odložila do letos. Tudi ta pasivnost ne bo trajala dalje ko dve leti in za dalj časa tudi ni namenjena. To se toraj ne more „pasivna politika" imenovati.
Nerazumljivo nam je tudi, kako bi bil tak izstop nezaupnica g. deželnemu predsedniku? Ali je mar g. Winkler kriv, da ima zbor tako večino in da so se volitve tako vršile, ali je on kriv, da zbor še ni razpuščen? Nihče mu tega ne očita, nasprotno mu vsi zaupamo, odkodi bi prišla njemu nezaupnica? Mi ne uvidjamo, kako bi b tem činom g. Winklerju „veljavo podkopavati1' zamogli? Ali ne bo nasprotno vlada iz naše nezadovoljnosti sklepala, da je g. deželni predsednik prav imel, ko je predlagal, naj se več ozira jemlje na naše želje, in ali ne bo b tem njegova beseda pri vladi še veljavnejša poBtala?
Sploh v tem „Narodovem" članku vidimo veliko boječnost, in že nemšk pregovor pravi: „die fureht ist ein schlechter ratbgeber". Slabo bo za nas, dokler se bomo VBake zamere bali, in kar trepetali pred vladno šibo!
Pisec članka našteva tudi naše pridobitve za dobe Taaffejeve. Se ve da druzega ne more našteti, ko nektere osobne premembe. Pa mi se menda ne borimo za o s obe, ampak za načela in pravice, kaj nam pa koristijo osobne premembe, če pa stare krivice v veljavi ostanejo? Če me mora prijatelj tepsti, me ravno tako boli, kakor če bi me sovražnik. Da bi se pri sodnijab na bolje obračalo, tega vsaj mi niBmo mogli Se zapaziti; morda ne-
ker se ni hotel izpostaviti nevarnosti, da bi bil odvernjen, sicer je bil pa prerahločuten, da bi premagati hotel Flavijino nenaklonjenost.
Tako so rasle zopernosti Flaviji, ki se je toliko bolj upirala vsem pritiskom in tirjatvam. Ni ga bilo sredstva, da nebi bil poskušen, če bi Be ne dali nje misli in nameni Bpodbiti.
Nekega dne svojo teto Sabino, gorečo pogansko obiskavši, soprogo Iiimetovo, rimskega namestnika pod Julianom — prišla je v past, da so ženske z njo ponorele.
Že od mladih nog je rada nosila temno-bojno obleko in še temnejSo lepotnjavo. Sabina jo zarad tega obklada z očitanji in zasramo-vanji. Hoče jo pregovoriti, da prec sleče „opravo dekel in sužnjic". Flavija, dasi izne-nadjena, zanikava. Ta hlini veliko jezo in plosknivši ob roke, pride tropa ženBk, ktere je že prej s svojo namero seznanila. Planejo na mlado dekle, strgajo ji obleko s telesa in se pripravljajo, da bi jo okrasotičile. Lase ji skodrajo, jih Bpno zgorej nad glavo, vežejo z zlatimi nitmi in na-nje denejo zalo čepko. Potem ji potresejo senca z bleBtkami zlata, omeste ji oči, usta in vrat. Ogrnejo ji z veliko ročnostjo lahne svilne tkanine. Rudeč pas okol ledij in pozlačeni čreveljčki na noge.
mamo dovolj ojstrih očal? In kdor se zadovolji z malenkostno pridobitvijo zaradi učitelj-ke pripravnice, ta našemu narodu res premalo privoščil
Pisatelj članka se boji, da bodo nemški poslanci, če naši izostanejo, iz svoje srede volili reklamacijsko komisijo, da bodo po svojih nazorih odgovorili na vladno vprašanje zaradi upravne reforme. Čudno! Ali mar ne bodo na vsak način tega storili. Oni imajo večino, in volijo v odseke in komisije, kogar oni ho-.čejo, vladi pa poročajo, kar večina sklene. Kaj manjšina misli, tega vlada nradno ne zve, razun če bi g. deželni predsednik to v svoji korespondenci z vlado sporočil. Kaj narodni poslanci o tej stvari mislijo, ne bo še mero-dajno za vse dežele, in ako vlada hoče izvedeti njih mnenje, informira se lako še po drugih potih. Zdi se nam, kakor bi hotel pisatelj navedenega članka nalašč strahove na steno risati, če pravi, da bi se znal deželi zaradi tega gruntni davek povišati. Saj vendar nismo tako priprosti, kali?
Konečno nam pisatelj predstavlja, še enega „parkeljna". Pravi namreč, da bo potem vlada našim zahtevam morda naravnost nasprotovati začela. Pa ali tega ne dela že zdaj? Kako bi sicer g. Pirker smel tako postopati z uči-teljstvom? Tudi Čehom vlada ni hotela dati vseučilišča; ko so pa češki poslanci možato izrekli, da potem vlade ne morejo več podpirati, se je premislila, ter čehom univerzo dovolila. Zakaj bi ravno pri nas odločnost in odkritosrčnost imela čisto nasproten nasledek?
