Ameriška Domovina t :■> . ✓■'iv , V AM€RICAN IN SPIRIT K>R€IGN IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 17, 1963 SLOVCNiAN MORNING N6WSPAP6B ŠTEV. LXI — VOL. LXI Kennedy obljubi] ženi črnega vodnika pomoč Pred sednik je telefonično sporočil ženi rev. L. Kinga, da se bo pravosodno tajništvo zavzelo za varnost njenega moža. PALM BEACH, Ela. — Žena rev. L. Kinga, vodnika črncev v njihovi borbi, za enakost v A' labami, je preteklo nedeljo telefonirala predsedniku Kenne-dyju, da je v strahu za varnost svojega moža, ki iso ga pretekli petek tekom demonstracije v Birminghanu, Ala., zaprli, ker je kršil z drugimi udeleženci demonstrativnega sprevoda krajevno policijsko odredbo. V Birminghamu se vrše že dalj časa manifestacije in demonstracije črncev z zahtevo po ukinitvi segregacije in sprejemu črncev v belo družbo. Ti se seveda temu upirajo z vso trdovratnostjo in uživajo pri tem tudi podporo oblasti, ki jo sestavljajo belci. Rev. Luther King, načelnik Southern Lead-enship Christian Conference, je v zadnjih letih sodeloval v borbi za pravice črncev ne samo v domačem mestu, ampak tudi v drugih državah na Jugu. Tako se je pretekli petek postavil na čelo prepovedanega sprevoda v sredini mesta Birmingham in se znašel v ječi. Predsednik Kennedy je Mrs. L. King telefonično v ponedeljek sporočil, da je pravosodno tajništvo poslalo v Birmingham uradnike FBI, ki so govorili z njenim možem in: sporočili, da je z njim vse v redu. Predsednik sam in njegov brat Robert, pravosodni tajnik, sta Mrs. L. King telefonično osebno zagotovila, da bo storjeno vse, kar je mogoče v okviru zakona, za varnost njenega moža. ------o------ ffiijski parlamesil Im še razpravljal angieško NEW DELHI, Ind. — Ko je bil te dni predložen zakon o podaljšanju angleščine kot drugega uradnega jezika- dežele, je prišlo pred parlamentom do demons trači j. Narodno nestrpni Hindi .so protestirali proti uporabi angleščine kot razpravnega jezika v parlamentu. Angleščina je uradni jezik do leta 1965, tedaj bi njeno vlogo v celoti prevzela hindščina, ki pa jo ne razume niti polovico Indije. Tako je bil predložen zakon, ki podaljšuje rabo angleščine kot drugega uradnega jezika za novih 10 let. Poleg ihindščine je v Indiji še 13 drugih večjih jezikov, kr se vsi potegujejo za priznanje kot splošni narodni jeziki v deželi. Indijske države niso razmejene na temelju jezikov, ampak zgodovinskih meja. J e zi k o v n e skupnosti, ki dobivajo značaj Narodnosti, se zavzemajo za •Preureditev meja na temelju Jezikovnega ozemlja. Nehru se lem upira-, ker se boji, da bo to bdijski enotnosti preje škodo-val° (koristilo in jo morda na kraju iše celo dejansko razbilo. Vremenski prerok pravi: Novi grobovi John Kogoy Po kratki bolezni je preminul v Lakeside bolnici John Kogoy, star 46 let, stanujoč na 22850 Chardon Rd. Tukaj zapušča soprogo Alice, roj. Plevnik, mater Josephine, brata Josepha, sestre Mary, Alice in Antonio Shenk ter več -drugih sorodnikov. Rojen je bil v Clevelandu. Zciposlen j;E' bil pri Cleveland Clevite Co. Bil je veteran druge svetovne vojne in, član Društva Loška dolina. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8.15 iz, Jos. Žele in -Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Pomočnice ob devetih, nato na Kalvarijo. -----o----- Dobro plačuje in hudo kaznuje MOSKVA, ZSSR. — Podroben pregled gesel za prvi maj je odkril, da se tudi komunisti držijo znanega pravila ‘dobro plačuje, hudo kaznuje”. Kubanska, republika je bila še lani s svojim geslom čisto na repu, danes je že uvrščena po abecedi, geslo zanjo je torej že visoko na lestvici- Alžirska republika je začela preganjati komuniste, za kar je v njenem geslu kaznovana s tem, da ni več “ljudska republika” in da njeno prebivalstvo tudi ni več “junašlko”. Lani so bile te besede v njenem geslu. Naj slabše se je odrezala nova jemenska republika. Letos je o-/tala brez gesla., N n prvomajski proslavi ne bo torej uradno zastopana na Rdečem trgu v Moskvi. Kaj je dalo povod za tako hudo zamero v Kremlju, ni popolnoma jasno. Človek more živeti tudi brez svojih ledvic! ATLANTIC CITY, N.J. — Na letnem zborovanju Družbe za umetne notranje organe, ki se je zbrala: te dni v tukajšnjem hotelu Claridge, je bilo razkrito, da živi nekaj ljudi že tri leta brez svojih lastnih in kakršnihkoli naravnih ledvic. Nekateri izmed' teh so- brez ledvic, drugim pa so ledvice tako bolne, da ne delujejo. Večino vseh obravnavajo dvakrat tedensko z umetnimi ledvicami. Najbolj izpopolnjen postopek v tem pogledu so dosegli na University of Washington v Seattlu na tamkajšnji medicinski šoli. Sedanji postopek je sorazmerno zelo drag, $10,000 na leto. Omogoča pa skoraj normalno življenje im delo ljudi, ki so jim ledvice odpovedale iz kakršnega koli razloga. Kongresni odbor bo proučeval cene jekla Skupni odbor senata in doma bo začel prihodnji teden proučevanje cen jekla zaradi zadnjih povišanj cen produktov jeklarn. WASHINGTON, D.C. — Sen. Paul H. Douglas, demokrat iz Illinoisa, načelnik skupnega gospodarskega odbora senata in predstavniškega doma, je objavil, da bo ta odbor začel prihodnji teden obsežno proučevanje cen v jeklarska industriji. Vprašanje je postalo, pereče, ker so jelarne začele zviševati cene delu svojih izdelkov s, trditvijo, da so produkcijski stroški narasli v taki meri, da starih cen ni več mogoče držati. Senat je poskusil lani dognati produkcijske stroške, pa zastopniki jeklarn, ki so bili pozvani (k zasliševanju pred njegov odbor, niso marali dati zahtevanih podatkov. Sen. Douglas je obljubil temeljito in nepristransko p r o u č itev celotnega vprašanja. Hudo zasnežena Velika noč je presenetila Alpe MILAN, It. — Cela vrsta v,i-Eiko ležečih vasi in, zimskih športnih središč v Alpah je le-;os doživela Veliko noč, ki je ni pričakovala. Ni naletaval nov sneg, toda tisti, kar ga je še bilo, je odrezal od sveta viuoke gorske kraje. Plazovi so namreč zasuli vse zveze z, dolinami. Italijanska lemški sfrcibvifaR 0 pomeni! Lune za Zemljo WASHINGTON, DC. — Na Tehnični visoki šoli v Berlinu predava znani specijalist za raziskavam j e vesolja profesor Saenger. Mož mora biti že na svojem mestu, kajti njegove patente uporablja tudi naša NASA. Saenger je izjavil nekemu časnikarju, da bo zveza med Luno in Zeml;o lahko tako spopoljena, da b do teleskopi na Luni lahko opazili vse to, kar danes ugotavljajo naša iz-vid.niška letala, na primer na Kubi. Na teleskopih bo mogoče celo razločevati p o s amgzne ljudi, kako hodijo po cestah in ulicah. Seveda bo postala Luna tudi splošno oporišče za medcelinske rakete, ki bodo lahko padale na katerokoli tečko na Zemlji. Tudi transportni stroški na Luno bodo hudo znižani. Danes stane prenos funta blaga na Luno še “nekaj tisoč dolarjev”, 1. 1975 bedo pa stroški znašali le $25 za funt. Saenger je mišljenja, da bi bilo treba, da se strokovnjaki vsega svobodnega sveta združijo v eno organizacijo, ki bi u-smsrjala preiskovanje vesolja. Le tako bo mogoče kmalu dohiteti komuniste, ki so sedaj na tem polju pred nami. Prihodnji astronavt Cooper bo kropi tudi nad rdečo KCa iško CAPE CANAVERAL, Fla. ■ Ako bo šlo vse posreči, bo naj-armada je klicem ^ kasneje sredi maja odletel pri-'’a pomoč takoj ugodila. Poslala bodnji naš astronavt na polet ie svoje helikopterje, da so no-' okoli Zemlje in jo obkrožil 22-sili hrano, pijačo, pa tudi zdra- krat. Na svojem poletu se ne bo Francoska policija polovila glavne zarotnike proti De Gaullu PARIZ, Fr. — Francoska policija se je trudila že poldrugo leito, kako bi prišla na sled Svetu narodnega odpora. Ta zarotniška organizacija skrbi namreč za zvezo med posameznimi zarotniškimi gibanji in ima stike s takimi vodilnimi zarotniki, kot je bivši ministrski predsednik Bidault, polkovnik Argoud, ki je vodil OAS itd. Sedaj je ujela voditelja Sveta poročnika Roy-ja z vsemi glavnimi sotrudniki. V policijske roke je padel tudi zarotniški arhiv. vila v kraje, kamor ni mogel nihče priti po navadni poti. Pri vsem tem še ni bilo preveč ne-srsč. Zaenkrat pogrešajo samo 9 oseb. Brezžični telefonski promet je pa funkcij oni ral odlično, seveda samo tam, kjer so ga imeli. Indijci užaljeni na Ruse? NEW DELHI, Ind. — Indija se menda uradno jezi, ker se sovjetski vojni minister maršal R. Malinovski ni na svoji poti v Indonezijo in v Burmo uradno ustavil vsaj za kalk dan tudi v Indiji, kot je