‘GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE
Zakaj izredna konferenca ZK v Cinkarni .. Danes dve
Na občinski konferenci ZK v Celju, ki je bila junija letos, je bila ostro kritizirana dejavnost ZK v Cinkarni in nekaterih posameznikov, tako v poročilu sekretarja občinskega komiteja, kakor tudi v razpravi. V kritiki je bila omenjena predvsem premajhna skrb za delovnega človeka in nezadovoljiva dejavnost
samoupravnih organov. Govora je bilo o dušenju samoupravljanja in delovanja komunistov, o osebnih napakah .tov. direktorja, o povečanju števila strokovnjakov v našem podjetju ter o delu in odgovornosti teh kadrov.
Glede na hudo kritiko na občinski konferenci in na razprave ter govorice, ki so se širile v na-
Vrednost točke
JULIJ 1944
1. Ekonomska enota metalurgije:
1.	Predpra/arna in žveplena kislina • .
2.	Aglomeracija
3.	Skupne službe (1. in 2)..............
4.	Topilnica.............................
5.	Cinkovo belilo.......................
6.	Keramika.................
7.	Skupne službe celotne topilnice . . .
8.	Povprečje ekonomske enote metalurgije
9.	Kemični-metalurški analitski laboratorij
120.00
128,79
1(2546
136,%
120.00
124,92
134,99
131,91
129,01
II. Ekonomska enota predelovalni obrati:
1.	Valjarna cinkove pločevine .........................133,56
2.	Cinkografija.........................................120,00
3.	Oblikovalnica cinkove pločevine.....................120,00
4. Skupne službe predelovalnih obratov ......	130,»4
Ul. Ekonomska enota anorganske kemije:
1.	Kromov galun....................................120,00
2.	Na-hidrosulfit in metalit...................... 132,67
3.	Na-sulfid.......................................120,00
4.	Litopon, Ba-sulfid,	Zn-sulfat.................120,20
3. Svinčeni oksidi.................................120,00
6.	Superfosfat ..........................................120,00
7.	Ultramarin .........................................127,36
8.	Modra galica..................................128,88
9.	Kemični	obrat	III.	Mozirje...................... .	125,42
10. Obračun	skupnih	služb	obrat pigmenti-soli ....	124,20
it. Povprečje obratov Cr-galun, Na-sulfid, ulkamon,
Pb-oksidi	121,73
12.	Povprečje obratoj' Na-hidrosulfit, Cr-galun, Na-sul-
fid, ultramarin in	Pb oksidi..................126,29
13.	Povprečje obratov	stari in novi	litopon....120,20
!4. Povprečje obratov	Na-hidrosulfit in metalit	.	.	.	132,67
1-5. Povprečje obratov	litopon in modra galica	....	121,06
16.	Povprečje obratov	modri baker,	modra galica	.	.	.	123,11
17.	Modri baker........................................124,20
18.	Novi litopon .........................................120,20
IV. Ekonomska enota organska kemija:
z vsemi službami.....................................120,00
V. Ekonomska enota vzdrževalni obrati:
1.	Mehanična delavnica...............................  120,00
2.	Gradbeni oddelek..................................126,9S
3.	Elektro delavnica.................................  120,00
4.	Energetski in merilni oddelek.......................123,40
5.	Oddelek za pripravo dela........................... 429,73
6.	Skupne službe vzdrževalnih	obratov.................123,<K>
7.	Plinarna......................... .	*..........120,00
VI.	Predračunske enote — administrativne:
in druge službe........................................120,00
1. Družben« prehrana ..................................123,04
VII.	Celotno podjetje  ...................................125.61
šem podjetju in izven njega, se je tovarniški komite odločil za izredno konferenco, kjer bi konkretno prikazali stanje v Cinkarni. Namen te konference je bil tudi, da se v Cinkarni in v Celju preneha z raznimi zakulisnimi razpravami med komunisti in ostalimi ljudmi. Ugotoviti je bilo treba dejansko stanje, razčistiti netočne govorice, poiskati vzroke in nakazati bodoče delo osnovnim organizacijam, tovarniškemu komiteju in vsem komunistom v Cinkarni.
Nekatere pojave je bilo potrebno razčistiti nh katere smo sami opozarjali že na redni letni konferenci koncem lanskega leta in še posebej na predkongresni konferenci, ki je bife maja letos. Namen te konference je bil predvsem pokazati na slabosti. ki jih je potrebno odpraviti, kar je v skladu s ciljem predkongresne dejavnosti na sploh.
Razprava na predkongresni konferenci je bila zato precej kritična in je nakazala več problemov. Ugotovljeno je bilo, da je na področju samoupravljanja premalo narejeno, zato je bila ostro kritizirana nezainteresiranost za sodelovanje v samoupravnih organih. Poudarjen je bil problem fluktuaeije delavcev in v zvezi s tem potrebe po nekaterih spremembah v delitvi osebnih dohodkov, nakazane pa so bile tudi težave v zvezi s stanovanjsko izgradnjo.
(Nadaljevanje na 2. strani)
presenečenji
Današnja številka »Cinkar-nar ja« prinaša dve presenečenji: manjši format in »Anketo mdd naJšiimi (bralci«.
Za manjši format simo se odi-ločili izaradi tega, da 3>i »Cin-karnart’ prišel pravočasno med člane našega kolektiva, 1. j. ved-, no 15. v mesecu. To nam bo o-mogočil nov način tiskanja nat-, šega glasila — na rotacijskem stroju. Doslej 'smo tiskali naše glasilo na iknjigotiskarskein stroju, kar je (bilo zamudno — postopek je trajal skoraj dva dni, na rotacijskem stroju pa lo nekaj ur. Prehod na ta postopek nam ni dovolil, da (bi »Cia-karaar« ohranil dosedanjo obliko. Na ižbi ro smo imeli dve možnosti: velikost »Celjskega tednika« ali pa polovico manjšo. Odločili smo se za drugo, ker menimo, da ta popolnoma ustreza našim potrebam.
Zakaj anketa? Ko prebirate »Cinkarnarja«. se verjetno včasih iiudi zamislite nad njegovo vsebino. Od časa do časa se (za vogali) slišijo razne kritike in pripomlbe. Ker se doslej nihlče ni »ojunačil« da svoje pripomlbe sporoči uredništvu, smo se odločili iza anketo, s katero nam boste olajšali nadaljnje delo. Le na podlagi' tesnega sodelovanja med braki in uredništvom ko glasilo takšno, kakršnega si želite.
.	Uredništvo
Spremembe v tarifnem praviniku
Spremembe instrumentov go. spodarskega sistem« (odprava davka na izredne dohodke in obveznega izdvajanja v rezervne sklade, zmanjšanje davka na promet in itd.) so občutno povečale materialno osnovo samoupravljanja v delovnih kolektivih. Na ta način sproščena sredstva lahko kolektivi samostojno razdeljujejo na svoje sklade. CDS našega kolektiva je na predlog UO dodelil ta sredstva skladu za osebne dohod ke.
- (Tpravni odbor je analiziral vsa delovna mesta. Pri tam je korigiral oziroma povišal Števi-
lo točk od 25 % (pri najnižje ocenjenih delovnih mestiih) do 8%.
O predlogu UO so razpravljale vse ekonomske enote. Po a-nalizi predlogov ekonomskih enot je CDS na svoji 5, reidni seji, dne 29. julija potrdil izpopolnjen Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov.
Centralni delavski svet je tudi sklenil, da se k oceni vsakega delovnega mesta doda 15 točk, kar je v soglasju s priporočilom Izvršnega sveta, ki prL poroča, da se zaradi podražitve nekaterih živilskih artiklov povečajo osebni dohodki.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zakaj izredna konferenca ZK v Cinkarni
Nadaljevanje is 1. strani)
Prav tako je bila na predkongresni konferenci kritizirana neiskrenost in dvoličnost nekaterih komunistov ter njihove ostre kritike izven podjetja, na raznih forumih, kjer dajejo različne informacije, medtem ko na sestankih v podjetju, kakor tudi na konferenci o "teli stvareh ne razpravljajo. Na osnovi takšnih izjav je prišlo celo do tega, da so na občinski konferenci razpravljali tudi o stvareh, ki niso bile, preverjene ali pa so bile potencirane.
Na izredni konferenci smo pregledali uspehe gospodarjenja podjelja, ki so dobili polno priznanje tudi na občinski konferenci, bolj pa smo se ustavili pri problemih, ki jih je treba urediti. Pregledali smo kako je s samoupravljanjem v Cinkarni, kolikšna je bila naša skrb za 'delovnega človeka in ostala kritična vprašanja. O mnogih od teh vprašanj smo precej pisali ravno v zadnjem času in ima vsak član našega kolektiva možnost, da se z njimi seznani.
