DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja kot priloga „SLOVENCU" vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „Movenca" ga dobivajo zast&nj. — Spisi m dopisi naj se poiiljajo: uredništvu, naročnina in inserati pa opravniitvu „DOMOLJUBA", Ljubljana, v nemeniških ulicah št. 2. — Naznanilo stane S kr. za dvostopno petit-vrsto, ie se tiska enkrat; 12 kr., ie te tiska dvakrat, in 15 kr., ie se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje. Štev. 22. V Ljubljani, 20. novembra 1890. l/etnik HI. Višja dekliška šola. Po našem mnenju jo za deklice v Ljubljani dovolj oskrbljeno s potrebnimi šolami. Imajo ljudske šole z osem razredi, in ako še po višji učenosti deklica hrepeni, ali če si hoče kot učiteljica služiti svoj kruh, obiskuje še učiteljsko pripravnico. Vendar so se slišale želje, naj se osnuje slovenska višja šola za deklice, kjer bi se poleg drugih znanostij tudi učile gospodinjstva, cvetlicoreje, ročnih del, kuhanja itd. — Ljubljanske uršulinke, ki že blizo 200 let podučujejo žensko mladino, so nato osnovale tako šolo; oblastvo jo je potrdilo. Ker bo poduk brezplačen, zamorejo v to šolo pošiljati deklice ne le bogati, marveč tudi revni stariši. Dežela bi za to vsako leto plačala nekaj stotakov; mestu Ljubljani ne bo treba dati nobenega krajcarja. Človek bi mislil, vsi Ljubljančani bodo zadovoljni in hvaležni uršulinkam, da so prevzele ta velik trud, ter bodo podučevale deklice v katoliškem in slovenskem duhu. Toda kaj seje zgodilo? Nekateri mestni očetje, vzlasti Hribar in dr. Tavčar, hočejo imeti svojo šolo, za katero bi bilo treba kapitala pol milijona ali na leto kakih 20tisoč gold. Ali ni to največja nespamet? Toliko denarja i z vreči po nepotrebnem za šolo, ki jo že imamo, to umore Ie tak, ki nima nobenega srca za uboge davkoplačevalce. Ako bomo trpeli tako potratnost pri mestnem gospodarstvu, Ljubljana nazadnje ne bo imela druzega, kakor kup dolga. — In zakaj to delajo Hribar in Tavčar in njih tovariši? Zato, ker so liberalci, ker ne marajo, da bi deklice hodile v šolo v samostan, zato ker nočejo kakor pravijo „enostranske" verskevzgoje slovenskih deklic. Tisti možje, ki so nedavno pri shodu poslancev glasovali za versko šolo, sedaj hočejo toliko tisočev i zmetati samo zato, da bi tako versko ustanovljeno šolo zatrli in osnovali brez-versko šolo. Taka je verska šola pri naših liberalcih! Vsaki mestni odbornik, ki je glasoval za novo višjo šolo, glasoval je za brezversko šolo. Zakaj ako se taka šola osnuje, osnovati se mora na podlagi sedanjih brezverskih šolskih postav, ki jih je obsodil papež Pij IX. sam. Šola torej ne more biti po zakonu drugačna, kakor brezverska. Tu se ne d& nič spremeniti. Zraven tega pa bi na tej šoli poduče-vali mlade deklice večinoma moški učitelji. — In za tako šolo je glasovalo devetnajst mestnih odbornikov; le štirje se niso udali in glasovali proti tej šoli, ker se jim smilijo ljubljanski davkoplačevalci in ker vedo, da bodo deklice bolje izrejevane v samostanski šoli, kakor bi bile v novi posvetni šoli. Ljubljančani jim morajo biti zaradi tega hvaležni; toda po-slušajmo, kako jih blatijo liberalci. „Slov. Narod" od sobote piše o štirih mestnih odbornikih, ki so glasovali proti ustanovitvi popolno nepotrebne višje dekliške šole tako-le: „Jeden glasoval je proti višji dekliški šoli, ker je kos nunskega oskrbnika; drugi, ker ima v nunski hiši svojo pisarno; tretji, ker je župnik; četrti pa, ker pri takih prilikah sploh kima." — Tako pohvalo so torej dobili mestni odborniki po nNarodovi" vrsti našteti gg.: Povše, Prosenc, župnik Rozman in Peterca. — Tako se torej godi mestnim očetom, ki so hoteli davkoplačevalcem prihraniti za prezidavanje nove šole kakih 50 000 gld. in za vzdržavanje šole najmanj 10.000 gld. na leto. Ali ni to skrajna predre-nost? čemu blatiti mestne svetovalce, ki so po svoji vesti in po svojem prepričanji hoteli z davki že tako preobloženim Ljubljančanom prihraniti velikih nepotrebnih troškov na leto? In kaki viroki se za to naštevajo? Mestuemu svetovalca čast. g. Rozmanu se očita, da je župnik ter da je zato glasoval proti višji šoli. Gospodje, vsako mesto bi si čestitalo na takih župnikih, kakor je občeljubljeni in zaslužni šentjakobski župnik, ki je s svojim mnogoletuim trudom večinoma i darovi uboge svetopisemske vdove tako prenovil iu okrasil šentjakobsko mestno iupno cerkev, da je jeden najlepših kinčev ljubljanskega mesta; on je znan kot oče ubogih v ljubljanskem mestu, in sedaj mu očita .Narod", da je — župnik, da je kot tak moral glasovati proti dekliški šoli! Ravno ker je župgik in ker kot župnik mnogo hodi k bolnikom po Ljubljani in poznA natanko razmere ljubljanskih prebivalcev, zato tudi ve, koliko revščine se skriva po hišah, tudi takih, ki se na zunaj kažejo v ugodnem stanu, kako težko jim je torej zmagovati visoke davke, zato je on kot župnik, kot prijatelj ljubljanskih prebivalcev, glasoval proti ustanovitvi nepotrebne dekliške višje šole. In ti vzroki so vodili tudi druge tri gospode odbornike. In zato morajo prenašati tako podle napade. — Sploh pa smo „Narodu" hvaležni, ker tako jasno kaže, da je vsa ta akcija naperjena proti uršalinski šoli; upamo, da bode to sedaj spozual tudi obiinski svetouleo g. Tomo Zupan, ki je ob tej priliki v naše