„Narod" se zmirom dela, kakor bi bil prvi boritelj za narodne pravice; kako je to, da zdaj v trenotku boja in nevarnosti strahopetno beži in še drugim pogum jemlje?
Osoda Rusinov nam bodi v podnk.
Kaj imajo Rusini od tega, da so vsigdar za ustavoverci capljali in jih s svojimi glasovi podpirali? Ali so kaj dosegli s tem? Ali so jim nemškoliberalci za to hvaležni? Nič niso dosegli in nobene zahvale želi. Kako pa to pride? Ker imajo ustavoverci o Rusinih slabo misel, ker jih ne spoštujejo. Da jim posojujejo tistih par glasov v državnem zboru , da Rusini Poljakom nagajajo, to je ustavovercem že
prav, pa o hvaležnosti niti ni govora. Ustavoverci so Rusine izročili Poljakom v oblast, in so še zdaj vsak čas pripravljeni, skleniti s Poljaki tako pogodbo, da bi jim Rusine čisto prodali, samo ako bi si s tem zatrdili gospod-stvo nad čehi in Slovenci. Rusinom pa se tako godi, ker so brez pogojev kar na milost in nemilost prisegli na nemškoliberalno zastavo. Nemškoliberalci Bi mislijo: „ti so že naši, za te ni treba Bkrbeti, naj Be počutijo kakor hočejo, da le njihovo pomoč zagotovljeno imamo, oni od nas tako nič ne zahtevajo. S.cer so pa tudi malovažen narod, na kterega se ni treba dosti ozirati."
Bojimo se, da smo tudi mi Slovenci v enakem položaju pri sedanji vladi in sadanji večini , kakor Rusini pri ustavovercih. Tudi mi smo le za peto kolo pri večini in pri vladi, kar spoznamo iz naših ničevib uspehov. V ta položaj pa smo prišli s tem, ker smo šli brez pogojev v vladni tabor, skor da nismo prav uič zahtevali in le vse od njene dobre volje pričakovali. Ko smo Taaffeju pošiljali zaupnice in častne diplome, ne da bi bili že kaj dosegli, moral si je misliti: „Te že imam, na t«S se ni treba dalje ozirati, saj nič ue zahtevajo in so srečni, da jih ustavoverci ne smejo več tako pritiskati, ko prej. Sicer pa so malovažen na-rodič, ki se lahko prezre." Tako je menda Taaffe o nas mislil, ter nam v tolažbo pustil le gole obljube, kterib se ne moremo najesti. Vidi se toraj, da je naša osoda zelo podobna oni Rusinov.
Pomoč proti temu preziranju naše narodnosti pa leži le v tem, da začnemo bolj krepko postopati, da se ne plašimo, tudi sedanji vladi resnice povedati. Bolj trdo in odločno ko bomo zavpili po naših pravicah, prej Be bo naš glas slišal, bolj bo spoštovan in vspešen pri prijateljih in neprijateljih. Vladi gotovo ne more biti vse eno, ali jo naši poslanci podpirajo, ali pa jej nasprotujejo. Da zdaj so jo podpirali na golo „upanje"; ker pa vlada za to nima spoznanja, naj se zdaj zanaprej poprej !z vlado pogode, pod kakimi pogoji da jo bodo podpirali, in če ona teh pogojev ne sprejme, no, potem jej bomo pomoč odrekli, pa je I Zmotili smo se, ko smo obljubam verjeli. Naj toraj vsaj druga zmota ne bode večja od prve; zato naj se naši glasovi več ne dajo na gole upanje, ampak le proti jasni pogodbi. Bomo videli, če
bo res tudi petem še naš glas tako malovsžen, za kakoršnega je do zdaj veljal! Osoda Ra-sinov nas dovolj jasno uči, kako se tistemu godi, ki preveč zaupa in brezpogojno komu služi, Kakor so ustavoverci vsigdar pripravljeni, svoje malo spoštovane zaveznike Rusine predati na milost in nemilost Poljakom, tako je tudi, kakor podoba kaže, sedanja vlada pripravljena, odreči nam za vse čase narodno ravnopravnost, samo ako bi s tem zamogla ustavoverce potolažiti.
To smo dosegli z našo preveliko posluž-nostjo in usiljeno, brezpogojno udanostjo do sedanje vlade. Kadar bi ona videla, da smo možaki dovolj, da si upamo tudi njej nasprotovati, potem nas bo morda bolj spoštovala. Do-zdaj pa res ni videti, da bi vladi kaj bilo ležeče na Slovencih.
Politični pregled.
V Ljubljani 23. septembra.
Avstrijske deicle.
Danes se pričnejo deželni zbori. Na kranjskega se ozirajo vse oči, ki se zanimajo za ustop ali neuatop slovenskih poslancev.
