Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica Izdaja CZP -Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grivec. Uredništvo In uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din in jo je treba plačati vnaprej. Za inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 600-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje Leto Vlil. - št. 8 KOČEVJE, 15. februarja 1963 KONFERENCA ZK KOMBINATA INLES Premalo strokovnih kadrov V nedeljo so se zbrali v Kočevju člani ZvezJe komunistov z vseh obratov podjetja Inles. To je že drugi sestanek aktiva komunistov, prvi je bil pred pol leta v Ribnici. Sestanku sta prisostvovala tudi sekretar ObK ZK Ribnica France Debeljak in predsednik ObSS Kočevje Tone Šercer. Delo komunistov od prejšnjega sestanka in izpolnitev sklepov je ocenil sekretar aktiva, o gosopdarski problematiki Inlesa in izdelavi statuta podjetja pa je govoril direktor podjetja Jože Žagar. Komunisti Inlesa so v glavnem izpolniti sklepe prejšnjega sestanka, ki so se v glavnem nanašali na notranjo okrepitev združenega Podjetja. Dobro dela centralni delavski svet in njegovi organi, fiiedtem ko to ne velja za svete Inlesa. Pri tem je bilo veliko težav. Vsak kolektiv je imel pred združitvijo svoje pogoje dela, svoj plan, pogodbe in druge vezi z različnimi podjetji in v kratkem času je bilo treba vse to speljati na eno pot. Če so to bile ob zdru- žitvi objektivne težave, postanejo sedaj subjektivne, to je take, ki se dajo odpraviti znotraj kolektiva. Podjetje lanski plan proizvodnje ni doseglo. Vzrokov zato je več in med njimi je verjetno najvažnejši padec cen pri izdelkih, ki jih izvažajo. Tudi sama proizvodnja ni bila prek leta enaka. V prvem polletju so dosegli samo 39 % letnega plana, decembra pa so dosegli najvišjo mesečno proizvodnjo. Kolektiv si je za letos postavil velik plan, ki naj bi dosegel skupno vrednost 3,4 milijarde din. Zaradi omejitve sečnje, še predvsem iglavcev, pa so morati plan znižati. Tako bo letošnji plan za 10 % višji od lanskega plana in ne za 26 %, kakor so najprej planirali. Zelo važno je, da bo Inles letos izvozil 46 % vse proizvodnje. V številkah to pomeni milijardo dvesto milijonov deviznih dinarjev ati milijon šeststo tisoč dolarjev. Da bodo te naloge dosegli, bo moral kolektiv vložiti velike napore. Za uspeh in nadaljnji razvoj so poleg materialnih sredstev potrebni predvsem kadri. V vseh obratih je premalo kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. Tudi ni mogoče pričakovati večjega vzpona, dokler ima podjetje Nedeljska konferenca ZK kombinata Inles Ceno 20 din 2 inženirja in 6 tehnikov. Občutno primanjkuje tudi ljudi za komercialno in finančno službo. Poleg kadrov iz šol bo treba te vrzeli zapolniti z usposabljanjem in izobraževanjem delavcev in uslužbencev, ki so že zaposleni pri Inlesu. Prav pri izobraževanju teh so premalo storiti. Pri podjetju nimajo socialno kadrovske službe in splošni sektor podjetja, kamor naj bi spadala tudi ta služba, vodi ena sama uslužbenka. V razpravi je bilo slišati precej pripomb na račun neurejene družbene prehrane. Tovariš iz kočevskega obrata je povedal, da si delavci nimajo kje ogreti malice, dostikrat jim jo pojedo tudi miši. Nemajhne so težave s stanovanji. Kočevski obrat bi nujno potreboval 50 stanovanj. Razpravljali so še o delu mladinske organizacije, vključevan j v žena v organe samoupravljanja in drugem. Ob prizadevanju slehernega člana kolektiva, posebno pa še komunistov, bo lesnoindustrijski kombinat Inles tudi v prihodnje dosegal vse večje uspehe. -m Razprava o statutu Prihodnja seja občinskega ljudskega odbora Kočevje bo v petek, 22. februarja. Razpravljali bodo predvsem o osnutku občinskega statuta, ki bo kmalu v javni razpravi, o poslovanju s skladi in o zadnjih zborih volivcev. ekonomskih enot. Izpolniti bo treba sistem samoupravljanja s prenašanjem pravic in dolžnosti na svete v ekonomskih enotah. Ti sveti morajo postati močna vez nted kolektivom in centralnimi °rgani upravljanja. Sekretar aktiva je kritiziral pojave, da uprava podjetja brez predhodnega sklepa delavskega sveta nabavlja osnovna sredstva. Zavzel se je titdi, da bi nadalje izhajal tovarniški časopis, ki bi veliko prispeli k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in utrjevanju kolektiva v enoten in močan lesno-'ndustrijski kombinat. Časopis je Potreben tudi zato, ker člani ko-ektiva neradi prihajajo na sestanke, zelo radi pa berejo o na-?gah in uspehih svojega kolek- ^ Inlesu je treba vskladiti raz-j plač med uslužbenci In de-v. Cl in si prizadevati, da bodo n-rfnie naraščale spodnje meje ^bnih dohodkov. lektor podjetja je na začetku tičn®a. Sovora dejal, da so podijo v boile P°djetja veliko storile nih tifljevanje interesov združe-Mletij 9 dlji ln nalogami Družbeni plan 1963 kmalu sprejet O glavnih pokazateljih družbenega plana za leto 1963 so odborniki na zadnji seji ljudskega odbora še razpravljali. Sedaj je predlog družbenega plana v razpravi svetov občinskega ljudskega odbora, nato pa bo predložen obema zboroma ObLO. Glavni poudarek letošnjega družbenega plana je na dvigu proizvodnje ob vzporednem naraščanju produktivnosti dela ter intenzivni usmeritvi na mednarodno tržišče. V zvezi s temi temeljnimi nalogami pa bo potrebno še nadalje izpopolnjevati si- stem notranje delitve dohodka ter omogočiti stabilnejšo rast realne osebne potrošnje. Razumljivo je, da se omenjene naloge ne bodo same od sebe uresničile. Gospodarstvo bo moralo vložiti veliko truda, da bi vsaj delno zadostilo tem smernicam. Pred očmi pa moramo imeti, da je razvoj našega gospodarstva v glavnem odvisen od čim doslednejše izpolnitve teh nalog. Na kakšen način naj bi v letošnjem letu pričeli uresničevati specifičnosti posameznih gospodarskih organizacij. Vremenski pogoji v januarju so bili izredno slabi. Tudi izgledi za februar so približno taki, zato bo to močno oviralo proizvodnjo v prvem tromesečju letošnjega leta in to predvsem v gradbeništvu, gozdarstvu in celo v nekaterih industrij- (Nadaljevanje na 2. strani) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Xe pozabimo 20-letnico ustanovitve mladinske organizacije Jeseni, po praznovanju 20-letnice Kočevskega zbora, bo poteklo 20 let od ustanovitve slovenske mladinske organizacije, ki je imela prvi kongres v okviru ZSM v Kočevski Reki. Mladina Kočevske naj bi ne pozabila na ta jubilej. Na Kočevskem in tudi drugod je še veliko ljudi, ki so pred dvajsetimi leti sodelovali na kongresu. Pionirji v šolah pa bodo verjetno prav radi poslušali pripovedovanje nekdanjih mladincev, kako je bilo med vojno na Kočevskem in kako je bilo na prvem mladinskem kongresu v Kočevski Reki. Družbeni plan 1963 (Nadaljevanje s 1. strani) skih podjetjih kot n. pr. Itasu. Zato bomo morali za realizacijo plana vložiti v naslednjem obdobju veliko naporov, da bomo nadoknadili zamujene mesece. Predlog družbenega plana predvideva, da bo gospodarstvo družbenega sektorja povečalo družbeni bruto proizvod za 19,6 odstotkov. Največje povečanje se predvideva v industriji in sicer 33,3 odstotke in v gradbeništvu za 48,6 odstotkov. Ti odstotki se nanašajo na povečanje fakturirane realizacije in ne vnovčene kot je bilo že objavljeno v »Novicah«. Materialni stroški naj bi se po predvidevanjih znižali tako, da bi narodni dohodek v družbenem sektorju gospodarstva porasel za 21,5 odstotkov. S tem povečanjem bi zvišali narodni dohodek na prebivalca za 19 odstotkov in sicer od 262.000 din v letu 1962 na 312.000 dinarjev v letu 1963. S tem bi se močno približali okrajnemu povprečju, ki bo po predvidevanjih za leto 1963 znašal 349.000 dinarjev, število za- poslenih se bo po predvidevanjih dvignilo za 7,2 odstotka. To pomeni, da je nujno potrebno občutno dvigniti produktivnost dela, če hočemo doseči omenjeno povečanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka. V močnejših podjetjih, n. pr. v Itasu, Kemični tovarni, pri KGP in SGP Zidar, bodo morali posvetiti veliko pozornosti predvsem dobri organizaciji dela, kajti prav v tem tičijo velike možnosti za povečanje produktivnosti in s tem v zvezi bi ta podjetja veliko pridobila tudi na rentabilnosti. Trg namreč iz dneva predsednice, tovarišice Sandre v dan zahteva cenejše artikle, posebno še, če hočemo prodreti na zunanje tržišče. Podjetja, ki so se nekako ustalila na določeni strukturi stroškov in celotnega dohodka ali pa jim stroški celo naraščajo, bodo v konkurenčnem boju nujno izgubljala na rentabilnosti. Prav iz perspektive zunanjega tržišča pa je potrebno, da se proizvodnja čimbolj organizira in preide na serije, kjer je to le mogoče. Kajti le na ta način bomo uspeli znižati stroške proizvodom in bomo lahko konkurirali na trgu, ne da bi ogrožali rentabilnost podjetja. Predvideno povečanje proizvodnje in produktivnosti dela bi v letu 1963 dopuščalo, da bi se povečali osebni dohodki v gospodarstvu za okoli 14 odstotkov. V Izredno hiter tempo razvoja in družbenih sprememb zahteva tudi od organizacije Rdečega križa večja poglabljanja o mestu in vlogi te organizacije v novih pogojih. Prepričani smo, da je organizacija RK v teh novih pogojih sprejemala nove obveznosti in svoje delo razvijala skladno z novim razvojem družbe. Organizacija RK docela zadovoljuje objektivne potrebe delovnih ljudi in mladine našega mesta za njihovo zdravstveno prosveti j eva-nje. Prav s tem delom pa je ugled organizacije močno narastel. Organizacija RK ima v našem mestu 1108 članov, na gimnaziji je 197 mladih članov samostojne organizacije, na obeh osemletkah pa še 1731 članov Podmladka. Število članov organizacije RK pa bi nujno morali približati številu članstva SZDL. Z množičnejšo organizacijo bi tudi uspehi bili še večji. (Nadaljevanje na 4. strani) preteklem letu so se življenjski stroški močno dvignili, zato bo potrebno na področju osebne potrošnje posvetiti vso skrb preskrbi tržišča in stabilnemu naraščanju realnih osebnih dohodkov. Z ustrezno proizvodnjo in politiko investiranja naj bi zlasti zagotovili hitro izboljšanje preskrbe tržišča s kmetijskimi pridelki ter povečali založenost trgovin z industrijskim blagom. S politiko takšnega razvoja in varčevanjem pri splošni potrošnji je treba zagotoviti tudi to, da se družbene dajatve, ki vplivajo na raven cen, ne bodo povečevale. Občinski ljudski odbor Ribnica se bo predvidoma 1. maja letos preselil v novo stavbo, v bivšo Sifrerjcvo vilo nedaleč od sedanje stavbe ObLO. Obnovitvena dela (Gradbenik) se že precej časa vlečejo; tudi seliti so se mislili že nekajkrat (predvidevali so, da bo selitev že za občinski praznik — 26. marec), vendar se je vedno kaj zavleklo. Rekonstrukcija je v glavnem zaključena, urejena je tudi že centralna kurjava, le še pleskarji morajo opraviti svoje. Iter je stavba nekakšen kulturno zgodovinski spomenik, bo ostala zunanjost nespremenjena. Novi občinski prostori bodo opremljeni" tudi z novim pohištvom, predvsem pa bo lepo urejena sejna dvorana. V dosedanji!