začadenje svoj optimistični idejalizem žrtvoval brezsrčni strankarsko-praktični politiki svojih prijateljev, ter itraza-joč pratno nado, da bode ta šola kedaj izročena redu, glasoval za njeno ustanovitev. Ako ga niso prepričali .Narodovi" članki, pisani pred tem osodepolnim sklepom proti višji dekliški uršulinski šoli, ako se mu t.i vredno zdelo, ozirati se ua resolucije, sklenjene ua shodu .katoliškega političnega društva", vzlasti v ta uamen osnovanem, upamo, da mu je sedaj vsaj po teh .Narodovih" pojasnilih stalo popolnem jasno. — Ljubljanski davkoplačevalci pa naj nikar ne pozabijo, kako .Narod" pometa z onimi mestnimi odborniki, ki hočejo mestu prihraniti popolno nepotrebnih trošltov. — Koliko časa še bodo zvonec nosili v Ljubljani ljudje, ki tako po nepotrebnem razsipajo krvave žulje mestnih davkoplačevalcev? Na to naj odgovoru davkoplačevalci sami! Kaj je novega po svetu? Deželni zbori avstrijski bodo kmalu sklenili svoja zborovanja, ker je državni zbor na Dunaj sklican dne 4. decembra. — V" kranjskem zboru Listek. Veronika. Lepega poletnega popoldne je hitela Veronika, mlado dekle, ki se je živila s pridnim šivanjem, iz svoje domače hišice v bližnji gradič gospe-vdove plemenite Potokarjeve. Malo poprej je blagodejni dežek namočil zemljo. Sto in sto bisernih kapljic je Veroniki odsevalo iz trave, in ona si jih je razlagala kot solze, ker je bila danes zelo žalostna in potrta. Dobila je namreč isti dan dopoldne od svojega že-uina iz mesta poročilo, da službe, katere se je trdno nadejal, ni on dobil, da torej morata ženin in nevesta, ki se iskreno ljubita, tudi še v prihodnje ločena ostati. V takih mislih je vstopila Veronika v grajski vrtič in ondi so ji rekli počakati v lepi kolibi postavljeni sredi vrta, da dobi milostna gospa čas ž njo govoriti zaradi nove obleke. Grajska gospa je bila posvetna, nečimurna ženska; imela je jedinega imajo poslanci ukreniti še važne sklepe glede ua dolenjsko železnico, deželno bolnišnico iu višjo dekliško šolo. V koroškem zboru je zopet poslanec Hinspieler sina Rudolfa, ta je bil njen bog; bila je toliko zaverovana vanj, da mu je dovolila vse, kar je hotel; o kaki vzgoji torej ni moglo biti govora. Veronika se vsede v kolibi, pogleda v zvonik na uro, bila je ravno šest, prav kakor so ji rekli priti v grajščino. Dobro četrt ure pozneje začuje urne korake, precej zapazi grajskega sina gospodiča Rudolfa, ki je bil tedaj kakih 17 let star. Ustrašila se ga je; prepaden, bled. nemirnih očij hitel je v grad, kmalu nato se zopet vrnil še bolj nepogleden, a na enkrat sredi vrta omahne iu pade nezavesten ua tla. Prestrašena skoči Veronika iz kolibe k njemu ter kliče domače ua pomoč. Takoj prihite posli, preueso Rudolfa, ki je bil še vedno nezaveden, v njegovo sobo. »Za božjo voljo, kaj se je zgodilo?" kričala je gospa Potokarjeva vsa obupana. »Gospa, ali grem po zdravnika?" vpraša jo Veronika. »Seveda, le pojdi! — O Bog, da bi m« le zdravnik mogel kaj pomagati!" Njen glas se je pri tem tresel in z rokama je ihteč zakrila Hvoj obraz. naštova! krivice, ki jih morajo trpeti koroški Slovenci vzlasti pri šolah. Toliko denarja morajo na davkih plačevati za šole in vendar nimajo nič govoriti pri šolstvo; šole so večinoma vse nemške, tako, da slovenski otroci v šolah pozabljajo slovensko, nemškega se pa ne naučč in ne znajo, ko šoli odrasejo, nobenega jezika in nobenega nauka; tako se skrbi za izobrazbo slovenskih otrok. Zadnji čas je pač, da vlada v tem oziru spremeni svoje ravnanje, sicer so dolžni slovenski poslanci nasprotovati sedanji vladi. Cemu podpirati take, ki nam niti tega ne dovolijo, kar nam je zagotovljeno po ustavnih zakonih. Slovenski Stajarci, katerih je tretjina vseh prebivalcev nimajo v deželnem odboru, kjer se oskrbuje deželno gospodarstvo nobenega slovenskega odbornika. Zelo je obžalovati, da nemški liberalni in konservativni poslanci nimajo toliko ozira na tretjino vsega štajar-skega prebivalstva, da bi dovolili vsaj enega odbornika Slovencem. — V Poreču še vedno kažejo Lahoni svojo zdivjanost, slovanski poslanci pa stojijo kakor skala in res vzgledno zastopajo svoje volilce. — Goriški deželni zbor je že sklenil svoje delovanje. — Na Nemškem so v Berolinu odstranili iz službe protestanškega pridigarja Stflckerja, ki je bil vzlasti katolikom zelo nasproten. — Socijalni demokrati so sklenili, da hočejo omajati katoliško stranko ter ji odvzeti kaj poslancev. V Wfirzburgu so se pa zelo opekli, ker je bil precej pri prvi volitvi izvoljen katoliški kandidat. — Odbor za varstvo delavcev je zopet pričel svoje delo. — Na Italijansko je prišel nemški kancler Kopriva, katerega je sprejel tudi kralj Umberto; z našim vnanjim ministrom se ni sošel na Tirolskem, kakor so časniki pisali, da se bo zgodilo. — Na Švicarskem so pri volitvah v narodni svet večinoma zmagali pošteni konservativci; celo v Tesinu, kjer so se malo prej uprli liberalci, dobili so katoliki veliko večino. — Na Ruskem so se v harkovskem okraju uprli^kmetje, žal, ker preveč stiskani ; tudi se trumoma selijo v Ameriko. — Prestolonaslednik ruski je bil na potu 8. t. m. na Dunaju, kjer ga je naš cesar posebno slovesno in prijateljsko sprejel. Želeti hi bilo, da bi bili z Rusom dobri, zakaj Rus je Avstriji že večkrat pomagal iz zadrege in je vsaj tako