Češki šolski svet je določil', da brezverci ali „konfesionslozlarji" nemajo pravice, svojim otrokom zabranjevati verski poduk. Kdor ima otroke v šolah, mora naznaniti, v kteri veri naj se podučujejo, če se o njem vč, da jim ne da verskega poduka, takemu se postavi kurator, ki nadzoruje poduk njegovih otrok.
Pri pisateljskem shodu na Dunaj so se slišali tudi nekteri politični govori. Tuji pisatelji, tako francozki, poljski, angležki, ruski so povdarjali bratstvo iu enakopravnost vsih narodov, dunajski nemškutarji pa so se kislo držali, ker so sa spomnili, da oni Slovanom vedno odrekajo to enakopravnost. Zanimiva je izjava Poljaka Krasevskega, ki je rekel, da kakor v naravi nobena žival in nobena rastlina ni nepotrebna, tako tudi noben narod ni nepotreben, in da je vsak narod dolžan, braniti Bvojo narodnost, da v njej zamore dovršiti svojo nalogo v zgodovini, da omika in kultura nema pravice raznarodovanja, da je to nenravno in protinatorno početje, ki se po
Nazadnje jo nadišavajo in obsujejo popolnoma z dragimi kameni in biserji V tem stanu in postavši sama sebi nepoznana, vodena je od ogledala do druzega. Kakor se prestopi, se ji glasno čudijo. Sabina je kakor zamaknjena. Vsaka hvali njeno mladost, njeno lepoto, njeno odličnost, njeno gosposkost in vse njene prirojene prednosti. Kazana je okolici, gostom palače, priličnim obiskovalcem, ki je ne morejo dosti prehvaliti in občudovati. Flavija pusti s sabo vse početi; dasi v velikih mukah, se vendar nasmehljava. Menijo, da je pridobljena. Pa toliko da je prosta, da se more gibati, toliko da jo zapusti čreda služkinj in lizunov, s hitro in krepko roko odveže trakove, se znebi obuvalca in pasu in pozdravivši molče iz palače odide. Še časa ni imela Sabina, da bi zaupila; sicer je pa vedela, da bi bilo vse zabadava.
Dosedaj so mislili, da bodo Flavije upornost utrudili, toda Flavijan, ki je vodil to domačo borbo, je sprevidel, da mu je misliti na drugako ravnanje.
Eusebija je mislil, da je glavni nasprotnik in res je bil. Njegovi obiBki pri Emiliji in nje hčeri bili so pogostneji in celo nenavzoč
je bil njun svetovalec. To so v rodbini prav dobro vedeli. Odsedaj je moral biti napadan očitno in brez prizanašanja; hoteli so upliv dalmatinskega duhovna uničiti in ako mogoče, njega samega prisiliti, da Rimu slovo da.
Flavijan je torej začel vse, kar je bil kdaj zamolčal, na dan vleči. Rekel je, da Flavija se zato brani, ker se je nauzela Euse-bijevega sanjarstva in lakomnosti njegove. Ta sanjak ne dopušča in neče poznati druzega uzora ko svojega. Svet zaničuje in obsojuje; imenuje ga shajališče satanovo. Skopuhost njegova se skriva pod videzem uboštva, v resnici pa živi le na stroške osleparjenih gospa, od katerih velike svote izžema in domu pošilja. Kaj bi mogli pač tisti, ktere za sam-stvo pridobi, s svojim premoženjem druzega storiti, kakor da ga njemu izroče, da se znebe te skušnjave in težave?
On hrepeni torej po bogati doti in Flavije dedovini. To plemenitaško imetje se ji ima iztrgati iz rok, da pride v roke samotnjakom in duhovščakom, kterih predrznost in zaprav-ljivost že pohujšanje daje. Gotovo je v tem dedinotovstvu s papežam zvezan, kteremudaje sredstva, da se tako mogočno akazuje.
Taka izurjeno razširjana obrekovanja so se mnogim verjemljiva zdela. Saj prizor življenja in navad višjega rimskega duhovščanstva jih ni mogel ob moč djati.
Skopost in počutnost sta se prekosavale. Videti je bilo, da mnogi duhovščani hojevaje v hiše bogatcev, roke stegujoči, ne da blago-slovljajo, ampak da prejemajo plačilo lizunstva. Drugi, zalko opravljeni, nadišavljenih las, v jako brhkem obuvalcu, nosili so po prstih stopaje svojo nežno in mehkužno osebnost okoli. Navadno je bil njihov dnevni red ta-le: pozno vstavši pregledovali so liste in vrsto obiskovanj. Obiskujoči tiščali so v sobe gOBpa, prebrskali vsa kota, občudovali pohišno orodje, strmeli nad kakim koncem ali juvelom, ki so ga hvalili, Be ga dotikali in vzdihovali, da sami nimajo kaj takega, dokler Bi ga niso pri-laskali. K obedu so se povabili sami, pokušali jedi, hvalisali sladkosti, govorili glasno, smelo, nesramno, če bo bo peljali ven, da novice od hiše do hiše prenašajo sami, ska-zovali so se z uprego, od ktere bi kdo mislil, da posestniki teh stvari so unuki traških kraljev.	(Dalje prih.)
nobenih državnih ali kulturnih ozirih opravdati ne da, da je znanje jezikov pač koriBtno, pa da mora vsak v svojem maternem jeziku misliti, sicer je že odpadnik, ker je postal s tujim mišljenjem drug človek z družim značajem, da mora toraj mladina izobraževati se na podlagi narodnega jezika. Radovedni smo, ali bo slavni učenjak Krasevski zadosti veljavna priča za naše nemškutarje, ki ravno nasprotno trde, ali bodo mar Dežmana, Schreya ali Pirkerja za veče učenjake imeli?