* prostorih ObLO bodo verjetno družbene organizacije, morda P3 tudi glasbena šola... Obnova stavbe je stala okrog šest milijo' nov dinarjev. g Takole je bilo v enem izmed prostorov stavbe ObLO Kočevje po požaru (o njem smo obširneje poročali v prejšnji številki našega lista), oziroma, ko je bil požar v glavnem že pogašen OBRAČUN ENOLETNEGA DELA RDEČEGA KRIŽA Množičnost-uspeh RK Med organizacije, ki po svoji važnosti zavzemajo v našem javnem življenju posebno mesto, spada brez dvoma Rdeči križ. V ponedeljek, 4. februarja, je odbor osnovne organizacije RK mesta Kočevje polagal obračun enoletnega prizadevanja. Vsi tu navajani podatki so vzeti iz temeljito pripravljenega in izčrpnega poročila Cilenšek. OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU — OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETI* bro izkoriščena (kar bi bila tudi om- če bi jo oddali KZ), bi irn0i..Vc^ donašala, skupnost bi kar P(>l-em tudi več sredstev, Večin* bi lahko spet vplivalo na tk>udaj-?]Validnine' DcloS0L so tudi ^aii, da je nujno, da se tudi invalidi prizadevajo za splošen dvig našega gospodarstva, 'kar bo tudi pripomoglo, da bo ostalo več sredstev za invalidnine. Majhne invalidnine in stanovanjski problem invalidov, ki je zelo pereč, zelo slabo vplivata na nekatere prizadete invalide, ki se zaradi tega predajajo pijači ali pa kriti zerstvu. Nadalje so delgati razpravljali o izobraževanju in zaposlovanju invalidov. Po vojni so prav bivši borci-invalidi imeli veliko dela na raznih področjih in niso imeli časa za izobraževanje. Poudarili so, da so imeli čas za študij takrat tisti, ki so imeli najmanj dela, med temi pa so bili tudi ljudje, ki so pomagali ali pa so se borili skupaj s sovražnikom in prav ti imajo zdaj zaradi strokovne usposobljenosti možnost, da pridejo na lepe položaje (ali pa jih nekateri celo že imajo). Delegati so priznali. da vsi invalidi tudi niso bili sposobni za Studi ran j e in izobraževanje iz različnih vzrokov, med katerimi je važen tudi občutek manjvrednosti (zaradi v vojnih dobljenih telesnih okvar). Vendar pa ne bi smeli iti tudi v drugo Skrajnost in invalide zaposlovati le na manj pomembnih delovnih mestih (vratarji, nočni čuvaji in podobno). Poudarili so, da je nujno posvetiti več pozornosti poklicni rehabilitaciji invalidov. Marsikje se je pokazalo, da napravi invalid na delovnem mestu, ki je zanj primerno, oziroma je zanj prirejeno, prav toliko, kot povsem zdrav državljan in morda celo še več, hkrati pa se invalid tako znebi občutka manjvrednosti. Poudarili so, naj bi statuti, ki jih zdaj pripravljajo gospodarske organizacjie, govorili tudi "o zaposlovanju invalidov (ne samo vojaških, ampak tudi delovnih). Delegati so razpravljali še o športu oziroma fizični rekreaciji invalidov, o duševni rekreaciji, o sodelovanju pri pripravljanju in izvedbi pro eram a proslave 20-let-nice Kočevskega zbora, o zdravstvenem varstvu in zaščiti invalidov ter drugem. Predvsem pa so poudarili, da je nujno, da vse tri kočevske organizacije (ZB, ZROP in ZVVI) še tesneje sodelujejo, saj imajo precej sorodnih oziroma skupnih problemov in nalog. J. P. Grmada Turistično društvo Ortnek gradi letos za turiste prenočišča na znani turistični točki Grmada. Društvo sprejema juridične člane, ki bi bili pripravljeni pomagati pri gradnji in prispevati sredstva. novih. V občini je sedem motornih prevoznih črpalk, 14 prenosnih in 14 ročnih črpalk. Tudi nekateri gasilski domovi so v slabem stanju. Gasilski dom v Loškem potoku pretaka, v Globeli imajo leseno barako, gasilci iz Vinic in Zapotoka pa hranijo orodje v privatni hiši. 23 gasilskih društev v občini ima 4581 m tlačnih cevi (52 mm) in 1342 m cevi (75 mm), 82 metrov 75 mm sesalnih cevi in 39 metrov 110 milimetrskih. Seveda pod takimi pogoji društva zelo težko delajo in opravljajo dokaj težko nalogo, ki jim jo je zaupala družba. Društvom primanjkuje tudi ostalih rekvizitov. Kljub številnim težavam so gasilci preteklo leto aktivno sodelovali pri reševanju družbene in privatne lastnine. Na območju občine je bilo dvanajst požarov. Materialna škoda, ki so jo požari povzročili, znaša deset milijonov in pol, vrednost škode, ki so jo preprečili gasilci, pa skoraj pet in pol milijona din. Od tega so bili trije požari na družbenem sek‘or-ju; škode so povzročili za 450 tisoč dinarjev, vrednost očuvane imo-vine pa je preko dva milijona. Ostali požari (in škoda) so nastali na privatnem sektorju. Prav iz tega lahko sklepamo, da je precej požarov nastalo predvsem zaradi nepazljivosti, neprevidnosti in morda malomarnosti! Škoda bi bila seveda še veliko večja, če ne bi gasilci takoj priskočili na pomoč. Kajpak pa bo treba gasilskim društvom v prihodnje bolj pomagati in jim nuditi dovolj sredstev za nabavo in izpopolnitev opreme. Po drugi strani pa je treba navaditi tudi ljudi na pravilno ravnanje z ognjem, upoštevati morajo vse požarno varnostne ukrepe. Ogenj kaj lahko nastane in s tem občutna materialna škoda, ki jo je treba od nekje kriti. Vsekakor je bolje preprečevati prej kot pozneje! Sprejet pravilnik Konec decembra lani so pri podjetju INLES sprejeli pravilnik o načelih delitve čistega dohodka in osebnega dohodka, velja pa že od 1. januarja letos za celotno podjetje. Urejujejo le še nekatera vprašanja tehničnega značaja in organizacijske probleme v proizvodnji, ki morajo biti urejeni za pravilnejšo delitev čistega in osebnega dohodka. Množičnost-uspeh RK (Nadaljevanje z 2. strani) Za lažje izvajanje nalog so organizirali »komisije: za zdravstveno prosveto, Podmladek RK in za krvodajalstvo. Z razvijajočo se industrializacijo se spreminja tudi način življenja naših ljudi. Ker sta zdravstvena prosveta in vzgoja zlasti pomembni preventivni dejavnosti, so lani uvedli 60-urni tečaj prve pomoči, ki ga je obiskovalo 24 mladincev iz podjetij in obrti. Prav tak tečaj so priredili za mlade člane RK na gimnaziji in 12-urni tečaj RK za laično nego bolnika na domu. Enaka tečaja sta bila organizirana tudi na obeh naših osemletkah. Preventivno dejavnost je organizacije razvijala tudi z zdravstvenimi predavanji z diafilmi o boju proti alkoholizmu, o raku itd. Daši so predavanja bila spremljana z diafilmi in filmi, udeležba ni bila zadovoljiva. V čast in spomin vsem krvodajalcem je posvečen 4. junij, »Dan krvodajalstva«. Lanskoletni uspeh 'krvodajalske akcije je bil za našo organizacijo RK v mestu kar zadovoljiv. Ker pa se bori naša zdravstvena služba z vedno večjimi potrebami po krvi in plazmi, moramo iskati vedno novih krvodajalcev tudi med mladino. Krvodajalska služba mora postati stvar vsega našega prebivalstva ob podpori vseh ostalih družbenih faktorjev, kot so zdravstvo, SZDL, sindikati itd. Na proslavi dneva krvodajalstva, pri kateri so sodelovali z lepim in pestrim programom mladi člani RK in Podmladka z osemletke, so razdelili 2 zlati in 50 srebrnih odlikovanj pet- in večkrat-: nim krvodajalcem. V okviru družbene skrbi za otroka je pomembno tudi vprašanje pravilne prehrane. Pri tem imajo šolske mlečne kuhinje važen vzgojni pomen za oblikovanje higienskih in prehrambenih navad. Ko na šolah v pouk gospodinjstva vključujemo enako fante in dekleta, jih z enako malico socialno izenačujemo, kar je tudi zelo pomembno. K temu je tudi dosti pripomogla mednarodna pomoč v živilih, ki jo prejemata obe osemletki, vse varstvene ustanove (3 vrtci), šolska kuhinja »Metka« in dijaški internat. Ta pomoč samo za osemletki je številčno prikazana takale: v letu 1962 so prejeli 339 vreč moke ali 15.416 kg, mleka 167 vreč ali 77.15 kg in 256 kg masti ter 207 kg olja. Skupna vrednost mednarodne pomoči samo za obe osemletki je znašala 3,391.410 din. Prispevek, ki ga dajejo za malice starši, pa je samo za njihovo izboljšanje. Zelo uspešna je 'bila fluorograf-ska akcija, kakor tudi cepljenje proti kozam in davici. Na letovanje na morje so poslali po dvoje otrok, na Debeli rtič in v Selce. Pri akciji za Debeli rtič je treba pohvalno omeniti podjetje »Trgo- Nujno je torej, da se s tem problemom spoprimejo ne le neposredni kulturni delavci, ampak tudi drugi, postane naj predmet razprave čim širšega kroga občanov. Tako bo tudi vzpostavljen večji kontakt med tistimi, ki ustvarjajo ali reproducirajo kulturne vrednote, in tistimi, katerim so le-te namenjene. Zavedati se moramo namreč, da današnji stehnizirani čas zahteva duhovno in fizično rekreacijo delovnega človeka... Jasno pa je, da so za vse to nujno potrebni prostori in vsaj minimalna sredstva. In ker je za to zainteresirana predvsem mladina, se večkrat premalo zavzemamo za pomoč in razumevanje. promet«, ki je prispevalo 50.000 Se in še hi morali naštevati, a se omejimo samo še na nekaj važnejših navedb. Na naših šolah je bilo lani 1431 članov Podmladka RK, od tega 37 aktivov in 50 higienskih aktivov. Prirejenih je bilo 44 predavanj: O TBC, Teden RK, Debeli rtič, Zdrava prehrana, Higienski ukrepi, Varnost na cesti. Lepa proslava je bila ob sprejemu cicibanov v organizacijo Podmladka RK. V šolah SO’ izvedli tekmovanje za najboljši spis v Rdečem križu. Najboljši nalogi sta bili nagrajeni z 2 nalivnima peresoma. Zaključujemo z že zgoraj zapisanim stavkom, M je tudi vroča želja odbora: Z množičnejšo organizacijo Rdečega križa bi uspehi bili še večji! Veliko lažje je mladino kritizirati, kakor pa jo razumeti in ji nuditi nujno potrebne pogoje za primerno izkoriščanje prostega časa! Seveda mladina kaj lahko zaide, skuša najti razvedrilo drugje, tam, kjer družba najmanj pričakuje in želi. In potem šele ugotavljamo napake in jih skušamo popraviti. Toda kar je zamujeno, se ne da več (vsaj zadovoljivo in hitro) popraviti... Kam naj npr. zahaja mladina v Ribnici. Preprost odgovor — v gostilno! Toda je tak odgovor dovolj tistim, ki so za mladino odgovorna? To smo vsi, mladinska organizacija in vse ostale družbeno politične organizacije v komuni. Mladino moramo vzgajati ves PRED IZREDNO MLADINSKO KONFERENCO V RIBNICI Duhovna rekreacija mladine Zadnje čase nastaja vedno večji problem na področju kulturnega življenja. Viden korak je bil pri tem dosežen že z uvedbo organov družbenega upravljanja kot nosilec družbenega vpliva na delo kulturnih ustanov. Toda priv tu vedno nastopa kot zaviralni moment materialna stran, kar je morda posledica slabega razumevanja odgovornih forumov, ki če itokrat smatrajo to področje financiranja kot nujno formalnost. Premalo pa se vprašajo, na kakšen način naj se delovni ljudje razvedre in sproste. Nadarjena Pascale Petit se je močno uveljavila v francoskem filmu in je sedaj poleg BB najpopularnejša mlada igralka. Slika je iz filma »Ekstaza«, mladega režiserja Re-nčja Wheelera. (Pascale Petit smo videli ta teden v Kočevju v filmu »SLABE ŽENE«. čas, kajti to je bogata zakladnica kvalitetnega in požrtvovalnega kadra, ki ga naša socialistična skupnost nujno potrebuje. O tem bi morali pri nas v Ribnici temeljito razmisliti in dobiti primeren klubski prostor, v katerem bi se mladi ljudje shajali. Precej žalostna je tudi ugotovitev, da nismo zmožni organizirati mladinskih plesov, če nam ne bi priskočila na pomoč armija in nam včasih odstopila dvorano in orkester. O vseh teh problemih, poleg tega pa tudi o vrsti drugih, nič manj pomembnih vprašanj, bomo spregovorili na izredni mladinski občinski konferenci, ki bo prihod-(Nadaljevanjc na 10, str.) OBRAZI: je oeliha priznanje ‘ Dobila sva se popoldne v zbornici, takoj potem, ko je odzvonil šolski zvonec zadnjo uro, kljub temu pa sva imela za razgovor zelo malo časa, kajti čez pol ure .jo Je čakala politična šola. Metka Šmalc (ki se komaj štirinajst dni piše Železnik) je pred dvema letoma končala učiteljišče v Ljubljani in nastopila prvo službeno mesto na ribniški Šoli. Ze na učiteljišču je aktivno delala v mladinski organizaciji. Bila je članica občinskega komiteja LMS Ljubljana-center ter članica občinskega odbora SZDL Ljubljana-center. V Ribnici sc je takoj vključila v družbeno politično življenje; na zadnji konferenci jo je ribniška mladina izvolila za delegatko na 7. kongresu LMJ v Beogradu. Tu je bila izvoljena v Centralni komite Zveze mladine Jugoslavije. Je tudi predsednica občinskega komiteja Zveze mladine Ribnica. — Nekaj besed o kongresu? — Obdobje med 6. in 7. kongresom LMJ je bilo zelo razgibano in nam je prineslo številne pomembne družbene in gospodarske spremembe, nujno potrebne za naš nadaljnji razvoj. Mladina je vse te spremembe budno spremljala in aktivno sodelovala. Vse naloge, ki jih je mladina prevzela, je uspešno opravila (mladinske delovne akcije, katerim je dal tov. Tito vse priznanje!). Veliko priznanje jugoslovanski mladini in njeni organizaciji je tudi dejstvo, da se je -kongresa udeležilo