zanesljiv zaveznik kakor Nemec ali Italijan. Kaj je novega po Slovenskem? Z Doba, 13. novembra. Žalostno oziramo se danes za ljubljenim kapelanom, gospodom Tomažem Potočnikom, gredoč na novo službo kot župnik na Breznico. Ni nam moč, se blagemu gospodu dostojno zahvaliti za ves trud in požrtvovalnost, s kojim je ves čas tukajšnjega bivanja, zlasti za časa kot farni oskrbnik, vodil dubovnijo. — V teku treh let storil Kakor blisk se je raznesla drugi dan novica po okolici, da se je grajski Rudolf v nekem prepiru s sinom tovarnarja Hrastnika spozabil ter v bližnjem gozdu Hrastnika vrgel v globoko brezdno, o katerem je bilo ljudem znano, da nikogar živega ne dobč iz njega, ako se ondi ponesreči; ogljarjeva žena je vse to sama videla in seveda drugim pripovedovala. Veronika je drugi dan v mislih na to nesrečo in na čudno govorico prešivala doma. Proti večeru stopi k njej v sobico nenavadna obiskovalka — gospa Potokarjeva. »Čudno se ti bo gotovo zdelo, Veronika, da se grajska gospa sama poniža in pride k tebi; vendar prišla sem, ker ti imam nekaj prav važnega zaupati. — Zapri okno, ne maram, da bi kedo slišal najin pogovor." »Vsedite se milostna gospa in povejte, kaj želite od mene; saj veste, da vam bom z veseljem izpolnila vaše želje", pravi Veronika. „Moj sin, kakor veš, je smrtno bolan in leži doma še vedno nezavesten. To je pač hud udarec za materino srce, a najhujši še ni. Gotovo si tudi ti slišala, kaj ljudje lažejo o mojem dobrem Rudolfu." Veroni kapritrdi, da je slišala, in grajski gospej zažari poprej voščeno-bledi obraz. »Kar je stara ogljarica izklepetala, to gre zdaj kakor blisk med ljudi in v tem, ko moj sin skoro umira, govori se, da je on ubijalec. Ko bi bilo res, kakor govori ogljarica, da je mladi Hrastnik res padel v brezdno, kaj bi počel moj sin, ako ozdravi, kako bi mogel blagi mladenič prenašati ta sum, to sramoto, kaj bi bilo, ko bi se moral zato zagovarjati celo pred sodiščem? Zato pridem k tebi, draga Veronika; ti lahko rešiš mene in mojega sina iz najhujše zadrege." »Jaz, milostna gospa, kako naj jaz to storim ?" vpraša Veronika. »Nič težkega ne bo za-te: samo povedala boš, da si ti Rudolfa videla včeraj ob peti uri v gradu ,na vrtu'", pravi gospa nekako zapeljivo. »Gospa", pravi Veronika z odločnim glasom, »vse drugo rada, tega ne morom, zakaj jaz sem prišla še le ob šesti uri na vrt in še le pozneje sem ondi videla Rudolfa." »Ne, Veronika, ne tako naglo, saj to ni nič hudega; ti boš le lažnjivi govorici konec storila, s 22* m je mnogo dobrega iupljanom t korist in prospeh. — Le njegova zasluga je. da se je ustanovila požarna bramba, katere udje so mu priredili v predvečer njegovega odhoda prijetno svitlavo v znak občnega spoštovanja in hvaležnosti. Naj omenim le še to, da je bil gospod veren prijatelj šole in šolskih otr6k. Za vse to izrekamo blagemu gospodu tem potom najsrčnejšo zahvalo, priporočevaje se mu še v prihodnje v blag spomin, ter mu tudi v novi službi želimo obilno sreče in božjega blagoslova! Od Ljutomera. Vrli „Domoljub" je že povedal, da so povodom odprtja železnice Radgona-Ljutomer dud 15. oktobra „banderaši" s prvim vlakom došle goste spremljali v prijazen trg naš ob vznožji slovenskih goric. Bodi še pristavljeno, da so jahači v krajevno-mirodno obleko oblečeni imeli život opasan s „poj&si" barve črue in „žolte" ali rumene. Tudi .zšstave" ali bandere bile so črno-rumene, barve avstrijske. Za klobukom so pa v cvetlici imeli vpleteno znamenje zastave-trobojnice slovenske, barve ali boje rudeče-modro-bele. 8 tem smo pokazali, da tukaj bivajo avstrijskemu cesarju iskreno vdani Slovenci. — Nedavno sem v Radgono vozil 212 kilo pšenice, da sem jo tam zamenjal za 85 kilo moke £t. 2 in 40 kilo št. 3. Na ta način si v najnovejšem času nekateri kmetje pomagajo, ne da bi zrnje, kakor sicer navadno, vozili v mlin. Ali je resnica ali se nam samo dozdeva, da po pota za-menjavanja izhajamo bolje? Potoma sem došel in srečal čez 30 vozuikov, ki so vkljub železnici po tem boš rešila moji hiši srečo, čast in morebiti celo življenje mojega tako grdo obrekovanega sina." Veronika glasno zajoka: „Gospa, ne morem, ne smem; lagati nečem, ker si ne morem obtežiti svoje vesti." — Gospa obupno vije roke. »Jaz imam še vedno upanje, da mi izpolniš to željo. Do zdaj sem govorila le za-se; a jaz vem, da imaš ti nekoga, ki ga iskreno ljubiš; saj sem že čula, da se v kratkem otoožiš in zvedela tudi včeraj dopoldne, da se ne moreta vzeti, ker ženin ni dobil obljubljene mu službe. Ponudim ti dva tisoč goldinarjev, s tem se moreta poročiti in pričeti kako kupčijo poleg tvojega šivanja; le to prijaznost mi nakloni ter reci, da veš, da je bil moj Rudolf ob petih včeraj popoldne doma." »Gospa, nikar me ne skušajte; jaz bi ničesar ne zahtevala od vas, brez najmanjšega plačila bi povedala to, ako bi bilo resnično; ker pa ni res, zato ne morem tega pritrditi za nobene denarje." — Gospa jo je pogledala z nemirnim očesom, ki je kazalo nezaupanje. — »Povej mi, koliko hočeš", pravi gospa, »bogata sem in pripravljena za srečo svojega sina še toliko darovati." vožnej cesti spravljali mošt iz Ljutomera v Radgono. Mogoče, da bo .roašin" komu prinašal do-biček in srečo. Mi kmetje za sebe nimamo posebnega upanja v tem obziru. S širokim svetom smo po železuici