prvotno obljubil. Nejevolja je večja zaradi tega, ker trdijo v Peipingu, da je Malinovski uradno Indijo spu- mogel izogniti tudi rdeče Kitajske. Samo po sebi bi to ne pomenilo ničEsar nevarnega. Tvega-, nje bo nastopilo šele pri zadnjem poletu okoli Zemlje. Takrat 'bodo namreč ravno nad Kitajsko začele delovati rakete, ki bodo zavrle polet vesoljskega vozila, da bo moglo pozneje pristati nekje blizu naše dežele. Vesoljska ladja bo začela zmanjševati hitrost leta ravno v trenutku, ko bo nad šanga-jem. Zmanjševanje bo sproženo in upravljano z ladje, ki se bo nahajala na Japonskem. Strokovnjaki pravijo, da bi bilo boljše, ako bi -bila ladja nekje stil iz svoje poti, — dejansko je na reki Jangtze, kar je pa ne-na poti nazaj prenočil v Bom-'mogoče, ker nimamo nobenih bayu — na kitajski pritisk. stikov s kitajskimi 'komunisti. Lelno oblačno z verjetnostjo Neviht. Najvišja temperatura 68. Le normalni tir CHICAGO, m. — v Združenih državah je skupno okoli 224,000 milj železniških prog. Razen četrt odstotka so vse normalnega tira. Omkralje preskušajo mm taktiko v Kongresa WASHINGTON, D. C- — Poročali smo že, da so nekateri republikanci prišli na imenitno idejo, da v odborih glasujejo za povišanje proračunskih izdatkov, v plenumu pa za zmanjšanje izdatkov. Tako imajo zmeraj par želez v žerjavici, kadar govorijo svojim volivcem. Pa tudi demokrat j e so postali iznajdljivi. V kongresnih debatah preskušajo nov način, kako bi obšli republikanske manevre za znižanje proračunskih in sličnih izdatkov. Ko je Senat obravnaval zakon o podpiranju lokalnega prometa, -so demokrat j e v odboru zagovarjali v ta namen znesek pol bilijona dolarjev in je ta znesek bil tudi izglasovan. Ko je zakon prišel pred plenum Senata, so demokrat j e predlagali znižanje na $375,000,000- S tem so ubili republikanske predloge za večje varčevanje. Končno je vendarle obveljal znesek 375 mili- jonov dolarjev. Podobno taktiko so demokrat-je uporabljali pri zakonskem predlogu o zaposlitvi mladine. Administracija je predlagala v ta namen vsoto $100,000,000, demokrat j e so v odboru zvišali vsoto na $120,000,000, potem pa v plenumu zopet znižali na $100,000,000. Zopet so republikancem prekrižali račune o večjem znižanju. Na podoben način so demo-kratje rešili v Predstavniškem domu pooblastilo za javna dela. V odboru so glasovali za znesek $500,000,000, v plenumu pa za $450,000,000 in zopet prekrižali republikanske načrte- Republikancem gre nova demokratska taktika na živce. So sedaj spremenili svojo taktiko. Ne govorijo več toliko o znižanju izdatkov kot o tem, da je treba proračun spraviti v ravnovesje. Demokratje na to taktiko še niso reagirali. VELIKE JEKLARNE SLEDILE VČERAJ ZGLEDU MANJŠIH Včeraj so objavile izbrane višje cene svojih izdelkov U.S. Steel Corp. in tri druge velike jeklarne dežele. Za sedaj tega niso storile Bethlehem Steel Corp., druga največja jeklarska družba v deželi, National Steel Corp., peta po velikosti, Youngstown Sheet & Tube Co., sedma, ter Colorado Fuel & Iron, po velikosti 10. jeklarna v ZDA. NEW YORK, N.Y. — Izbrano zviševanje cen jekla, ki se je začelo pretekli torek, se nadaljuje. Zgledu Wheeling Steel Co. je sledila v ponedeljek Republic Steel Corp., tretja največja jeklarska družba, njej pa včeraj U.S. Steel Corp., največja jeklarska družba v deželi in na vsem svetu. Tema so se pridružile še Inland Steel Co., Armco Steel Corp. in Jones & Laughlin Steel Corp. Prvi dve sta lani pomagali predsedniku Kennedyu preprečiti dvig cen, ker nista sledili zgledu drugih jeklarn, ampak sta ostali pri starih cenah, ko so te U.S. Steel Corp. in druge jeklarne nepričakovano po sklenitvi nove kolektivne pogodbe z unijo jeklarskega delavstva dvignile. Sedanje zvišanje je povpreč- Iz Clevelanda in okolice no od 4 do 5 dolarjev pri toni in obsega od ene četrtine do polovice izdelkov raznih jeklarn. Edino Kaiser Steel Co. je objavila, da ne misli zvišati cen svojih izdelkov. Jeklarne so zvišale največ cen onim izdelkom, ki jih trenutno na trgu primanjkuje in ki nimajo večje konkurence od zunaj. Gospodarski opazovalci opozarjajo da morajo jeklarske družbe u-poštevati ne samo konkurenco z uvoženim jeklom, ampak tudi z drugim materialom, ki se ie začel uveljavljati na področjih, kjer so nekdaj uporabljali samo jeklo. Dražje jeklo bo proces njegovega nadomesto-vanja s plastičnim materialom aluminijem in drugim le še pospešilo. Položaj drugačen kot lani Ko so lani jeklarne objavile povišanje cen kar na splošno po $6 pri toni, je predsednik Kennedy to javno odločno ob sodil in jeklarne prisilil ik preklicu zvišanja cen. Jeklarne so zvišanje objavile komaj kratek čas po tem, ko so unije jeklarskega delavstva sklenile novo pogodbo, v kateri so se na. prizadevanje zvezne vlade odrekle večjim zahtevam po zvišanju plač, da bi bil s tem preprečen nov val inflacije. Predsednik je bil torej do neke mere upravičen nastopiti proti jeklarnam. Letos so jeklarne nastopile previdnejše. Cene so povišale e izbranim izdelkom in to nekaj tednov pred začetkom roka, co unije lahko zahtevajo zviša-ije plač. Predsednik je objavil 3 voj o zaskrbljen cist, da utegne povišanjie cen jekla sprožiti nov val inflacije, pa se vzdržal vsakega koraka, ki naj bi jeklarne zadržal pri starih cenah. Zadnje vesti PORTSMOUTH, N-H. — Preiskovalna komisija je včeraj prijela kapitana ladje Skylark, ki je spremljala atomsko podmornico Thresher pri poskusnem potapljanju, da je prepozno sporočil višjemu poveljstvu zadnjo vest od ponesrečene podmornice. Kljub temu da to po mnenju komisije ni imelo na nesrečo nobenega vpliva, se mera kapitan It. cmdr. S. W. Heekčr zagovarjat' za , je dejanje. WASHINGTON, D- C. — Komisija za civilne pravice je pozvala včeraj predsednika Ken-nedyja, naj ustavi uporabo vseh zveznih finančnih sredstev v državi Mississippi, dokler ta ne bo zadovoljivo varovala pravic črnih državljanov. PALM BEACH, Fla. — Včeraj sta komaj štiri milje od brega, kjer je predsednik Kennedy s svojo družino na kratkem velikonočnem odmoru, pluli dve sovjetski ribiški ladji, opremljeni z vsemogočimi elektronskimi napravami. — Obrežna straža je sovjetski ladji skrbno opazovala, ni pa jih skušala ustaviti, VIENTIANE, Laos. — Nevtrai ne čete so doživele včeraj nov poraz v boju s komunističnimi. Umakniti so se morale iz utrjene postojanke Ban Kosi na glavni cesti med Xieng Khou-ang in bližnjo Plaine des Jar-res- V nedeljo sklenjeno pre mirje med komunisti in ne v tralci je bilo prelomljeno in boje se, da pride do novega splošnega spopada. OTTAWA, Can. — Predsednik vlade John Diefenbaker je odložil svoj odstop za najmanj 24 ur, ne da bi navedel razlog. Vodnik liberalne stranke L. Pearson, ki je pri volitvah 8. aprila zmagala, bo tako mogel prevzeti vlado šele prihodnji ponedeljek namesto ta petek, kot je bilo objavljeno po sestanku Diefenbakerja in L. Pearsona v ponedeljek- Avtomobili gredo v denar NEW YORK, N.Y. — Letos gredo novi avtomobili v denar boljŠE' kot kdajikoli preje. V prvih šestih mesecih, od kar je prišel letnik 1963 na trg, je bilo prodanih skupno že 3,666,000 novih avtomobilov domače proizvodnje letnika 1963. Prodanih je bilo tudi precej novih avtomobilov uvoženih iz tujine. Če bo prodaja v preostalih mesecih enako dobra, bo letos prodanih v deželi celo več avte-mobilov, kot jih je bilo 1. 1955. Tedaj je prodaja avtomobilov dosegla rekord — 7.2 milijona. Iga j o zastonj odstranjevati Al-Trdijo, da utegne letos doseči * žircem mine z mejnega pedroč-nov rekord. ja, kamor so jih nastavili Fran- ------o------ cozi tekom domače vojne. D-o- — Boston leži nekako na isti slej so menda odstranili že pre-zemljepisni širini kot Rim v ko 20,000 pehotnih in okoli Italiji. j 2,000 posebnih svetilnih min. Sovjetski strokovnjaki odstranjujejo mine v Alžiriji MOSKVA, ZSSR. — Sovjetski vojaški strokovnjaki poma- Zadušnica— Jutri ob 6.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Terezijo Zalokar ob 22. obletnici smrti. Rokoborba— Jutri, v četrtek, se bosta v Areni pomerila znova za svetovno prvenstvo v težki kategoriji Dory “The Calypso Kid” Dixon in Buddy Rogers. Na sporedu je nastop še vrste drugih znanih rokoborcev. Triglav na TV— Pevski zbor “Triglav” bo v nedeljo nastopil na kanalu 5 WEWS “Polka Varieties” od 1. do 2. ure popoldne pod vodstvom pevovodje A- Šublja in ob spremljavi Charlesa Lončka na pianu. Zadušnica— V petek ob 6.30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Franka Valenčiča ob tretji obletnici smrti- Jutri ob 7.