Vnanje države.
Listi mnogo pišejo o ranjcem predsedniku Giarfieldii. Pravijo, da je bil njegov morilec od nasprotne politične stranke najet. O sedajnem predsedniku Artliiirju menijo, da ne bo tako pošten, kakor je bil Garfield, ter da bo korupciji potuho dajal.
Izvirni dopisi.
Iz Vipave, 20. sept. (Zahvala in pojasnilo.) Naša čitalnica je tudi letos, kakor po navadi na dan malega Šmarna priredila društveno veselico, in sicer letos na čast slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Vse točke dnevnega reda so se izredno dobro vršile. K temu so razun izbornih domačih moči izdatno pripomodli gospodje dijaki — 15 na številu s svojim izvrstno vbranim petjem, potem g. Ju-vanec, absolvirani filozof kot pevovodja domačega pevskega zbora, in oba gospoda Lavren-čiča iz Postojne, izmed katerima se je še posebno odlikoval g. Alojzi kot umetnik na ci-trah. — Vsim tem izreka podpisani čitalniški odbor najtoplejšo zahvalo.
Veselica omenjenega dne se je pri napolnjeni dvorani v občo zadovoljnost vršila; le edino to so ptujci in tudi čitalničarji obžalovali, da se v tako majhnem kraju na en dan dve veselici z tako obširnim programom na pravite. Enakih misli je tudi dopisnik v ,,Soči" od dne 9. t. m. št. 37 vprašajoč : ,,Ali ne zadostuje v istem trgu ena sama in tako pomenljiva norodna veselica za eni in isti dan." Dal zadostovala bi bila popolnem — a ne veselica „rodoljubov" ampak ona narodne čitalnice Vipavske. Vipavska čitalnica že ves čas svojega obstanka od 1. 1864 napravlja na malega Šmarna praznik, ki je najveselejši praznik Vipavcev, velikanske ljudske veselice, katere so tako vkoreninjene ter tako obče priljubljene, da ako, bi se bila letos opustila, bilo bi se s žačudenjem popraševalo : kaj je a čitalnico Vipavsko, je li poginila? — Drugi vzrok je pa tudi ta, ker se čitalnica s dohodki tega dneva za celo leto najbolj opomore. Čitalnica Vipavska je bila toraj primorana prirediti veselico na Šmaren dan, kajti s tem si je rešila svojo čast, in to tem bolj, ker se je iz zgolj malenkostnih osobnosti odcepila od nje mala peščica rodoljubov, kateri so le čitalnici v nasprotovanje na svojo pest priredili drugo — Jurčiču v spomin namenjeno veselico. — Kdo je toraj kriv, da za en in isti dan ni zadostovala ena narodna veselica? to pač VBak nepristransk človek brez vse težave razsodi. ZaBluge Jurčičeve za narod ve tudi čitalnica Vipavska vredno ceniti, in bi za drugimi njegovimi častilci nikakor ne bila zaoBtala, če bi se bila veselica po želji vsih čitalniških udov na kak drugi pri-merniši dan preložila. — Toliko v pojasnilo, da svet resnico zve. Koncem bi se pa po pravici še onim gg. rodoljubom zaklical: Gospodje! Vaše rodoljubje bi se bilo v dosti lepšem svitu pokazalo, ako bi Btare vzajemnosti ne bili rušili, in čitalnice ne spodkopavali.
Čitalniški odbor.