Na konferenci je bila jasno nakazana potreba, da je nujno v bodoče sproti opozarjati na napake, ki jih bomo lahko odpravljali le z zdrhvo, odkrito kritiko. Če bomo kritiko dušili, bomo ustvarjali na eni strani familjurnost, na drugi strani pa se bo pojavljalo kritizerstvo, kot doslej. Zavedati pa se moramo tudi. da mora biti kritika objektivna in na pravem mestu. Prav je, če postavljamo razna vprašanja na osnovnih organi-cijali in da razpravljamo o problemih. četudi kakšnih informacij nismo mogli preveriti, napačno pa ravnajo komunisti, ki se niso zavzemali za taksen način reševanja problemov,p njih pa razpravljali drugod.
V tem smislu so oblikovani tudi zaključki, ki jih' je sprejela izredna konferenca:
1. Zveza komunistov v Cinkarni, zlasti njena Vodstva, to je Tovarniški komite in sekretarji osnovnih organizacij morajo v prvi vrsti razčistiti nekatera vprašanja lika komunista. Gre za nekaj Pljučnih lastnosti komunistov, kot so: iskrenost do partije. pripravljenost komunista za družbeno-politično de-
lo.	uresničevanje sprejetih i.n osvojenih stališč partije v vsakodnevno prakso, razvijanje zdravih tovariški!} in demokratičnih odnosov itd.
dojtisufe
V NAŠ
UST
2.	V partijskem delu in v odnosih med komunisti samimi je potrebno dati pravo mesto kritiki in samokritiki. Očitno je, da brez tega ne gre več,. Zveza komunistov se • vedno bori za konstruktivno in objektivno kritiko, to je kritiko, ki prispeva k odpravljanju slabosti in napak. Kritika, ki negativne pojave poglablja in razširja ni konstruktivna in objektivna.
3.	Partijska vodstva in komunisti sploh- morajo v prihodnje mnogo bolj smelo in sistematično reševati pereče družbeno probleme. \ažno je, d« z nivoja razprav in ugotavljanja preidemo na
.zavzemanje določenih stališč in zaključkov in da se dosledno borimo za uresničitev sprejetih stališč. Partijska vodstva v Cinkarni -mo-rajo tudi odločneje ipristb--piti k giibčnejšim oblikam dela, posvetovanjem z clo-ločeniinii skupinami komunistov iz proizvodnje, iz uprave, z direktorjemrs ko-‘ ■niunisii, ki delujejo v organih upravljanja, Z.MS, sindikatom itd. Oblike partijske, ga dela in njena vsebina mora krepiti njeno samoini-ciativo in zavestno odgovornost članov 7.K.
4.	Potrebno je zaostriti odgovornost komunistov do
družbenega dela in nalog, ki stoje pred kolektivnim tu •neposredno ipred partijo. Komuniste je potrebno poime-nično in konkretno zadolževati, zadolžitev pa mora biti. .formulirana tako. da vodstva lahko preverjajo izvrševanje sklepov'.
Zaostriti je treba tudi odgovornost osnovnih organizacij ZK do uresničevanja
sklepov Tovarniškega komi. teja.
5. Vodstva ZK morajo skrbeti za to. da bodo vsi komunisti in preko njih vsi Člani kolektiva pravočasno, in pravilno informirani o najvažnejših dogodkih v gospodarski organizaciji.
(>. Tovarniški komite je odgovoren, da do naslednje partijske konference mobilizira komuniste v Cinkarni, posebej pa še komuniste, ki delajo vr organih upravljanja, da se razčistijo in zavzamejo stališča:
— ci vsebmi delavskega u-‘ pravljanja, zlasti' še o vsebini dela obratnih delavskih svetov, t—o načelih delitve dohodka po delovnih enot alk to je ali je sedanji sistem delitve v načela poz.itivuej-
(Nadaljevanje s 1. strani)
Centralni delavski svet je razpravljal o povišanju pavšala voznikom in spremljevalcem tovornih avtomobilov, avtobusa in osebnih avtomobilov, oNpav-šalnem dodatku samostojnim ref e rentom zti n a n j et r go v inskega oddelka, ki imajo registra-cijo za opravljanje te dejavnosti, nadalje o dodatku strokovnim delavcem, k poleg svojega rednega dela opravljajo funkcijo gospodarja investicijskega objekta, o dodatku pooblaščenim gradbenim inženirjem, in tehnikom ter o povišanju dnevnic in pavšalu za gasilsko dežurno službo.
Po sklepu C DS je povišan pavšal in sicer.:
— voznikom osebnih avtomobilov in avtobusa od 10.000 di-
ši od prejšnjega, ali je prilagojen delitvi po delu,
—	o načelih za dodeljevanje stanovanj, to je, kateri -organ in po kakšnih kriterijih dodeljujejo stanovanjc. Predlagana je e-notna kandidatna lista.
—	in o vseh ostalih vprašanjih. ki določajo osebni in družbeni standard delavcu.
POPRAVEK
V zadnji številki rCinkar-narja nam je ponagajal tiskarski škrat. Podpis pod sliko na ' 1.'strani se pTttvilno glasi: Pred sperme n ikoni nekdanjim članom našega kolektiva, ki so žrtvovali življenje za boljšo prihodnost nas vseh. je spregovoril tov. Stojan Predie.
Tovarišu Prediču se opravičujemo za /neljubo pomoto.
narjev na 12.000 dinarjev;
—	voznikom tovornih in pol-fbvornili avtomobilov od 6.000 na 8.000 dinarjev;
—	spremljevalcem od 3.000'na 5.000 dinarjev;
samostojni referenti zunanjetrgovinskega oddelka (z registracijo) prejmejo pavšalni dodatek 3.000 dinarjev;
—	gospodarji investicijskih objektov prejmejo 'mesečni dodatek 13.000 dinarjev:
—	pooblaščeni gradbeni inženirji 8.000 dinarjev j
—	pooblaščeni gradbeni tehniki 5.000 dinarjev;
Po' sklepu CDS so dnevnice vseh kategorij zvišane za 500 dinarjev. puvšuLza gasilsko 'dežurno službo pa je povečan na 1.600 dinarjev, vsa nadomestila v čl. 64 Pravilnika o osebnih dohodkih so povečana za 33%.
SPREMEMBE V TARIFNEM PRAVILNIKU
Centralni delavski svet je na svoji prvi seji dne 2". junija izvolil nove elane upravnega odbora in njihove namestnike.
Izvoljeiti so bili: ing. Benčina Anton, Grabar Frane, Grabar Viktor. Deržek Avgust, Erjavec Ferdo, Mirnik Janez, Krsnik Milan, Ostrnh Mimi, Ramšak Ivo, Rebov Janko.
Za namestnike članov UO pa: Jordan Hinko, ing. Klin-ger Franjo, Mraz Rudi, Veranič Ivan, Vičič Ivan.
Na isti seji so-člani CDS izvolili za svojega predsednika Alojza Potočnika, za namestnika pa Oskarja Šmida.
Tudi DS EE in sveti delovnih skupnosti so izvolili svoje predsednike in njihove namestnike:
— DS EE metalurgijo: predsednik Franc Pustosfenišck, namestnik Ernest Bratina:	%
— DS EE predelovalni obrali: predsednik Milan Krsnik, namestnik Karl Šribar:
, — DS EE anorganska kemija: predsednik Franc Kovač, namestnik Karel Fegeš;
— DS EE organska kemija: predsednik Jože Ašenber-ger, namestnik Lado Korošec;	'	,
— DS EE skupno delavnice: predsednik Radovan Ne-doh, namestnik Karel Ramšak:
— SDS komercialnega sektorja: predsednik Vili špat, namestnik Kareh Feguš;
— SDS finančnega in kadrovskega sektorja, pcavnega in plansko-analitskega oddelka ter pomožnega oddelka: predsednik Martina Nikolič, namestnik Jože Jordan;
— SDS investicijskega sektorja in razvojnega instituta: predsednik Alenka Vrahel, namestnik Rudolf Kotar.
NOV UPRAVNI ODBOR
Tovariš Naraks čestita novemu predsedniku CDS tov. Alojzu Potočniku

UTRJENI TEMELJI ZA NADALJNI RAZVOJ CINKARNE
O DELU UPRAVNEGA ODBORA V PRETEKLI MANDATNI DOBI
Z izvolitvijo novih delavskih svetov je prenehala mandatna doba tudi dosedanjemu upravnemu odboru, ki je bil izvoljen pred enim letom.
Vsebina dela upravnega odbora je v podjetju, ki je v tako hitrem (razvoju, kot je naše, zelo pestra, saj je potrebno razpravljati in dajati predloge, ter sprejemati sklepe tako o vsakodnevnih pojavih v podjetju, o proizvodnji, o finančnih rezultatih, kakor tudi o izgradnji in razvoju podjetja.
V	svoji mandatni dobi je UO redno spremljal izvajanja planskih nalog in uspehe podjetja in je ob koncu gospodarskega leta 1963 ugotovil, da so vse ekonomske enote presegle svoj proizvodni plan, kije bil v povprečju za 7,4 11 o višji od plana za leto 1962. Skupna proizvoda nja je bila v letu 1963 za 21,6% večja, kot v prejšnjem letu.