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Franka Stupar ob 2. obletnici smrti. Poroka— V soboto ob desetih dopoldne se bosta v cerkvi sv- Lovrenca poročila g. Rafael Drenšek iz Detroita. Mich., in gdč. Zinka Novak s 15916 Raymond, Marie Heights. Čestitamo in žen.no vso srečo! Pevska vaja— Pevsko društvo “Slavček” ima nocoj ob sedmih v Baragovem domu skupno pevsko vajo za cerkveno petje pri nedeljski osmi sv. maši v cerkvi sv- Vida. Žalostna vest— G. Miodrag Savernik, 676 Birch Dr., Euclid, pevovodja pevskega zbora “Slavček”, je prejel žalostno sporočilo, da mu je 5. apr. v Gradcu, Avstrija, umrla ljubljena mama ga- Ana Savernik v starosti 76 let. Pokojnica zapušča poleg omenjenega tudi sina Aleksandra Savernik v Kanadi, hčerko go. Otilijo Kosi v Mariboru, več vnukov in pravnukov ter ostalo sorodstvo. -----o------ Zopet nam obetajo rekordno žetev WASHINGTON, D.C. — Farmarji so v glavnem končali s pomladanskim delom in federalno tajništvo je na podlagi poročil, ki jih je prsjelo o pose-vih, prišlo do zaključka, da se nam zopet obeta rekordna žetev vseh deželnih pridelkov. Kot se vidi, huda zima ni napravila pri nas nobene pomembne škode. Cenijo, da bo pridelka za dva odstotka več kot lani. Več bo prišlo na trg udi živine in prašičev, vendar tajništvo še ni objavilo nobenih številk. Sv. oče je voščil vesele praznike v 28 jezikih CLEVELAND, O. — Kot poroča časopisje, je sv. oče v svojem velikonočnem nagovoru na trgu sv. Petra voščil veselo a1e-lujo v 28 jezikih. Med njimi naštevajo tudi slovanske, na primer ruskega, poljskega, češkega, srbskega:, hrvaškega in slovenskega. Najbrže bo to prvi slučaj, da obstoj slovenskega jezika pride do veljave na takem mestu in iz taikih ust. Na trgu sv. Petra se je po veliki maši nabralo okoli 300,000 romarjev in domačinov ter turistov, ki so sv. očeta živahno pozdravljali. SHERIŠKA DOMOVINA, APRIL 17, 1963 Ameriška Domovina * xr»* S)jk1,icx/viI 6nTst. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio EK National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA I jZa jZedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece |Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES j United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 76 Weds., April 17, 1963 delo v neizmerno škodo, ki so jo morali pozneje popravljati celi rodovi. Namesto n. pr. da bi skušal Tito smotrno pospeševati plemenito kulturno tekmovanje v jugoslovanski skupnosti narodov in zlasti pravično podpirati zdrave duhovne sile v življenju posameznih narodov v državi, pa gleda, kako bo najprej njihovo kulturno raven na brutalen način izravnal. Mar ni to njegova hotena duhovna slepota, ki ima svoj koren v njegovi strastni komunistični zagrizenosti! Kakor ne pozna odnosno ne prizna Tito osnovnih človeških svoboščin, tako dosledno tudi ne priznava družinskih in seveda tudi ne narodovih. V svojem komunističnem utopizmu (sanjarstvu) sili in rine naprej ne glede na škodo, ki postaja vedno hujša. V strastni sli za oblastjo je njegova slepota vedno večja. Pot takih slepcev pa vodi nujno v prepad. Končno pa: morda je pa vse to, kar se Tita samega in njegovega diktatorskega ravnanja tiče, samo delna posledica njegove velike osebne družinske tragike; tiste namreč v njegovi lastni otroški dobi kakor tudi sedanje. Morda! Kulturniki v Titovi šoli Ne samo Hruščev, tudi Tito je trdo prijel svoje kulturnike, kakor poroča o tem “Komunist”, glasilo Zveze komunistov Jugoslavije. Zaenkrat je obdelal samo časnikarje in pa abstraktne umetnike, ki imajo v njegovi Jugoslaviji danes večino. Tem je zato še prav posebno nategnil ušesa; še vse huje kot kremeljski komunistični poglavar; najbolj pa jih je prav gotovo zadel s tem, ko jim je povedal, da “z družbenimi sredstvi ne bo kupoval njihovih del.” — Več kot očitno je, da delata to oba tovariša z roko v roki. Kakor poroča “Komunist”, je Tito sklical skupaj predsedstvo Zveze novinarjev Jugoslavije: točno 13 svojih zvestih oprod z Jožetom Smoletom na čelu. S seboj je imel tudi svojega osebnega “generalnega sekretarja” Bogdana Crnobrnjo, da bo njegova lekcija ja močneje zalegla. Tako kot se komunističnemu partizanskemu maršalu spodobi, je časnikarjem zapovedal, da “naš tisk mora prispevati k oblikovanju socialističnega človeka in k razvoju socialističnih družbenih odnosov.” Osebno je tovarišem časnikarjem oponesel, da “bi se morali ideološko bolj izgrajevati”. To je moral biti zanje gotovo precej hud poper. — Naš tisk je eden izmed osnovnih činiteljev pri oblikovanju in utrjevanju socialistične zavesti v množicah,” jih je nadalje še tovariško poučeval; zraven pa jim trdo zabičeval, da “mora biti časnikarsko delo v skladu s partijsko linijo!” S tem jim je tudi očital, da partijsko niso še dovolj izgra-jeni. Prav posebej na naslov jugoslovanskih abstraktnih umetnikov je šla tale Titova lekcija: “Nekateri ljudje so precej jezni name zavoljo tistega, kar sem povedal o kulturi na kongresu mladine v Železniku in v novoletni poslanici. Slišal sem, da posamezniki, ki so jih moje besede prizadele, ugovarjajo in se sprašujejo, odkod imam pravico kritizirati negativne pojave v kulturi. Pravijo: Tito vodi dobro politiko, ni pa pristojen za področje kulture. Toda, tovariši, tisti, ki tako govori, ne razume, kaj je komunistična partija, kaj je socializem, kaj komunizem. Ne odgovarjam samo za industrializacijo in kmetijstvo, ampak tudi za kulturo, ker nisem samo predsednik republike, ampak tudi generalni sekretar Zveze komunistov. Tudi kot generalni sekretar partije sem odgovoren pred zgodovino in ljudstvom za pravilno usmerjanje razvoja naše dežele. Zato morajo taki ljudje doumeti in si zapomniti, da drugače ne more biti!” — Da, tako govore samo diktatorji! Samo oni so sol ljudi. Tako je govoril nekoč Hitler, tako govori danes Hruščev, Tito itd. Titova zamisel jugoslovanske socialistične integracije Še bolj pa se je Tito petelinil na “razgovoru” s svojimi tovariši novinarji, ko jim je razlagal svojo zamisel jugoslovanske socialistične integracije (strnjenost, povezava v celoto). Ker je to zadeva, mimo katere kot zavedni Slovenci nikakor ne moremo kar tako, jo navajamo v večjem izvlečku. Takole je med drugim govoril: “Če hočemo ustvarjati socialistično kulturo, potem moramo imeti tudi enoten program. Biti mora jugoslovanska! Ne more vsaka republika, vsak narod ustvarjati svoje posebne socialistične kulture, ker bi to spet bil separatizem ... Kadar gre za kulturo, in še zlasti za šolstvo, potem je treba po mojem čuvati tisto osnovno nit splošne jugoslovanske izobrazbe, ki mora biti v vsaki republiki ista, torej jugoslovanska ... Skupna in enotna naj bo vzgoja v duhu marksizma in leninizma ... To pomeni, da je treba zdaj šolske programe popraviti ... Tistemu, kar je negativno, ali kar je v preteklosti morda bilo pozitivno, pa je danes negativno, se je treba izogniti v šoli in v šolskih programih. Tega pa je zelo veliko . .. Pri tem je vrsta problemov, ki so'značilni za vsako posamezno republiko. Vsakodnevna praksa v Sloveniji n. pr. ne more biti enotna za vso Jugoslavijo!” Itd. V svoji razlagi jugoslovanske kulturne integracije Tito, lahko rečemo, zavestno pozablja, da je samo to naravno in zato prav, če so lastni otroci staršem bolj blizu, kot pa so jim drugi in da po drugi strani otrok bolj ljubi svoje starše kakor pa druge; samo eni so zares njegovi. Tito nikakor ne more sprejeti, da je družina ognjišče prave lepe ljubezni. — Prav tako je z narodom. In vendar hoče Tito tudi ta naravni človeški odnos kot v družinski tako tudi v narodni skupnosti ubiti. To je spet eno izmed njegovih številnih duhovnih nasilij, ki se ga hoče poslužiti za dosego socialistične kulturne integracije v jugoslovanski skupnosti narodov. Ker ima neomejeno oblast v svojih rokah, bo verjetno poskusil tudi na tem sektorju, da se izrazimo v komunističnem jeziku, z brutalno silo doseči svoj komunistični smoter. Dalje kot pojde v tem, hujša bo nesreča! Tito napoveduje s tem v zvezi ponovno reformo šolstva. ki itak že vsa leta komunističnega režima ne pozna pravega miru. Praksa v tem pogledu ve povedati, da so bili še vselej in povsod nasilni posegi v učno in vzgojno Mnenja m vesi* iz Železnega okrožja