Iz Trsta, 27. sept. Zadnjič sem poročal o izidu volitve na Občinah, da je bil namreč g. dr. Bizjak zopet izvoljen v 5. okraju tržaške okolice, a denes Vam poročam, da je g. dr. Bizjak svoj mandat odložil, ker ne upa, da bi pri tako žalostnih okoliščinah, kakor so v tržaškem mestnem in deželnem zboru mogel uspešno delovati in slovenskim občinam kaj doseči, ker je videl kako nesramno postopa ta večina italijansko mislečih očakov vsaj tako se je sam izjavil, ko je volilcem naznanil svoj odstop. Res žalostno je to, da se je Avstriji kaj tacega dogodilo, kar sa Bicer še nikjer ni, celo v kakem £ turškem parlamentu ne, tu se je videlo, kako spoštujejo ti irredentovci ustavo iu kako mislijo, da bi se iznebili opozicije, ali ta vlada je to vse mirno gledala, kaj bi se zgodilo in koliko bi se vse pisalo, ko bi se kaj tacega kje drugje zgodilo, toda nemške židovsko-liberalne novine se zato prav nič ne zmenijo, ker so Slovenca izbacnoli. Ali je mo goče pri tako žalostnih razmerah upeljati toliko zaželjeno enakopravnost? Ali volilci petega okraja so dokazali, da se zavedajo, kakor dobro vedo, da imajo odrajtovati velike davke, nikdar sitej, in vedno praznej tržaški mestni blagajnici, ravno tako dobro so vedeli, da lahko zopet volijo zastopnika, katerega so ti očaki izbacnili, in s tem dokazali, da je ustava za vse narode v Avstriji tudi za Slovence na Primorskem, s katerimi bi radi ItalijaniBsimi kar pometali, ako bi se jim pustili. Žalostno je, da eni naši slovenski listi in njih dopisuni celo to stvar odobrajo in tulijo v rog naših irre-dentovcev, srce nas je bolelo, ko Brno čitali tu nesramne dopise o delovanju tukajšnjih Slovencev, ali razvadno je to in tudi obžalovanja vredno, da se iz osobnega Bovraštva misli v žlici potopiti vse narodno delovanje na Primorskem , vsaj še Slovanom prijazne novine odobravajo hrabri čin volilcev 5. okraja, a v nekih naših narodnih listih smo čitali, „da ne Primorskem ni še konca zmešnjav", žalostno in resnično.
Zgoraj sem omenil tukajšno vlado, da je mirno gledala vse delovanje naših irredentov-cev, ko bi Be vsaj ta vlada brigala vsaj za svoje ljudi: uradnike, častnike, iu profesorje, katerih eni so Slovani in drugi slovansko misleči poštenjaki, ki ne trobijo irredenti v rog, kako nesramno be b temi postopa v tužnej Istri in to od strani Italijanissimov, kateri ravne tako dobro Blužijo tej vladi, za njimi ae žvižga, pijuje in pitajo jih s ,,ščavi" v take stvari je bil celo zapleteu nek okrajni glavar in več druzih političnih uradnikov, a zgodilo se jim ni nič žalega, morebiti so dobiti celo kako pohvalo od nekih ljudi —, katerim je vsakdo ljubši, kakor zvesto udani Slovenec in Slovan. Tu je treba velike metle, da bi po-medla vse tu nabrane smeti in. mnogo bi se jih moglo po „šubu" poslati tja v rešeno Italijo potem bi se moglo še le delovati za enakopravnost, a mislim, da se bode vendar v državnem zboru kdo oglasil zoper VBe te nerede Bicer se bode v Istri pričelo tako delati, kakor se je delalo pred 1866. letom v Veneciji, da pravi Avstrijec Bi ne bode upal prikazati na ulico, ako ga bodo v Bvojej hiši na miru pustili?	—r.
Iz Goriškega, 20. sept. (Še en zdaten vzrok proti zvezi Avstrije z Italijo; proslavljenje in napačnapo-litika nekterihkraškihobčiu; umor; letina.) Že je Vaš list, kakor vsi drugi slovenski časniki, pretehtal važne razloge, vsled kterih ne bi bilo Auatriji niti koriBtno, niti častno s takšno državo v ktero koli ožjo zvezo
stopiti, kakoršna je bila in je še vedno nam sovražna Italija. Ne le da je taka zveza po vsem nenaravna, ampak žali tudi v srcu ogromno večino VBega austrijskega prebivalstva ki obstoji iz 4/3 rimskih katolikov, in sicer iz nad vse važnega razloga, ker trpinči njena preku-cijska vlada, poglavarja 200 miljonov katolikov že nad 20 let in njegove tisočletne pravice popolnoma prezira. H tem žalenju so pristopili letos še žalostni dogodki 13. julija in tabori za pregnanje in nadaljno popolno obro-panje sv. očeta, česar je kriva zopet le ista vlada, ker si laški „buzzurri" lehko mislijo, ako je Italija oropala papeža noter do vatikanske palače, zakaj bi ne smeli mi še tiste vzeti in