Zaradi ugodnih rezultatov v proizvodnji, se je povečala tudi vrednost proizvodnje, to je celotni dohodek podjetja, ki je bil v letu 1963 za 37 % večji kot v prejšnjem letu. Tak finančni rezultat smo dosegli zaradi povečane proizvodnje in pa tudi zaradi izboljšanja strukture proizvodnje.
Za prvih pet mesecev letošnjega leta lahko pravtako ugotovimo, da je podjetje kot celota doseglo proizvodni plan in da je proizvodnja za 17,61% večja, kot je bila v istem razdobju lani. Celotni dohodek podjetja se je povečal za preko 58 % v primerjavi s prvimi petimi meseci lanskega, leta.
V	preteklem letu sm« dosegli uspehe pri prodaji v tujino, saj je dosegel izvoz 30,4 % skupne realizacije gotovih izdelkov v tem letu. Tako je Cinkarna postala največji izvoznik med industrijskimi podjetji v Sloveniji-
Pričakujemo lahko, da se bo izvoz v letošnjem letu še povečal, saj je vrednost prodaje v tujino za prvih pet mesecev letos za 58,611,,večja, kot je bila v istem obdobju preteklega leta.
Vzporedno s povečanjem proizvodnje 'so se povečali tudi osebni dohodki v skladu z doseženimi poslovnimi rezultati podjetja.
Povprečni osebni dohodek je znašal v Cinkarni letu 1963 40.927 dinarjev, kar je za 22,73% več kot v letu 1962.
Skladno z letošnjimi gospodarskimi uspehi našega podjetja. so naraščali tudi osebni dohodki v letošnjem letu. Povprečni osebni dohodek za prvih 5 mesecev znaša že 46.370 dinarjev, kar predstavlja v primerjavi s prvimi 5 meseci lanskega leta povečanje za 22,46%.
Razen stalnega naraščanja osebnih dohodkov, so nastale v
zadnjem letu še nekatere spremembe pri delitvi osebnih dohodkov. V letu 1963 se je pokazalo, da niso dovolj stimulirani delavci na najnižje ocenjenih delovnih mestih in da je potrebno popraviti pravilnik tako, da se zboljša življenjski standard predvsem tem delavcem. UO je zadolžil komisijo za osebne dohodke, da pregleda celoten pravilnik in da pripravi ustrezne predloge. Spremembo pravilnika je delavski svet sprejel in s tem so se najnižji osebni dohodki tako povečali, da je bilo v začetku letošnjega leta le neznatno število delavcev s povprečjem pod 30.000 dinarjev
V letošniem letu se je pokazala potrcTia po ponovni spremembi pravilnika. S to spremembo naj hi se spremenilo število točk za nekatera delovna mesta glede na nove pogoje dela ali iz drugih vzrokov. Ob tej'spremembi se bo nekoliko povečalo število točk v povprečju za vsa delovna mesta.
214 ležišči, tako da ima Cinkarna sedaj skupno 324 ležišč v samskih domovih.
Ob pregledu poročila obratne ambulante smo predvsem ugotovili potrebe po sistematskih pregledih delavcev in važnosf temeljitih pregledov ob vstopu.
Na osnovi HTV poročila je predlagal UO, da vse EE preštudirajo poročilo, analizirajo vzroke nesreč in pretehtajo, kako bi se jih v bodoče izogni-
li.	Zadolžil je HTV komisijo, da preskrbi ustrezna zaščitna sredstva.
V	letošnjem letu smo sprejeli statut podjetja. Predosnutek, ki ga je dal UO v diskusijo, je bil izdelan več mesecev pred sprejemom statuta. Člani kolektiva so dali nekaj tehtnih pripomb, ki so bile v osnutku upoštevane.
V	zvezi s pripravami na 42-urni delovni teden, je UO imenoval komisijo z nalogo, da napravi točne analize ekonomskega stanja v podjetju pri prehodu na 42-urni delovni teden.
Prva seja novega CDS
Ugotovljeno je med drugim, da bi bilo potrebno večje število novih delavcev, kar je pri sedanjem pomanjkanju delovne sile izredno težak problem.
UO je razpravljal in sklepal o mnogih problemih v zvezi z
Razen osebnih dohodkov je v zvezi z zboljšanjem življenjskega standarda UO razpravljal in dal ustrezne predloge še o raznih drugih vprašanjih.
Zaradi pomanjkanja delovne sile je bilo potrebno nuditi de- < lavcem, ki so prišli v podjetje čim boljše življenjske pogoje takoj ob nastopu dela, UO je -pripčattiT’ •prcdfdg GDŠ n' jto-i’ ’’ moči ;’tibv,im delavcčih. Ta jfc ■' bila jvčedvseiii v obliki kredi-tiranja hlokov za topli obrok. Ce na kratko analiziramo de-Razprrvljal je tudi o kvaliteti	j„ ODS’ kemija 2 ugotavljamo,
toplega obroka in v zveži s tem	ya jc j,nel v svoji ‘mandattil dodal več predlogov.	bi 19 rednih ter dve izredni
Zaradi ‘‘jioinanjkanja	seji; Udeležba in sama diskusi-
vauj šmo'Se v lanskem letu od-	ja na sejah ni bila zadovoljiva.
proizvodnjo. V lanskem letu je razpravljal o nenormalnem stanju v Na-hidro sulfidu. Nadalje o problemih pri delu ,na novih pečeh v topilnici in o izreiLno težki situaciji v zvezi z nabavo in s cenami Zn-koncen4jntov.
Ob izgradnji obrata Novi li-topon je bil sprejet sklep, da prične obrat poskusno obratovati 1. decembra 1963. Takoj v začetku leta 1964 je pričelo tudi poskusno obratovanje obrata Modri baker.
V zvezi z investicijsko izgradnjo je bil podan še predlog centralnemu delavskemu svetu za odobritev Investicijskega programa :za izgradnjo obrata umetnih- gnojil s kapaciteto 250.000 ton in za najetje potrebnega kredita.
Leto 1963 je predstavljalo za Cinkarno, začetek investicijske izgradnje in smo v tem letu že zabeležili prve uspehe.' Poleg obratov litopona in modrega bakra, ki že obratujeta, smo letos začeli z izgradnjo nove žveplene kisline, ki predstavlja bazo za nadaljnji razvoj kemične industrije v našem podjetju. Pretežni del investicijske izgradnje Cinkarne bo usmerjen ravno v povečanje in modernizacijo organske in anorganske kemične industrije.
Poleg obratov, ki so že v izgradnji, ali celo že dajejo svo-jc proizvode, bomo v kratkem začeli z izgradnjo obrata za iz-delavo belega pigmenta — titanovega dioksida. Od proizvodnje superfosfata bomo prešli na proizvodnjo koncentriranih, sestavljenih gnojil. V izdelavi je tudi že program za razširitev asortimana proizvodov organske kemije.
Perspektivna izgradnja našega podjetja je vprašanje s katerim se bodo morali ukvarjati tudi novoizvoljeni samoupravni organi. Trdimo pa lahko, da je že postavljen trden temelj za razvoj Cinkarne iz zastarele to. varne z najtežjimi delovnimi pogoji v sodobno urejeno podjetje.
J. F.
SODELOVANJE NI BILO ZADOVOLJIVO
ODS KEMIJE 2 V PRETEKLI MANDATNI DOBI
ločili za pbmoč pri zadružni gradnji naselja v Selcah. V lanskem letu je UO odobril kredite do 1.0(10.000 dinarjev zn 38 individualnih gradenj. Takšni krediti s*> bili odobreni tudi v letošnjem letu za nadaljnje gradnje v Selcah.
V začetku letošnjega leta je bil zgrajen nov samski dom z
Vzrokov za to je več, omenil bi samo dva': premajhna kompetenca ODS in nezadostno upoštevanje predlogov in pripomb ODS centralnim samoupravnim orgafiOm.
Glavni problemi, o katerih je razpravljal ODS, so bili proizvodnega značaja. Pereče vprašanje zadostnih količin pare za
proizvodne obrate je bito po-pogosto na dnevnem redu zasedanj, vendar ,s postavitvijo dveh ladijskih parnih kotlov je problem sedaj končno rešen.