bo” določene in predpisane dav-' ke. Turisti pa, in teh ni malo, ki prihajajo poleti počitnikovat, v drugih letnih sezonah pa na lov na razno divjačino in na ribolov, pa pravijo, da tako blago pripeljejo kar s seboj iz drugih držav in nekateri v ne malih količinah. Če je to zadnje res, potem prihajajo proti temu ugovori od strani onih, ki s tem blagom trgujejo tu v naši državi-Kaj je za vsem tem? Nekaj je! Kaj? Pri vsakem problemu in pri vsaki zadevi sta najmanj dve stvari, ali strani če hočete (pri nekaterih pa tudi več), ki govore za in proti. Kaki razlogi in kake stvari so to? Tisti razlogi, radi katerih nastane odpor proti kakemu takemu ravnanju turistov so: a) Ljudje, ki si morejo pri- VESTI PiŠP AndrpSAel* Duluth, Minn. — Zima je v naših severnih krajih dolga. Navajeni smo tega že in taki, ki radi šale zbijajo pravijo, da je starka Zima naša najbolj nepriljubljena “turistka”. Zgodaj pride, potem pa sedi in svoje sitnosti prodaja in se starka noče u-makniti kmalu, da bi šla domov tja med ledene hribe in za ledene hribe, odkoder jo zlomki vsako leto prineso nazaj, da bi naredila prostor za druge turiste, ki želijo priti semkaj z južnih krajev, iz katerih se umaknejo k nam pred vročino južnih krajev. Res čudna “turistka” je ta starka Zima, pa svojeglava, nikogar ne posluša, nikogar ne upošteva, po svoje se obnaša, kakor da je svet samo za njo ustvarjen. Čez zimo še večkrat tudi Kožuharjeva Neža zabav- rili glasneje in glasneje vse vprek samo o politiki, kako so v parlamentu drug drugega zavračali, drug drugemu “kazali”, kaj je prav in kaj ni prav. Zgle-dalo je, da so morali biti sami poslanci in to “radičevci”. O srbskih poslancih so govorili v takem žargonu, da bi jih še cucek ne podišal. Med drugimi je vstal eden izmed njih s stola in začel govoriti, kako se je za neki slučaj on boril. Imed je dolge zavihane brke, ki so ob njegovin gestah in glasnih povdarkih kar migale sem in tja, on pa jih je gladil med njegovim vpitjem-Ob koncu je močno povdaril; “Vidite, moji dragi, tako jim je treba “kazati” in tako sem jim. jaz “kazal”! — Ostali so mu zaploskali. “Pri sosedni mizi sta pa sede- ija in pravi: “Brez zime pa brez:] iCjva druga Hrvata, poleg na- beračev, bi svet prav lahko iz-, jU;” je dejal Anton. “In eden su-hajal! Jaz bi ne pogrešala ne: ne s komolcem njegovega tova-enega ne drugega teh dveh!” “Well, Neža ima prav, če bi bilo pa tudi za vse prav tako, je pa seveda druga “umara” — tako pa pravi njen sosed Anton- Jaz pa pravim, oba imata nekaj prav. * VSAKA GLAVA PO SVOJE SODI, včasih prav in dobro, vča-si pa tudi narobe. Človeško je to. V državni zakonodaji v St. Paulu sodijo naši državni poslanci in predstavniki. Včasih so na vso moč zgovorni, z besedami ne štedijo, če tudi res niso včasih dosti vredne. A kaj se menijo za to. To, da s praznimi besedami le večkrat čas tratijo, menda ne pomislijo- Večkrat zgleda tudi, da kaj menijo, drugi, dosti ne “porajtajo?, ampak vsak menda najraje “samega sebe posluša”, drugače bi gotovo ne bili tako zgovorni. Včasih zgleda da govorijo o kakih predmetih in predlogih, kakor so svoj čas govorili v beograjskem parlamentu hrvatski in srbski politikarji poslanci, v času Aleksandrovega režima. O teh ve povedati Nežin sosed Anton dovtipne slučaje. Menda malo preje, ko je Aleksander objavil njegovo diktaturo, je bil Anten na obisku v starem kraju. V parlamentu so v tistih časih po 24 ur na dan “mlatili” prazno slamo, tako ve povedati Anton. Včasih so se za zabavo celo streljali. Vse je nekako potekalo po balkanskih načinih življenja — pa je potekala tako tudi politika. Anton je šel nekega dne, ko je bil na obisku v starem kraju, z bratom v Zagreb. Opoldne sta stopila v neko boljšo restavracijo na kosilo- Prostori so bili polni gostov. Za neko mizo so sedeli srednje stari možje, ki so bili bolje oblečeni. Ko so posre-bali juhe in se malo oteščali z raznimi mesninami, so zalivali s črnim dalmatinskim vinom, katero pa jim je začelo rdečiti nosove in lica ter razvezavati njihove jezike. Kmalu so govo- rila:” “Pa što1 je ‘kazal’?” Drugi ga pogleda in menda ni dobro poslušal kričavega radi-čevca, je nazaj odvrnil: “Ha, što je ‘kazal’, pameti ne, ki jo nima — kazati je moral njegove duge brke!” Antonu se je tista opazka ta ko dopadla in dobra zdela, da jo še zdaj včasih ponovi in se smeje zraven. Da, da, takih epizod in dogodkov je med raznimi bahavimi politikarji veliko. Mislijo, da so zelo važni in da brez njih bi. svet jenjal biti to kar je. Svet pa jih menda tolerira, če radi drugega ne zato, da se ima včasih komu smejati, ko taki “tier svoje modrosti prodajajo. K modrostim takih politikov bi človek lahko primerjal nekatere naše minnesotske politične modrijane, ki so hoteli pred nedolgim, da se uveljavi neke omejitve na uvoz likerjev, vin in dobrih pijač. Odkod in iz kakih virov so se take želje rodile, mi ni znano- Ampak to je pa znano, da ljudje, ki stalno živimo v Minnesoti, in oni, vsaj mnogi, ki prihajajo v poletnih mesecih semkaj na ribolov, drugi pa pozimi na lov na razne divjačine, da mnogi teh radi “cuknejo” tu in tam kakega “takratkega”, ki malo popeče, a pogreje po grlu in telesu, ter prinese po svojih potih in virih ljudem korajžo in nekaj veselja. In pri mnogih to nekaj šteje — mnogi pravijo, brez tega bi bilo življenje še vse bolj pusto in prazno,. kakor je življenje v peščeni Sahari. Saj menda imajo taki, ki tako mislijo, kar prav. No, kaj so o tem premišljevali in računali v naši državni prestolnici v St. Paulu? Nekateri so računali, da tako “robo” kot so likerji in opojne pijače je treba omejiti, to je uvoz istih v državo. To je kar se tiče neprijavljene količine uvoza istih in to po komurkoli. To menda radi tega, ker ima država na to “ro- Ladj'e za Indijo Ljubljansko podjetje “Inter-trade” je preko svoje organizacije v Indiji dobilo naročilo za gradnjo treh tovorno-potniških čev, ker za drugo, pravijo, da ladij v skupni vrednosti okoli ni. Občinski sanitarni inšpek- okoli 2000 kg pokvarjenega surovega. masla po 80 din kilogram. Kupili so ga zasebni kmetovalci za krmljenje praši- milijon dolarjev. Naročilo je prevzela ladjedelnica v Kraljeviči. Povečanje osebniih dohodkov Osebni dohodki so se v kmetijsko - industrijskem kombinatu “Pomurka” v Murski Soboti tekom lanskega leta zvišali po izjavi: vodstva za 34% zaradi povečane storilnosti. Povprečno naj bi uposlenci posestva Beltinci zaslužili okoli 30,000 dinarjev na mesec, posestva Ra- voščiti počitniška potovanja v v i---- — poletnih mesecih, naj bi bili|kičani ,pa okoli 27,000 dinarjev. vsaj toliko zavedni (gentlemanski), da bi ne privažali ali prinašali s seboj vse od zobotrebcev pa do zadnjega grižljaja, kar zaužijejo1 na takem počitniškem potovanju. Z drugo besedo, naj bi dali nekaj izkupička krajevnim trgovcem v takih krajih, kamor se pridejo gret na toplo sonce in uživat hladne sence ob jezerih in takilb letoviščih. Lokalni trgovci in nekatere lokalne oblasti so namreč včasi res kar upravičeno hude na take “turiste”, ki pridejo v take kraje, le senc iskat, prijetnih kopališč in drugih takih prijetnosti. Ko pa gredo in. se lepo, če hočete po ameriško “nalončajo” in svoje duše privežejo z dobrotami in sredstvi, ki jih od doma s seboj pripeljejo, pa še kosti in papirnatih ovitkov ne pobero za seboj. Češ, to bodo že drugi, naredili. Takih vsezahtevajočih “počitnikarjev” na tem krivem, hriboyitem in na vse viže pu-klastem svetu res ni malo. Takih “turistov” so res malo malo kje veseli! b) Na drugi strani so pa ljudje, ki se podajo na počitnice in druga potovanja, ki se pa obnašajo drugače, so snažni, za seboj vse počistijo, kar pa ne morejo, pa za isto pošteno plačajo. Takih “turistov” so pa povsod veseli- c) Gre torej , za dvoje vrste “turistov”. Za take, ki se zavedajo kaj je prav in pošteno. Na drugi strani so- pa taki, ki menda mislijo, da je ves svet za nje ena sama “miza”, ki jo je Bog pogrnil samo za nje, s posebnim namiznim prtom in da so ustvarjeni samo za sprejemati. Kaj več pa ne! Ne čutijo nobene obveznosti, da bi se vsaj. dostojno zahvalili za kake naklonjenosti in vljudnosti. Te in takih vrst ljudi je več, kakor pa prvih. Ta dolgovezna razlaga naj služi temu, da bi uvideli in razumeli, zakaj tu in tam taka gledanja in mnenja napram turistom. Ti razlogi so napotili nekatero poslance, da so se začeli zavzemati za