preko 40 delegacij iz 30 držav. Drugi dan kongresa je bil posvečen 20. obletnici ustanovitve USOJ. Delegacije mladincev so odnesle vence na spomenike sedmih sekretarjev na Kalemegdanu ter v vseh glavnih mestih, kjer so spomeniki padlih mladinskih funkcionarjev... Maršal Tito je dal jugoslovanski mladino novo nalogo — gradnja Jadranske magistrale in ceste v Črni gori, kar smo z navdušenjem sprejeli. Delegati so se v razpravi dotaknili vseh družbeno pomembnih vprašanj, iz česar lahko sklepamo, da je naša mladina nosilec in pobudnik naprednih idej in oblikovalec mladega rodu. — Izvoljena si bila v CK ZMJ? — Za kandidaturo sem zvedela šele na kongresu in sem bila prijetno presenečena. Izvolitev ije priznanje za moje večletno delo v mladinski organizaciji. — O nalogah mladine pri n»* glede na smernice 7. kongresa? — Menim, da mladina pri na® ne more in bo mogla reševati aktualnih vprašanj; dokler bo pri delu osamljena. V bodoče bo potrebovala večje razumevanje 1° pomoč ostalih družbeno-političnih organizacij v komuni. Doslej ie bil pri delu z mladino vse pre; velik poudarek na gospodarski problematiki, premalo pa je bil9 govora (in dejanj) za vzgojo mladine ... — Kako vskiadiš družbeno-pol*' tično delo in pedagoško delo 1,8 šoli? — Na družbeno-političnem pod' ročju delam z velikim veselierr,J ker se zavedam, da pedagoški delavec ne sme in ne more biti zS° pedagoški delavec, se pravi stri^ kovnjak na svojem delovnem stu, ampak mora biti nujno t’u<» družbeni delavec, seznanjen mof »biti z življenjem okrog sebe, tivno mora sodelovati pri družbenih procesih... F. Griv«c Dan na Travni gori reklame, da ni šole, ki je ne bi poznala. Bojim se, da bomo z dograditvijo ceste do doma izgubili naše priljubljeno zimsko zatočišče med zimskimi počitnicami.« Bilo je mrzlo nedeljsko jutro. Sonce se je pravkar začelo prepletati z jutranjo zmrzino, ki je neprijetno tiščala v nos. Tedaj sem srečal Draga. Iz »garaže« je porival motor in mi vpil: »Greš % menoj, greva na Travno goro!« Ustavil sem se, pomislil in sprva se mi je kaj malo ljubilo iti z motorjem kamorkoli. Vendar, dal sem se pregovoriti. Odšel sem domov, poiskal od lanskega leta v predalu počivajoče smučarske hlače, šel na podstrešje po smuči, prevrnil pri tem pol »ropotije«, k sreči našel nekje smučarske palice, klel in stokal, kje so gojzarji, jih končno našel in bil sem podoba (ali vsaj naj bi bil) smučarja. V MRZLO JUTRO Drago me je prijazno povabil na motor, mi blagohotno poveznil na hrbet svoj nahrbtnik in mi zabičal: »Pazi, fotoaparata sta notri!« Potem sem si natovoril na ramo smuči in Dragov motor le žalostno zabrnel v zmrzino jutra. Počasi je požiral kilometre Pomrznjene ceste in tu in tam hotel zdrseti z nje, toda Drago je dobro držal za vajeti. K sreči je bilo potovanje z motorjem kmalu končano, začenjala se Je druga etapa. Pri Vinicah sva se zagnala v breg in že po nekaj korakih obstala. Drago se je lepo ‘zgovoril: »Poglej dolino, to bi bil Posnetek!« Ni hotel priznati, da se je ustavil zaradi pomanjkanja sape. Toda nisva se kesala. Dolina je bila preprežena z belino, ki se je bleščala v soncu in dajala čudovito podobo, »škoda,« le vzdihnil Drago, »da sta aparata pokopana na dnu nahrbtnika.« Potolažil sem ga, da bom že s peresom opisal to lepoto, toda se vedno ga je mikalo, da bi napravil posnetek. Končno sva nadaljevala pot. POGUMNO V HRIB VSI SO BILI ZADOVOLJNI Letošnja sima z obilico snega in lepimi smučišči je tudi letos privabila na Travno goro tečajnike I. bežigrajske gimnazije iz Ljubljane. V razgovoru z direktorico gimnazije Štefko Severjevo in znano slovensko atletinjo Mileno Usenikovo sem izvedel, da jim je na Travni gori zelo všeč in da so tu idealni pogoji tako za začetniške smučarske tečaje kakor tudi za nadaljevalne. Hrana je zelo dobra in kar je glavno: dovolj je je. Tudi oskrba 550 dinarjev dnevno je sorazmerno z drugimi podobnimi domovi na Gorenjskem prav malenkostna. Tudi za zabavo v večernih urah TWIST, PRIPOMOČEK ALPSKIM DISCIPLINAM Tudi fantje in dekleta so bili zelo navdušeni nad bivanjem na Travni gori. Predvsem jim je ugajal »repete« in plošče twista, katere so mnogim pripomogle k veščinam smučanja. Zlasti je verjetno prišlo to prav zmagovalcem slaloma Gregorju, Vasji in Jožetu, ki so dosegli najboljši čas in se tako uvrstili za tekmovanje na srednješolsko prvenstvo. Seveda pa ne smemo pri tem pozabiti simpatične Mike, ki bi s svojim znanjem prekosila marsikaterega fanta. V skupni oceni bi prišla (celo med fanti) na peto mesto. In še nekaj; seveda so mi to povedali na uho, na Travni gori je bilo veselo tudi zaradi teaa. ker so pustili vse »ta sitne« profesorje doma. In kaj jim je bilo še všeč? Lepe noči, sprehodi v dvoje (seveda prepovedani), dobri smučarski učitelji... »Toda to ne smete napisati, saj ne mislimo resno,« so pristavila razigrana dekleta. Najini težki čevlji so enakomerno škripali po izhojeni poti. ’’f e malo in potem bova »Na strikih«, mi je dokaj boječe potožil Drago. Pogledal sem nahrbt-na njegovih plečih in že ve-®eZ» kaj mi je storiti. Pred strmino mi ga je Drago dokaj olaj-sano izročil in slavnostno oblju-da ga bova na ta račun še mla. Počasi sva napredovala in ~rago mi je v dokaj raztrganih eesedah pripovedoval, kako je bito v partizanih. Pri tem je željno tomi sapo in se od časa do časa “stavil ter me nejeverno pogle-?,aZ- če mu sledim. Najinega trp-lenja je bilo kmalu konec. Prišla Sa na jaso, kjer stoji spomenik. rapo je potipal po nahrbtniku, Privlekel na dan aparat, nato pa "toboko zagazil v sneg. SREČANJE Z MLADOSTJO Na Travni gori je bilo vse živo. v " Vsepovsod se je slišalo veselo f.yeanje jn dalo čutiti, da so tu W; n*ce’ brezskrbni dnevi, da-vn Pustih učilnic, pustih lo-dnC,ov ln guljenj lekcij. Tu je mladost, srečal si jo na tn& koraku, pa naj je bila klet ad.ost v podobi mladega de-alj ta, ki se je sončilo pred kočo, ost Postavnega fanta, ki se je v Od , zav°jih spuščal po strmini. Mek^Poysod je dihala in dajala oknu ®vojevrsten odmev mirni srečo1 smrek in jelk. Povsod sva PrekrtPla nilade, vesele obraze, aiškihP ? brezskrbnostjo počit-sva JIin mladosti. Zastrmela hiravfufP strmini, ki je bila kot terih JlsCe> Polno smučarjev, ka-^rezRU»?Praz so izrazili srečo ^bne mladosti. je preskrbljeno. V domu imajo TV in radijski sprejemnik in veliko izbiro plošč. Tečajniki so bili zadovoljni tudi z domačini. Prejšnji večer so dom obiskali fantje iz Sodražice, ki niso hoteli piti alkoholnih pijač, ko so izvedeli, da je to tečajnikom prepovedano. BOJIM SE, DA BOMO IZGUBILI NAŠE ZIMSKO ZATOČIŠČE Marsikaj zanimivega nam je o Travni gori povedal tudi profesor telesne vzgoje na njihovi gimnaziji tov. Franc Belčič. Na Travni gori je letos že četrto leto in je že od vsega začetka bil navdušen nad gostoljubnostjo osebja v domu, domačinov kakor tudi nad izvrstnimi smučišči. Za Travno goro je izvedel od nekega svojega dijaka (domačina). Povedal je, da se je v domu v teh štirih letih marsikaj spremenilo. Včasih so se morali umivati zunaj, sedaj imajo to urejeno notri. Na njihovo prošnjo so jim uredili tudi police za sušenje čevljev in nogavic. Zlasti na je tovariš Belčič poudaril, da mora pohvaliti upravnika doma in njegovo ženo, ki sta jim ugodila v vseh njihovih željah. Za njihovo zadovoljstvo se je zelo zanimal tudi tovariš Mikulič, ki je večkrat prišel v dom in se zanimal, kaj še rabijo. »Priznati moram«, je dejal tov. Belčič, »da nisem še nikjer doživel takšnega zanimanja. Ti ljudje so še vsi nepokvarjeni, ti ljudje napravijo raje zastonj, kot da bi bili njihovi gostje nezadovoljni. V Ljubljani smo za Travno goro napravili že toliko VEDNO ZAPOSLEN Upravnik doma je imel tega dne polne roke dela. »Vidite, Be-žigrajčani gredo, toda čez dve uri bodo tu že novi gostje, tudi Ljubljančani, otroci iz Savskega naselja,« je dejal, ko je našel trenutek časa za razgovor. Travno goro obišče največ Ljubljančanov, vendar, kot pravi tov. Kordiš, je domačih gostov še vedno zelo malo. Verjetno bo potem bolje, ko bo dograjena nova cesta iz Ribnice, kakor tudi cesta iz Loškega potoka. Spomladi bodo napravili v okolici doma nove weekend hišice, ki bodo lahko sprejele mnogo tujcev, katerih pričakujejo največ v dneh proslav 20-letnice Kočevskega zbora. »Upam, da se bodo tedaj vrnili na Travno goro vsi nekdanji stari borci,« je dejal tov. Kordiš. In kaj bo še novega? V letošnjem letu bodo napeljali tudi telefon in napravili nova ležišča, kajti Travna gora lahko sprejme v zimskih dneh le okrog 100 do 120 ljudi. To pa je vsekakor premalo glede na zanimanje šol, ki bi rade imele tu pozimi smučarski tečaj. Seveda pa bodo morali glede na to, da je bil dom v izgradnji in ni imel nobenih obveznosti plačevanja, povišati tudi oskrbnino s 550 dinarjev dnevno na 700 din. Tudi gostje, ki jih obiščejo, se čudijo tako nizkim cenam penziona. In kaj Je na Travni gori najbolj privlačno? Po mnenju upravnika je poleti to mir, svež zrak in lov, pozimi pa idealna smučišča. Za Silvestrovo je bilo tu zelo veselo, saj so imeli na ta dan okrog sedemdeset gostov. Predvsem so bili Ljubljančani, nekaj pa je bilo tudi domačinov. NOVE KOCE Tudi v okolici Travne gore, predvsem na Grdih lazih, bi se dalo marsikaj narediti. Uro hoda od doma bi lahko napravili čudovito skakalnico in speljali progo za slalom. Ne bi bilo napačno, če bi tudi tu zgradili kočo, zlasti če pomislimo, da bi s tem tudi Loški potok mnogo pridobil na turizmu. Poleg tega pa bi bil tu zelo lahek dostop, saj pelje prav tu mimo avtobus trikrat na dan. Zanimanje za to kočo je bilo, zbrali so tudi apno in druge stvari, toda nenadoma je vse zamrlo. Ali se tako zelo brahimo denarja, katerega bi nam lahko nudil turizem? ZASNEŽENI SPOMENIK (nedaleč od Doma na Travni gori) In prav ob tem se lahko zamislimo! Stekla bo nova cesta, lepa, bela. Dolgo in nestrpno smo jo čakali. Prihajali bodo turisti, se ustavljali pri nas, občudovali naše kraje, hoteli preživeti med nami kakšen dan, dva... In mi? Ne bomo jim mogli nuditi niti prenočišč, kaj šele kaj drugega. Tedaj bomo z žalostjo ugotovili, da je ena Travna gora premalo, premalo za nudenje udobnosti vsem turistom, premalo za uživanje lepot, ki jih imamo, a jih ne znamo izkoristiti. Travno goro je zajel že mrak, ko sva z Dragom krenila proti domu. Najine smuči so drsele po ostrih zavojih ceste in kadar je bilo le prehudo, je trpela tudi zadnja plat. Preživela sva dan na Travni gori, vračala sva se vesela, kot so se vračali z nje veseli tudi ostali gostje, ki so jo obiskali. Za nama je ostajala v polmraku in čakala jutrišnji dan, ko bo zopet zaživela in pričakala nove goste, jih sprejela toplo in prijazno in jim nudila vse, kar premore. M. Mate Foto: Drago Mohar OČETOV PODUK Oče (sinu bab jeku): »Jaz nisem nikoli poljubil nobenega dekleta, dokler nisem srečal tvoje matere. Ali boš tudi ti lahko tako rekel svojem sinu, ko se boš oženil?« Sin mu odgovori lokavo: »Lahko. ampak ne s tako resnim obrazom kot ti, očka.« INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME - INKOP - KOČEVJE Gugalnice za izvoz Kočevsko podjetje INKOP (Industrija kovinske opreme) je lansko leto doseglo lepe uspehe. Proizvodni plan so v celoti izpolnili in presegli. Plan je predvideval 328 milijonov din vnovčene realizacije, dosegli pa so je 346 milijonov. Fakturirana realizacija (oboje z odbitim rabatom) je znašala lani 393 milijonov din. Neto plan za leto 1963 pa predvideva 414 milijonov din (povečan od lanskega plana za 16 %), in to z istim številom zaposlenih. Osnovna dejavnost je ostaila ista, kakor prej; proizvajajo različno sanitarno galanterijo, kovinsko sobno in vrtno pohištvo, delajo pa budi mizarsko stavbeno okovje. Delno opuščajo proizvodnjo svetlobnih teles, na (račun tega pa so pričeli izdelovati artikle za potrebe gospodinjstva — lestvice, likalne mizice, vrtno opremo, weekend opremo in razno kosovno kovinsko pohištvo. Del sproščenih kapacitet so usmerili v lizvoz (plan za letošnje leto predvideva 13 % celotne proizvodnje za izvoz!) Vse izvozne naloge so doslej usmerjene v zahodne države (Zahodna Nemčija), dogovarjajo pa se še za dobavo v Avstrijo in Švico. Tako so proti koncu lanskega žave imajo tudi z dobavo reprodukcijskega materiala, kakovostjo in dobavnimi roki. VRTNA GUGALNICA. Primerna je za turistične kraje ter za rekreacijo doma Inkop je pripravil več izvedb gugalnic, od preprostejših do razkoSnih Prvič smo jih videli na razstavi Ureditev sodobnega doma v Kočevju, ko smo tudi prvič zapazili nove proizvode naSega podjetja Cena je sorazmerno najnižja od podobnih gugalnic drugih proizvodnih podjetij. Gugalnice večinoma izvažajo, dobimo pa jih tudi na domačem trgu NADALJNJA PERSPEKTIVA V IZVOZU Podjetje se trenutno dogovarja z zahodnonemškimi kupci za nadaljnjo dobavo svojih izdelkov v vrednosti okrog 400 tisoč mark, kar predstavlja okrog 115 milijonov dinarjev. To je velika naloga, ki bi jo morali letos nadaljevati, vendar jih pri tem ovira nedokončana rekonstrukcija obratov. Pri rekonstrukciji bo Inkop del sredstev vložil v gradnjo proizvodne hale, od česar si obetajo boljši in cenejši proizvodni postopek in čim boljše izkoriščanje notranjih rezerv (notranji transport, tekoča proizvodnja). Razen tega morajo nabaviti še nekatere stroje za mehanizacijo proizvodnje in delen prehod iz ročne na strojno obdelavo. Pri izdelovanju izvoznih artiklov so uvedli nove postopke površinske obdelave — lakiranje, plastificiranje — za kar pa nimajo odgovarjajočih prostorov niti naprav. Sedaj lakirajo v zasilnih prostorih, kjer so delovni pogoji zelo slabi, težko pa tudi dosegajo žel j eno kvaliteto izdelkov. V kolikor bi lahko uspešno zaključili rekonstrukcijo (okrog 50 milijonov din), za kar so že lani vložili okrog 20 milijonov din lastnih sredstev, bi lahko realizirali naročilo iz Zah. Nemčije. Omogočen pa bi bil tudi start z večjim izvoznim planom prihodnje leto. Predgrad (J. š.) — Pred kratkim je imel Rdeči križ iz Predgrada občni zbor. Pogovorili so se o aktualnih vprašanjih organizacije, na koncu pa so izvolili nov odbor. Za predsednico je bila izvoljena Metka štaudohar. tuzbana aktivnost kana PREDSOBNA STENA. Inkop izdeluje predvsem kovinsko okovje leta prvič pričeli podrobneje raziskovati zunanje tržišče (Zahodna Nemčija, Avstrija, Švica, delno Amerika). Analiza trga je pokazala, da bi v te države lahko prodali še več izdelkov, s čimer je bila potrjena kvaliteta njihovega dela. Podjetje razvija pri izdelovanju izvoznih artiklov kooperacijo, predvsem z mizarskimi in tapetniškimi podjetji, pri čemer pa večkrat naletijo na težave. Te- S prenehanjem delovanja društva žena in dom je nastala v ribniški komuni vrzel v tej dejavnosti, že preteklo leto je bil v občini sestavljen predlog za Predsedstvo konference za družbeno aktivnost žena. Socialistična zveza doslej ni uspela, da bi ta forum samostojno zaživel. 20-letnica ustanovitve AFŽ in letošnji 8. marec pa vzpodbujata SZDL za poživitev in oživitev tega dela. Predsedstvo pripravlja predavanja o problemih današnje družine v Ribnici, prav tako pa tudi za žene v ostalih večjih krajih, v Dolenji vasi, Ortneku, Sodražici in v Loškem potoku. Ob tej priložnosti bodo poskrbeli tudi za dobre filme in diapozitive, ki bodo prikazali in obravnavali vprašanja družine in doma. Pomembna naloga, ki se je bo treba lotiti z vso resnostjo, je tudi izvedba občinske konference za družbeno aktivnost žena, ki bo obravnavala problematiko izobraževanja žensk na delovnem mestu, zaposlovanja ženske mladine, spregovorili pa bi tudi o problemih, ki zavirajo hitrejši razvoj otroškega varstva v komuni. SZDL tudi meni, naj bi se sindikalne podružnice pogosteje ukvarjale z navedenimi problemi, saj so vsa leta doslej morda preveč zanemarjale pereča vprašanja družbene aktivnosti naših žena. Brez večjih naporov za strokovno izobraževanje žena tudi ne moremo pričakovati, da bi se v naslednjih letih žene bolj uveljavile v organih samoupravljanja. Tudi ne moremo dopustiti, da bi bila izvoljena v bodočo občinsko skupščino samp ena žena. kot je n. pr. v sedanjem ljudskem odboru. Cinemascope v Osilnici CVETLIČNJAK. Uporabimo ga lahko kjerkoli kot okras stanovanja Trenutno v Osilnici ne predvajajo filmov in so tako starejši kot mladina za marsikaj prikrajšani. Vzroki za to so malenkostni in bi se z dobro voljo in organizacijo uredili. Menda nameravajo preurediti dosedanjo kino- dvorano za predvajanje cinema-scopskih filmov. Seveda ni še popolnoma gotovo, pobuda za to pa je le! Tako bi potem tudi v Osilnici gledali kvalitetne filme in bilo bi tudi več gledalcev. -ip Proizvodi, ki jih sicer usmerjajo na zunanji' trg, gredo lepo v prodajo tudi doma, pa tudi cene so konkurenčne. Od izvoznega plana za letošnje leto ima podjetje za dobave v prvem tromesečju prodane že okrog 65 % proizvodnje. Tako lahko upravičeno pričakuj e jo, da bodo izvozni plan v celoti izpolnili- STOL, primeren predvsem za terase in za gostinske lokale. Prevleko iz blaga lahko odstranimo V letošnjem letu pripravlja Inkop nove proizvode, ki jih nameravajo prikazati na spomladanskem sejmu v Zagrebu, v večji meri pa bi jih plasirali tudi na domače tržišče. F. Grivec Foto D. Mohar Zimsko življenje v Slrnph Čeprav je zemljo prekrila debela snežna odeja in pritiska hud mraz, je v Strugah prijetno. Ljudje posedajo za pečmi, prebiraj0 knjige in časopise ali pa delaj0 zabotrebce. Izdelovanje zdbotreb-cevse je v tem kraju zelo hitr° razširilo. Izdelujejo jih skoraj ^ vsaki hiši, pa tudi po Okoliških vaseh. Niti stari ljudje ne mirujej0, Njihove od dela težke in žuljave roke so se privadile temu delu Zobotrebce nato prodajajo obratu Zavoda za zaposlovanj invalid0' v Strugah. Nekateri kar lepo za' služijo. Les za izdelovanje zobotrebcev dobijo v okoliških hribin Nekateri so si ga pripravili že je' šeni. Mladina tudi med podaljšanih** šolskimi počitnicami ni ostal brez dela. Z izdelovanjem zob0' trobcev so si morali otroci zaslužiti denar za najrazličnejše šolSf* potrebščine, da jih ne bo trcb -kupovati staršem iz njihove^ skromnega zaslužka. Seveda P‘ mladim ljudem ne manjka vedrila. Snega je dovolj, pa če ne v delavnik, pa v nedelj ^ spuste na smučeh ali sankah bližnjega hriba ali pa se nU‘ okepajo... „ D. G' POSLEDICA »Ce kako noč preživim v bal" sem drugo jutro čisto zbit!« »Oh, saj Se vedela nisem, ste poročeni.« Zdrava stran »kapljice« r Naravno vino vsebuje vrsto sno-v*> ki so le delno raziskane. davno so trdili mnogi ljud-le» med njimi tudi zdravniki, da vino, seveda naravno in po-Pdo z občutkom za mero, za člo-veški organizem zdravilno, manjkalo pa je znanstvenih do- Mali nasveti NASTAVEK Iz preprostega kozarca za vodo •mko naredite prav prikupen na-^pvek, če ga poslikate z lakom, kakršne so pač vaše risarske ^možnosti, tak bo kozarec. GUMBI Gumbe, ki so po pranju izgubili Ves lesk, prelakirajte z brezbarv-aim lakom in zopet se bodo lepo svetili. Lak naj se temeljito posuši. STEPALO ZA SNEG Stepalo za sneg je sicer še dom'd le lesen ročaj je že odrgnjen. Kar pogumno sežite po b rezbar v-nem laku in ga prelakirajte. STOLI Na stolu je odrgnjeno mesto, kjer si znova in znova strgate nogice. Tisto nesrečno mesto skrb-prelakirajte in prav gotovo se Poste varno usedle na stol, ne da m se spustile zanke. JAJČNE LUPINE Ciste jajčne lupine deni te v ko-A ko kuhate perilo. Te lupine ^tijo perilo. pomivanju posode nam roke javadno neprijetno diiše. Ta duh , izginil, če si bomo roke umile y Vodi, ki smo ji dodale malo kisa, O . Ce hočete, da bo koža svinjske počenke lepo zapečena in da bo Jožica hrustala, je pred pečenjem amočite za nekaj minut v vročo J**0. Potem kožo narežite na majhne kvadrate. Potem je peci-e s kožo, obrnjeno navzdol, šele P3*0 pa pečenko obrnete. Važno Pa je, da pečica ni prevroča. d Gospodinje se hudo jezijo, ka-upr .to jim pšenični zdrob pri. ku-Aniu zlepi v kepice. Zdrob zakuhamo tako, da ga vsipamo ” — Ti °ki koničasto vrečico, nekoliko odtrgali dno. ki smo kazov za to. Šele mednarodnemu odbora za znanstveno proučevanje vina in grozdja je uspelo nekoliko osvetliti ugodni učinek naravnega vina na človeški organizem. Pod pokroviteljstvom italijanske akademije za trto in vino je bito več mednarodnih sestankov, med drugim v Firencah in Sieni, na katerih je profesor medicinske faktultete v Bordeauxu dr. Ma-squelier govoril kot eden izmed predavateljev o vinu oziroma o koristni, zdravilni strani njegovih lastnosti. Polifenole je razdelil na tri skupine : tis ti iz prve delujejo razku-ževalno, dragi so pomembni zaradi vitaminske vrednosti; činitelj p v njih ugodno vpliva na kapilare, najtanjše žilice, po katerih pride kri na vse konce človeškega telesa. Činitelj P krepi stene teh drobnih krvnih žilic. V tretjo sodijo . tisti polifenoli, ki vplivajo na presnavljanje hlastnih snovi. Po mastnem obroku je kri nasičena z maščobami, zaradi katerih se v žilah tvori kolestrol, eden izmed krivcev poapnenja žil. Zato je zelo važno — je dejal J)mžinski katiček Vino nikakor ni navadna mešanica alkohola in vode, kakor bi kdo mislil, saj vsebuje vrsto snovi, med drugim tiste, ki so vezane na tanin, na primer tako imenovane »polifenole«. Profesor Masquelier je opisal svoje ugotovitve pri proučevanju notranjega ustroja polifenolsikah molekul in njihovih lastnosti. dr. Masquelier — da se kri prečisti; pri tem izpolnjujejo pomembno nalogo polifenoli iz tretje skupine. Polifenoli pa niso edina koristna sestavina naravnega vina, vendar drage snovi v njem še niso zadovoljivo proučene. Tako na primer še niso ugotovili, zakaj določeno vino temu prija, kdo drag pa ne mara zanj. Zanimiva ugotovitev nemškega zdravnika »Ženske, ki kadijo, se starajo mnogo hitreje kot nekadivke,« je izjavil v svojem referatu o nevarnosti kajenja prof. dr. Bernhard, ginekolog iz Duisburga. Nevarne strupene snovi — kot nikotin, ki paralizira živčni sistem, ogljikov monoksid, ki slabo vpliva na kisik v krvi, metil-alkohol, ki škodi vidu, amoniak, ki pospešuje tuberkulozo in katranaste snovi, za katere znanost meni, da so nedvomni potencialni povzročitelji raka — so v vsaki posamezni cigareti. Prof. Bernhard je primerjal nekaj let 659 žena, ki stalno kadijo, s pet tisoč ženami nekadivkami in ugotovil znatne razlike v splošnem stanju njihovega zdravja. Pri 36.2 odstotka kadivk je ugotovil bolezni ščitne žleze, medtem ko je pri ženah nekadivkah ta odstotek znašal 5.8. Še bolj zastrašuje število prezgodaj ostarelih žena: 65 odst. stalnih kadivk kaže že pri štiridesetih letih jasne znake starosti v nasprotju s 3.9 odst. Osilnica odrezana od Kočevja Novozapadli sneg je povzročil, tv. Je bila zveza Osilnice s Koso s1 Pretrgana. Vzroki za to žen dmgJe- Tako je bila splu-Ija preorali nazadnje ali Saj sPl°b ne! To bi moral rešiti, 5janei° Pri tem mnoge iz-dvav" Gsilničani so že v nedeljo lat sPlužili svoj odsek, med-v so na Brodu začeli šele tem ■ deliek 111 torek. Drugo pri Pošto da ni Osilnica dobila s t£n,teden dni, avtobusne zveze v pa ni kilo Se dalj za vba va °i bil promet prekinjen stari očan dld ne Pomnlj° niti Pa je imela Osilnica Ljubljano! Ljubljansko podjetje SAP-TURIST ima namreč progo Ljubljana—Rakek— Prezid—Č abar—Z amost—Gerovo. Njihovi avtobusi si sami plužijo in letos še niso izostali niti en dan! Mnogi se že poslužujejo te zveze z Ljubljano, ki je hitreiša, cenejša in so tudi boli ustrežljivi. Dobro bi bilo, če bi potegnili progo iz Zamosteca do Osilnice, ki je oddaljena od njega le en kilometer. Posebno težak je odsek od čabra do Prezida. UKAZ JE UKAZ Nekega možaka so prijeli, ker je ušel iz zapora. Ko so ga vprašali, zakaj jo je pobrisal, je rekel, da je šel k zdravniku zaradi neke bolezni. Ta ga je pa nahrulil: »Izgubi se!