Proizvodni uspehi, ki so plod celotnega kolektiva kemičnega obrata 2 so bili lepi. Če pogledamo samo nekaj obratov u-gotovimo, da se je proizvodnja
(Nadaljevanje na 5. sirani)
Mehanizacija in racionalizacija pridobivanja cinka v ležečih retortah
pri nas in v svetu
Klasični destilacijski postopek pridobivanja cinka v ležečih retortah, ki ga uporablja tudi .Cinkarna, je bil do leta 1916 edini način za metalurško pridobivanje cinka. V teku skoraj 150-letnega obdobja se je ta postopek stalno izpopolnjeval, posebno intenziven pa je bil ta razvoj po vpeljavi novih konkurenčnih postopkov. Prvi konkurenčni postopek — elektroliza cinka — se je pojavil leta 1916. Ta novi postopek je bil mapram takratnemu stanju v (tehnologiji pridobivanja .cinka tako izpopolnjen, da je povzročil določen zastoj postopka z ležečimi retortami. Količine proizvedenega cinka po elektrolit-
skem postopku so stalno naraščale, zato so bile cinkarne s klasičnim postopkom iz konkurenčnih razlogov primorane intenzivno delati na razvoju procesa, V razdobju med obema svetovnima vojnama je bila najvažnejša pridobitev vpeljava aglomeracijskega praženja. ^ S tem je bila omogočena uspešna predelava flotacijskih koncentratov in močno se je dvignil izkoristek predelave; Upadanje deleža proizvodnje cinka po klasičnem postopku se je s tem praktično ustavilo.
Močan gospodarski razvoj po 'drugi svetovni vojni je v industrijsko razvitih državah povzročil pothanjkanje delovne sile. Ker zahteva klasični postopek razmeroma večje število kvalificirane delovne sile in ker je delo pri pečeh izredno težavno je to dejstvo zaviralo gradnjo novih cinkarn. Iz tega razloga so bili v povojni dobi’ glavni napori pri razvoju klasičnega postopka posvečeni zmanjšanju števila ljudi in napora pri ob-sliiževanju destilacijskih peči.
Največje uspehe pri nadaljnjem razvijanju klasičnega načina pridobivanja cinka v horizontalnih retortah so v zadnjem desetletju dosegla belgijska podjetja. Te firme So že v letu 1953 izvedle take izredne izboljšave, ki morajo popolnoma izpremeniti dosedanja gledanja na ta postopek. Te izboljšave
ItMIIURNAR
4
se ne omejujejo samo na sam' proces destilacije temveč obsegajo tudi predpripravo cinko-vih koncentratov in praženja. S tem je postal klasični re.tortni postopek tehnično tako izpopolnjen, da zaniore konkurirati vsem ostalim novejšim postopkom. Ta ugotovitev velja tako za investicijska vlaganja in stroške proizvodnje, kakor tudi glede delovne sile in delovnih pogojev.
Priprava cinkovih koncentratov je po novem postopku bistveno poenostavljena. Sedanja komplicirana priprava rude z dvostopnim praženjem v fiuoso-lidnih pečeh in na aglomeracij-skem traku odpade. Namesto tega se surovi cinikov koncen trat z dodatkom male količine žveplene kisline in peletine skepi v majhna zrna, to je peletira in te peletke se izpražijo v fluoso-lidnem reaktorju. Nov način praženja ni samo cenejši in enostavnejši ampak ima tudi naslednje bistvene prednosti:
— majhna pražilna produkcijska enota -ima ogromno kapaci-^ teto. Ena proizvodna enota di-' menzije 1,3 krat 7,5 krat 7,0 m predela v 24 urah 180 do 220 ton koncentratov. Specifična storilnost .znaša torej 25 ton koncentrata (m2) 24 ur v primerjavi s pražilnim aglomeracijskim trakom, ki ima komaj 2,5 tone koncentrata (m2) 24 ur.
— Stopnja odžveplanja po tem postopku je višja v primerjavi z desulfuracijo na aglome-racijskem traku. Maksimalna
vsebnost celokupnega žvepla znaša 0.50 do 0,6 %. Izpražene pelete so izredno porozne in imajo odlične redukcijske sposobnosti, katerih ne dosega noben predmet dosedaj znanih pražil-nih naprav. Ta iastnost dovoljuje sicer pri enakih ostalih pogojih nižje delovne temperature v destilacijskih pečeh.
— Ves svinec in kadmij, ki se nahajata v surovem koncentratu ostaneta v praženih peletih in se ne porazgubita v pražencu, 'poletini in pražilnih plinih. Na ta način ostane kadmij v najprimernejši obliki za nadaljnje metalurško pridobivanje. Proces pridobivanja kadmija gre vzporedno s pridobivanjem cinka z enakim izkoristkom.
— Pri postopku se izkorišča del toplote ekzotermne reakcije praženja za proizvodnjo .pare oziroma električna energija tako, da lahko postopek krije vso lastno porabo električne energije, ki jo rabi za peletiranje, praženje in produkcijo žveplene kisline. Poleg tega še preostaja na vsako tono H2SO4 100 K\vh. . Ta energija lahko krije tudi porabo električne energije v ostalih obratih.
— Postopek peletiranja’ in praženja, kapacitete 560 ton koncentrata/24 ur, in proizvodnje -žveplene kisline, 320 ton H2SO4 66° Be/24 ur, je tako mehaniziran in avtomatiziran, da zadostuje za obratovanje vseh naprav v eni izmeni samo en nadzornik in pet mož posadke.
— Obratovanje pražilnih peči
s peletiraniini koncentrati je tako sigurno in enostavno, da poteka brez vsakršnih motenj. Peč se mora ustaviti samo enkrat letno in to samo zaradi obvezne kontrole parnega kotla.
— Na 1 tono koncentrata dobimo 0.9 tone pare nadpritiska 42 atm. Z njo lahko poganjamo turbino, ki nam daje željeno električno energijo.
Velika prednost praženja s peletiranim vsipom je nadalje razmeroma majhna količina peletine, ki nastane pri tem praženju, koma j 8 do 20% od vsipa. Zato tudi ne potrebujemo tako velikih vsedlanih naprav kot sicer pri fluosolidnem praženju.
Sedanje pražilne naprave v našem podjetju ne ustrezajo zahtevam moderne naprave. To velja predvsem za našo mehanizirano aglomeracijsko napravo, ki ne dovoljuje vlovljenja na SO2 siromašnih pražilnih plinov. Tudi delo je mehanizirano in zahteva ogromno število delovne sile, ki mora opravljati raz-hteroma zelo težko delo. Ob študiju različnih postopkov, ki bi prišli v poštev za rekonstrukcijo obstoječih pražilnih naprav* je uprava Cinkarne upoštevala in pretehtala vse bistvene momente in se pravilno odločila za najuspešnejši in najmodernejši pra-žilni postopek, to je, za praženje peletiranega cinkovega koncentrata v fluosolidnih reaktorjih. Naprava se že gradi in bo tekom leta 1966 že normalno obratovala.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Uspeh pri izobraževanju voznikov amaterjev
Naše društvo Ljudske tehnike je znova nastopilo kot vzorno pri komisiji za promet TNZ. Tečaj za šoferje amaterje, ki je'trajal v meseou aprilu, maju in polovico junija, je bil uspešen, kljub temu, da so nastopale razne težave.
Organizacija (tečaja je bila v redu in (tudi tečajniki disciplinirani. Težave so se pojavile
■pri praktičnem delu — zaradi večje okvare na enem avtomobilu in motornem kolesu. Ko sta bili vozili popravljeni je bilo treba nadoknaditi zamujeno, zaradi tega iso Vožnje trajale pozno v noč.
V tečaju je bilo vključenih 34 kandidatov in to: 10 žensk,
9 mladincev in 15 članov. Teorijo so večinama vsi člani dob-
ro Obvladati, pri vožnji pa je bi. lo/različno. Že pri internih izpitih je bilo opaziti, da so člani dobro pripravljeni in da ni bilo nikogar, ki ne bi bil sposo-ben za končni izpit. Končni izpiti so se vršili v treh skupinah z ozirom na veliko število kandidaturo.
Najboljši uspeh je dosegla prva skupina v kateri je bilo 11 članov. Izpit so opravili vsi člani. in sicer s prav dobrim uspehom. V drugi skupini je polagalo 12 članov. Od- teh je o-pravilo .izpit 9 članov. V zadnji skupini 1.1 članov, v kateri so bili večinoma motoristi, jih je opravilo izpit sedem.
Od skupno 54 članov je uspešno opravilo izpit 27 članov, sedem jih je moralo ponavljati. Tudi to je že opravljeno.
Drugič so izpit vsi opravili in si pridobili naslov voznika amaterja,
Na splošno je bil to prav lep uspeh tega tečaja, kljub temu, da so zahteve zelo velike.
Drugi tečaj katerega začetek predvidevamo v mesecu avgustu, bo lahko zajel približno 30 kandidatov ,ostali pa bodo morali počakati do prihodnjega Leta.
Inštruktorja, tov. Lužar in tov. Sulič pred »startom«.
Dobili smo devet novih žerjavovodij
Še nekaj prašanj teoretičnega dela, ki so -nujno vezane na praktično delo z žerjavom in kandidat se je vzpel na žerjav, da pokaže svoje spretnosti, ki si jih je pridobil v praktičnem deliu tečaja za žerjavovpdje. »Približajte se tovoru počasi, dvignite, spustite tovor na tla, izpustite tovor 3 m od stebra« im podobno je zahteval izpraševalec. Kandidati so na vse zahteve izpraševalca odgovarjali s spretnim upravljanjem žerjava. Komisija je bila zadovoljna, vsi kandidati so uspešno opravili izpit.