načrt, po katerem bi se določilo davek na vsako kapljico kakih likerjev in takih o-pojnih pijač, ki jih kdo pripelje s seboj iz druge države, pa naj bo tudi ena sama steklenica. Ti davki naj bi bili taki in v taki meri, da bi država pri njilhi imela svoje dohodke pri vsem, kar se popije takih pijač. Na drugi strani pa bi turisti, mesto da bi vozili s seboj take pijače, iste raje v državi kupili, kar bi bilo ! v korist tudi onim, ki se v državi s to trgovino bavijo- Namenov torej več. Govorili pa so v zakonodaji o tem toliko časa, da so se utrudili in drugi, ki so ugovarjali tem načrtom so pa dokazovali z njihovimi ugovori, da bo' odvračalo turiste od nas, kar bi bila tudi' škoda na drugem koncu. Ko jih je ta problem dovolj utrudil, so položili' načrt in predlog zanj na polico, naj tam počaka, da pride kdo z Vsa tri posestva kombinata imajo nad 2,000 hektarov obdelovalne zemlje in so imela lani 65 milijonov dinarjev čistega dobička. Pridelujejo krmo in semena ter se ukvarjajo največ z rejo živine. Na vsakega delavca pride zaradi visoke mehanizacije 4.2 ha obdelovalne zemlje. Zastopniki podjetja so se močno pritožili zaradi slabe o-skrbe z umetnimi gnojili. Ta je bila lani celo slabša kot v prejšnjih letih. Maslo za krmljenje prašičev Ljubljansko delo je prineslo pod gornjim naslovom 13. marca letos sledeči sestavek: Ni še dolgo tega, odkar je občinski ljudski odbor Novo mesto sklepal o pokritju izgube .Mlekarne v znesku okoli 17 milijonov dinarjev. Zakaj je nastala izguba, do danes še ni bilo povsem pojasnjeno. -Čeprav je v Novem mestu Mlekarna, ne bi mogli trditi, 'da ima vedno v prodaji surovo maslo. Nasprotno, cesto ga ni dobiti. Tako je bilo večkrat v preteklih letih, in tudi to zimo, četudi surovo maslo ni poceni, saj ga prodajajo trenutno po 1100 din kilogram. Te dni smo zvedeli, da je Mlekarna pred kratkim prodala bolj svetlimi mislimi o teifi. Kdaj — o tem bo povedal čas. Vzroki seveda, da oblasti skušajo' najti nove vire kakih dohodkov so, ker vse stane več, upravam pa manjka denarja. Svoj čas so na te načine obdavčevali marsikaj, tudi rudarske korporacije. Ko pa je bila, teža davkov večja in večja, so razne korporacije omejile obrate, nekatere pa se selile v druge države. To pa je zopet povzročalo brezposelnost in marsikje potem ni bilo dela, ne davkov. Lahko je govoriti o davkih in jih višati, a tisti, ki jih morajo prispevati, se pa pri tem počutijo drugače- Pred kratkim so v St. Paulu razpravljali in delali načrte, naj bi se sprejelo državno določbo, v okviru takoimenovanega “Pili Bill” (predloga), ki naj bi prepovedovala zlasti grocerijskim trgovinam prodajati gotova zdravila, razen le samo taka lahka zdravila nepredpisana, kot je aspirin in druga taka zdravila proti glavobolu, itd. Razpravljali so tudi, da naj bi večje trgovine, ki se bavijo s prodajanjem na drobno, omejilo pri obratovanju na šest dni na teden, a ob nedeljah naj bi bile zaprte. Odbor za trgovino v zakonodajni zbornici je te predloge zaslišal in o njih razpravljal. Kaj bo zbornica o njih končno sklenila, še ni znano. 'Tako vidite tudi pri nas tuhtamo in kujemo nove postave, stare popravljamo in flikamo in povem, vam, da tozadevni kovači so hudo “busy in busy” na vso moč, kar se da! Dovolj o tem, drugič o čem drugem. tor, !ki je zadevo raziskal, je u-gotovil, da je bila ta količina masla v resnici: prodana iz Mlekarne1. in tudi po navedeni ceni. Po njegovih navedbah je Mlekarna kupila leta 1960 in 1961 na Kočevskem in na posestvu Belje večje količine surovega masla, ker baje ni imela dovolj lastne proizvodnje. Maslo s Kočevske da so že dobili lahno pokvarjeno (zakaj ga niso vrnili?), zato ni šlo v promet, maslo iz Belja pa da je bilo predrago in ga. potrošniki niso hoteli. Vprašujemo se, zakaj so potem maslo držali več ikot dve: leti v skladišču, če pa je njegova življenjska doba le 6 tednov? Zakaj ga niso takoj prodali po znižanih cenah, dokler bi bilo uporabno še vsaj kot maščoba za ljudsko prehrano. Po dveh ali treh letih prav gotovo ni več za drugo ikot za. dodatek svinjski hrani, ali še za to ne. Izguba samo pri tem maslu znaša najmanj poldruig milijon dinarjev. Kljub temu pa se za izgubo v Mlekarni še do danes ni nihče zagovarjal. Dobra mera in vaga v nebesa pomaga Tako so včasih dejali v Sloveniji. Sedaj ne dajo dosti na neibesa in jim torej tudi ni za dobro mero in vago. Ljubljansko “Delo” piše o prodaji kruha v Ljubljani tole: Čeprav je v raznih pravilnikih točno predpisano, kakšen kruh nam morajo, pekarne: prodajati, ti predpisi v vsakdanjem življenju žal največkrat ne držijo. Poglejmo za primer samo težo kruha. Tržna inšpekcija občine L j ubij ana-Center je redno pregledovala šest ljubljanskih pekarn, in ugotovila: V pekarni Gradišče manjka pri dvo-kilskih štrucah črnega kruha do prave teiže povprečno od 7 do 12 d,kg, pri belih pa povprečno 11 dlkg .. . Podobno je v treh drugih pekarnah. Izjemi sta le pekama podjetja Žito na Ajdovščini, kjer je bila teža. kruha normalna, in prodajalna na Poljanski cesti, kjer prodajajo štruce kruha, ki so celo do 13 dkg težje, kot je predpisano'. Pisec sestavka v Delu neki A. Bibič zahteva, da bi kruh pri prodaji tehtali, ker ne gre, da bi ikupec1 plačeval tudi tisto, kar mu ne dajo. Pritožuje se tudi, da je določeno že od leta 1953, 'da morajo kruh prodajati v zavitkih, da pa se tega le izjemoma kje držijo. V Kopru so daleč za planom Okrajna ljudska odbora v Kopru sta sklenila, da mora industrija v okraju povečati svojo proizvodnjo v letošnjem letu za 17 odstotkov. Razprava v začetku marca je med tem dognala, da je bila industrijska proizvodnja v. januarju dejansko 4.2 odstotka manjša od lanske, v februarju pa je dosegla točno lansko, povprečje. Začetek za izpolnitev plana torej ni bil posebno dober. Od 67 podjetij v okraju je v januarju . izpolnilo planirane haloge po poročilu ljubljanskega Dela le 15. Izvoz je porastel Po uradnih podatkih je Jug0' slavija izvozila v preteklem marcu v tujino raznega blaga v skupni vrednosti 19 bilijonov dinarjev, 34 odstotkov več kot lani v istem, mesecu. Glavni izvozni predmeti so bili les, gradbeni material, pohištvo, mes0’ celuloza, električni stroji m drugo. V prvih treh mesecih letošnjega leta se je povečal uvoz za 8.5 odstotka. Obstojal je prvenstveno iz. strojev. SMlEIiKA DOMOVINA, ca saaa James Oliver Curwood: OGENJ DIVJA Hripav smeh mu je stresel slabotne rame, ko je s prsti kazal, kako je stisnil rano. David mu je molče stisnil roko. Potem ga je Nepapinas Ra novo obvezal ter šel s smehom, kakor da se je z belim človekom, ki ga je iztrgal iz krempljev smrti, samo šalil. Zunaj je bilo sedaj jako živahno. Ladjarji niso več peli. Močan glas je poveljeval in Carrigan je opazil, da se je ladja počasi odmaknila od brega. Umaknil se je ed okna in si hažgal cigaro, ki mu jo je bila dala Pierrova žena. Daši si je ob Nepapinasovi Ravzočnosti močno napenjal Riožgane, se mu le ni posrečilo, da bi se pripravil za obrambo. Zdelo se mu je, da Ri več David Carrigan, lovec Ra ljudi. Pred dnevi je njegova je njegova kri divje plala ob misli na veliko igro, ki jo Ramerava zaigrati. Igra, kjer stoji zakon na tej, brezzako-Rje pa na oni strani. Vmes so karte. Velika igra je to. Karle Pravijo: življenje ali smrt. En igrač mora zgubiti, če bi mu bil kdo povedal, da bo srečal P o h a bljenega velikana, ki Pozna Blacka Rogerja Aude-Rrarda, bi se bili njegovi živci Rapeli ob pričakovanju tiste Rre. Na to je mislil, ko se je sprehajal po preprogah v kabini. Priznal si je, da je tisto Ravdušenje in hrepenenje šlo. To ge ne da tajiti. Njega je sedaj Pierre mnogo bolj zani-Rial kakor Black Roger Aude-Riard. In seveda, žena Pierrova, Marie-Anna . .. Oči so mu obstale na robcu, Pozabljenem na tipkah kla-Virja. Zopet ga je stisnil v Roki in spet je začutil sramoto hi kes. Položil ga je nazaj; Zazdelo se mu je, da se mu je Predstavilo življenje z vsemi Postavami in da se norčuje z hjim. On je bil poštenjak. To •lo bil njegov ponos. Ljudi brez časti je sovražil; nagon RRR je velel ubiti človeka, ki bi osramotil drugemu domo-VaRje. No, sedaj pa njemu SaRiemu v hiši Pierra grozi ■Rajhujša borba. Gledal je na vrata. Vzrav-■^Rl se je in zasmejal, da bi ^okako izzval reč, ki je vstala PRed njim in ga obtožuje z iztegnjenim kazalcem. Bilo je iako, da bi človek mogel iti ^rez škode skoz ogenj, če bi Se mu posrečilo, da ga ne °sRiodi. V globini srca je ču- da ljubezen ni greh, nam-leč kakor on ljubi, samo da °bdrži to ljubezen zase. Kar i16 storil, ko je bila Marie-^Rna pri oknu, je pač storje-R°. Pierre bi ga morda uteg-Ph ubiti, ker se je z ustnicami °taknil las njegove žene, ne a bi ga on mogel zato grajati, .h sreča je bila, da ženska *h občutila ukradenega milo-^aRja. Samo on ve za to. Skoro sRečen je zavoljo te skrivnosti. 