stopili v bližnjo ivezo, ob enem pa tudi za duševui blagor ljudstva zavzeti domoljubi menda ne sodijo krivo, ako prerokujejo, da se bo med naše verno in slovensko prebivalstvo vtihotap-ljala verska spačenost, ki jo bo, kakor marsikje, spremljalo še narodoostno šuntanje. Dal Bog, da bi take sodbe ostale prazen strah! Rim, 13. novembra. Navadno brezverski časniki vsaki mesec vsaj enkrat poroče svojim potrpežljivim bralcem, da so sveti Oče bolehui, da že dlje časa nič niso zapustili svoje sobe itd. Lahko si mislite, zakaj tako poročajo. Radi bi se namreč znebili onega, za katerega ne marajo. Tem bolj pa mora vsakega vernega katoličana srce z veseljem biti navdano, ko ve, da se tudi tu kaže neskončno modra previdnost božja. Osemdesetletni starček, kakor so sveti Oče, a vendar, — morem Vam poročati iz najnovejšega časa — pri najboljšem zdravji: spomin živ, gias močen, hoja trdna. In kolika skrb jih navdaja, da bi se tu in tam učinilo kaj dobrega! Seveda se ta skrb v prvi vrsti kaže v Rimu. Koliko se tu zgodi za šole! Reči moramo, da prav za šolstvo se sedanji papež posebno zanimajo. Kakor znano, je vlada italijanska premnogo samostanov, posebno ženskih razpustila, skoro vsem pa je vzela premoženje, tako da je še danes veliko ženskih samostanov v »Milostna gospa, vse to je prazno govorjenje, kar sem rekla, pri tem ostanem. Vi zahtevate od mene, da bi lažnjivo pričevala in morebiti pred sodnikom celo — s prisego potrdila svojo laž. Ne, gospa, uboga sem, a za denar moja čista vest ni na prodaj." »Veronika, pomisli, tu se ne gre samo za tvojo srečo, ampak tudi za tvojega ljubljenega ženina srečo." »Vi me ne poznate, gospa Potokarjeva; kakor je gotovo, da ljubim svojega Antona in da želim biti ž njim poročena, prej ko mogoče, vendar povem vam, da ga raji nikoli ne imenujem svojega moža, kakor da bi z lažjo, s krivo prisego pridobila si svojo navidezno srečo". T&ko govorjenje ni potrebovalo nobenega odgovora. Gospa Potokarjeva zapusti Veroniko brez priporočila. Smrtno bleda omahne Veronika na stol in zadržavane solze se s silo vdero po njenih lepih licih. Zmagala je hud boj, kakoršnega do zdaj še ni poznala. Kako lahko bi ji bilo priti do zaželjene sreče, ta misel se je vzbujala med tem pogovorom v njenem srcu in le s silo jo je zatirala z močjo svoje žive vere ter premagala skušnjavo; ves dan Rima, ki skrb* sa poboioo vzgojo žeoske mladine; pa se samo od milodarov. In med onimi, ki s posebno ljubeznijo podpirajo redove vzgajajoč* mladino, so gotovo sveti Ode. Stopi kamorkoli v večnem mestu, posebno popoldne, povsodi srečaš dečke, od malih do večih, ki gred6 na sprehod, spremlja pa jih ali duhovnik ali kak menih. Resnica je, da se is vseh boljših hiš šolajo dečki in deklice po samostanih in redovnih šolah, resnica je tudi, da take Sole s posebno gorečnostjo dan na dan, ne samo v Rimu, marveč tudi drugod, sveti Oče ustanavljajo. Tako, kar priporočsjo v svojih pastirskih iistib, tndi v dejauji spolaujejo. Ali ni to tudi nam vsem migljej, kako živa potreba j« vsaki čas potegovati se za versko šolo? — O vseh Svetih je tudi na našem pokopališči vršil se slovesni spomin za mrtve. To sicer seveda ni tako v navadi, kakor pri nas na Kranjskem, da bi ljudje klečd na grobu molili za verne. Lučic premnogo prižgč, z venci okrasijo gomile, pobožnost pa so prenesli večinoma v cerkev. Po eerkvah pa se eeli mesec dan na dan vršd pobožnosti m mrtve. Zjutraj so sr. maše, popoldne pa rožni venec. Se nekaj za danes. Prav pripravno imamo tu izvedeti, koliko je prava ura. Ravno ko je poldne, oglasi se strel iz angeljskega grada, in takrat vsak lahko spoznd, če mu ura prehiteva ali nazadnje. Nato pa se iz raznih eerkvA oglasi zvonovi, kateri so pa — v primeri z našimi — pravi pritlikovci. čez reko Tibero delali so že par let velik železen most. Sedaj bi imel biti končan, ali — previsok je. Za več metrov so ga previsoko umerili. Pač sedaj pripravljajo zvezo od ceste do njega. Drugače ne bo šlo, kakor da bodo nasuli toliko zemlje, da se bo prav pošteno v klanec prišlo do mosta. Naši ljudje so vedno rekli: če delaš pot, napravi ga tako, da bo brez klanca, da ne boš sopel na njem ne ti, ne tvoja živina. Lahi pa so meada drugačnih misli, če pa niso, vam bom o priliki sporočil. Zdravi 1 Cerkev in šola. ..Drobtinice" XXIV. letnik. Vredil dr. France Lampe, vodja Marijanišča. Zuležila „Katol. družba" za Kranjsko. S tem naslovom razpošilja katoliška družba udom svoje glasilo letos poklonjeno »visoko-rodnemu gosp. Andreju baronu Winklerju, c. kr. deželnemu predsedniku kranjskemu itd. v spomin desetletnice njegovega predsedništva". Gradivo nabrano v tem letniku, je kakor že kazalo, kaže raznovrstno in ze!6 zanimivo; dragocen je prvi spis »Duh sv. Frančiška"; mej drugim donada životo-pi8e rajnega knezoškofa lavantinskega dr. Stepiš-nika, spisal g. župnik Voh; blag. g. Andreja ba- so ji zvenele na ušesi besede Kempčanove v knjigi: „Hodi za Kristusom!" ki jih je zjutraj brala: „Ako me ti, Gospod, ne izbrišeš iz knjige življenja, škodovati mi ne more nobena britkost, s katero me obiščeš." Polagoma se je umirilo razburjeno srce plemenite Veronike. Grajska gospa pa je v tem hitela proti gradu; kakor strašilo se je skrivala memo hiš. Hotela je omamiti svojo vest ter pri taki nesreči opravičiti