« »No, in sem se izgubil.« žena, ki ne kadijo. Prezgodnji začetek klimakterija (s 36 do 38 leti) kaže v razmerju 20:1.7 škodljivosti kajenja za ženski organizem. Prof. Bernhard upa, da bo zlasti sledeča statistika vplivala na žene, ki zelo veliko kadijo: 51 odstotkov njihovih zakonov ostane brez otrok v primera z 4.6 odst. zakonov, ki jih sklenejo nekadivke. Tudi statistika splavov kaže negativno razmerje: 37.3:15.3 na škodo žena, ki kadijo. Vsaka cigareta, ki jo kadi nosečnica, povzroča pri otroku hitrejše bitje srca ih škodi njegovemu razvoju. V nadaljevanju svojega referata je prof. Bernhard zahteval zelo stroge ukrepe: država naj bi podprla prosvetijevanje o škodljivosti kajenja na vseh šolah, posvetovalnicah za žene in bodoče matere, zahteval je prepoved kajenja po šolah, bolnišnicah, mladinskih domovih in javnih prometnih sredstvih. S tem v zvezi je govoril tudi o pasivnem kajenju, na katero je prisiljen v neprezračenih prostorih tudi vsak nekadivec. Prisotni zdravniki so zahtevali razen tega popolno prepoved kajenja za mladino pod 18 leti, omejitev reklame za cigarete, povečanje davka na tobak in ureditev klinik za odpravljanje kadiv-skih navad. NOVA TRGOVINA: 1. februarja je odprla v Ribnici v prostorih nekdanje knjižnice tekstilna tovarna Zapuže (Jurjeviča) industrijsko trgovino, kjer prodajajo predvsem lastno blago po tovarniški ceni. Taka trgovina jc bila v Ribnici potrebna. — Kako?! — se je zgrozil oče mlade lepotice — vi želite razdreti zaroko z mojo hčerko, a še včeraj ste mi zatrjevali, da je žena vaših sanj?!... — Res je, da sem to govoril — se je hitro znašel zaročenec — toda to je bilo tako dolgo, dokler se nisem prebudil. O — Prav danes sem prebrala v časopisu, da je klobuk najbolj pogost vzrok plešavosti pri možeh!, je dejala gospa Špela svojemu možu. — Res, res! Klobuki, plašči, briljanti in ostali papricirani računi ... — je zavzdihnil Špelin mož. O — Vaša gospa, je dejal Korenček Peteršiljčku — ima tako male, drobne noge kot kakšna lutka. Ne verjamem, da bi obstajale na svetu manjše... — Motite se, dragi sosed! ga je zavrnil Petršiljček smeje. — Njeni čeveljčki so najmanj za dve številki manjši od njenih nog. O Izredno ljubosumna, mlado-poročena žena je nekega jutra' dejala svojemu mlademu možu preteče: — Veš ljubi, če bi me kdaj prevaral, bi storila nekaj takšnega, da 'bi se me spominja! vse življenje! — Le kaj bi naredila? je vprašal mož smeje. — No, ubila bi te! O — Mamica, danes je naš tovariš učitelj zastavil takšno vprašanje, da niti najboljši učenci niso znali odgovoriti. — Ja, kaj pa je vprašal? — Kdo je razbil okno. O J Janez je srečal prijatelja, ki I sc je nameraval ločiti in ga je | vprašal: — Kaj pa te je pri-j vedlo do tega? — Vzrok je bil zelo preprost | — je odvrnil prijatelj malo-■ dušno. Žena je odkrila svoj j briljantni prstan na moji desni | roki. | — In to naj bi bil razlog za I ločitev?, se je zakrohotal Jail nez. — čakaj! ga je prekinil pri- j j j at el j, saj vendar veš. da jc | j moja desna roka, tajnica v I j podjetju. I ' — Na vsak način si moraš I I ogledati mojo hišo. Čudovita ' | je. Doslej je še vsakdo onemel I od začudenja. 1 — Kaj so resnično onemeli? — Jasno! . | — Prav, potem bom zagoto- | j vo pripeljal mojo ženo! ...................... | > ! j i1, ( i; !' !». I il Dasivavno je mahal previdno in nerodno, ker tega poprej nikoli ni počel, se je Popovka vendarle na moč prestrašila, si nataknila ruto in zbežala k bratu po civilno obleko. Ko je ostal sam, je oče Fedor za hip pomislil in dejal: »Ženskam tudi ni lahko.« Potem je potegnil izpod postelje kovček, obit s pločevino. Takšne kovčke imajo izvečine rdečearmejci. Oblepljeni so z rižastimi tapetami, povrh pa je pripeta slika Budennega ali kos cigaretne škatlice »Plaža« s tremi lopaticami, ki leže na datumski obali, posuti s peskom. Kovček Vostrikovih je bil prav tako oblepljen s slikami, a med njimi ni bilo ne Budennega ne datumskih lepotic. Popovka je vso notranjščino oblepila s fotografijami, izstriženimi iz revije »Letopis vojne 1914. leta«. Tu je bila »Zasedba Peremišlja«, dalje »Razdeljevanje tople obleke vojakom na bojišču« in vse mogoče. Oče Fedor je zložil na tla knjige, ki so bile na vrhu: cel letnik revije »Ruski romar« za leto 1903, na moč debelo »Zgodovino razkola« in brošuro »Rus v Italiji«, ki je imela na platnicah naslikan kadeči se Vezuv. Potem je oče potisnil roko prav na dno kovčka in izvlekel staro, oguljeno ženino čepico. Oče Fedor je zažmeril od duha po naftalinu, ki je iznenada buhnil iz kovčka, razmaknil čipke in obrobek ter vzel ven težko platneno klobasico. Ta je vsebovala dvajset zlatih desetakov, vse, kar postaja, se mu življenje hudičevo spremeni. Brž priskočijo k njemu razni Jeremaki Timofejeviči v belih predpasnikih s ponikljanimi tablicami in uslužno zgrabijo prtljago. V tem hipu državljan že ni več gospodar samega sebe. Potnik je in pričenja izpolnjevati dolžnosti potnika. Te so zamotane, a prijetne. Potnik navadno mnogo je. Navadni smrtniki ponoči ne jedo, potnik pa je tudi tedaj. Je pečenega piščanca, dasi je zanj drag, v trdo kuhana jajca, četudi želodcu škodujejo, in olive. Kadar vlak vozli, preko kretnic, na policah žvenketajo številni čajniki in poskakujejo piščanci, zaviti v vrečke iz časopisa, brez nog, ker so jih potniki izruvali s korenom vred. Potniki pa vsega tega ne opazijo. Pripovedujejo si šale. Redno vsake tri minute ves vagon poka od smeha. Potem se vse umiri in žametasti glas že tvezi naslednjo domislico: Star Zid umira. Pri njem so žena, otroci. »Ali je Monja tu?« s poslednjimi močmi vprašuje Zid. »Tu je.« »Ali je teta Brana prišla?« »Prišla je.« »Kje pa je babica? Ne vidim je.« »Tamle stoji.« »Pa Izak?« »Izak je tu.« »Pa otroci?« »Vsi so tu.« »Le kdo pa je v trgovini?!« Ta hip čajniki zažvenkljajo, piščanci na vrhnjih policah poskakujejo od gromovitega smeha. Potniki pa tega ne opazijo. Vsak pritiska na srce svojo naj- ILF IN PETROV Dvanajst stolov 7 jo bilo ostalo od trgovskih pustolovščin očeta Fedorja. S prirojeno kretnjo je privzdignil škric pri suknji in potisnil klobasico v žep črtastih hlač. Potem je stopil k predalčniku in vzel iz bonboniere petdeset bankovcev po tri in pet rubljev. V škatli je ostalo še dvajset rubljev. »Za gospodinjstvo bo že« je ugotovil. Četrto poglavje MUZA DALJNIH POTOVANJ Uro pred prihodom potniškega vlaka je oče Fedor stal v kratki, komaj do kolen segajoči suknji, s pleteno košaro v rokah v vrsti pred blagajno ter v strahu pogledoval na vhodna vrata. Bal se je, da ga ne bi mamica kljub prepovedi pridirjala spremljat na vlak. Tedaj bi ga kramar Prusis, ki je sedel v pivnici in s pivom gostil finančnega agenta, na vsem lenem prepoznal. Oče Fedor je z začudenjem in gnusom ogledoval svoje črtaste hlače, M so bile vsem na očeh. Namestitev v vlaku brez rezerviranih sedežev je bila klavrna kot vselej. Potniki, upognjena pod težo velikanskih vreč, so dirjati od začetka db konca vlaka in od konca do začetka. Oče Fedor je ves omotičen dirjal z njimi. Kot vsi je tudi on priliznjeno govoril s snrevodmiki. kot vsi se je tudi on bal, da mu je blagajnik dal napačno karto, tn šele ko so ga snu stili v vagon, je postal miren kot običajno in postal celo vesel. lokomotiva je zapiskala s polnim glasom, vlak se je premaknil in odpeljal očeta Fedorja v neznano dalj po skrivnostnem opravku, ki je, no vsem videzu sodeč, obetal velike koristi. Pas odtujevanja ie kaj zanimiva reč. Kadar običajni državljan zaide vani, čuti v sebi nekakšno woč!čno=t in se v hipu sprevrže ali v potnika ali v prejemnika tovora ali kar v nijanduro brez voznega listka, ki greni življenje in moti službeno delavnost snrevodniških briaad tn peron škili nadzornikov. V tistem hipu, ko državljan stoni v pas odtujevanja, ki ga v svoii nevednosti imenuje kolodvor ali železniška ljubšo šalo, ki frfotaje čaka, da pride na vrsto. Novi pripovednik suva sosede s komolcem in se, roteč jih, dere: »Jaz sem pa tesale slišal!« Trudoma si pridobi poslušnost in začne. »Neki Žid je prišel domov in legel k ženi. Nenadoma zasliši, da pod posteljo nekaj škreblja. Žid seže podnjo in vpraša: »A sa ti, Sultan?« Ta mu oblizne roko in pravi: »Jaz sem.« Potniki pokajo od smeha, temna noč lega na polja, iz dimnika lokomotive prše igrive iskre, sloki semafori v svetlečih se zelenih naočnikih švigajo mimo in strme na vlak. Zanimiva stvarca, tale pas odtujevanja! Na vse konce in kraje domovine hite dolgi, težki vlaki na dolge proge. Povsod jim je pot odprta. Povsod gori zelena luč, pot je prosta. Polami ekspres ,io ubira proti Murmansku. S postaje Kursk se poganja »Prvi-K«, se na kretnici upogne in zgrbi, pa si utira pot na Tiflis. Daljni vzhodni brzovlak se izogne Bajkalu in se z vso naglico približuje Tihemu oceanu. Muza daljnih dalj vabi! Že je iztrgala očeta Fedorja tihi okrožni družini in ga pognala v kdo ve katero gubernijo. Že je bivši plemiški prvak, zdaj načelnik matičnega urada, Hipolit Matve-jevič Vorobjaninov vznemirjen do samih globin svoje duše in vrag si ga vedi, kaj ga je obsedlo. Ljudi nosi po domovini. Ta si najde žarečo nevesto deset tisoč kilometrov od službenega mesta. Drugi na lovu za zakladi zapusti poštno-telefonski oddelek in kot šolar zdirja na Aldan. Tretji pa tiči dnma. se ljubeznivo gladi po dozoreli kili in bere dela grofa Siliasa, za katera je dal pet kopejk namesto rublja. Drugega dne po pogrebu, ki je zanj ljubeznivo prevzel vso Skrb mojster za krste Bezenčuk, se je Hipolit Matvejevič odpravil v službo in, izpolnjujoč naložene dolžnosti, lastnoročno vnesel v seznam konec Klavdije Ivanovne Petuho-ve, stare devetinpetdeset let, gospodinje, ni jbila komunistka, stanovala (je tv okrožnem mestu N, po rodu iz plemiške rodbine v stargorodski guberniji V * I' i! V i * v i! i! !■ BRANKO COPIC: Oslovska leta Krsto Bolha, ki je sedel zraven mene, mi ie ■ pošepnil: — Glej ga, spet nas bo potunkal. Zagotovo b° napisal tudi, da smo mu ukradli ratluk. Krstov sum se je uresničil. Že naslednji dan je prefekt javno prebral kazen naši skupini: Pet dni brez zajtrka in dve nedelji prepovedan sprehod v mesto zaradi kraje ratluka. De-P6' Ha, ki je bil osumljen, da je vso to reč skuhal' pa je dobil sedem dni brez zajtrka in za ves me- j see prepovedan sprehod v mesto. — Čuj ti, kdo pa nas je videl, da kradem*3 tvoj ratluk? — se je naježil Baja, ko je srečal Smrdonja na hodniku, — Videl vas je Bobo Petelinček, ko ste S8 jedli. Tudi njemu ste ponujali, — je odgovoril reditelj. — Aha, taka je ta stvar! — je Baja grozeče zamomljal in ko nas je zbral v nekem kotu na dvorišču, mračno in skrivnostno rekel: »Med nami 1C Brankovič! Zdrznili srno se. Od mladih nog smo vedeli' da je Brankovič simbol izdajstva, najbolj podlega izdajstva, zdaj pa glej, tak Brankovič se je vrini' med nas. — Povej, kdo je! Plačal bo za vse tiste na^e zajtrke iti nedeljske sprehode! — je planil trmasti De-De-Ha. — Bobo Petelinček! — reče zamolklo Bal1 Bajazit. — On nas je izdal in povedal Smrdonj0, da smo pojedli ratluk. — In jaz osel sem ga še gostil z njim! vzklikne De-De-Ha. — Eno gorko zaslužim. Baja, prosim te, P1' šteno mi jo pritisni. — Prav rad, dečko, saj si jo tudi zaslužil, '' je Baja koj nared in Duletu pripelje tako, da !s počilo kakor možnar. — Tu jo imaš, prijatelj! Bi rad še eno? — Hvala lepa, za zdaj bo dovolj! — je vrdsri' De-De-Ha in si tipal pordeli obraz. — Tudi to1' zaušnico mi bo Bobo Petelinček plačal. — Zdaj pa, bratci, prisezimo, da se bomo B. bu Petelinčku pošteno maščevali in mu na v‘#, kem koraku grenili življenje, — predlaga Kre Bolha. — Jaz bom napravil spisek najhujših P3' sti, sleparij, zlobnosti, zank in vragolij, s kat6' rimi se ga bomo lotili. Ste za to? i — Seveda, ti se na to razumeš. Takoj ga & na ušivi spisek! Dati koga na ušivi spisek je pomenilo, r3‘y glasiti ga pred vsemi za slabega tovariša, za izd8 jalca, špeekahlo in podrepnika. S takim se rvil^, ne igra, nihče mu ne zaupa skrivnosti in vsak 5 ga izogiblje kot pravega ušivca, . Že drugi dan je na mali oglasni deski hodniku visel tale plakat, napisan s krevljasti,, rokopisom: OGLAS S tem obveščamo konviktaše, da je Bobo ? telinček zaradi izdajstva svojih tovarišev post8 ljen od danes naprej na Ušivi spisek , Zato opozarjamo dijake, naj se ga skrb | ogibajo in jim sporočamo, da si ga ob slehe' priložnosti privoščijo s temle: 1. da mu razmečejo posteljo, 2. da mu skrivajo kovček, čevlje in d3"8* predmete, 3. da mu pri pouku ne prišepetavajo, J 4. da mu v slamnjačo polagajo drva, prelfl in kamenje, 5. da se mu spakujejo in izzivalno češej?