Tudi mi smo zadovoljni, dobili smo devet novih žerjavo-vcdij.
Po izpitu je pri inštruktorju v Centru za strokovno izobraževanje delavcev tovarišu Jožetu Jordanu potekal razgovor o tečaju:
Kako si bil zadovoljen s potekom tečaja?
Najprej naj povem, da je bilo to moje prvo,vodenje tečaja v našem Centru, na katerem sem predaval tudi matematiko. Moram reči. da sem ibil prijetno presenečen, /tasti nad zanimanjem in voljo slušateljev, da si pridobijo ustrezno kvalifikacijo. Saj vem, da je težko slediti predavanju, če si poprej že
opravil svojo 8-urno (obveznost, ali pa da te to še čaka, saj so nekateri slušatelji delali v različnih izmenah. /
Motilo me je edino to. da je nekaj preda vam j odpadlo. Vzrok temu je bil slab obisk, ker so bili nekateri slušatelji zaradi trenutne situacije na svojih delovnih mestih nujmo potrebni. Vendar so. to objektivne težave s katerimi je pač treba računati.
Zanimajo me težave, ki so nastale, ob teoretičnem delu tečaja?
Mislim, da je pri vseh lakih tečajih najtežje vskla-diiti program tečaja s profilom. ki se -zahteva za določeno mesto. To pa zato, iker se (pač na podobnih tečajih srečajo ljudje z različno predizjobražbo. To je težko tudi za predavatelje, ker mo. rajo svoja predavanja temu prilagoditi in (izbirati Itako metodično pot, da je vsem sl-ušatel j em r a/z u m 1 j iv a.
Ali je bilo opaziti razliko med' znanjem pridobljenim na teoretičnem, oziroma praktičnem delu tečaja?
Po mojem bistvene razlike mi bilo. čeprav povprečni oceni 3, 3 za teoretični del in 4,4 za praktični del kažejo drugače. Oceno pri
praktičnem delu so dvignili kandidati, ki so že dalj časa upravljali žerjave pa niso imeli ustreznega izpita.
Kaj meniš — bi bilo potrebno še kaj izboljšati na podobnih tečajih?
Vsekakor, menim, da moramo na vsakem področju dela, delo vedno zboljševati in odpravljati -slabosti, k:i se pri samem delu pokažejo. Za naše delo je važno, da se izogibamo verbalnemu načinu podajanja snovi, iker je eden poglavitnih pogojev uspeha prav nazornost (pouka. Ce hočemo, da -slušatelj snov dobro razume -mora imeti tudi o tem ip-ravilno predstavo. Konkretneje, če govorim .npr. o prenosih na zobatem kolesju je to potrebno tudi pokazati in podobno. V -zvezi s tem je potrebno, da Center 1 nabavi tovrstna -učila in modele, katere bi potem preda, vatelji s pridom uporabljali. Prepričan pa sem, da ibo naše delo -sedaj m nogo lažje, ker imaimo lepo urejene prostore.
Ali se ti zdi način razgovora za obveščanje naših bralcev z posameznih področij dela posrečen?
Da, zelo. — Po mojem je to najpreprostejša oblika za izmenjavo mnenj in izkušanj iz posameznih področij dela, obenem pa je še obveščanje.
Sodelovanje ni bilo zadovoljivo
(Nadaljevanje s 5. strani)
in s tem tudi realizacija povečala od leta 1962 v letu 1963 kar za 46%. Produktivnost se je v istem obdobju povečala za okrog 23 % letni plan pa je v letu 1963 bil presežen za 38 %. Zasluga celotne ekonomske enote pa je, da se je število zaposlenih v tem obdobju ni bistveno spremenilo. Vzporedno s povečano realizacijo ter proizvodnjo so se povečali tudi osebni dohodki za okoli 23 ° 0.
ODS je imel v svojem sestavu 5 komisij katere so zadovoljivo reševale vse probleme s katerim so se srečale ter poročale redno o svojem delu ODS.
Naloge, ki stojijo pred novim ODS sp velike. V zadnjih mesecih se je pokazala stagnacija v prodaji naših artiklov. ODS bo moral razpravljati, v kolikor se sedanje stanje ne popravi, o zmanjšanem obsegu proizvodnje ali delne preusmeritve iste. Upamo pa, da je sedanja stagnacija samo trenutnega značaja ter, da bo kemijski obrat 2 začel v najkrajšem času delati s polno zmogljivostjo.
J. R.
Tudi 00B na sejmu v Leskovcu
Od 20. do 28. junija je bil v Leskovcu 12. sejem tekstila, tekstilnih strojev in tekstilnih pomožnih sredstev. Po številu razstavljavcev je Ibil letošnji Leskovački sejem na j večji, saj je razstavljalo 370 proizvajalcev, med njimi preko 100 podjetij iiz evropskih držav, Izraela, ZDA in celo japonske.
Proizvajalci so poteg standardnih eksponatov prikazali tudi svoje nove proizvode. Skopski kemični kombina!t »Naum Naumovski - Borčev je —presenetrU z novim sintetičnim vlaknom MALON. Iz te sintetične tkanine Ibo naša tekstilna' industrija izdelovala pletenine, mete-rsiki tekstil, konfekcijo in preproge. Že prvi izdelki so ipokazali zadovoljive rezultate. Po izjavi direlktorja kemičnega kombinata iz Skopja, Ibo kombinat do konca leta popolnoma osvojil proizvodnjo tega vlalk-na
Tudi domača industrija tekstilnih -strojev 'se je močno uveljavila, ne isamo -na dbnia-eem ampak Itudi na inozemskem tržišču. Tovarna tekstilnih strojev »Kovinar« iz. Kranja je razstavila stroje za navzkrižno navijanje, 'stroje za pregled in merjenje tkanin, avtomatske aparate za barvanje tkanin in druge izdelke.
Razne novosti so pokazale tudi druge (tovarne tekstilnih strojev iz naše države.
Na letošnjem sejmu so Japonci že drugič razstavljali svoje tekstilne stroje. Nedavno zgrajen tekstilni kombinat v Vranju je te stroje kupil. Japonski razstavljale! so se obvezali da bodo opravili montažo.
Naš obrat organskih barvil je razstavljalce opozoril s paleto novih metal-kom.plek.snib barvil. Ta barvila spadajo med najboljša za barvanje čistega volnenega prediva. Veliko zanimanje zanje je pokazal lesko-vački tekstilni bazen, ki .ima tradicijo in bogate izkušnje v volnarski industriji.
Tudi domača in tuja — Italijanska industrija konfekcije je poka/zala 'bogat asortiment. Razstavljalci so obljubili, d<a ihod« razstavljeni izdelki kmalu dosegljivi -našim (potrošnikom.
Scjom v Leskovcu So obiskati znani strokovni jaki in vodilni komercialni predstavniki tekstilnih tovarn. Udeležili- so se raznih posvetovanj in strokovnih -sestankov, kar je vsekakor pri'|>oinoglo -pri nadaljnji' orientaciji tekstilne industrije.
Tudi komercialna, plar sejma je velikega pomena. Razstavljal« so na -sejmu sklenili pogodbe iza 31 ^milijard dinarjev. Končna realizacija razigovoroiv-pa bo vidna šele v naslednjih mesecih.
CINKARN DR
NESREČE PRI DELU — NESREČE PRI DELU — NESREČE PRI DELU — NESREČE
.V mesecu juniju je bilo:
34 poškodb pri delu z 563 izgubljenimi dnevi 4 poškodb na poti s 99 izgubljenimi dnevj
Skupaj 38 poškodb s 662 izgubljenimi dnevi
POŠKODBE PRI DELU V POSAMEZNIH EKONOMSKIH ENOTAH
kCA&tžmjjiisTkči fntoia	ll 03 G.	J ll?	44 s!" i- 35 Š. S S	Število izgubljenih dni na 1 za poslanega
Metalurgija	13	223	30,2	5.17
Kemija I in III	9	128	34.4	4,88
Predelovalni obrati	2	57	12.3	238
Kemija II	1	2	16.9	0,34
Vzdrževalni obrati	7	109	25,9	4.03
Uprava	/	2	64	4,3	1.36
Skupaj	34	565	20,6	5,40
Pri delu so se poškodovali:
V	pražarni:
Jože BABNIK, slar 38 let. Ko je šel po premog za gospodinje, je stopil v vroč praženec ter si opekel nogo.
PIK:
Franc TERŠEK, star 28 let. Pri pritrjevanju vijaka imu je spodletel ključ, zaradi česar se je udaril v palec desne roke.
V	topilnici:
Franc KREGAR, star 51 let. Pri nastavljanju alonž so se te podrle. Pri tein je stopil v vroč prah pri Thede peči ter se opekel.
Mirko ČATER, star 30 let. Pri podiranju predležev se mu je .vlil c'uk po nogi ter ga opekel.
Stanko ERJAVEC, star 28 let. Pri vožnji z japanerjein je zadel z roko ob vrata ter si poškodoval prst.
