Zanimivosti. Najvežji evropski razbojnik pod ključem. Pariski policiji je prišel v pest Antonio Jimesnes, špaaiski ražbojnik, tki velja za največjega mojstra svoje stroke v jEvropi. Kako uspešno je hodil pot do svoje karijere, izpričuje dejstvo, da je bil v Španiji 12krat obsojen na smrt in da je v zadnjih dveh letih oplenil nič fflaiij kot 200 blagajn v predimestjdh Pariza. Francoska policija je dolgo zasledovala fega zločinca in ga je naposled prestregla v St. Queau baš ko je pripravljal nov ropanski napad. Jimenes je imel že matančno izdelan naort, kdaj pojde na rop. Hotel se je pa pred napadom le še spočiti. Šel je spat. Bogve kaj se mu je sanjalo, ko je nenadoma poldcija udrla v njegovo stanovanje iin ga zajela pol v smi. Stanoval je Jimenes v krasnj vrili, iki je bila urejena kakor kaika moderaa orožama. Na stemah so visel samokresi, v Meteh ;3o bile zaloge inujiicije, po sobah je ležalo ifcrižem svedrovsko orodje, katerega je razbojnik uporabljal pri svojem poelu. Jimenes je bil svoje čase iBŽenjeT. Bogve, kaj ga je pripeljalo na pot zločina. Tehnilco je pustil ia se posvetil študiju tehnicaega vzkorišdainja aapadalBiih sredstev. Prevrtati dobro zavarovaao blagajno je stalo njega baš toliko truda, kakor navadnega človeka odpreti akatlo sardin. Uspeval je sijajno. Da- si so mu bili zasledovalci neprestaon za petamii, jim je ved no sremo ušel. Razbojnik je radi lažjega Jcritja živel pod psevdoBimom El Pistoleso. Bil je tudi poglavar roparske itolpe, katero so tvorili veoinoma Španci. Preden je pobegonil v Francijo, }e omadeževal svojo dušo na Španskem s ikrvavimi zlooiBa. UmorM je nadškofa v Saragossi, L 1920 je dzvrsil mapad na guvernerja v Baroelofni. Pri Puertu Ruevu je izvršil napad oa vlak, ubil več uradnikov in aroipal vse potBike. Njegov zadnji oin na špansikih tleh je bil poskus, da z dinamitom požene v zrak bamko v GyoBU. Policija je takrat prijela dva Jdmenesova tovariša in obsodila Bl Pdsitolesa kot koJovodjo na smrt, ker je bilo prd napadu na banko ubitih vec oseb. Jimenes je potem za nekaj časa izginil. Po dailjši odsotnosti se je pojavil v Parizu, kjer je deloval sistematimo. Na teden je izvrsil povprecno dva ropa. Nihče g& ni mogel dobiM v pest, a tudi iaobena blagagna ni bila varna pred njim. Njegova razbojniška družba je bila strah ia trepet Panižafnov. — Podoba je, da je postal Jimenes na koncu žrtev dzdaje. Neki olan njegove tolpe se je mašceval nad njim za ikrivioo, ki mu jo je poglavar storil. Tako je ipri&la njegova glava na trg pravice. Razbojnik se bo moral zagovarjati za 100 zločdnov, po ve'liki večini umorov ia ropov. Med desitimi ljudmi je devet samoumorilcey. Taiko trdi aekd Američan in utemeljuje svojo trditev taikcnle: Med desetlmi ljudmi je redmo devet takih, ki |edo prevež. Polovica, da, celo četrrtkio tega, kar olovek povžije, bi za- doščala za njegovo preživijanje. Ljudje pa se obsojamo že sarai ma težko delo. Podoba je, da nam ni do ravnotežja, da sveŽGsti in zmerne moči. Požrešni smo in požrešnosti se ne moremo updrati. Zato umremo tako zgodaij! — Med de- setiimi Ijudmi jih devet ne ve, kakšfla hrana jim prija. Vse eno jiirn je, oe pijejo strupe ali kaj drugega. Njihovi želodci so reveži. Tako prihaja do motenj v iprebaviliJi. Škodljive ijedi se v želodeu razkrajajo in želodec je podoben retorti, v ikateri se mešandca prekuhava z eksplozijami. Zopet na- stane bolezeoi, iki skrajša olovešiko življenje. — Med dese- tiimi ljudmi jih je devet, iki premailo spijo. Pozno v noč se- ddgo v zalkajeniih lokalih, kadijo in se trujejo z alkoholom lin drugimi strupi. Prekratek spanec jdm ne dovoli, da bi ise nijihov organizem redao obBavljal. Mooi zaoao zgodaj ipropadati, prokletstvo samoumora jih izbriše dz knjige živ- ¦ljenja med časom. — Med desetimi je devet takih, ki žive ¦neoisito. Z anevednostjo in nebrzdanostjo postaflejo sužaji razvad, unioijo zlati kapHal svojega življenja im zdravja, ter zapadejo po nepotrebnem zgodnji smrti. — Med dese- tiimi jdlh je devet, ki živijo dzven okvira svojega časa. Nene- homa sanjarijo, žive v preteklosti iin si očitajo, da je bilo nekoč ilepse in boljše. S tem aarašča njdliova nesreča, ki 'jdh vodd v obup. Tudi ni malo takih, iM žive mesto v seda- njosti v prihodaosti, ki se jim vidd črna. Takih razmišljav- oev se poloti melaiiholi(ja, ki jih zopet požanje prezgodaj. — Med desetimi jih je devet, ki undčujejo svoje življenje s kvartanjeiB, popivanjem, razbiirjeaijein, mržnjo, zavistjo in z izbmhi neuikročenega temperameBta. Tudi jadilkovanje im skrb izpodjedata Ijudem življeaje. — Med desetimi je devet taikih, ki preveč delajo. Metoda njihovega dela Jih uničuje, ker delajo neekoBomiono, naglo, nervozno, mrz- ličiBO, nestrpno. Ta tempo, ki bi ga lahko imenovali po vzgledu v glasbi prestissimo, položi človeka v rani grob presto. — Med desetimi ljudmi jih devet ne pozna pravil zdravega življeBJa. Nepoznanje teh pravil uničuje oloveaki Tod v veoji meri ikot vojaa, kiiga in lakota. Radi nepoznaj nja teh pravil jih pogine med desetimi ljudmi devet pre- zgodaj. Z drago besedo: devet desetin iljudi na svetu je —i samoumoriloev. Največja ura na svetu. Pred kratkim so iBstalirali na dunaiskem Marktplatzu veliko uro, tki je baje najvecja svoje vrste na svetn. Njen izdelovalec je profesor Match. Ura je čudovita umetaina. Kadar poteče ura, zaigra mašiBerija zgodoviiiBsko delo. Repertoar teh opusov je zelo obširen in seže od križarskih ia narodnih pesmi do starih plesov ter odlomkov iz Haydnovega oratorija »Stvarjeaje sveta«. Poleg muziike se občinstvu prikažejo zgodovinske osebBosti: Mark Aurel, utemeljitelj Vdadobone, Karel Veliki, Rudoll HabsbuTŠiki, princ Nvgen, Marija Terezija in drugi. Du^ Bajoani si spričo flove ure obetajo nov dotok tujcev, za ikatere je ta ura pač zanimiva redkost. Seveda pa zamisel te ure tni originalna. Saj je znano, da se nahaja stara ura take vrste v Pragi, ki je zaslovela posebno po tem, da so prikazuje, kadar potece čas, Jezus in 12 apostolov.