21ahtna reč je to, dasi mu Poganja rdečico sramu v lica. ®el je k vratom, jih odprl in !toPh na sonce. Lepo je bilo outiti toplo sonce na licu in ožanje zraka. Ladja je že odstopila od brega in se poga-Pjala na sredo reke. Bateese lo bil ob krmilu in je Davida ako prijazno pozdravil s ši-^kim smehom, da se mu je P^Ral čuditi. Aha, skoro se bova tepla, Ruševec drobni!” je zakvakal. hTe, boj bo tak, gospod: vi °ste mala jerebica, jaz, Ku-PmRa Bateese, bom pa orel!” Pričakovanje, ki se je sve-ho v mestičevih očeh, je za-Mjalo tudi v Davidovih, a on Se je zopet obrnil v kabino. Tam je vzel iz oprtnika roka- vice za borbo. Pobožal jih je nežno kakor brat ali zaljubljenec in njih mehkoba mu je bila še bolj všeč kakor dehteča cigara, ki jo je kadil. Rokoborba je bila njegova velika strast in te rokavice je imel povsod s seboj. Po kočah in zavetiščih v prostrani notranjosti je učil belce in Indijance te borbe, samo da jih je mogel nositi. In sedaj ga Kumara Bateese spominja na borbo. Treba mu bo dobre postreči. Zopet zunaj je pomolil nerodne rokavice Kumari pod nos. Bateese jih je radovedno pogledal. “Rokavice,” je zinil. “Drobna jerebička si čuva pozimi krempeljce v njih? Grde so, gospod. Jaz napravim boljše iz karibujeve kože.” David si je nataknil eno in gibčno zganil pest. “Jo vidite, Kumara Bateese?” ga je vprašal. “Povem vam, da niso zato, da bi grele roke. Ko bo čas, se bom v njih boril z vami. S temi rokavicami vas bom tolkel in dobro bom razbijal vaše gole pesti. Zakaj ? Ker nočem, da bi vas preveč bolelo, prijatelj Bateese ! Ker vam nočem obraza na kose razbiti, kar bi se brez rokavic gotovo zgodilo. Potem ko se boste dobro naučili borbe ...” Zdelo se je, da mora Ba-teesu raznesti njegov bikovski tilnik, tako se je napel. In oči so mu hotele skočiti iz duplin. Potem se je nepričakovano na ves glas zasmejal. “Ah! Ah! Tako govorite s Kumaro, ki je najboljši borec vseh Treh Rek! Tako govorite z menoj, z Bateesom, ki potolčeni medveda, poderem drevo, ki.. . ki...” Njegovo razžaljeno dostojanstvo je spustilo z ustnic povodenj besed brez reda in pomena. Razburjenje ga je dušilo. Potem je pogledal Davidu na rame in umolknil. Vr njegovem pogledu je bilo nekaj, da se je David obrnil. Tri korake za njim je stala Marie-Anna in jasno je bilo, da je bila morala slišati ves razgovor. Grizla si je ustnice in oči so se ji smejale. “Ne smete se prepirati, fantje,” jima je rekla. “Bateese, slabo držiš krmilo.” Stegnila je roke in David ji je dal rokavice. Rahlo jih je božala s prsti. “So res dražestne in mehke, gospod David. S temi res ne boli močno. Ko bo Pierre tukaj, mi pokažete, kako se rabijo.” “Gotovo, kadar bo Pierre tukaj,” je potrdili David. “Bo še dolgo treba čakati?” “Dva ali tri dni, mogoče dlje. Bi li šli z menoj tja naprej na krmo?” Ni čakala odgovora, kar stopila je in mahljala z rokavicami. Ko se je napravil za Marie-Anno, je David še enkrat pogledal mestica, ki se je tiho smejal in kazal svoje orjaške pesti. Komaj sta bila okoli vogla kabine, je mesti-čev smeh popolnoma zdivjal in ni nehal, dokler nista dosegla prove. Dolga je bila deset in široka osem čevljev, pokrita pa z razpetim platnom in dobro opremljena s stolči, pre-progicami, majhno mizico in visečo mrežo-razpetnico, da se David ni mogel načuditi. Kaj takega v krajini Treh Rek ni nikoli videl in nikdar ni slišal govoriti o toliki in tako opremljeni ladji. (Dalje prihodnjič) ------o------ Oglašajte v “Amer. Domovini*5 EDINA SAMO MOŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA Slovenska moška zveza v Ameriki Utanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio Inkorporirana 13. marca 1939 v državi Ohio Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta. Vsak Slovenec bi moral biti član te organizacije. GLAVNI ODBOR: Predsednik: GEORGE P. HERRICK, 860 E. 256 St., Euclid 32, O. L podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland 3, O. II. podpredsednik: JOHN LESKOVEC, 1111 No. Ward Ave., Girard, O. Gl. tajnik: JOHN F. JADRICH, 17ST5 Neff Rd., Cleveland 19, O. Gl. zapisnikar: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Gl. blagajnik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: JOHN DOGANIERO, 34212 Lake Shore Blvd, Willoughby, O. Drugi nadzornik: JOSEPH PONIKVAR, l' 27601 FullerwO'Od Ave., Euclid 32, Ohio Tretji nadzornik: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland 19, O. POROTNI ODBOR: k\ Predsednik: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fu'llenvood Ave. Euclid 32, O. *) LOUIS ERSTE. 3815 Schiller Ave.. Cleveland 9, O. ANDY KOCJAN, 211 Gardenland Ave., Niles, O. ČLANSKI ODBOR: MARTIN VALETICH, 15331 Glencoe Rd., Cleveland 10, O. JOHN JUVANČIČ, Jr., 214 Gardenland Ave., NUes, O. FRANK DREMEL, 646 E. 162 St., Cleveland 10, O. DIREKTOR ATLETIKE: LOUIS SAMSA, 21701 Fuller Ave., Euclid 23, O, Uradno glasilo: “AMERIŠKA DOMOVINA,” 6117 St. Clair'Ave., Cleveland 3, O. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland 19, O. — IV 1-3345 IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA V zadnji izdaji naše kolone' je bilo Objavljeno1, da se bo vršil sestanek glavnega odbora in zastopnikov podružnic zveze 31. marca 1963. Sestanek se je vršil in zasto'-pane so bile vse podružnice razen ene. Predsednik je pozdravil zbrane in označil namen sestanka. Ko so oddali zastopniki svoja poročila, je seja oživela in prešli smo na delo. Razmotrivalo se je o skupnem izletu. Brat tajnik je poročal, da je bil Park društva sv. Jožefa za dan za skupni izlet, določen za 4. julija, že oddan lansko leto, pa ni bil vknjižen v knjigi oskrbnika parka. Končno je bila dana na razpolago nedelja, 9. junija, pod istimi pogoji in sklenjeno je bilo, da se vrši SKUPNI IZLET ZVEZE 9. JUNIJA 1963 v parku Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ na White Rd. (preje Mo-čilnikarjeva- farma). Sklenjeno je bilo, da se da tiskati vstopnice po 50 centov, ki se pa bodo zamenjale za piv- ske tikete na izletnem prostoru, talko da, ako se bo sleherni udeležil, ne bo nič oškodovan. Tajniki so prejeli vstopnice, katere bodo razpečali med članstvom in vsalk član je prošen, da kupi vsaj eno vstopnico in tako pripomore do gmotnega uspeha. Ker zveza ni imela ni-kake prireditve že pet let, je dolžnost vsakega elana, da žrtvuje vsaj 50 centov v blagajno. Namen izleta je, da se sestanemo, pogovorimo ter zabavai-mo in v vsakem slučaju, da pri-dolbimo novo članstvo v naše vrste. Za plesažeijne smo najeli izvrsten orkester “URANKAR”, ki se je že večkrat odlikoval na slovenskih prireditvah. Ples bo od 4. ure naprej. Tudi za jestvine bo v obilni meri preskrbljeno, kakor za suha grla izborna tekočina. Torej oživimo našo zvezo z o-bilnim pcsetom, ta iprireditev je za splošno občinstvo in so vabljeni vsi rojaki in rojakinje na en dan razvedrila. Kampanja za novo članstvo se nadaljuje in dobi član en dolar nagrade za vsakega novega člana v odraslem in mladinskem, oddelku. Na svidenje 9. junija 1963 v parku sv. Jožefa. JOHN F. JADRICH, gl. tajnik Elektrioisi štedilnik nujen M modernega gospodinjstva Znana reč je, da fantje in dekleta, ki doraščajo, radi jedo in mnogo jedi pospravijo. Mris. Duray ima 13-letno Elaine in 18-letnega ‘Roberta, ki imata Oba izvrsten tek. Zato je njen električni štedilnik kar naprej zaposlen. Na njem peče Mrs. Duray razne kolačke, piškote, torte, zvitke in drugo priljubljeno pecivo. Illuminating Company je izbrala Mrs. Duray, 4579 Joyce Avenue,, Warrensville Heights, za oglaševanje električnih peči v časopisu “Ameriška Domovina”. Ima vzidan električen štedilnik. Ravno ta udobnost je privabila Duray-eve, da so kupili ta dom. Od tedaj dalje ona vsa srečna kuha in peče na elektriko. Kuha je mnogo lažja in kuhinja ostane čista. Električno kuhanje se ji zdi hitrejše, posebno pa ceni avtomatično peč. ‘ ' Običajno vsako nedeljo Mrs. Duray postavi jed v električno avtomatično peč, pa se odpravi z družino v