papeža iz Rima pregnati, kakor se je večkrat zgodilo ob času 3001etnega'preganjanja. Dalje se že od 1870 1. sem, — studi gledati, kako Btoluje sedanji kralj sin r. „tatinoviča" V. E. v isti (Kvirinalu) palači, ktero so rabili kot svojo pravno lastnino rimBki papeži že mnogo stoletij kot Bvoje poletno bivališče, v ktero se je prav po razbojniško šiloma 1870 1. vlomilo. Jeli 8e takšno posilno posestjemanje da s kte-rim nravnim razlogom opravičiti, ako ne z edino nemoralnim načelom s silo močnejšega, kakor je nek evoje dni starim Rimljanom ga-lijski kralj Brea rekel, da „pravico noBi on na osti svojega meča"? Pa pustimo to premišljevanje, kakšen pojem ima ta čudno skr-pana nova Italija o pravu in pravnosti! Poglejmo še en in ne najmanjši menda še nikjer omenjen razlog, in ta je namreč, da bi taka zveza, ktera bi Be gotovo imenovala „odbojna in vdarna zveza" studila tudi celi austrijski vojski, pred ktero bo morali tudi laški junaki tolikokrat v bitvah „lesici na rep sesti".*) Vidili 80 romarji te laške vojake v Rimu in drugod, pa kakor oni pravijo, so v resnici njih revne slabotne postave večidel slab utis na nje naredile. Ko je bilo pred nekaj časom govorjenje o tej morebitni laški zvezi, je djal nek stotnik, (Nemec) da bi 8icer austrijska armada prišla še rada v dotiko z italijansko, pa na način kakor 1866, ko smo te kričače 24. junija 1866 pri Custozzi^tako krepko nabili ,,denn gegen die Lateiner [(tako je imenoval Italijane zaničljivo) werden wir immer gern in's Feld ziehen". Naša armada smatra italijansko že od nekdaj in tudi zdaj vedno le za svojo sovražnico, in kako bi bilo mogoče, kar čez noč jej drugo ravno nasprotno mnenje v glavo in v srce vcepiti? In,*akoravno mora biti ona pokorna svojemu verhovnemu poveljniku cesarju v vsacem oziru, venderle Be mora tudi njeno občno mnenje v tacem slučaju na toriio tehtnice djati, da se ji ne zada nemoralnega vdarca, ki bi slabo upljival na njeno sicer vedno hvaljeno hrabrost. Pa o tem dovolj.
Listi bo nam naznanjaligpred nekaj dnevi neko proslavljenje v Br. na Krasu, ki se je vršilo 29. augusta t. 1. Nečemo Bicer tajiti zaslug ondašnjega g. vikarja, ktere navaja v 36. 1. „Edinosti" dopisnik „iz doljnega Krasa", vendar ne morem zamolčati, da „hudobni jeziki" obče govore, da ni prejel oni g. vikar K. križca tolikanj za ondi navedene zasluge, kakor zastran olepšanja dveh cerkva, za napravo 3 vodnjakov idr., ker podobnih zaslug bi bilo tudi še kje pri drugihj najti, ampak to nočem jaz ravno pozitivno trditi,Egovori se, da ima tolproslavljenje še drugo dno,**) da je
*) „Lcsici na rep sesti", se pravi, jo naglo iz nevarnosti pobegniti, ali nemški: „Persengeld nehraen", tako je slišati narod govoriti)jBcmtrtje.
|Pis.
**) Tako pravi ljudstvo za nemški: grund haben".

Ilinter«
Pis.
namreč tudi v neki čudni zvezi s sedanjo ne-narodno politiko nekterih kraških občin, ktero so podelile tistemu ces. namestniku čaBtna občanstva, kterim ne le da so Slovenci v Pri-morju deveta briga, ampak jim še njih ravno-pravnosti živahen protivnikl Potem, če je to res, vboga Slovenija 1
Prevelika Bervilnost nasproti protivnikom narodnih Bvetinj, ne le da narod demoralizuje, ampak je tudi sramotna maroga pred Bvetom, to naj bi si one (menda do zdaj) 4 občine v slov. Primorju, ktere bo podelile g. DepretiBU častno občanstvo, dobro zapomnile, ako imajo le še količkaj samostalnega narodnega ponosa v sebi! Mi sicer vselej lojalni Slovenci cenimo g. namestnika D. kakor nam danega odcesarja, ali kakor nasprotnika ravnopravnosti, kakor-Snega se vedno kaže tudi pri sejah dež. šolskega sveta, ga ne moremo obimčkati; saj nimamo še vsi tiste psičje lastnosti, da bi po-ljubovali palico, s ktero nas tepejo, kakor one 4 občine, ktere so se pogreznile v toliko Bervilnost pred g. D., da so pozabile na 1. točko narodnega slovenskega programa. Tako se le otežuje delovanje našega zdaj občeljubljenega državnega poslanca g. dr. T., kteri se je v letošnjem drž. zboru toliko prizadeval za vre-sničenje jezikove ravnopravnosti, in kteremu smo zarad tega 24. p. m. vsi nazoči narodno-zavedni volilci burno zaupnico dali. Bog ga nam obrani še mnogo let!