krivico, katero storiti je poskušala pri Veroniki. Sicer se jej ni posrečilo, vendar ta zavest leži kakor težak kamen na vesti gospe Potokarjeve. V grad dospevši urno stopi k bolniški postelji. »Gospa, Rudolf mirno spava in zdi se mi, da ponehuje tudi vročina", pravi tiho dekla vstopivši gospej. »Hvala Bogu", odvrne ona, »pojdi sedaj počivat, nocoj bom sama pri bolniku." Tiho stopi mati k postelji svojega sina. Lica poprej od vročine goreča, bleda so sedaj in na njegovem obrazu zarisane so sledi globoke dušne bridkosti; katerih niti spanec ni mogel izbrisati. — Solze oblij6 gospo Potokarjevo, ko vidi pred seboj sina, svoj nekdanji ponos, svojo srečo. Kaj je on sedaj — in kaj ga čaka, ako ozdravi -r- morilca! Ob robu postelje se skloni trpeča mati in tihi vzdihi njeni čujejo se po sobi. »Mati, težke sanje 6em imel, ki so me mučile; nekaj vendar niso samo sanje, nekaj je grozna resnica — morilec sem!" tako naenkrat izpregovori bolnik. »Rudolf, ne govdri tako, ne umori svoje matere. Saj ti nisi imel namena ga umoriti." »Tega ne, a vendar je gotovo mrtev. Oh jeza, jeza, kam si me privedla? Končal sem mlado življenje, onesrečil sem vas in sebe." »Res, Rudolf, to je bil nesrečni trenotek; toda nikari ne obupaj. Ko ozdraviš, zapustili bomo ta kraj in drugodi kje pričeli novo srečno življenje." »Da, mati, to le urno storite vi, zakaj tukaj vedo, da ste mati nesrečnega morilca." »Ne, Rudolf, morilec nisi! Kdo ti more to spri-čati ? Vsakega bomo dali zapreti, kdor bi kaj tacega govoril!" »Ne", pravi Rudolf, „tega ne bomo storili. Jaz bom priznal svojo krivdo in pretrpel kazen, ki mi ■jo bodo naložili." rona Wioklerja. spisal g. Ivan Lavrenčič, pokojnega župnika gorjanskega K. Tedescbija, sostavil g. M. Mrak. Nekaj kratkih povestic in drobnih pesmi završuje U letnik. Na čelu ima knjiga lepo sliko Marijanišča, in tudi životopisi so pojasoeui s krasnimi dobro zadetimi podobami opisanih Iz predsednikovega poročila katol. družbe nam omeniti, da ima družba svojo kmiinico, ki šteie 3562 kujig, udov je imela družba koncem leta 1889. 6S8, katerim uaj bi se jih za prihodnje leto vsaj toliko pridružilo, da bi lih družba štela 1000. Dohodkov je imela lansko leto 1621 gld. 33 kr., troškov pa 1672 gld. 73 kr. Torej pnman|ku|e v blagaioici koncem leta 51 gld. 40 kr. K sklepu je pridejan imenik društvenih udo?. Priporočamo .Drobtinice" ulasti gg. duhovnikom v nakup »ase m ia krščanske družine- Cena ivezku je 70, kartoniran 80 kr. Narodne legenda za slovensko mladino .Nabral, izdal in založil Anton Kosi, učitelj v Središči. II. zvezek. V Ptuji. Natisnil W. Blanke. — S tem naslovom nam podaja gosp. iidatelj drugi ivezek svoje zbirke narodnih legend, katere je uabral iz raznih časnikov, knjig in iz ust naroda. Zbirka brani tudi v tem zvezku mladiui primerno, prikupno iu po-d uči i ivo berilo, zato želimo, da se tudi ta zvezek tako urno razširi na vse strani, kakor se je prvi, ki je izšel že v drugem natisu. — Cena zvezku. ki šteje 42 stranij. je 20 kr. pri gosp. izdatelju. Gospodarske in obrtnijske stvari. Xova nevarnost za avstrijske obrtnike. Ni še dolgo temu, ko je poskušala neka augleška družba z veliko glavnico spraviti v svojo oblast vso kupčjo s časnikarstvom, tiskarstvom, papirjem in bukvarstvom, in posebne strokovnjaške odločuosti je bilo treba, — vzlasti duuaiski list .Vaterland" si je pridobil mnogo zaslug, — da se je odstranila nevarnost, grozeča malim obrtnikom. Sedaj pa že zopet poskuša neko francosko društvo 8 kapitalom 5 milijonov gld. na Duuaji velikansko skladišče, kjer se bodo izdelovali in prodajali vsakovrstni ii- delki obrta iu trgovine. — Tako društvo je velika nevarnost malim obrtnikom iu trgovcem vzlasti na Dunaji, pa tudi »ploh po Avstriii, zaksj društvo bode osnovalo podružnice po vseh večiib mestih in s svojim mslovreduim. cenim blagom veliko kv»r napravlialo .solidnemu in zato setela dražjemu blagu naš li obrtmkuv iu trgovcev. V dunajskem deželuem zboru so poslane. združenih kristiiauov že opozorili vlado na to nevarnost; želeti je. da se trgovske in obrtne zbornice, vzlasti pa zadruge obrtnikov, o pravem času oglase ter s skupnim ugovorom odstranijo .Rudolf, tebi se blede", pravi mati. „Ne, popolno sem pameten, da bi bil tudi poprej vedno tako. Mati vi ue morete vedeti, kako me teži vest, da sem uničil mlado življenje svojega prijatelja. Oh, ko bi ga mogel oživiti, življenje bi rad dal zato." .Tu je bilo več nesreče, nego hudobije, saj nisi imel namena umoriti Hrastnika." „Kaj da sem mislil v onem nesrečnem trenotku, tega ne vem; kaj pa da sem storil, to vem iu hočem tudi spoznati ..." In zopet je omahnil bolnik nezavesten na posteljo. Mati zopet obmolkne; težko ji je pri srcu, zadel je nov udarec njeno vest, tudi Rudolf je boljši od nje; ona je hotela s krivim pričevanjem potlačiti vso stvar; sin spozna svojo krivico in hoče tudi i voljo trpeti kazen za svoj zločin. Tedaj tudi ona spozna svojo veliko krivico, kamor jo je zavedla slepa materina ljubezen. V britki bolesti prečuje dolgo noč pri mladem bolniku. Drugo jutro gre gospa Potokarjeva po kratkem počitku na vrt, da si v lepi jutranji naravi prežene moreče jo skrbi. Ravno se je mislila vrniti v grad, kar zagleda moško osebo, ki se ji približuje. Pre- vzame jo strah — ali morda že gredo