cerkev. Ko pridejo iz cerkve domov, je obed gotov in pripravljen za serviranje. Avtomatični časomer je oskrbel, da se je peč pravočasno vključila im izključila. Mrs. Duray se tudi poslužuje električnega zmrzovalnika. V naprej napeče pecivo in ga dene v zmrzovalnik za kasnejšo vporabo. Toda (kljub temu, da pecivo v zmrzovalniku ostane dobro in sveže mesece in mesece, vendar Elaine in Robert MAROŠKI KRALJ V NEWYORSKEM PRISTANIŠČU — Slika kaže maroškega kralja Hasana II. oh njegovem nedavnem oh isku v Ameriki, ko si je s krova ladje Constitution ogledoval newyorsko pristanišče. že skrbita, da kolači ne čakajo tako dolgo. Pri razprodajah peciva v katoliški cerkvi St. Jude’s, sb kolački Mrs. Duray znani kot posebno priljubljena slaščica. -----o------ Prveržiajsks gesl® zmešate birokratom politiko MOSKVA, ZSSR. — Do sedaj je bila v Moskvi navada, da so v prvomajskih geslih postavljali Jugoslavijo na zadnje mesto, ako so jo sploh omenili- Še lani so jo pri oktobrski proslavi vtaknili čisto na konec skupaj s Kubo. Besedilo gesel je napravilo vtis, da sta obe državi bolj gosta pri proslavi kot polnovredna člana komunističnega sveta. Birokratje so se letos spozabili. Kubo so premestili med rav-nopravne člane, za Jugoslavijo so pa v glavnem kar ponovili besedilo iz lanskega leta. So pač pozabili, da je bil medtem Tito v Moskvi in se pobotal s Hru-ščevim ter da je Jugoslavija dobila 7. aprila novo ustavo. To so opazili šele potem, ko so bila vsa gesla objavljena. Zato so morali besedilo za Jugoslavijo naknadno spremeniti in na novo objaviti z opravičilom, da mora biti plakat bolj precizen. Kdor bere obe besedili, tudi pride do zaključka, da drugo besedilo bolj odgovarja sedanjim odnosom med Moskvo in Bogra-dom- Nekaterim političnim opazovalcem se je pa revizija besedila zdela tako pomembna, da so nanjo navezali vse mogoče komentarje. Samo na najbolj, preprostega niso mislili: s starim besedilom Tito verjetno ne bi bil zadovoljen, z novim pa bo, saj mu novo besedilo prizna čast, da “gradi socializem” v Jugoslaviji in da zasluži “večno in neločljivo prijateljstvo” z Moskvo --------------o------ Podjetniki pripravljajo svoj predlog za znižanje davkov WASHINGTON, D.C. — Ken-nedyjev predlog za znižanje davkov je v Kongresu zašel v slepo ulico. Čim manj je strahu pred novim gospodarskim zastojem, tem manj je na Kapitelu veselja za znižanje davkov. To je naj hrže napotilo nekaj voditeljev naših naj večjih podjetij, da so sklicali za 25. april v Washingtonu sestanek, ki naj ugotovi podlago za pametno znižanje davkov. Akcijo vedi Ford II. in njemu enaki voditelji industrija in prometa. Sestanek se ne bo odlikoval po številni udeležbi, (kajti povabljencev ni veliko, toda vsaka beseda bo prišla iz ust, ki nekaj pomenijo v našem goispo-darstvu. Federalna uprava noče zaenkrat o sestanku ničesar vedeti. Večino na sestanku bodo namreč imeli podjetniki republikanskega kova, administracija mora torej biti previdna s hvalo in kritiko, da se po nepotrebnem nikomur ne zameri. Moški dobijo delo Moški dobi delo Iščemo delavca za malo mlekarsko farmo Hartsgrove na Summers Rd. Plača po dogovoru. Oglasite se pri Harry W. Kovach, RFD št. 1, Box 258, Windsor, Ohio. (78) Začasna zaposlitev— Iščemo brezposelnega delavca za popravo in barvanje hiše v Coliinwoodu. Tel. KE 1-3219. (—(17,18,19 apr) Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo žensko za čiščenje 5 dni v tednu. Kličite PO 1-6523. (78) V republiki Haiti se je zarota ponesrečila SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Republika Haiti ima samo 5,000 vojakov, zato pa dosti; oficirjev. Vsem skupaj pa diktator Duvalier ne zaupa, zato je že davno organiziral “narodno milico”, ki je dosti, močnejša od armade in jo tudi kontrolira. Vkljub teimu se je našlo nekaj oficirjev v armadi in skovalo zaroto proti Duvalieru. Pretekli! četrtek je diktatorjeva policija zaroto odkrila. Štirje oficiriji so se pravočasno skrili v brazilsko poslaništvo, ostali so pa igrali tako malo vlogo v zaroti, da jih je Duvalier samo takoj odpustil iz službe. Kje rdeči napredujejo in kje nazadujejo? WASHINGTON, D.C. — Poročilo državnega tajništva trdi, da je število članov Komunistične partije na Kubi tekom lanskega leta porastlo od 27,000 na 60,000. Prav tako je naraslo število članov Komunistične partije v državah Venezuela, Čile in Peru. Število članov Komunističnih partij je delno padlo v deželah zahodne Evrope in v — Indiji, ki je bilo napadena lani od komunistične Kitajske. Skupno ima Komunistična partija v 90 deželah po vsem svetu 40 do 41 milijonov vpisanih članov. MALI OGLASI Hiša naprodaj Lastnik prodaja hišo na 390 E. 162 St., blizu Waterloo Rd. Kličite Pfdnesville telefon EL 2-3652. (81) For Rent 5 rooms, down, adults. Call EN 1-2359. (76) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša s 3 spalnicami blizu Lake Shore Blvd. Za podrobnosti kličite IV 1-0653. (88) V najem' Oddamo enodružinski hišo, trgovino in 5 sob na 5385 St. Clair Ave. Kličite KE 1-9413. ______________________ —(77) Avto naprodaj 1961 Pontiac, Ventura; avtomatično “power steering”, dual traction. Več posebnosti; kakor nov; morate videti; privatno. $1,995.00. IV 1-9639. (77) Gostilna na prodaj ali v zameno — Gostilna z dovoljenjem 230 v Perry, Lake County, Ohio, prodajo s hišo in posestvom ali pa zamenjajo za hišo, oziroma vzamejo v kup. AL 9-3574. (10,17,24 apr) Ugodna prilika— Prodam eno leto rabljeno popolno dnevno sobo: divan, fotelj, 3 mizice, 2 luči, preprogo in tudi kuhinjsko opremo. 6101 Glass Ave. —(78 V najem— Stanovanje 8 sob, kopalnica, plinski furnez, vse spodaj zidano poslopje. Stanovanje 4(4 sobe, kopalnica v trejem nadstropju. Stanovanje treh šob s prho v trejem nadstropju. Kličite 361-4884 (17,19,22 apr) Stanovanje v najem— Oddamo stanovanje 5 sob in kopalnice na 5305 St. Clair. EX 1-7020. —(17,19 apr) Sostanovalka se išče Iščem žensko srednjih let kot sostanovalko. Imela bi svojo sobo in souporabo kuhi-jnje. 1075 E. 61 St. . (17,19,24 apr.) I SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ. Ne čakajte na poletne vročino ih višje cene. Pokličite še danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan. he 1-0965 TONY KR1STAVNIK ut i-423i PAINTING & DECORATING 4 AMERIŠKA DOMOVINA, \ HENRY BORDEAUX I 5 ^ ROMAN SRCE IN KRI Nato sem razločil omaram pbdobne postelje, napol skrite £a zastori. Zdaj šele sem v oddelku, ki služi za obed-nico, okoli zidane mize opazil zbrane domače: vdovo, skoraj skrito v mrak, da se v njem vidijo samo njeno bledo lice in žuljave roke; njeno 'hčerko Jožico- ki je zdaj skromno dekle svetlih las, skrbno počesanih na prečo, in oči ima kakor spominčice, kajti takoj jih je umaknila pred vsiljivcem, a vendar ne tako naglo, da ne bi bil v njih i az-bral, kako vlažne in vzhičene so od petja; Mihaela, še močnejšega in večjega ko leto prej. Vstal je, da me sprejme, in bil zelo podoben očetu, le da še bolj uglajen, molčeč in zamišljen. In nazadnje sem ugledal še nekega neznanca, gotovo potujočega Italijana, rjavega, blestečih zob in oglenih oči, kakor so bile oci Lizike z belim šalom. Godec je bil torej on; držal je v rokah harmoniko, ki se je kakor živa oglašala ob najrahlej-šem pritisku. Pozdravil sem družino, ki me je sprejemala kakor kako imenitno osebo, in sem vsaj namignil, zakaj sem prišel, da bi pomiril njihov strah. Zdelo se mi je, da se je žalost za očetom že1 precej umilila razen pri vdo vi, prezgodaj ostareli in nekam vie zaprti. Mladost pač ne mara dcjigega žalovanja- Saj pa je po nesreči v Arveških pečeh tudi že preteklo leto dni. Spomnil sem jo na tak način, da me tujec ni mogel razumeti. Poslušali so me brez žalosti, a mladi so pač lahkomiselni, ker so- mladi, zato so se kaj naglo spet vrnili k svoji pesmi. Mihael mi je pokazal na svojega tovariša: “Milio Missa iz Ceresole.” Ceresole Reale je italijansko mesto s toplicami na nasprotnem pobočju Levanne, tudi tisoč pet sto ali tisoč šest sto metrov nad morjem; ima kopališča z žeiez-nato vodo in nekaj primernih, gostišč. Mesto poznam, ker sem že prišel tjakaj preko prelaza Carro. Iz Bonnevala včasih hodijo v Ceresole po pastirčke, ali pa tudi v Forno in Groscavai, kadar doma nimajo ljudi, da bi pazili na živino v planinah- Tu pa tam si pripeljejo iz teh krajev tudi žene. Med koncem Ar-cove doline in med Orcovo dolino so vedno bile kake vezi, medtem ko sta si Bonneval in Bessans zmerom nekoliko v laseh. Da bi se harmonikarju prikupil, sem v njegovem jeziku pohvalil njegovo rodno mesto in bil je vesel. Naglo je postal do mene močno pozoren in po- CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE LAKE VILLA 3 Bedroom house, Wi bath. Tiled kitchen, dinette and bath. Breezeway, Lot 80x143. Hot air oil heat. Close to everything. By owner. — Call after 4:30 OL 2-6584. (77) FOR SALE BY OWNER — 2 Apartment Ibrick. 