-^ 6. da si zatisnejo nos, kadar gredo mimo 7. da ga zafrkavajo še s kakimi drugimi mislicami. , f Z ušiveea spiska bo imenovani zbrisan, ^ bo poboljšal. ... Konviktaška skupina III. razred VII. .rfrfi Mamin razvajenček Bobo Petelinček 'ie |U' navado, da je vstajal zadnji. Tako tudi tro. ko je na hodniku visel plakat z ušivim »kom. ti Ko je še ves zaspan in krmežljav, ne “ v-’1 bil kaj slutil, šel proti umivalnici, so bili * prebrali list na deski. ^ f, — Koliko je ura? — je vprašal prvega- v je srečal, ta pa je samo obrnil glavo proč zamašil nos, (Nadaljcva Dopoldne na sodišču POSREDUJEMO VAM TRI ZANIMIVE IN TUDI POUČNE PRIMERE, KI JIH JE PRED KRATKIM OBRAVNAVALO OKRAJNO SODIŠČE V KOČEVJU. NA ARONDIRANEM TRAVNIKU JE KOSIL Jože Zobec, kmet iz Dan, se je izgovarjal, da je avgusta lani po-°al na bivših svojih, a takrat 'letu 1962) že arondiranih trav-ikih 1500 kg otave, vrednih okoli ‘■500 din in jo odpeljal domov. Na Podlagi ovadbe PLM Ribnica j okrajno javno tožilstvo v Ko-vložilo zoper imenovanega Otožilni predlog zaradi tatvine, j ~o^šče je obdolženca oprostilo dveh razlogov. Prvič zato, ker k obdolženec izpovedal, da je od tB?etov zvedel, da je kmetijski onik zadruge dejal Antonu Zob- kmetu iz Dan, da lahko kmet-v letu 1962 še kosijo na aron-~*ranih zemljiščih in da naj to l?.Ve drugim kmetom. Nasled-P vzrok za oprostitev pa je bil da je obdolženec travnik obetal oziroma ga gnojil s hlev-in umetnim gnojem, da bi ??1 Pridelek večji. Zakon o izkori-anju zemljišč pa pravi, da ima lišaji lastnik arondiranega zem-^“a, če je zemljišče zasajeno, , ayic0 pospraviti pridelek, a naj-1,1 do konca tekočega gospodareča leta. ujkpembe je vredno še zadržanje litijskega tehnika pred sodiščem. .Javil je, da ne ve, če je obdol-kmet kosil na arondiranih ri^?iiščih ali ne, češ bo že ob- ^ tisti pred sodiščem) bd pa že 26^ala vedeti, kaj se z arondirano ^ailjo dogaja, posebno še, ker bi k»ria tiiti zadruga v gospodarja vzor privatnim kmetom. *aci-n izmed ukrepov za socialityvasi je tudi arondacija. Ra-fatr 'v° ie> da je arondacija za-1 kmetovega osbnega odnosa |iuh?'e,ulje, zaverovanosti vanjo in -n* do nje, večkrat tudi boljo^- ^akon o izkoriščanju zem-Hav® Predpisuje v svojih določilih te^" in potek arondacije. Kljub izVr> Pa, če je bila arondacija Diši i*13, P°vseni v skladu s pred-ga ’le Pride včasih do določene-tovai razi,mevanja s strani krneli *®cv- Prav je, da tedaj vsi, 'aio t aror|daciji sodelujejo, delti - "'ko, da sc spoštuje Ustava Hi j/kon ter hkrati ščitijo družbe-'eresi. Zemlja, ki je arondi-n,K ’ Postane družbena lastnina, Hn[avljanie Pridelkov in tudi Dfeh”l na taki zemlji pa se po ba °du v družbeno lastnino sma-t>t1fl*a tatvino, ne glede, če bi "'k np Pospravil prejšnji last-V ,* kdo drug, z izjemo no-"tiih troika (KZ). Le v našem 1'aqa^ru ie možno trditi glede na . 0ka ° 6.7‘ tSlena, 2. odstavka Za-•Pia ® izkoriščanju zemljišč, da |k'aVii7.rei®nii lastnik še tudi po c'jl, ”močnosti odločbe o aronda-ie av‘co pospraviti seno (seveda )et®o konca tega gospodarske-t'riUei ’ ker ga je smatrati za y*aga, ’ saj je kmet v zemljo 'n delan" vceJ> donos (jo gnojil h b,„;’.zaradi česar je bila koš-rePiistii Cjša- kot bi bila, če bi 1,1 rast naravi. A. R*VSI SO KRADLI« Vn * V,'noroika na kmetijski b>T"di Ln,aka’ 80 ie zagovarjala ^o, Sodišče ji je do- 28. novembra lani po malem vzela iz hlevov na Mlaki okoli 100 kilogramov mleka v prahu, okoli 10 kg krepkih krmil in 6 vreč, v skupni vrednosti 26.000 din. Obdolženka je dejanje v glavnem priznala, večji del ukradenega je dobila kmetijska uprava vrnjeno, ker je bilo obdolženki pri hišni preiskavi zaseženo. A. R. je odtegovala teletom kmetijske uprave obroke in uporabljala ukradeno za krmljenje svojega prašiča. Pred sodiščem je obdolženka povedala, da je kradla zato, ker je videla, da vsi delavci v hlevu kradejo. Sodišče jo j c spoznalo za krivo in obsodilo na mesec dni zapora in plačilo 3005 dinarjev (odškodnino za porabljena vzeta krmila). Bistvo tega primera je, da je obdolženka jemala teletom in živini namenjene redne obroke mleka in krepkih krmil. Glavni problem pa je ta, »da so vsi živinorejci na kmetijski upravi kradli krmila in z njimi redili svoje celo 250 do 300 kg težke prašiče«, kot je izpovedala obdolženka (če ji je verjeti) pred sodiščem. V času uveljavljanja družbenega sektorja kmetijstva je potrebno take in podobne primere strogo obravnavati. Mnogokrat privatni kmetje z določeno mero nezaupanja gledajo na rast družbenih kmetijskih posestev, čemur so vzrok storilci (kot je omenjena in še drugi neodkriti), ki s svojimi neodgovornimi dejanji kvarijo ugled družbenih kmetijskih posestev. V našem primeru so bila doraščajoča teleta s tatvinami precejšnjih količin močnih krmil in mleka v prahu pri prehrani prikrajšana, kar je nedvomno vplivalo na njihovo rast. Sodišče bo zaradi vsega naštetega smatralo take in podobne primere za zelo škodljive in jih ostro obravnavalo. DVE NESREČI ZARADI MALOMARNOSTI Albin Pelc, poslovodja gostišča »Ribničan« iz Ribnice, je bil obtožen, da je zaradi malomarnosti hudo telesno poškodoval dva gosta. Kot upravnik gostišča ni ničesar ukrenil za popravilo odtočnega kanala, zaradi česar si je na mastnih in mokrih tleh zlomil maja lani nogo Janez Petek, avgusta lani pa še Anton Levstek. t^tiiec sam povedal. Kmetijska (še posebej pa njen za-jjwiik, ki zagovarja zadružne ie od 1. oktobra do PREBERITE TUDI TOLE Obogatel bom Ondan mi je poštar izročil neko pisanje, ki sem ga z veliko radovednostjo odprl. Takoj sem vedel, pri čem sem, s strojem popisan list zmečkal in se šele čez nekaj časa spomnil, da bi o tem veljalo nekaj napisati. Spomnil sem se podobnih pisem, oz. dopisnic, ki so bile razširjene pred leti, pa tudi lani ali predlanskem je nekaj podobnega krožilo po naših krajih. Govora je bilo o materi božji, ki da bo kaznovala slehernega, ki ne bi spoštoval pravil »igre«. Navedeni so bili tudi primeri, koga vse je doletela kazen božja. V čem je stvar? Udeleženec »igre« lahko v najkrajšem času v osemnajstih dneh, silno obogati (vsaj za naše razmere)! Na gornji strani je bilo pet naslovov, nato pa je pisalo: Računsko je pravilno ugotovljeno, da boste v približno 18. dneh dobili DM 3.125 ali 625.000 din, ako boste vsi udeleženci to pismo takoj da- lje oddali. Veriga se je pričela v Luxemburgu in je seveda dosegla odlične uspehe. Na prvi naslov bi moral poslati 1 DM ali 200 din, svoje ime postaviti na peto mesto in prvo izpustiti, tekst pa poslati petim najboljšim prijateljem (ki jim privoščim bogastvo!.). In nato bi obogatel! Kajpak pa ne bi smel prekinjati igre! Neumnost, da malo takih, ki pa ji nasede veliko ljudi! O tem je bilo po časopisih že veliko pisanja, toda nič ne pomaga. Redno vsakih nekaj let pride »veriga« naokoli, ljudje pa verujejo, da bodo tako obogateli in pošiljajo denar. žal mi je, da nisem v predpisanem roku poslal denarja in pisem »najboljšim prijateljem«, ker bi tako na hitrico obogatel. Denar pa tako potrebujem, saj bi na ta način kaj hitro prišel do avtomobila! Toda to je šala, dejstvo je, da še veliko ljudi verjame v take izmišljotine. Skratka, lahkovernost, da malo takih! -vec Obdolženec je dejanje priznal, dejal pa je v zagovor, da niti sanitarne inšpekcije, niti drugi organi niso ničesar ukrenili, da bi se neprimerno higiensko stanje v gostišču odpravilo. Za oškodovanega Levstika je menil še, da je kriv tudi sam (?), ker bi lahko, če bi bil pazljiv, prišel na stranišče po suhem. Sodišče je ob upoštevanju vseh olajševalnih in obteži Irtih okolnosti obsodilo Pelca na 10.000 din denarne kazni, ki se v primeru neizterljivosti spremenijo v 10 dni zapora. Z neprimerno opremljenimi gostišči in z neodgovornim upravljanjem z njimi delamo slabo uslugo gostom in razvoju turizma. Menimo, da ni potrebno imeti za vsako ceno odprto vsako gostišče, zlasti v primerih, ko se takoj vidi, da gostišče ni primemo sanitarno in higiensko opremljeno in da so prostori gostišča celo treznim gostom življenjsko nevarni. V konkretnem primem je bilo ugotovljeno, da sta bila oba oškodovanca poškodovana, ko sta bila trezna, eden celo predno je v gostišču sploh kaj popil. Odgovorni organi vodstva obrata oziroma združenega gostinstva, kakor tudi sanitarni organi so nedvomno postavljeni zato, da nepravilnosti že v kali zatro ali pa jih v skrajnem primera odpravljajo, kar bi bilo treba napraviti tudi v tem primeru. KOSTANJEV DREVORED V ORTNEKU Orlneški park v nevarnosti (v. p.) — Turisti in gostinci so že veliko razpravljali o izredni zbirki dreves in grmovja redkih vrst (razne vrste smrek in jelk, ciprese, lipe, platane, gabri, macesni in amerikanski bor), ki še povečujejo lepoto Ortneka. Zdaj, ko se zaznavajo obrisi nove ceste, veliko slišimo o usodi našega botaničnega vrta. Nova cesta bo uničila gaj in vrsto redkih dreves ob sedanji cesti. Prebivavcd Ortneka prosimo odgovorne forume, naj zaščitijo to edinstveno zbirko redke in dragocene flore, ki jo imamo v naših krajih, saj lahko cesto razširijo na drugi strani, ob železnici. Park sedaj oskrbuje mladinsko društvo iz Pule in vsako krčenje nasada bi bilo v škodo mladini in kraju. Dva uboda z nožem V nedeljo 10. februarja nekaj po 23. uri je odšel iz gostilniške sobe Tršičeve gostilne v Salki vasi na stranišče Rafael Hočevar iz Rudnika 23. V bližini stranišča pa sta ga pričakala dva neznanca (menda sezonska delavca) in ga zabodla: eden ga je spredaj na levo stran in zadel v rebro, drugi pa zadaj v levo stran. Hočevar je dobil le lažje poškodbe, ker sta bila noža majhna. Storilca pozna oškodovanec le navidez in do danes še ni ugotovljeno, kdo sta. Eden od obeh storilcev pa je nato še trikrat udaril Karla Šego, ki je šel slučajno po gostilniškem hodniku. Hočevarju so rani zašili v kočevski ambulanti in se zdravi doma. V kratkem občni zbori sindikalnih podružnic Pred kratkim je bila razširjena seja plenuma občinskega sindikalnega sveta Kočevje, na kateri so ocenili izpolnitev proizvodnih planov za lansko leto, ter jih primerjali s proizvodnimi nalogami za letos. Pogovorili so se tudi, kako 'bi najučinkoviteje preprečili padce proizvodnje v prvih mesecih leta, ki so bili značilni za vsa prejšnja leta. Ugotovili so še, da se letos delovni kolektivi veliko bolj zanimajo za proizvodnjo in razpravljajo o njej kot prejšnja leta. Nadalje so na seji razpravljali o občnih zborih sindikalnih po-družriiic, ki naj bi bili zaključeni Je čakal srno ali tatove? Pred kratkim so lovci opazili, da je F, P. iz Smuke pni kozolcu navezal brano, tako da je stala postrani, pod njo dal kupček sena, sam pa je čakal na kozolcu. Lovci so menili, da F. P. čaka srno (saj divjad v sedanji hudi zimi zahaja prav v vasi) in da bi brano sprožil, da bi padla na srno, ko bi jedla seno pod njo. F, P. pa trdi, da ni čakal na kozolcu srno, ampak neznane tatove, ki mu kradejo izpod kozolca razno orodje. Preiskava se nadaljuje. Telesno-vzgojno društvo Partizan v Velikih Poljanah obstoja šele leto dni. Že takoj po ustanovitvi je bilo treba