Jože ZUPANC, star 34 let. Pri čiščenju in vlečenju rajmovke Izpod peči je udaril z roko ob 6 tebe r ter si jo poškodoval.
Ludvik LORBEK, star 26 let. Pri nameščanju predležev v re-Jorte je prijel za vročo stolico in Se -opekel po desni roki.
Jože KANDUŽER, star 31 let. Pri polnjenju reiont mu je pa-Kel tujek v levo oko.
Stjepan CEROVEšKI, star 25 IbL Ker je predlež preveč nagnil proti sebi, se mu je majhna količina cinka izlila po levi roki ter ga op&ŠČla.
Miodrag LAZIČ, star 32 let. Pri1 vlečenju vozička je dobil peto pod voziček ter si jo poškodoval.	^
y keramiki:
Jelica RAJKOV, stara 30 let. ifer je hotela z roko preprečiti, BS bi ji predlež, katerega je 'Sodelavka nerodno spustila po Seski, ne padel na nogo, ji je ita poškodoval desno roko.
^ Ivan LAVBIČ, star 32 let. Pri Oizpraznjevanju vozička se je udaril v levo nogo.
k
Jože ČEBULAR, star 43 let. Ko si je popravljal hlače, je zadel z vročo varilno žico v levo roko ter se opekel.
V	valjarni:
Milan NIKOLIČ, star 26 let. Pri -šaržiranju surovega cinka v rafinac.ijsko peč mu je brizgnil cink po nogi ter ga opekel.
Jože JEČE, star 40 let. Pri zlaganju paketa je zadel is prstom v vročo platino ter se opekel.
V	obratu soli:
Željko VELENTIČ, star 40 let. Ko je dvignil retorto, se mu je ta prelomila ter mu padla na levo nogo.
Rudi J AKOB, star 54 let. Ker se je pri izpolnjen ju elipsoidne peči z bloki odpadnega bakra držal za konstrukcijo premične plošče, urni je stisnilo prst na levi roki.
Vinko ROŠAR,. star 31 let. Pri Obračanju vozička iz modro galico mu je brizgnila v oko razredčena kislina izpod vrtilne plošče
Franc SRABOČAN, star 28 let. Pri odpiranju železnih sodov ‘se je udaril s kladivom po levi -roki.
Konrad MOTOH, istar 35 let. Pri čiščenju kanalov mu je padla na glavo pločevinasta posoda -ter mu jo poškodovala.
V	obratu pigmenti:
Alojz DERGAJNER, star 20 let. Ko je šel v mojstrsko pisarno, se je spotaknil -na železnem drogu ter si poškodoval nogo.	t
V	obratu novi litopon:
Gojko MILOJEV1Č, star 19 let. Pri čiščenju razkrojevalne kadi za 7m-pepel mu je padci tujek v oko.
V	obratu umetnih gnojil:
Alojz GRABLER* star 52 let.
Poškodoval se je, ko mu je pri demontaži transporterja zdrsnil vzvod in si poškodoyal mezinec desne roke.
• Modri baker:
Karel FEGUŠ, star 43 let. Pri prenosu tehtnice iz mlina modrega bakra v skladišče ga je zabolelo v križu.
V	obratu organskih barvil:
Ivan MLAKAR, star 36 let. Ko se je pri šaržiranju tobofiva zgodila eksplozija, je občutil bolečine v očeh.
V	energetiki:
Husein ADJANOVIČ, star 24 let. Pri 'prevažanju premoga s samokolnico mu je spodrsnilo, pri čemer si je zvil levo nogo.
V	mehanični delavnici:
Milan ŠTEFANEC, star 17 let. Pri mazanju rabljenih avtomobilskih delov mu je padla na nogo avtomobilska vzmet ter mu jo poškodovala.
Stanko BLAZ1NŠEK, star 16 let. Pri izpenjanju mlinske plošče iz stružnice mu je stisnilo mezinec desne roke.
Franc ČUK, istar 37 let. Dne
10.	junija je ipri varjenju svinca cev -neprevidno potegnil za seboj, talko da jo je izvlekel iz
aparata. Ko je hotel cev ponovno nasaditi, mu je razredčena kislina iz aparata brizgnila v oko.
Slavko TURNŠEK, star 16 let. Pri razkladanju kisikovih jeklenk mu je jeklenka padla na nogo ter miu jo poškodovala.
V	gradbenem oddelku:
tev Jovan PREDUdČ, star 17 let. Pr izkopu jatnd za ozemljitev je položil čez jamo desko ter jo hotel istočasno preizkusiti. Ko je stopil na desko se je ta zlomila. Ponesrečenec je padel v jatno ter si poškodoval nogo.
Pavel ŠPEGEL, star 18 let. Pri razkladanju materiala je skočil -s kamiona ter si zvil nogo.
V	transportnem oddelku:
Stanimir LAPADATOVIČ, star 51 let. Pri nameščanju podesta nat vagon se je zaskalil v sredinec leve reke.
Ludvik GORJUP, star 26 let. Pri prevozu premoga je nerodno stopil s traktorja tor si zvil levo nogo.
Naši gasilci so tekmovali
Po razpisu Občinske gasilske zveze so se člani našega gasilskega društva udeležili občinskega tekmovanja. Namen vsakoletnega tekmovanja je ugotavljati strokovno usposobljenost gasilskih enot v industriji. To je tudi preizkušnja, kako so gasilska društva sposobna reševati imetje v svojem kolektivu. Na občinskem tekmovanju je naša desetina dosegla drugo mesto. S tem rezultatom si je društvo pridobilo pogoje, da lahko tekmuje na okrajnem tekmovanju. Udeležili smo se okrajnega tekmovanja, ki je bilo v Šoštanju ob 85-letnici šoštanjskega gasilskega društva. Tu pa je naša desetina dosegla peto mesto. V zelo
NA POTI SO SE POŠKODOVALI
Ludvik J A KOLI N, »tar 22 let. Ko se je dne 30. junija peljal s kolesom v -službo, ga je pri prehitevanju podrl tovornjak. Pri padcu je dobil poškodbe na glavi.
Alojz TAšNER, star 50 let. Dne 18. junija mu je pri industrijskem gasilskem -tekmovanju na stadionu »Olimpa« uned šolskim trodclnim na-padoin spodrsnilo. Udaril se je v desno kolono.
Frane VREČER, star 30 let. Ko se je dne 20. junija 'peljal v služjbo, se je vanj zaletel hiopc-dist ter ga podrl. Pri padeti si je poškodoval desno ramo.
Erika ŽAFRAN, stara 20 let. Ko je dne 16. junija šla na avtobusno ipostajo,- ji je na mokrem pločniku -spodrsnilo. Pri padcu si je poškodovala nogo.
hudi konkurenci na obeh tekmovanjih so člani tekmovalne desetine dostojno zastopali naše društvo. '
Omeniti moramo, da se je treba za takšuo tekmovanje temeljito pripraviti in žrtvovati mnogo prostega časa za urjenje. Gasilsko tekmovanje zahteva izredno veliko sposobnost, saj morajo člani tekmovati v večih disciplinah. Tekmovalne discipline so naslednje: met vrvi na 25 in, tek na 100 m s kompletno opremo in s prenosom trojaka in ročnika, hitro oblačenje, vezanje vozlov, vsak član mora tudi od-govirlti na dve strokovni vprašanji. streljanje z zračno puško in šolski mokri trodelni napad.
Ker so člani našega društva dosegli takšne rezultate, je treba poudariti, da so morali .premostiti mnogo težav za zamenjavo svojih rednih izmen v obratih, dš so se lahko udeleževali vaj, ki so potrebne pred takšnim tekmovanjem. Posamezni člani imajo še vedno težave, ker ne najdejo pri svojih predpostavljenih razumevanja, da bi jim omogočili udeležbo na vajah ali tekmovanju, kar pa ni na mestu.
Malo je takih idealistov, ki bi kljub raznim težavam bili voljni žrtvovati svoj prosti čas za izobraževanje in i/popolnjeva-v gasilskih veščinah. Dolžnost nas vseh je, da damo vsem la« kim vso moralno in materialno podporo, kar bo v korist celotnemu kolektivu.
članom društva čestitamo k doseženemu uspehu in želimo, -da naš še nadalje uspešno zastopajo v takšnih iu podobnih nastopili.	S. L.

Titograd
SPOMINI Z JADRANSKE MAGISTRALE
Bijelo Polje Kolašin /*^A\lv®
Ivangnad
Dubnovnik
Budva
I ta * A i 1 1 1
Božaj

Mrzlično pričakovanje in pra-pravljanje nekaj dni pred odhodom. Za marsikoga bo tisto, kar sledi temu odhodu — doživetje.
Morda prvič o brigadi.