Na Lokvah, v trnovskem gojzdu, so se 5. t. m. po noči pred neko šnopsarijo lantje skregali, in brž je ležal eden s kolom ubit na tleh. Fant je bil star 28 let in je nek unuk ali bratranec Vašega dež. predsednika v Ljubljani, kakor pravijo. Vse govori, da so sedajne postave premehke proti takim hudodelnikom; zato se tudi enake hudodelstva množijo, ker primanjkuje strah pred malo ojstrostjo. Naj bi si drž. poslanci prizadevali poojstriti sedajne premehke postave, in kmali bi vidili boljše vspehe in atrah pred postavo, ker ti vedno še množeči, nevredni, nepoboljšljivi so že preveliko breme poštenemu kmetu in vsim davkoplačevalcem. Videant consules. —
Letina bo letos po Primorju zlasti za vino še precejšna, kjer ni pobila toča, kakor na Krasu okoli Komena in Rifenberga, zlasti bode pa letošnje vino dobro, ker ne bode trgatve nekod pred 3. oktobrom, drugod pa ne pred 29. t. m. In tako je pravi Naše primorsko vino bi bilo Btalno in prav dobro, ako bi le znali ga prav zgleštati, kakor nas uči vinoreja. Sicer se pa mora priznati, da vinoreja v nekterih primorskih občinah zlo napreduje, kar nam pričajo tudi vsakoletne vinske razstave. Torej vinBki kupci le semkej v Vipavo in Brda, ker letos bo vino bolj po ceni od 12—15 gld. hektoliter, pa izvrstno in pristna božja kapljica, kakor se zdaj misli! —
Domače novice.
V Ljubljani, 24. septembra.
(^Shod slov. učiteljskega druŽtva) zadnji četrtek je bil obilno obiskan. Navdušenje za prospeh narodne šole veliko. Pravi narodni duh je začel zopet oživljati naše nčitelje. Natančneje poročilo o zborovanji prinesemo prihodnjič.
Razne reči.
—■ f Umrl je v Celju Eduart Je-retin, vsemu mestu jako priljubljen mož, poprejšnji tiskar, Eduard Jeretin je umrl 21. septembra zvečer ob ll. uri, prav nagle smrti.
Svoje dni je bil tudi jako delaven nd celjske čitalnice. Mir mu bodi!
—	Iz Celja. (Marijna cerkev) slika vnebovzetja Marije Dev. v tej cerkvi je po direkt. Scbwachu dobro prenovljena, tudi druga malarija je že skoraj vsa gotova. Sedaj se polagajo cementne plošče.
—	Iz Slatine se nam piše: Naša škofija obhaja tukaj od 19. t. m. svoje duhovne vaje. Jesenski čas je odgnal navadne goste iz toplic, ter za nas naredil veliko prostora. Tu človek lehko čutila dobi, strinja in se očisti ne sam na duši ampak tudi na telesu v kopeli. In vaj Be udeležuje 75 duhovnikov, med njim1 milostlj. knezoškof, 1 duhoven Krške škofije in 1 še celo iz bele Ljubljane. Voditelj duhovnih vaj je dobro znan oče Stare iz družbe Jezusove. Jutri 23. sept. je sklep vaj, potem se vernemo zadovoljni in pokrepčani na duši in telesu v svoje župnije rekoč: Deo gratias.
Tržne cene v Ljubljani.
Pšenica hektoliter 9 gld. 10 kr.; — rež 6 gl. — kr.; — ječmen 4 gld. 40 kr.; — oves 3 gld. 10 kr.; — ajda 5 gl. 50 kr.; — proso 4 gl. 56 kr.; — koruza 5 gld. 80 kr., — krompir 100 kilogramov 2 gld. 50 kr.; — fižol hektoliter 7 gld. — kr. — masla kilogram — gld. 90 kr.; — mast 84 kr.; — špeh frišen 76 kr.; špeh prekajen 76 kr.; jajce po 2 kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 56 kr.; — teletnine 50 kr. ; — svinjsko meso 62 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 14 kr. slama 1 gld. 50 kr.
Hiša na prodaj.
Y Šent-Vidu nad Ljubljano proda se Iliša iz proste roke tik velike ceste, prav blizo farne cerkve stoječa nova hiša obstoječa iz trell
prostornih sob, kuhinje iu dveh kleti.
Podstrešje ima vravnano tako , da se ondi lahko napravi še ena prav velika soba. Zraven hiše je sadni vrt, in na vrtu stoji nov, prav lepo zidani skedenj, šupa, ki se tudi lahko prenaredi v prav lično hišo. Proda se vse skupaj, ali tudi hiša in skedenj vsak posebej.
Hiša je pripravna za vsako kupčijo, zlasti pa ker je blizo farne cerkve, za kacega gospoda du hovnika v pokoji.	(3)
Prav ugodni pogoji zvedo se pri lastniku Miroslavu Tomeeil, po domače pri Kraljiču" v Šent-Vidu nad Ljubljano.
Dober kup
ure.
Jaz pošiljam ure proti poštnemu povzetju, in če komu ura ni všeč, dam mu denar nazaj, toraj kupovalec ni v nobeni nevarnosti.
1 cilinder-ura i« srebrnega nikla z verižico, prej 12 gl., zdaj 5 gl. 25 kr.
1 anker-Ura i« srebernega nikla z verižico, prej 10 gl., zdaj 7 gl. 25 kr.
l srebrna remontoir Washington-ura z
verižico, prej 30 gl., zdaj 15 gl.
Zlate urice za gospe, prej 40 gl., zdaj 20
gld. z verižico za na vrat."	(9)
Zlate remontoir-ure, prej 100 gl., zdaj 40 gl.