preiskovalni uradniki, da bodo natančneje zvedeli o Rudolfovem zločinu. Hala je skoro iti bližajočemu se nasproti. — Kar naenkrat, ko vstopi tujec iz gostega grmičevja na vrtu, spozna v njem Potokarjeva gospa — mladega Hrastnika. V tem trenotku vzkrikne, mraz ji pretrese vse ude, ko vidi živega pred seboj onega, o katerem so govorili, da ga je umoril njeni sin. Da, ni se motila, res je stal pred njo mladi Hrastnik. .Ali ste res živi? Ali sanjam iu gledam prikazen? meni se temni pred očmi." Mladi Hrastnik prime omahujočo gospo ter jo posadi na bližnjo klopico. .Gospa, vi ste mislili, da sem mrtev", začne mladi Hrastnik, .in res sem le po čudovitem načinu rešen gotove smrti v propadu. Ko bi se v svojem padcu ne bil vjel na grm, ki je štrlel izpod neke pečine, obležal bi bil gotovo razdrobljen v brezdnu. Držal sem se toliko časa, da mi je došel v pomoč neki voznik, ki je šel z vozom mimo ter me odpeljal v mesto." ,Oj tisočera hvala Bogu", vzdihuje od veselja grajska gospa. „Vendar povejte mi, kako da se je moj Rudolf tako spozabil?" veliko nevarnost, ki, grozi še boli uničiti že sedaj zel6 propalo trgovino in obrt v Avstriji. Dvajset pravil sadjarjem. Sadjarsko društvo v Altenburgu na Nemškem razglasilo je dvajset pravil, katera ugajajo tudi našim sadjarjem. Glasijo se pa tako: 1. Po višiuah kaže najbolj zasajati češnje, po nižavah slive (češplje), po severnih in vzhodnih rebrih jabolka, po južnih in zapadnih legah hruške. Češnji škoduje suša najmanj, sliva pa prenaša največ mokrote. 2. Sadnemu ali pitanemu drevju najbolje ugaja vlažna, ilovnata zemlja, ki vodo propušča in koder niso še prej rastla sadorodna drevesa. Koder voda zastaja, ondi ni dobro za pitovno drevje. Treba je drenaže. 3. Jeseni naj se izkopljejo velike jame drevesom. Po zimi kaže jame z gnojnico zalivati, drevesa pa naj se vanje posajajo še le spomladi. 4. Ako sami ne umemo ali ne moremo vzrediti lepih mladih drevesec, ne kupujmo jih, kjer si bodi. ampak jemljimo jih iz dobrih drevesnic. Pri izberi bodimo sami pričujoči. Izberimo zdrava drevesca z močnimi koreninami, ki stoje v drevesnicah ravna kot sveča in imajo že 1—2letni les za krone. 5. Zastran vrst moramo biti opazni ter ozirati se, v kakošuo zemljo hočemo drevesce vsaditi, ali jo lega topla ali hladna, zemlja mokrotna ali sušna. __— . . ------- " . - .Zadela sva skupaj na potu, jela sva se prepirati in sprijela sva se blizo onega prepada, kamor me je Kudolf pahnil v naglici." „Torej je vendar le res tako, kakor je sam priznal. Ves iz sebe je namreč prihitel uni dan v grad, hotel nekaj povedati, a je zopet hitel z doma. Kakor mi je pozneje pravil, z namenom, da bi vas poiskal in morda še rešil, ako bi bilo mogoče. Toda na vrtu omahne in pade in od tedaj leži nevarno bolan v svoji sobi." .Oprostite, milostna gospa, da pridem še le sedaj vam to naznanit; ne zamerite, zdelo se mi je potrebno, da za svojo naglo jezo trpi nekaj pokore. Nisem pa vedel, da ljudje govore, da sem mrtev, in da je tudi do vas segla ta govorica, ki vam je gotovo napravljala neizmerno bridkost. V tem dojdeta že do bolnikove sobe, kjer se zvrši veselo snidenje, ki ga popisati ni mogoče. * # # Nekaj dnij pozneje še pozno v mrak šiva Veronika pri svojem oknu. In zopet stopi k njej v sobo gospa Potokarjeva. 6. Jabolka in hruške se zasajajo po 10 metrov narazen. Za prvi čas, ko jabolčno in hruševo drevo ni še dovolj vzrastlo, posadi se na gole prostore nekaj sliv, da imamo prej od zemlje kaj haska. Pozneje slive lahko zopet odpravimo. Po planjavah naj stojijo vrste jabolčnih dreves po 40—50 korakov narazen. 7. Predno drevo vsadimo, prirežimo najmočnejše korenine kolikor moči gladko ter pomočimo jih v ilovnato vodo. Če se prikaže po prerezkih korenin rjav rob pri skorji, kaže to, da je drevesce po zimskem mrazu oškodovano. Tenkih koreninic ali mu-stačev pa ne smemo porezati. 8. Količ se mora v jamo poprej zasaditi, nego pa drevesce. Količ je treba poostriti in ožgati in ravno postaviti. Potem zasipljimo jamo do 8/4 z dobro prstjo. Nato se razgrnejo korenine drevesca in pokrijejo z izkopano zemljo. Vse se tako osiplje, da nastane okrogla jamica okolo debla. Svežega gnoja ne smemo tukaj nikoli rabiti. 9. V mokrotni ali preplitvi zemlji se drevesom napravijo prsteni kupi, v katere se potem drevesa posadijo. Posajeno drevo mora vselej v jami nekoliko više iz zemlje stati, nego je stalo v drevesnici. Tudi se ne sme h količu privezati, dokler se ni zemlja vsedla. Pregloboko saditi drevesa je velikanapaka. 10. Količ se ne sme dotikati krone ter naj stoji na južno-zapadni strani od drevesa. Kdor more, naj pritrdi drevesce za dva količa tako, da se za-brani vsakoršno drgnenje. „Ne čudi se, Veronika, da pridem zopet k tebi kot velika dolžnica. Zahvalim te, da me nisi hotela ulišati, za kar sem te zadnjič prosila tukaj v tvoji sobi. Ne zameri, zelo sem se pregrešila nad teboj, ker sem te zapeljevala v hudo. Povedala sem tudi Budolfu, kako daleč me je speljala slepa materina ljubezen in tudi on ti je zelo hvaležen za tvojo stanovitnost." „Nobene zahvale ne zaslužim; storila sem le, kar sem bila storiti dolžna pred Bogom in pred ljudmi", zatrjuje Veronika. „ Danes se ti hočem skazati hvaležna. Tukaj imaš dva tisoč goldinarjev, katere sem ti tedaj ponujala kot doto; piši svojemu ženinu, da potrebujem na svojem gradu oskrbnika ter hočem to opravilo njemu izročiti." Veronika ni vedela od samega veselja, kaj bi storila in predno se je zahvalila, odšla je gospa ter pustila na mizi lepe denarje. Veronika pa poklekne pred križ, zahvaljuje Boga in posebno iskreno ponavlja besede: in nas ne vpelji v skušnjavo I 11. Vsajena drevesca naj se ovijejo s slamo, da jih spomladni vetrovi preveč ne izsušijo. Zoper zajce se drevesca pomažejo z apneno vodo ah se ovijejo s trnjem. 