(šdpcljali smo se iz Celja ?■ junija zjutraj in prispeli na cilj. v Črno goro. naslednjega dne zvečer. Mučna, vendar ponekod tudi zelo lepa vožnja. Posebno lepoto smo si lahko ogledali na prelazu Čakor (2100 m), ki nas je sredi junija pozdravil s snegom. Po še nekaj urni vožnji po nevarnih črnogorskih vijugah je kolona naših šestintridesetih avtobusov pripeljala o dolino reke Um. Pogled na to pokrajino nas je nehote popeljal na-z a j, na našo lepo Gorenjsko, kajti vse kar so utegnili zabeležiti naši fotoreporterji, je bilo prav tako' lepo. prekrasno kot pri nas o~Sloveniji: zelo valovito gričevje, pokrito z nizko in srednjo vegetacijo ter pašniki in kočami, okrog katerih so zvončkljale črede ovac ...
Po prihodu n Krušeno (šest ur vožnje od Peči) smo se ustavili v naselju Mladost«. Pozdravili so nas. kot običajno na vsaki zvezni akciji, s pantakanom in nas namestili v barako, ki naj bi bila zdaj naš novi dom«.. Po kratkem privajanju v novo, brigadirsko življenje, nam je. postalo naselje počasi domače in prijazno. Kmalu smo se spoznali še z ostalimi brigadami in sicer s sarajevsko, beograjsko, pulsko, titooo-ližičko in za ječar sko. Posebno smo se pozneje razumeli z beograjsko in sarajevsko brigado. Sodelovali smo namreč na delovišču, ki je bilo oddaljeno približno j km rocP naselja.
Vsako jutro se je naša brigada (bilo nas je 101) pod vodstvom komandanta Mirka s pesmijo poslovila od naselja in se neumorno in zagrizeno lotila dela, ki ga je že vnaprej pripravil naš traser Rajko. Dosegali smo vidne uspehe na delovišču kot v naselju. s čimer smo ,si že o prvi dekadi zaslužili udarništvo in specialno pohvalo kot edini v naselju.
Vstajali smo menjajoče se po tednih ob štirih ali petih zjut-ritj. čemur je obvezno sledila jutranja telovadba. Pred in po zajtrku smo navadno očistili barako in njeno okolico, nakar sjno jo mahnili z orodjem na rami za šest ur na traso. Po prihodu z delovišča smo navadno zaužili veliko porcijo močno papriciranega kosila Mn tu pa tam tudi
kakšno muho, ki (e »slučajno« padla s stropa. Po obveznem počitku. ki je sledil kosilu, so bili tečaji, ali tako imenovani kursi za iTste, ki bi si radi razširili inteligenčno obzorje ali celo dobili vozniško dovoljenje za 1100 din. Po večerji je ples ob ploščah« za tiste, ki se radi vrtijo, sicer pa prosto »šetanje« v dvoje do obveznega spanja ob desetih zvečer.
C LANOM
SAMOUPRAVNIH ‘ ORGANOV
Veš zdaj član svoj dolg, Gospodarstvo utiraj, -ne zavijaj se o molk!
Na sejah diskutiraj.
Načni vprašanje' za današnjo
I 'P robo
standard rastel bo za tabo.
Veš, da TEP in' Štore v plačah gori gre?
V proizvodnji iščejo 'opore.
A sklad naš ubog
prej premine, .
kot penali investicijske višine.
Ne šparaj samo tam. kjer dinar toni. ker tudi miljoni \ potrebni so nam.
Zato njih pretresi in dvainštiridesetih prinesi!
Obratni delavski svet. kot v statutu pravi dnevni red pripravi.
Zraven dodaj še obrazložitev v vsem diskusijam bo to meritev.
Vsi zdaj izvoljeni ' na seje vedno hodite in vedno sklepčni bodite.
Ko bo pa sklep nastal iz vaše večine,
povejte kolektivu - te spomine.
Za pestrejše življenje v naselju je poskrbelo nekaj tujih in domačih ansamblov — ansambel narodnih plesov.in pesmi iz Tunisa, dalje ansambel iz Beograda s pevcem Markom Novoselom in ansambel Aleksa Su-bote iz Beograda, s katerim smo imeli priložnost slišati zelo priljubljenega pevca Dorda Marjanoviča in še nekaj drugih popularnih pevcev.
Pred leti je omenjena sekcija bila zelo dejavna saj se je uvrstila med najbolj aktivne sekcije celjske občine.
Danes pa je samo še o seznamu sindikalnih isekcij. Kaj je vzrok' tej dejavnosti? Ali so ljudje, ki bi imeli voljo do takega sodelovanja o prostem času res preveč zaposleni? Ali ni nadomestila prej sodelujočih, .kateri so odšli iz podjetja? Ali pa nismo znali iskati stik'e s temi ljudmi, ki bi bili pripravljeni sodelovati v dramski sekciji. Želeli bi. da dramska sekcija zopet stopi tria plodnejšo pot, da se pbero spet stari in novi prijatelji te dejavnosti ter se cinkarnarjem predstavijo skoraj z naštudiranim delom. Pogoji, za delo so dant, saj sta oder in dvorana prosta.
Zato vabimo vse. ki, bi želeli sodelovati pri dramski ~sekciji, da se javijo o sindikalni pisarni pri tovanšiči Kristini.
Ali si že član naše šahovske sekcije? Če še nisi, takoj pristopi in se vključi v organizirano šahovsko življenje.
Tako in drugače smo prljad-drali« že do druge dekade, na kateri smo dobili zopet udarnt-štvo za delo ha trasi in specialno pohvalo za ostalo dejavnost o naselju.
V sredo, 8. julija zjutraj smo se zopet podali napotproti domu ter za vedno odnesli lepe spomine na izgradnjo Jadranske magistrale, oziroma odseka Ko-lašin—B—ijelo Polje. RV
Čim več bo prijavljencev tem pestrejši bo program dela.
ŠAH
Prijateljski šahovski dvoboj CINKARNA : VELEŽITAR 9:3
V nedeljo, dne 12. julija so se naši igralci ponovno sestali v povratnem dvoboju z igralci šahovske sekcije »Veležitarr Celjd. Tekmo, ;ki je ibila v Šahovskem domu na dvanajstih deskah so naši' igralci odločili v svojo korist z rezultatom 9:3 (prvi dvoboj 10,5 : 4,5).
Izid i posameznih partij so bili naslednji:
1.	Dečko — Pogačnik 1 :0
2.	Dečko —> Pogačnik ' A :0
3.	Arh — Kunstek K. 1:0
4.	Počivalšek — Lunder 1 : 9.
5.	Stegenšek — Gorjan 1:0
6.	Lazič — Rovan	1:0
7.	Ružič — Kunst ek B. remi
8.	Jančič — Eužir	1 :0
9.	Brglez .— Kunstek S. remi
10.	Markočevic — Rovšek 0:1
11.	Jonke — Kolenc 1:0
12.	Krašovec — Hrovatič 1 : 0
NEKAJ 0 DRAMSKI SEKCIJI
Ankete med bralci našega glasila
Letos teče deseto leto od iz-/.ida prve številke našega glasila. V tem času si je »Cinkar-nar« pridobil mnogo prijateljev. Ker bi želeli ustreči čim večjemu številu bralcev, objavljamo v današnji številki anketo. Od udeležencev ankete priča-
kujemo obilo nasvetov, ki nam bodo koristili pri nadaljnjem oblikovanju lista.
Izpolnjen vprašalnik oddajte v nabiralnik »Cinkamarjeva pošta,; do 1. septembra. Za odgovore se vam prisrčno zahvaljujemo.	Uredništvo
t. Katere rubrike najprej preberete?