Na pet let dobri stojimo. Pil. Fromm, urar. (Uhrenfabrikant, Rothenthurmstrasse gegeniiber der Woiizeiie Wien.)
Hiša
Je na prodaj pri sv. Florijanu št. 4, z enim nadstropjem, v dobrem stanu, prav po ceni. Več se izvč na Žabjeku št. 6. (3,)
stolni trg štev. 6 se dobivajo sledeče nove knjige: 1. Razlaganje «v. rožnega venca za;
šmarnice in tudi vse druge čase s sledečim obsegom :
a)	Zakaj imamo Marijo častiti, kako jo čaBtimo sploh; kako jo častimo z rožnim vencem; kaj pomeni vera, Gospodova molitev , ange-lovo Oešenje
b)	premišljevanje petnajsterih skrivnost veselega žalostnoga in častitega dela usmili se duš v vicah ;
c)	navadne molitve : jutranja , meddnevne , večerna ; mašne, spovedne in ohhajilne ; lavre-tanske litanije; devetdnevnica in tridaevnica ;
d)	nekaj pesem : Mariji Devici rožnovenski in in še deset drugih.
Knjiga se toraj, ne le za poduk in premišljevanje, ampak kot molitvenik vsaki čas lahko rabi.
Posebno bodi priporočena za bližnji praznik rožen kranske nedelje.
Cez vse pa bi najboljše služilo Razlaganje SV. rožnega venca" udom živega roženkranca, kterih je prav mnogo po Slovenskem. Kako marai-kterokrat človek ne ve kaj premišljevati, zlaBti čo se mora ista skrivnost več dni zaporedoma moliti in premišljevat; iz „Razlaganja" bi lahko vsak dovelj poduka dobil za se in za svoje sonde',
Naj bi se toraj knjiga pri nobenem vencu živ. roženkranca ne pogrešala ! če je že ne moro vsak ud za se imeti, naj bi jih imel vsak venec dvoje, troje, da bi Bi jih udje lahko drug drugemu posojevali. Stalo bi na pr. dvoje knjig ude enega venca le po 10 soldov, kar vendar vsak lahko premore.
Velji v pol platnu 75. , v pol usnji 80 kr., vse v usnji 95 kr, in z zlatim obrezkom 1 gld. 15 kr. — Po pošti 5 kr. več.
2 Spovednik in njegova služba. Spisal Franc Kosec, župnik. Z dovoljenjem in posebnim priporočevanjem prevzvišenega škofa Tržaškega.
Velja mehko vezana 1 gl. 20 kr. Po pošti 10 kr. več.
Prvikrat so tu ponuja prečastiti duhovščini po Slovenskem knjiga, ki v domačem jeziku obdeluje vse potrebe, dolžnosti in lastnosti vrednem deljenji zakramenta sv. pokore.
Kjiga se posebno ozira na dejanski del in sicer obdeluje v I, delu: Spovedniku potrebna svoj-stva in lastnosti ; v II. delu : Dolžnosti spovednika in spovedenca glede zakramenta sv. pokore, in v III. delu : Posebna pravila oziroma različnih spo-vedencev.
Cena jo glede tvarine na 304 v 8° jako nizka. 3. OfienaŠ, t. j. Gospodova molitev v podobah, lepo v 60 cm. visoki in 51 cm. široki sliki razdeljenih.
Cena podobe same je 80 kr., po pošti 90 kr., v pozlačenem okvirju 3 gl., v zaboju 3 gl. 30 kr.
V zalog' imamo mnogo mašnih knjig, bre-virjev raznega tiska in velikosti, moiitvnnikov, podob in podobic, rožnih vencev, križicev itd. Naročila na razne katol. časopise, knjige bo-goslovske in druge se vedno sprejemajo in po moči naglo izvršujejo. Z besedo: Katoliška bukvama izvršuje vsa naročila, da te niso katoliškemu stališču nasprotna.
Vinska mešanja.
Kdor se hoče te naučiti, mora kupiti bukvice „receptbuch", v kterih je zapisano, kako se \t kislega vina sladko naredi, kako Be mu moč d&, kako se naredi vino brez grojzdja ; tudi kako se naredi vino iz tropin (po 1000 litrov iz 100 litrov) z doklado samih zdravih tvarin , tako rab-ljivo kot vino za dom, kakor boljša Borta za bo-telje. Tudi te bukvice učd, kako se naredi dober mošt iz sadja, vinski ježih, jesihov cvet, žganje, rum, likerji, droži dišave, zdravniške vode, mazila, milo in Še 1000 drugih kupčijskih izdelkov, ki donašajo več ko 100 odstotkov dobička. Cena bukvic je 3 gl., naprej za poslati ali pa s poštnim povzetjem pod naslovom	(3)
Marija Hrdlička,
k. k. priv. Inhaberin, "VVien, Wieden, Hauptstrasse Nr. 36, 1. Stock.
—