krepko poprijeti; mladinci in tudi odrasli so opravili precej prostovoljnih delovnih ur za ureditev igrišča za odbojko in rokomet. Nabaviti je bilo treba tudi potrebne rekvizite. Med letom so člani organizirali več prijateljskih srečanj z Laščani in Ribničani, januarja pa je bilo nad Poljanami smučarsko tekmovanje s Puljčani, ki so bili v Ortneku na počitnicah. do zadnjega marca. Ti zbori naj bi analizirali dobre in slabe strani dosedanjega dela in sprejeli zaključke, ki 'bi govorili, kako odpraviti pomanjkljivosti. Zbori naj bi analizirali predvsem proizvodnjo, produktivnost, moderniza- Veliko nepotrebnega razburjanja pri občanih je na račun občinskega sodnika za prekrške in sodnika za notranje zadeve v zvezi s plačevanjem upravnih kazni, čeprav se vodi o tem točna evidenca. Da se to ne bi več dogajalo, prosimo posamezne stranke, pošte, banke, da občinskemu sodniku za prekrške o vplačilu kazni pošiljajo ustrezna dokazila. Za plačevanje upravnih kazni se uporabljajo za to posebne 4-delne čekovne položnice po obr. 142 ter je drugi del izrecno določen, da se dostavlja tistemu sodniku za prekrške, ki je izrekel upravno kazen. Če tega obvestila sodnik za prekrške ne prejme, je dolžan, da jo po pravnomočnosti odločbe o prekršku spremeni v nadomestno kazen zapora. Poljane Preteklo nedeljo je bil na Poljanah občni zbor društva. Po poročilih predsednika, tajnika in blagajnika se je razvila živahna razprava. Pogovorili so se o problemih, s katerimi so se ukvarjali v preteklem obdobju, ter o željah in možnostih za poživitev športne dejavnosti. Sklenili so, da je treba kupiti športne rekvizite, katerih še nimajo, seveda če bo dovolj denarja. Na koncu so se pogovorili tudi o pustovanju, ki ga bodo organizirali. -šek cijo podjetij, kadre, nagrajevanje, statute oziroma njihovo izdelavo, organizacijo dela in drugo. Plenum je izvolil še posebno komisijo, ki bo zasledovala delo pri izdelavi statutov delovnih organizacij. Torej postopek se nadaljuje, odločbe pošljejo odseku za notranje zadeve zaradi nadaljnjega ukrepanja, ker ni kazen plačana oziroma ni predočen dokaz o plačilu. Stranke opominjamo in celo pozivamo na nastop zaporne kazni. Tedaj nastane pri tistih občanih, ki so denarno kazen pred tem plačali, razburjanje in se jezijo, ko prihajajo na odsek za notranje zadeve in sodniku za prekrške, »češ, kaj me kličete, ko sem kazen že zdavnaj plačal, kakšno evidenco imate itd.« In res, stranka ima v večini primerov samo »priznanico« čekovne položnice. Na vprašanje, kje ima še drugi del čekovne položnice »sporočilo sodniku za prekrške«, pa pravi, da ga je zadržala pošta ali banka, pač kjer je denarno kazen plačal, le redki so primeri, da ima stranka sama tudi to sporočilo, pa ga ni oddala. V zvezi s tem prosimo pošte in banke, da stranko ob plačilu upravne kazni opozore, če prejme tudi drugi del čekovne položnice, da jo mora takoj oddati sodniku za prekrške, če plača pa poštnino, naj jo dostavi sodniku za prekrške zaradi evidentiranja. Na ta način bi se znebili nepotrebnega administrativnega dela, stroškov, kar pa je najvažnejše, nepotrebnega razburjanja in kritike občanov nad pravilnim in zakonitim poslovanjem občinskega sodnika za prekrške ter odseka za notranje zadeve v zvezi izvrševanja upravnih kazni. Blaž Volf »Človek, Tako bi prosila dvijad, če bi znala govoriti. Dolgotrajna zima je prizadela predvsem plemenito divjad in ptice. Lovci, logarji in gozdni delavci se trudijo, da bi divjadi pomagali, prav tako pa tudi ljubitelji narave. Divje svinje, jeleni, srnjad, zajci, fazani, jerebice in ostali gozdni prebivalci že od konca novembra ne morejo do trave in koreninic, s katerimi se preko zime preživljajo, zato jim morajo pomagati ljudje. Zima ogroža tudi ptice, ki poginjajo zaradi mraza in lakote. Pri vsaki hiši je dovolj drobtinic in drugih odpadkov, s katerimi bi lahko krmili ptice in tako marsikateri rešili življenje. Koliko koristnih ptic so pokončali otroci, pa tudi odrasli z raz- $ količkom no ulovi Že 9. februarja zvečer je Martin Petek napadel Ivana Nagodeta (oba sta iz Starega loga), zjutraj naslednjega dne pa je Petek spet poklical Nagodet«. češ da bo njegova krava povrgla. Nagode je šel v hlev, kjer ga je Petek pričakal in ga udaril s količkom po glavi. Zadeva bo dobila zaključek pred sodnikom za prekrške. KAKOR ESKIMI — Eskimi žive daleč na severu, v večnem polarnem ledu in snegu. Prebivajo v preprostih »iglujih« iz ledenih plošč in jim je kaj malo mar nizka temperatura in visok sneg. Komplikacije nastanejo, če se ledena plošča odtrga in z iglujem odplove na širno morje med ledenimi gorami. To se ne more zgoditi mladim dolenjevaškim »Eskimom« na rečici Ribnici, doleti pa jih lahko kaj prav tako neprijetnega, neljuba mrzla kopel. Toda to jih ne moti; mirno jadrajo na ledenih ploskvah, čofotajo po napol raztopljenem ledu in se veselijo (tudi starši?) Otroci so si našli tudi drugo zabavo. Ko odpelje avtobus s postaje, se ga zadaj oprimejo (eni na saneh, drugi na smučeh) in se malo popeljejo. Uh, kako prijetno je to! Videl pa sem, kako je avtobus na ovinku, ko je šofer opazil na cesti oviro, naglo zavrl, kakih deset metrov potem, ko so se otroci spustili. Kaj bi bilo, če bi se to zgodilo malo prej? Avtobusu se ne bi zgodilo nič, toda otrokom? Ko se spuste, se še nekaj časa peljejo na saneh ali smučkah. Kaj, če tedaj naglo privozi nasproti drug avtomobil?... Odrasli to vidijo, nihče pa se za to ne zmeni, dokler ne bo nesreče. Potem pa bo kriv šofer... Velike Da ne bo razburjanja i TlcecLtikaaa pošta | POMAGAJMO DIVJADI IN PTICAM Letošnja huda zima z viso- j kim snegom in mrazom je močno prizadela divjad in ptice v gozdovih. Večkrat čitam, koliko srn in ptic pogine od mraza in lakote. V Delu sem bral, da so ljubljanski lovci našli v enem tednu na istem kraju sedem mrtvih srn. Brezvestni ljudje pa lovijo divjad, ki jo lakota in mraz prisilite-v bližino človeških bivališč-Kaj ni tako početje vredno vse graje? Namesto da preganjajo ubogo žival, naj & ji raje pomagali! Jaz ljubim naravo in njene živali, posebno tiste, ki si v hudi zimi ne morejo pomagati in trpijo. Ker imam nekaj sena, ga dam brezplačno lovski družini Kočevje za krmljenje divjadi. Kdo od lovske družine lahko pride ponj. Pomagajmo ubogi divjadi in pticam, kajti poleti bodo z uni- j čevanjem žuželk in zajedavcev j našo pomoč bogato poplačale- Jože Likar, Kočevje, Ljubljanska 41 OPOMBA UREDNIŠTVA Pismo tov. Likarja nas je zelo razveselilo, saj nam je p°" kazalo, da je še veliko ljudi, čeprav nekateri divjad preganjajo in jo uničujejo, ki skrbe za ptice in ostale gozdne prebivalce v tej hudi zimi. Zavedati se moramo namreč, da divjad zdaj v zelo težkem p° ložaju in ni potrebno, da j° preganjajo še ljudje, spomladi in poleti pa nam bo velik0 pomagala pri uničevanju zaj? davcev in žuželk. Prepričan1 smo, da lovske družine skrb6 za divjačino in da bodo rade volje sprejele pomoč slehernega ljubitelja narave. pomagaj!« diranjem gnezd in z zračnimi Pjj. škami! Zdaj lahko marsikaj P(. pravimo, če jih bomo redno a mili. Vsako leto se ob tem vrnejo v naše kraje škorci, kijjj zelo koristni ptiči, saj uničU-FJci ________ mrčes na poljih in drevju. OtJL, jih s posebnim veseljem un ,„„ jejo. Dolžnost vseh ljubiteu koristnih ptic in sploh žival1 da preprečujejo tako početje-A. Plenih Duhovna rekreacija mladih (Nadaljevanje s 4. strani) ,jl' nj:i teden v Ribnici. SprcgoV bo treba tudi o telesni k° Ai ter temeljito analizirati moy za poživitev kulturno in športne dejavnosti. Za P se bomo obrni li na telesno v. ^ ne ustanove in Svobodo, nam v prvi vrsti dolžne P°|TI'blc' Nanizata sem le nekaj P 6° mov, ki tarejo ribniško 1111 yii1' in o katerih bomo sprete W; na naši konferenci. Želeli »Ljj' da bi se pričeli s temi ° bodoče ukvarjati tudi d rut?1’ {CiC zanje zvedel in jih skušal vati čim širši krog ljudi. g Hi- Taborniki i letu 1963 Pretekli teden je bilo v prostorih čete Svobodnih gozdov v Kočevju posvetovanje funkcionarjev taborniških enot iz Kočevja in Ribnice. Taborniki so se pogovorili o akcijah v Letošnjem jubilejnem letu ter sprejeli program, ki ga bodo skušali s skupnimi močmi v čim večji meri izpolniti. Poleg organizacijske utrditve obeh enot, čete Svobodnih gozdov lz Kočevja in čete Veselih Ribničanov iz Ribnice, bo glavna naloga obeh sodelovanje pri proslavi 20-letnice Zbora odposlancev. Prva večja akcija v letošnjem letu bo pohod po stezah Partizanskega Roga, ki naj bi bil 1. maja. Akcija naj bi bila čimbolj množična, udeležili pa naj bi se je taborniki iz Kočevja, Ribnice in Novega mesta. Na tem pohodu naj bi se taborniki seznanili z važnimi zgodovinskimi kraji na Rogu, kjer so bile med NOB javke, bolnišnice, baze itd. Ob tabornih ognjih naj bi jim borci pripovedovali svoje sporni- 1le&af športnih mm raški v, # } ) } ii IM. • ™ t ■ Taborniki pred kočo ne na NOB in jim s tem osvetlili vlogo Kočevske, posebno pa še Partizanskega Roga, v naši revoluciji. V Ribnici naj bi organizirali okrajni taborniški mnogoboj, v oktobru mesecu pa naj bi v Kočevju organizirali akcijo Ilegalec, katere bi se udeležili taborniki iz taborniških enot po vsej Sloveniji. Poleg tega imajo enote v programu organizacijo večjega števila izletov, potovalnih taborov itd. Taborniki bodo nudili pomoč pri markaciji partizanskih poti po Rogu in se v šim večjem številu udeležili ostalih akcij, ki jih bodo organizirali v počastitev 20-letnice Zbora odposlancev. V veliko Pomoč bodo taborniki-vodiči. V letošnjem letu bodo taborniki tudi uredili svojo kočo za Fridrihštajnom, ki bo tabornikom in vsem ljubiteljem narave primerna izhodiščna točka za izlete v naravo. Dela Pri opremi koče so zaradi prehude zime prenehala, se pa bodo nadaljevala takoj, ko sneg skopni. Sivi Dvigalci uteži TVD Partizana Kočevje se bodo v nedeljo, 17. t. m., v Ježici pri Ljubljani spoprijeli v prijateljski tekmi z ekipo tamkajšnjega Partizana. Ker naši dvigalci uteži zelo pridno in redno vadijo, lahko pričakujemo lepe uspehe. To bo prva preizkušnja v tem letu po zimskem treningu in še to izven Kočevja. Toda fantje so močni in dokaj izvežbani in kar je glavno, so borbeni in imajo voljo kljub težkemu delu na svojih delovnih mestih. V soboto, 16. februarja bodo v Kočevju »Zimske pionirske igre« za pionirje in pionirke osnovnih šol s področja občine Kočevje. Organizirata jih skupno občinski zveza za telesno vzgojo in zveza prijateljev mladine. Pomerili se bodo v sankanju in smučanju za prehodni pokal, ki ga bo dala v ta namen občinska zveza za telesno vzgojo Kočevje. Prihodnjo nedeljo (17. t. m.) se bodo udeležili tekem v smučarskih skokih v Ribnici tudi skakalci kočevskega Partizana s 6-člansko ekipo. Tekmovanje bo organiziral TVD Partizan Ribnica, ki je ponovno usposobil lepo skakalnico pri Frančišku za treninge in tekmovanja. To bo spet prva tekma naših skakalcev po petih zaporednih neugodnih zimah. To se bo verjetno vsem tekmovalcem precej poznalo, vkljub temu pa lahko pričakujemo, da bo to lepa in zanimiva zimsko športna prireditev. Počitniška zveza Ljubljana-center bo priredila enodnevni zimski športni izlet v Kočevje. V nedeljo (17. t. m.) bo prišlo z jutranjim vlakom 200 pionirjev in pionirk. Ti bodo dopoldan smu- »KOLPA« športna sekcija DP Osilnica , kratkim je bil v Osilnici ni zbor športne sekcije. Na Sosr 80 povabljeni številni UtiM °-’, k' se Pa Zbora niso mogli ■p leZiti zaradi prevelikega snega. g0 .° 51 ta se zbora udeležila le dva H0v a iz Osilnice ter okrog 25 čla-tli^ -s°kcije. Iz poročila predsed-So , .sekcije je bilo razvidno, da ko 1 ' aktivni v več panogah. Ta-&rv0° Pionirji že v tretje osvojili tli,* rnest° na nogometnem tur-Sq u.’