(Ustrezno obkroži)
2.	Prispevke o delu samoupravnih organov
a)	vedno preberem
b)	včasih
c)	nikoli
3.	HTV ruibriko
a)	vedno preberem
b)	včasih
c)	nikoli
4.	Prisipevfke o zdravstveni službi
a)	vedno preberem
b)	včasih
c)	niikoli
5.	Ruibriko »Spoznaj obi ate«
a)	vedno preberem
b)	včasih
c)	nikoli
6.	Rubriko »Socialno zavarovanje«
a)	vedno preberem
b)	včasih
c)	nikoli
7.	Rubriko »Pravni nasveti«
a)	vedno preberem
b)	včasih
c)	nikali
r
8.	Prispevke o SLC — Celje v,
a)	vedno preberem
•b) včasih c) nikoli
9.	Rubriko »Kino sipored«
a)	vedno preberem
' b) včasih c) nikoli
10. Rubriko Šport in šaih«
a)	vedno preberem
b)	včaših
c)	nikoli
tt. Rubriko »Vaš kotiček«
a)	vedno preberem
b)	včasih
c)	nikoli
12.	Rubriko »Kadrovske vesti«
a)	vedno preberem
b)	včasih
c)	niikoli
13.	Rubriko »Obletnice dela«
a)	vedno preberem
b)	včasih
c)	nikoli
14. Ce hi bil(a) urednik, hi ukinil (a) naslednje rubrike:
KADROVSKE
VESTI
KADROVSKE VESTI ZA MESEC JU-V mesecu juliju so prišli v podjetje: Dragovelič Ljubisu>, Žnidar Alojz, Pluhutu Jože, »Moliš Franjo, Krišani Mirko, Pavlič Franc, škoflič Franc, Ili-bušič Kade, Lojič Velimir, Pujič Milo-rad, Anic Marin, Šklebek Milan, Pavlin Anton, Kirinčič Anton, Zajc Jože, Trnovšek Jernej, Kitak Avgust, Sivak Franc, \ Romih F'rane, Cerovski Ivan, Fišer Janez, Flegar Josip, Jelen Franc, Podrepšek Anton, Ledinek Vincenc, Razgoršek Tomo, Smolar Stanko, Vavpotič Franc, Hrastnik Janez, Reberni-šek Franc, Mohorko Franc, Škorc Rajmund, Klinar Ivan, Dobeskovič Dušan, Stamenkovič Jovan, Krivec Alojz, Stojanovič Ljubiša, lslamovič Asim, Krsnik Dragutin, Znvršek Stjepan, Krsnik Stanko, Rotovnik Ferdo, Plevnik Janez, Javorič Stjepan, Sotošek Avgust, Mauri Stjepan, Rupert Anton, Zupanc Ivan, Kovačič. Franc, Amon Jurij, Gajšek Emil, Gajšek Karel, Žunter Franc, Bajde Jernej. Pavič »Milan, Sol m a n Mijo, Počivalšek Karel, Cico Milan, Kovačevič Adil, Šakin Abadem, Vukaši-nec Franjo. Vincelj Josip, Božič Stojan, Jusic Husein, Poznič Nada, Novak Jožica Vrečko Fanika, Švagula Ivanka, Štirne Alojz, Kolar Drago, Bec Mirko, Bezgovšek Murko, Deždjek Josip, Bezgovšek Jurij, Leskovar Jože, jonovič Dimitrije, Ungurjančič Ljubi-sav, Savič Miloš, Jovanikič Arnšek Stanislav, Gajič Milenko, Turnšek Alojz, Vlajkovič Tomislav, Krajnc Feliks. Ifonenčnik Franc, Oberan Franjo, Turnšek Albin. Mahnič Edherm, Popanicič Jovan, Matic 'Djordje, Buk-šek Jožef, Kostreševič Kamenko, Polšak Stanislav, Vengust Franc, Kajtna Jožefa, Krsnik Ignac.
Odšli iz podjetja: Boiič Branko, Zupančič Franc, Dojčinovič Ratko, Ma-stikosa Zdravko, Kukič Radomir, Ivančič Željko, Grbeža Mile, Nastasilevič Miodrag. Sačič Smail, kovač Franc, Dankovič Krunislav, Pušnik Karel. Tepeš Stanko. Gostečnik Franc. Lalo.ševič Mile, Lakič Milenko. Brecelj Franc, Jelen Franc, Corič Andrija, Podrepšek Alojz, Nelocski Ljubo, Krivec Vladimir, Zarič Tomislav, Horvat Dragutin, Marinkovič Ljubomir, Paunovič Vlasti-mir, Štern Mirko, Jelen Ivo, Pintarič Josip Korošec Jože, Grum Ivan, Tržan Mihael, Grujič Ljubosav, Vincelj Josip Hrastnik Janez, Lojič Velimir, Zn-
REBUSA
15. Ce bi bil(a) urednik, bi uved del uvedel(la) nndednjeruhrike:
1f>. Predlagam, da pišete o:
Obletnica dela v Cinkarni
Izida j a Cinkarna, metalurško-kemdčna industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejema-) mo do 23. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cmkamar«, Gintkama, Celje. Tel. 39-81, 39-82, interna 53. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje.
<5 LET: Dobroš (Dragoljubu) Dragutin (27.), Kociper (Martina) Martin (3.), Mirnik (Jožefa) Ivan (10.), Oblak (Stunka) Drago (3 ). Polajžer (Franca) Štefan (3.). Ribič (Andreja) Jože (24.), Tomažič (Antona) Anton (28.), Vasilič (Dragoljuba) Radovan (20.), Zdolšek (Ferdinanda) Vincenc (3.), Mikek (Janeza) Ivan (22.), Brdnik (Mihaela) Jasna (I ), del »Negro (Filipa) Karolina (12.), Kregar (Jožeta) Vida (1.), Toman (Ivana) Marija (!.).
10 LET: Ivankovič (Eda) Rudolf (14.), Robič (Ivana) Pavka (2.). Žafran Jakoba) Milan (27.), BrinoVšek (Jožefa) Jožef (11.), Pozvek (Antona) Drago (2.).
15 LET: Jurša (Martina) Martin (0.), RepenšeK (Franca) Franc (lt.), šnaj-der (Miroslava) Jože (17.), Valenčak (Ivana) Jože (8.).
20 LET: Čretnik (Petra) Avgust t.).
23 LET: Jazbinšek (Jožefa) Rudolf (0.), Mucu h (Antona) Karl (1.).
panc Jože, Mohorko Franc, Cerorečki Stjepan, Cerovski Ivan, Rotovnik Ferdo, Zajc Jože, Flegar Josip, Fišer Janez, Bogdanovič Stanimir, Vukašinec Franjo, Vrbovški Branko, Pintarič Jože, Mohorko Janez, Pernek Zdravko, Drame Viktor, Miočič Šime, Mahriič Edhem. Stojanovič Ljubiša, Sturaenko-vič Blugoje, Božič Stojan. Trnovšek Jernej. Bukšek Jože, Dpbrunič Stjepan, Erjavec Stanko, Jevšinek Ivan, Lorbek Ludvik, Firulovič Milutin, Zarič Dra-goljub .Božič Danica, Kovačevič Adil, Eržen Franc, Princ ing. Dušan, Ferlinc Martin.
V pokoj so odšli: Grum Ivan, Kfcurič Jože, Tepeš Stanko.
Poročil se je Banjeglav Vašo.
Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. avgusta do 15. septembra.
KINO UNION:
Od 15. do 18. avgusta »ROBERTO LA ROCCA«, francosko-italijanski VV Tilm.
Od 19. do 22. avgusta »ČUDNA GROFICA, nemški VV film.
Od 23. do 24. avgusta »PLAŽA ŽE-LJA«, ameriški barvni Cs film.
Od 27. do 3«, avgusta »MONGOLI«, italijansko-francoski barvni Cs film.
Od 31. do 4. septembra »TOREADOR-JEV VALČEK«, angleški barvni VV film.
Od 9. do 8. septembra '»LJUBKA LAŽNIVKA«, francoski Vse film.
Od 9. do 11. septembra »STRAŽA NA MEJI«, češki film.
KINO METROPOL:
Od t5. do 18. avgusta »TROJANSKA VOJNA«, italijanski barvni Cs film.
Od 19. do 21. avgusta »NIKDAR VEC«, ruski film.
Od 22. do 25. avgusta »YOJIMBO«, ameriški barvni C9 film.
Od 24. do 28. avgusta »DOBRA USODA«, jugoslovanski film.
Od 29. do 31. avgusta »ŽENA V DOMAČI HALJI«, angleški film.
Od 1. do 4. septembra »KO BI BILA LJUBLJENA«, poljski film.
Od 5. do 8. septembra »SEVERNO PROTI ALJASKI«, ameriški barvni Cs film.
Od 9. septembra »CAPOJEV«. ruski film.
Od 10. do 12. septembra »BALET V PARIZU«, francoski barvni Cs film.
Od 13. do 14. septembra »MED DOBRIMI LJUDMI«, ruski film.
Od 15 .do 18. septembra »LJUBEZNIVI ČLOVEK«, madžarski barvni film.
LETNI KINO:
Od 14. do 18. avgusta »MAŠČEVALEC DRAKUT« italijanski barvni C« film.
Od 19. do 21. avgusta »USODNA CIGANKA«, angleški barvni film.
Od 22. do 24. avgusta »SALOMON IN KRALJICA IZ SABE«, ameriški barvni film
Od 25. do 27. avgusta »PRI ČRNEM KONJIČKU«, nemški barvni VV film.
Od 28. do 29. avgusta »NISEM CASANOVA«, nemški barvni film.
Od 1. do 3. septembra »OSVAJALEC MARAKAIBA«, italijanski barvni film.
Od 4. do 5. septembra »OBOROŽEN ROP«, angleški barvni film.
Od 8. do 10. septembra »MAŠČEVALEC ZORO«, ameriški film.
Od ll. do 13. septembra »MAŠČEVANJE VIKINGOV«, ameriški barvni Cs film.
Od 14. do 14. septembra »NEZaDR-ŽANI«, angleški VV film.
MATINEJA:
13 .septembra »NE VTIKAJ SE V SREČO«, jugoslovanski film.
Predstave so vsak dan ob 14., 18. in 20. uri, v letnem kinu ob 20. uri, matineje pa ob 10. uri dopoldne. Program objavljamo po podatkih Kinopodjetja Celje ii> za spremembe ne odgovarjamo.