12. Jabolčnih, hrnševih in češnjevih dreves ni treba pri zasajanji prirezavati, pač pa naj se drugo leto zlasti slabe vejice prikrajšajo. Slive prirezujejo se do 5 ali 6 očes. 13. Iz prva vsako leto, pozneje vsako 2—8 leto porežejo se jeseni v kroni vse prepogoste ali križem rastoče veje. Suhljad in vsi tati ali hobodki se odstranijo vsako leto. 14. Vsako rano na deblu in po vejah je opazno prirezati in z drevesnim voskom zamazati. Odprta debla kaže zamazati s katranovcem. Bolne veje treba gladko odrezati in zamazati. 15. Mah, lišaj, posušeno skorjo je postrgati. Časi je dobro, da močnejše veje in deblo pomažemo z zmesjo apnene vode, kravjeka ali ilovice. 16. Zemljo okoli debla je večkrat okopati in pokriti z gnojem ali tratnico naopak položeno. 17. Ožig in raka moramo hitro izrezati ter bolne dele izpirati z gnojnico, kateri smo primešali nekoliko lesnega pepela. Slabotna debla kaže na-rezati; kjer pa teče preveč soka, ondi se poreže nekaj korenin. 18. Gnoji se drevesom spomladi, da rasti močno v les, meseca julija in avgusta pa, da nastavijo močnih popkov cvetnih za prihodnje leto. Najboljše gnojilo je gnojnica. Njo je precej proč od debla vlivati ali v narejene luknje ali v skopan krog, da se potem skozi zemljo do korenin cedi. 19. Stara drevesa pomladimo, ako jim prire-žemo vejevje, slabe vrste pa zboljšamo, ako jim vcepimo boljših vrst. V stare jame, koder je prej stalo sadonosno drevje, ne smemo nikdar saditi mladih dreves iste vrste. 20. Dober drevesni vosek se naredi, ako vzamemo 250 gramov smole ter jo pri malem ognji mešamo s špiritom, katerega se porabi 40—50 gramov. Lep ali lim, s katerim se pomažejo ovitki za debla, da ob njih gosenice itd. obtičijo, naredi se, ako pomešamo 5 delov repnega olja, 1 del trpen-tinovca, 1 del kolofonija ali pa 3 dele etera in 1 del trpentinovca. »Vrt." Odlikovani konjerejci. Časnik »Pferde-zflhcter" objavil je imena gospodarjev, ki so v Gradcu pri razstavi dobili premije za lepo živino. A) Po krajih ob Muri in Dravi: a) za kobile s žrebetom so darila dobili: 1. Alojzij Ferenc v Stari- in -Novi-vesi, 2. Josip Senčar v Bolehnejcih, 3. Marko Val-potič v Lok&vcih, 4. Franc Gabre v Veržčju, 5. Ma- tija Zupanec v Berk6vcih, 6. Anton P<5tovar v Biin-čauih, 7. Josip Krajnc v Lokavcih, 8. Franc Prelog v Pristavi, 9. Franc Kosi v Sardniku, 10. Vido Krajnc v B4bincih, 11. Anton Bežan v S4Iinclh, 12. Franc K6larič v Središču, 18. Jakob Rebeznik v Gornjih Veličinah; b) za mlade kobile: 1. Josip Mursa na Krapji, 2. Marko MAkovec v Lokavcih, 3. Jakob Ferenc v Žihljavi, 4. Josip Žitek pri sv. Juriju, 5. Josip Karba v Babincih, «. Alojzij Razlag v Sitarovcih, 7. Martin Babič na Krapji, 8. Alojzij Srajnar v Lakovcih, 9. Alojzij Miki v Ormožu, 10. F. Valpotič v Malivesi, 11. Sebastijan Meško v Trgo-višču, 12. Anton Badl v Mariboro, 13. Matija Ku-kovec v Ležnici, 14. Matija Zupanec v Berkovcih, 15. A. Fras na Moti, 16. Franc Stiebler v Budi-šovcih, 17. Tomaž Kelenc na Forminu, 18. Ivan Raj h na Moti, 19. Ivan Nemec na Moti, 20. Simon Pukšič v Mezgovcu, 21. Tomaž Sagiij v Babincih, 22. Jurij Trunk v Gorišnici. 23. Josip Kranjc v Lokavcih, 24. Marko Pozdirec v Hotinjivesi, 25. Marko Korpar v Oslušovcih, 26. Martin Zelenko v Veržeju, 27. Seb. Meško v Trgovišču, 28. Ivan Megla v Podgorcih, 29. Franc Zidarič na Hardeku, 30. Josip Adamič v Žihljavi, 31. Marija Schflnwetter v 8a-marku, 32. Franc Laura v Križnici: c) za dvoletne žrebice: 1. Jakob Cof na Grlavi, 2. Alojzij Razlag v Sitarovcih, 3. J. 8kuhala v Ključarovcih, 4. Josip Mursa na Krapji, 5. Anton Slavič na Grabah, 6. J. Raj h na Moti, 7. Al. Razlag v Sitarovcih, 8. Al. Rajh v Ljutomeru, 9. Franc Stiebler v Budišovcih, 10. Tomo Plaveč v Loparšicah, 11. Andrej Muhič v Cvetkocih, 12. Franc Aubrecht v Rušji, 18. Fr. Onič v Hočji. 14.Tomo Kelenc na Forminu, 15. A. Šalamon v Lokavcih, 16. Barbara Mešl v Račji. 17. Josip Šešerko v Mezgovcu, 18. Marko Belec v Krištancih, 19. Ivan Bezjak v Trgovišču, 20. Ivan Vilčnik v Mezgovcu, 21. Peter Kandrič pri Veliki-nedelji, 22. Franc Žirovnik pri Novicerkvi, 28. M. Stanič ua Hardeku, 24. Marija Pauls v Slivnici, 25. Anton Brumen v Gorišnici, 26. Miha Poljanec v Prvencih, 27. Franc Ozmec v Podgorcih. 