.ki ga prireja sekcija. Lani u'! Številni šahovski turnirji, &$tkr?terih je sodelovalo preko 30 ie i ‘n šahiistk. Ekipa Osilnice sk.ih ionskem pohodu »Po kurir-iiila 8tezah okrog Kočevja« osvoji i>rv° mesto. Organizirali so r»ietaerr'i1*arska tekmovanja, n ogoljenovoboje in dvoboje v stre-'tspešjv® Meščani, kjer so bili tudi kaj ,jgCiJa je imela lani vsega sku- i hočpi^.’ dobi sekcija denar, t let 'n0, da sploh obstoja, ker vu2itov brez športnih re- 8la orek .°trebna bo pomoč dru-anizacij, samo da ne bo nekaj preko tisoč dinarjev! spet ostalo pri besedah kot doslej! Nato so izvolili nov upravni in nadzorni odbor sekcije. Predsedniške posle bo opravljal letos Josip Ožura, za sekretarja pa je bil izvoljen Janez Ožura, ki je obenem tudi sekretar mladinskega aktiva. Letos je bil prvič izvoljen referent za športno medicino in sicer Viljem Rutar, študent medicine. Da bi sekcija izpolnila vsaj večino zastavljenih nalog, bi nujno potrebovali 50.000 din, za katere je bolj malo verjetno, da jih bodo zbrali. Letos mislijo organizirati dvoboje v nogometu, šahu, streljanju, odbojki, atletiki, tekmovanja v smučanju in plavanju ter izlete. Osilničani mislijo letos nastopiti tudi v Kočevju, seveda v kolikor bosta za to pripravljena NK »Kočevje« in TVD »Partizan«. Glavni problem pri tem bodo stroški za prevoz v Kočevje. Dvoboj (v nogometu, atletiki in morda odbojki) bi bil konec julija ali v začetku avgusta. Letos bi morali dokončati rokometno igrišče. Na njem bi lahko igrali še odbojko in morda mali nogomet. Poleg bi napravili otroško igrišče. Končno bo osilniška mladina dobila z drugimi organizacijami svojo klubsko sobo. V razpravi je tov. Stimec pohvalil mladino in jo zaprosil, da bi pomagali dograditi gasilski dom, vodovod, postavili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja v Osilnici idr. V zameno pa bi organizacije nudile pomoč sekciji. ' Nasprotno pa je bilo graje vredno stališče predsednika Prosvetnega društva, ki je naravnost omalovaževal delo mladine. Mladina je ostro reagirala na njegove neosnovane izjave. Na koncu so osiinliški športniki izbrali ime za svojo sekcijo. Zedinili so se za ime »KOLPA«. Po zastavljenih načrtih se obeta prebivalcem Osiiniške doline veliko športnega razvedrila, zato se bodo morali oprijeti športniki svojega dela z vso skrbjo, tako da bodo tudi cn:i prispevali svoj delež k proslavi 20-letnice Kočevskega zbora. -ip čali in sankali za razvedrilo ter pripravljali proge za popoldanske tekme. Sodeloval bo tudi TVD Partizan Kočevje, ki bo dal na razpolago vodnike, tehnično komisijo in sodnike za tekmovanja. Pri izvedbi tega športnega izleta bo sodelovala s svojimi člani tudi počitniška zveza občine Kočevje. V ponedeljek se je pričel smučarski tečaj TVD Partizana Kočevje, katerega vodi smučarski vodnik Ferdo čuk. Tečaj je že za izvežbane smučarje, ki se izpopolnjujejo v alpskih disciplinah, t. j. v slalomu in smuku. O uspehih gornjih prireditev, ki kažejo živahno dejavnost društev, bomo poročali v prihodnji številki našega lista. A. Arko Nasi najmlajsi smučarji Čeprav so bile že nekaj let pri nas za smučarski šport neugodne zime, smo letošnjo zimo dobro izkoristili in hitro v tečajih obnovili znanje in že smo bili pri-• pravljerii. Smelo so šli minulo nedeljo pionirji TVD Partizana Kočevje na republiške prvenstvene tekme v veleslalomu v Tržič. To je prvič, da so naši pionirji nastopali v republiških smučarskih tekmovanjih. Saj je bila to prva pionirska prireditev v republiškem merilu v Jugoslaviji nasploh. Ekipo, ki jo je vodil tov. Ferdo Čuk, so sestavljali pionirji do 12 let starosti Smole Franci in Smola Dušan ter do 14 let starosti Struna Dušan, Hočevar Borut, Klun Ivan in Potrih Miha. Končnih rezultatnih list še nimamo, po neuradni oceni pa so se uvrstili med prvo polovico, kar je vsekakor lep uspeh, če upoštevamo, da je tekmovalo nad 200 izbranih pionirjev iz vse Slovenije. Že samo opis tekmovalnih prog nam pokaže, da ti naši najmlajši smučarji niso od muh. Do 12. leta starosti so se morali spustiti na progi, dolgi 350 metrov na Fratah s 70 m višinske razlike in 17 vrati, pionirji do 14. leta pa na 1000 m dolgi progi na sosednjem pobočju, imenovanem Novina. Torej" brez dvoma zahtevno tekmovanje, ki so ga pionirji dobro prestali in upamo lahko, da bomo imeli v Kočevju kmalu spet dobre smučarje. Mladim tekmovalcem gre vse priznanje za požrtvovalnost in disciplinirano obnašanje na poti in na tekmovanju. Puljčani odšli (v. p.) — Mladina iz Pule, ki je deset dni zimo vala v Ortneku in se naužila lepot, zanimivosti in veselja v letošnji s snegom prebogati naravi, se je od naših krajev kar težko poslovila. Ortnek je bil te dni poln veselja in mladosti, da smo sedaj, ko so odšli, kar nekam osamljeni, ta teden za vas KOČEVJE Poročili so se: Leko Konstantin, knjigovodja iz Ljubljane, To-mačeva 11, star 36 let in Troha Marija, natakarica iz Kočevja, Trg svobode 1, stara 26 let. V Ljubljani so se poročili: Zavodnik Peter, študent iz Kočevja, Ljubljanska c. 7, star 25 let in Škufca Ivana, učiteljica iz Ratje 15, stara 25 let; Turk Jože, kovač iz Trate 19, star 23 let in Kovačič Majda, tkalka iz Trate 34, stara 21 let. V Novem mestu sta rodili: Murn Nevenka, trg. pomočnica iz Dolge vasi 73 — dečka; Rus Slavka, gospodinja iz Klinje vasi 9 — deklico. V Ljubljani je rodila: Ošljak Ana, delavka iz Kočevja, Reška cesta 13 dečka. Umrl je Klun Anton, gozdni delavec iz Rapljevega 14, star 59 let. RIBNICA Rodila je Andoljšek Ivana, gospodinja iz Nemške vasi 28 — dečka. Umrli so: Filipič Alojzij, upokojenec iz Bukovca, stair 75 let; Tr-dan Ivana, preužitkarica iz Sušja 8, stara 87 let; Ulipi Frančiška, upokojenka iz Otavic 32, stara 93 let. SODRAŽICA Poročili so se: Anton Zidar, kmet iz šušja 7, star 24 let in Angela Gorše, gospodinja iz Za-potoka 10, stara 23 let; Ludvik Mihelič, lesostrugar iz Globeli 7, star 24 let in Bpžca Lunder, gospodinja iz Sodražice 12, stara 27 let. Umrli sta: Marjeta Zevnik, KOČEVJE: od 15. do 17. februarja francoski barvni film »Till Ulenspiegel«, 18. in 19. februarja ruski film »Nočni direktor«, 20. in 21. februarja ameriški film »Nekateri so za vroče«, 22. in 24. februarja italij, barvni film »Jaz ljubim, ti ljubiš«. RUDNIK: 16. in 17. februarja nemški film »Dokler nas denar ne loči«, 19. in 20. februarja ameriški barvni film »Tarzanova borba za življenje«, 23. in 24. februarja ameriški film »Najljubši učenec«. RIBNICA: 16. in 17. februarja angleški film »Povest o dveh mestih«, 23. in 24. februarja nemški f. »Kovarstvo in ljubezen« SODRAŽICA: 16. in 17. februarja ameriški film »Arrivederoi Roma«, 23. in 24. februarja ameriški film »Pojmo v dežju«. VELIKE LAŠČE: 16. in 17. februarja ameriški film »Trije Evini obrazi«, 23. in 24. februarja jugoslovanski film »Vrata ostanejo odprta«. STARA CERKEV: 16. in 17. februarja italijanski barvni film »Senso«, 23. in 24. februarja francosko-nemški film »Napoleonov oficir«. LOŠKI POTOK: 17. febr. francoski film »Vreli asfalt«, 24. febr. ameriški film »Podaj roko hudiču«. DOBREPOLJE: 16. in 17. februarja ruski barvni film »Dekliška pomlad«, 20. februarja jugoslovanski film »Tovariš predsednik srednji napadalec«, 23. In 24. kmečka delavka iz črnega potoka 3, stara 50 let in Frančiška Pirc, kmetica iz žimaric 18, stara 83 let. DOBREPOLJE Umrli so: Samec Cecilija, kme-tovalka iz Podpeči 9, stara 88 let; Tomšič Jožef, kmetovalec iz Zagorice 58, star 72 let; Strle Marija, soc. podpiranka iz Poni-kev 76, stara 72 let. VELIKE LAŠČE Rodila je Kaplan Cilka, gospodinja iz Velikih Lašč 41 — dečka. Umrli so Zakrajšek Matija iz Opalkovega 3, star 77 let; Ogrinc Jože iz Brloja 2, star 75 let in Virant Marija, kmetovalka iz Dvorske vasi 4, stara 73 let. PRODAM Ugodno prodam kompletno spalnico in samsko omaro. Vprašajte na upravi lista. PRODAM Ugodno prodam posteljo, dve nočni omarici in radio. Naslov dobite na upravi Novic. ČESTITKA Ljubemu očetu Francu Vider-volu (Malnarjevemu) iz Rakitnice želijo za njegov 82. rojstni dan vse najboljše, obilo zdravja ln zadovoljstva otroci z družinami. STANOVANJE Starejše dekle išče samsko sobo ali gre za sostanovalko. V popoldanskih urah pripravljena pomagati v gospodinjstvu. Povprašajte v upravi lista. februarja slovenski film »Minuta za umor«. BROD NA KOLPI: 17. februarja francoski film »Jezik za zobe«, 24. februarja amer. film »Priča obtožbe«. POTUJOČI KINO PREDVAJA Norveški film »Devet življenj« v soboto, 16. II. ob 17.30 v Dolgi vasi. V nedeljo, 17. II. ob 13.30 v Banja Loki, ob 16. v Fari in ob 19. uri v Kužlju. Francoski film »Ata, mama, žena in jaz« v soboto, 16. II. ob 19. uri v Starem logu, v nedeljo, 17. II. ob 16. liri v Strugah in ob 19. uri v Livoldu. Norveški film »Devet življenj« v soboto, 23. II. ob 19. uri v Koprivniku. V nedeljo, 24. II. ob 14. uri v Vimolju in ob 17. uri v Mozlju. Francoski film »Ata, mama, žena in jaz« v soboto, 23. II. ob 19. uri v Oneku, v nedeljo, 24. II. ob 15. uri na Travi in ob 18. uri v Podpreski. Vstopnice prodajajo pol ure pred predstavo. Odgovorne predstavnike v krajih, kjer predvajamo filme, prosimo, da poskrbijo za topel in popolnoma zatemnjen prostor. BRZOJAVNI ŠKRAT Hčerka je dobila za rojstni dan nekaj steklenic vina. Staršem je brzojavila: »Dobila sem vina, vabim vas na gostijo.« še isti večer je prejela očetovo brzojavko: »Nesramnica!« Brzojav je besedo VINA popačil v SINA. Mehanika za pletilne in šivalne stroje ali ključavničarja, ki se želi specializirati za popravilo navedenih strojev takoj sprejmemo. Ponudbe pošljite na Zavod za zaposlovanje invalidov Kočevje. ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV KOČEVJE Kovinsko podjetje Ribnica prodaja več odpisanih osnovnih sredstev, med njimi 2 stružnici. Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije, če v roku 8 dni ne bo interesentov iz gospodarskih organizacij, bomo odpisana osnovna sredstva prodali drugim. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* OBVESTILO Obveščamo vse cenjene potrošnike, podjetja in obrtnike, da bomo zaradi adaptacije trgovskega lokala »Železnina« v Kočevju trgovino z 18. 2. 1963 zaprli. Kupce na veliko bomo lahko tudi v bodoče postregli v našem skladišču na Roški cesti št. 9, nasproti gasilskega doma. Vsem ostalim potrošnikom pa priporočamo, da se v tem času poslužujejo trgovine »Tehnika«. TRGOPROMET Kočevje .>' SPORED RTV LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00—8.00. SOBOTA, 16. FEBRUARJA: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 9.25 Sprehod skozi Moskvo — 11.00 Pozor nimaš prednosti! — 12.05 KN — Franc Martinc: Delovni kolektivi kmetijskih organizacij sprejemajo svoje programe za letošnje leto — 14.05 Klavirski poet iz poljske dežele — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Zborovske skladbe sodobnih hrvaških komponistov — 17.05 Gremo v kino — 18.45 Okno v svet — 20.00 Novo v studiu 14 — 21.00 Za konec tedna — ples. NEDELJA, 17. FEBRUARJA: Mladinska radijska igra: Frafc Puntar: Packe — 9.05 Mend«15 sohn in Greig — 10.00 še pofll nite, tovariši... — 10.30 Peta bavnoglasbena matineja. — l^ Nedeljska reportaža — 12.05 poslušalci čestitajo in pozdrav™ jo, I. — 13.30 Za našo vas .. 14.15 Naši poslušalci čestitajo pozdravljajo, II. — 15.30 Dvotz kovo popoldne — 16.20 Og^L s popevkami in prijetnimi dijami — 17.15 Radijska Rolf Schneider: Slovo od heima — 18.30 športna nedelj 20.00 Izberite svojo melodij0 tl) 22.15 Skupni program JRT, 5 dio Zagreb. »IZVOZ SNEGA« — Dovolj ga imamo, da celo nekaka preveč! Toliko, da se nam je vsem, čeprav smo P°Ga. hrepeneli po njem, že zdavnaj priskutil. Gazimo ga, mo, pljuvamo nanj, ga odmetavamo, pa spet zapade n ' Nikakor se ga ne moremo znebiti; če mu še pomlad, ne ^ mogla do živega, ne vem, kako bo! Kaj pa, ko bi 0%.ogf važali? (V Afriki, pa tudi drugod, ga sploh nimajo!) PreaLat ki bi ga veljalo preštudirati. Naši Komunalci ga zaen* ^ izvažajo samo v Rinio (Ljubljančani pa v Ljubljnlco) • k.