28. A. Koleuko v MošUncih, 29. Al. Razlag v Sitarovcih, 30. Matija Muršec v Radah: d) za jednoletne žrebice : 1. Franc Korpar na Forminu, 2. Tomo Plaveč v Loparšicah, 3. Ivan Masten v Pušencih, 4. Al. Krabuja v Mihovcu, 5. Martin Cuš v Mezgovcu, 6. Tomo Zadaj v Babincih, 7. Ferdo Straf v Račji, 8. Vido Donaj v MoŠkincih, 9. Franc Valpotič v Trbegovcih, 10. Anton Gotz v Mariboru, 11. Josip Šešerko v Mezgovcu, 12. Jakob Ferenc v Žihljavi, 13. Franc Arnuš v D6brnavi, 14. Štefan Mahorko v Hočji, 15. Josip Grilec na Bregu. (Konec prih.) Razne (Odbor »Katoliške družbe") je imel dn<š 14ega t. m. svojo sejo. Predsednik mil. g. prošt dr. Ant. J ar c se je v svojem nagovoru z iskrenimi besedami spominjal nedavno umrlega odbornika in uda katoliške družbe, g. T. Pirnata, ki je od začetka društva vzlasti v gospodarskem odseku neumorno deloval v prospeh katol. družbe ter ga priporočal društvenikom v molitev in prijazen spomin. — V razgovor pride na to osnova katoliškega shoda, ki bi bil po vzgledu drugih narodov jako koristeu tudi Slovencem. Odbor po daljšem razpravljanju sklene naprositi v to izvoljeni odsek, da naj vse potrebno ukrene, povabi odlične, verne slovenske može v odbor, vzlasti naj preudari ali se tak shod skliče za obče sloveuske pokrajine, ali za zdaj le za ljubljansko vladikovino. O tem naj odsek prilično poroča odboru katoliške družbe. — Glede »Drobtinic", ki se sedaj razpošiljajo društvenim udom, se določi cena na 70, kartoniranim na 80 kr.; omenja se, da bodo vzlasti letošuje »Drobtinice" s svojim raznovrstnim iu zanimivim gradivom razveselile vse društvenike, zato odbor soglasno izreče iskreno zahvalo vredniku »Drobtinic" g. dr. F. Lampe-tu za njegov trud in mnogo skrbi, ki jih je imel z vrejevanjem društvenega glasila. — Odbor k sklepu iskreno čestita svojemu navzočemu podpredsedniku preč. gosp. prelatu dr. A. Oebašek-u k njegovi 70letnici. (Vinska kupčija na Dolenjskem) je dozdaj jako ugodna. Staro vedro se je okrog Novega mesta plačevalo po 8 do 11, celo 12 gld. Ta visoka cena se bo najbrž težko obranila, ker vedno več se vidi ponujalcev blaga in vedno menj kupovalcev. Kapljica je letos res izvrstna, zato tudi z&-njo cena visoka. (Važen odlok za stavbinske mojstre.) Ze dlje časa so se prepirali s stavbioskimi mojstri tesarji, ali smejo stavbinski mojstri izvrševati tudi tesarska dela, in sicer samostojno, brez tesarskih mojstrov. Ministerstvo notranjih zadev je zdaj s sporazumlje-njem trgovinskega ministerstva odločilo, da sme stavbeni mojster s tesarskimi pomočniki postavljati tudi ostrešja brez tesarskega mojstra. Ta ministerski odlok se je naznanil V6em okrajnim glavarstvom. — Kaj porečejo k temu oni državni poslanci, ki v svojem obrtno - postavnem načrtu zahtevajo ravno nasprotno? (Z Blok) se nam poroča: Truplo posestnika J. Bačnika po domače Hribčana iz Topola, ki je bil 28. p. m. iz Loža po bližnici domov gredč zgrešil pot ter našel v debelem snegu smrt, našli so 9. t. m. blizu tukajšnje vasi Metulje. novice. (Poboj.) V Bitnju pri Kranji so ubili pretekli torek kmečkega fanta J. Hafner-j a po domače Ferlu-kovega. J. Hafnerje šel s svojimi tovariši s semnja iz Kranja. Ker so bili vinjeni, začeli so se med seboj ravsati; pri tem pa je J. Hafner našel smrt. Zlodejce imajo že pod ključem. (Nesreča.) Dnč 8. t. m. je šel štiriletni otrok Jakoba Medena, mlinarja v Begunjah pri Cerknici, iz hiše, ne da bi bil kdo zapazil k potoku, ki teče blizu hiše, padel v vodo in vtonel. (Tatovi v cerkvi.) V nedeljo pred vernimi dušami prišel je popoldne v cerkev v Ajdovščini neki človek ter se je vsedel v klop tik mrtvaškega odra, se delal kakor da bi molil, včasih pa se je približal odru in stikal po denarju na krožniku. Ljudje ga opazijo in opomnijo na to cerkvenika. Gospod sodnik, ki je prišel v tem v cerkev, takoj pokliče orožnika, ki ga je tudi odvel v ječo. Nabral je nekaj čez tri goldinarje. — Po noči od 4. do 5. .t. m. so vlomili tatovi v farno cerkev v Etendorfu pri Labudu na Koroškem; oskrunili so tabernakelj, pobrali kelihe in druge posvečene posode, tako da duhovnik drugi dan ni mogel maševati. (Zavoljo goljufije) pri posojilnici in pri hranilnici v Ormožu so pri porotnih sodbah v Celji bili v hudo ječo obsojeni: Posestnik Jakob Slana v Godč-marcih, star 45 let, bo delal pokoro 3 leta; n&gor-njak Mih&l Vrbnjak, star 45 let, doma v Godč-marcih, sodel bo 2 leti; posestnik Alojzij Spindlar v Drftkovcih, star 32 let, bo svojo in tovarišev pregreho premišljeval 1 leto, a 51 let stari hlapec Ivan Stanjko v Vičkovcih bo ,kašo pihal' 5 mesecev. Obsojenci so namreč z izmišljenimi imeni hoteli dobiti posojilo. (Na vislicah) končal je dnč 12. t. m. 34letni Fr. Babi, — res pravi rabelj, — ki je usmrtil štiri osebe, pet jih roparsko napadel, osemkrat nalašč zažgal, kradel in goljufal brezštevilnokrat. Bil je od sodišča obsojen v smrt na vislicah, a prosil je pri cesarju pomiloščenja, toda cesarju se je po pravici zdelo hudodelstvo preveliko, zato ni uslišal prošnje Obešenec je spoznal svojo zlobo ter umrl skesan. (Oskrunjena cerkev.) Iz Sel pri Sisku poroča »Obzor": V noči od 8. na 9. t. m. vlomili so neznani roparji v našo lepo, prenovljeno cerkev, z namenom, da nakradejo denarjev. Ker niso našli denarja, maščevali so se nad kelhi ter jih pet razbili. Iz velikega altarja so vzeli ciborij, ga skrivili, in hostije raztresli po tleh, kelhe so drugi dan našli v blatu poleg ceste, ker jih lopovi niso vzeli seboj, da bi jih ne izdali. • (Studentovske mnbe.) V neki gostilni se je gostovalo sedemnajst študentov, povabili so tudi tdravo-debelega gostilničarja kot hišnega gospodarja v znamenje svoje prijaznosti h kosilu. Vsedli so se k podolgasti mizi, po vrsti, kakor kažejo številke na podobi, na enem koncu je bil gostilničar sam, potreboval je veliko prostora za-se, sedeli soj tako le: 2 3 4 5 6 7 8 1 18 17