2 gas furnaces, 2 fireplaces, 3 car brick garage. Lot 40x 185. Nr. St. Athanasius and Mary-wood. Good Transp. Evanston. — $28,750. GR 5-0864. (78 > NURSING HOMES GOLDEN DAYS NURSING HOME strežen, jaz pa sem videl' ali vsaj mislil, da vidim na čelu Jožice Gallice oblak. Začeli smo spet peti; vsakdo je moral. “Mihael, zdaj si ti na vrsti.'1 “Ne znam nobene več-” “Pa še enkrat zapoj o Lisi z belim šalom.” “To ste že slišali, gospod odvetnik.” “Rad jo poslušam še drugič.” Pa nisem mogel premagati njegove trme, menda se ni maral smešiti pred mojstrom. Glasba je stvar Milia Misse. “Pa ti, Jožica?” Mladenka skomigne z rameni, kakor da nanjo nihče še misliti ne sme. “Ah ne,” je zardela, “jaz že ne!” “Torej morate zapeti vi,” sem se obrnil proti Italijanu- Ta se ni dal dvakrat prositi, Res je bil rojen pevec. Roke se mu skrbno, ljubeče, božaje oklenejo godala in mu izvabijo tožeče, kar človeške glasove. Nato pa kakor v gledališču napove pesem — a to je pri njih šega: “Marechiaro, canto napoleta- v- „ M no. Kar gotovo se je te napoljske pesmi naučil od lepih popotnic, ki cb večerih polnijo dvorane gostišč s svojim zvočnim žvrgolenjem. Mesečina, zvezde, sijoče nebo, en sam pogled moje lepe izvoljenke blesti lepše ko vi! Glejte nekaj kitic: Ko luna vzide mi nad Marechiare, še ribice ljubiti se začno, na morju valčki med seboj igraje podijo se, iskreči ko srebro. Ko luna vzide mi nad Marechiare... In pravijo, da zvezde se bleščijo: pač tvojih ne poznajo še oči, ki kakor zvezdici v me žarijo in v srcu varjem njih premili sij. Kdo drzno še trdi, da zvezde se bleščijo? Daj, vstani, ljubljena, sladka je noč. Ne vem, čemu sem tako dolgo čakal7 Kitaro nosim. Zvok trepetajoč iz njenih strun z menoj bo pel in plakal. O pridi, ljubljena, sladka je noč. CHICAGO, ILL. MALE HELP — WANTED mLYTKir CHEMIST Permanent position, now open for Analytical Chemist to head department in research division. Responsibilities include the application of nonbiological and analytical methods for the company’s products in feeds and animal tissues, and for the clearance of analytical methods by accrediting agencies. Please forward resume and references to: PERSONNEL MANAGER All resumes processed rapidly and confidentially. DR. SALSBURY’S LABORATORIES Chardon City, Iowa (79) DOGS FOR SALE CHIHUAHUA PUPS. EASTER SALE. 12 weeks. Home-bred. Only 3 Males and 1 Female left. $25 and $50. — PH. 231-1496. (78) CHIHUAHUAS — EASTER SALE. ALL SIZES. ALL KINDS — AIL COLORS. ALL PRICES. — PHONE RA 8-0373. (76) We have openings for Men and Wo men. Our service includes rooms, board, laundry nursing service and personal care. We offer what they need, loving care. TR 2-4775. (78), POODLES, Standard — Cream or apricot, 12 weeks old — AKC — Home raised. Call ID 2-4029. (77) Kolikšni čarodeji so tile umetniki onstran gora! Naš Emilio Missa me spominja na nekega tenorista, ki sem ga poslušal v Genovi, pa je bil nekaj prej še kmet. Pobrali so ga s travnika kakor kako marjetico. Bil je silen in zajeten in ni vedel, kam bi z rokami. Puccinijevo Manon pa je zapel, da bi glas odnesel gledališču zidove in pograbil nas je v vrtinec svojega glasu kakor hudournik trščico- Vsa njegova neokretnost je zginila. Seveda je ta romanca v pogledu glasbene umetnosti kakor bakrotisk v primeri s sliko. A kako se boš tega zavedel, kador ti jo- kdo zapoje tako božajoče, s tolikim čustvom in jo spremljajo glasbeni okraski harmonike? Skozi nizka okna opazim postave, ki se sklanjajo, da bi kaj videle. Druge koče Ecota so zapuščene. Vsi, vsi ubožci so prišli na zastonjski koncert v hiši vdove Gallice. Je pa še nekdo, ki se z nikomer ne druži, a posluša pazljiveje od vseh in z očmi požira pevca: ta nekdo je Jožica. Po koncertu je mladina šla ovce spravljat v stajo, jaz pa sem Tomaževi vdovi povedal, kaj so obljubili Angleževi dediči. “Zelo so dobri”, je rekla. Prepričan sem, da jim ni zaupala in ni od njih ničesar pričakovala- Potem pa je še rekla: “Dosti bo zaleglo otrokoma.” Otroka sta že velika. Kar njo samo zadeva, ne potrebuje ničesar. Kmalu pojde za svojim iho-žem tjakaj, kamor z zemlje ničesar ne poneseš razen svojih dobrih del. Posloviti sem se hotel, pa me je še povabila: “Večerjali boste pri nas.” Nisem mogel odbiti, ne da bi bil nevljuden. A vendar sem še ugovarjal, da je do Bonnevala daleč, ker tam bom prenočil. “O', saj vas otroka lahko spie-mita”, je rekla. “Pa tudi luna bo svetila!” Tedaj so se ‘otroci’ vsi trije vrnili, Italijan sredi med bratom in sestro- Ko so zvedeli, da sem povabljen, se je Milio Missa zasmejal, da so se pokazali lepi zobje in se brž ponudil za kuharja. In kdo ga je tedaj pogledal ves iz sebe? Jožica, ki si njeno strmenje takole razlagam’ ‘Kako se more do tako preprostih del ponižati umetnik, ki nas spremlja v kraljestvo sanj ? Ali ni morda možak?’ Morda se tudi motim, tega ne vem. Nekam spotikljivo se ji zdi, potem pa z veseljem sprejme to spotiko, saj je zaradi nje tujcu še bolj blizu. Ta pa skače zdaj sem zdaj tja, brska po omarah, meša in meša, nazadnje pa nam pripravi tako1 minestrone brez olja, da se kar oblizujemo. Povrh pa nas je še razveseljeval s pesmijo, ko smo počasi srebali vročo juho. Pojedli smo še kos sinje zelenkastega sira, ki ga delajo po pristavah in uživa dober sloves, potem pa sem se poslovil. A brat in sestra sta me na vsak način hotela spremiti; Italijan pa je itak bil iz Bonnevala kakor jaz. Med večerjo je vzšel mesec, zdaj pa drsi po gladkih stenah belega, kakor opranega skalovja- Ko luna vzide... si polglasno popeva Milio Missa, kakor da ga je luna ubogala. Stopil sem še enkrat nazaj, kakor da hočem vdovi šo nekaj povedati o pokojnim, pa sem ji tiho rekel: “Čujte, to je fant vaše hčerke?” “Kaj še, gospod odvetnik! Saj ni iz naših krajev, prihodnji mesec odide in pojde k vojakom. ’ “Zakaj pa je prišel čez mejo in kaj počenja?” “Mizar je in dela pri cerkvi v Bonnevalu.” “Vse prav, a s svojimi pesmimi bega vašo hčerko.” “Oh, gospod odvetnik, otroka, ki je pred kratkim izgubil svojega očeta!” “Je že več ko leto dni.” “Joj, že toliko? Pa saj imate prav-” “Na svidenje, gospa Gallice.” Pustil sem jo zmedeno in zaskrbljeno. Ali sem prav ravnal, da sem jo opozoril? Ali sem po pravici bil nezaupljiv do tujca in si prav razlagal Jožičine poglede? Vest me je nekoliko spekla, ko sem došel mlado trojico, saj ni bilo njihovo vedenje prav nič spotakljivo, (Dalje prihodnjič.) ------o------- Oglašajte v “Amer. Domovini” Gora zlata Dolina Klondike v Kanad' skem Yukonu je dala od leta 1896 skupno za 215 milijon^ zlata. WLE HEiQHTS POULTRY & GSTERItJG 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag-, vseh vrst perutnina. Se priporočamo: mm amrn m siuvi Teh: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 TEKMA — Kay Hunter meri čas, ko študentje s Florida univerze v Gainesville, sodelujejo v neobičajni tekmi. Fantje nesejo 1,365 funtov težek voz z dekletom nu prvem sedežu, na stadion. sr — FURNITURE DEALERS Pogrebni zavod: 1053 E. 62nd Street HEnderson 1-2088 Trgovina s pohištvom: 15301 V/aterloo Road KEnmore 1-1235 V ŠOLO POJDEJO — Fantiči, ki so čistili čevlje po ulicah Alzirja, bodo morali skoro v šole, da se nauče kakega pomembnejšega poklica. Alžiriji manjka sposobnih strokovnih moči, zato je vlada ukazala, da morajo mladi fantje nazaj v šole, da se usposobijo za tehnično delo. TATU SO PPJJEL1 — V švedski prestolnici Stockholm je veliko primerov kraje torbic iz ženskih rok v gostem cestnem prometu. Na sliki vidimo policijo, ko je prijela takega tatu in ga spravlja, v avtomobil, da. ga odpelje v ječo. Temu seveda to ni všeč in se brani z vso silo. STARO IN NOVO — V ospredju je skupina egiptskih vojakov z modernim topom, v ozadju pa zidovi starodavnega mesta Maarib v Jemenu. Naser je poslal v Jemen menda okoli 28,000 vojakov, da pomagajo revolucionarni vladi v boju z odstavljenim kraljem Je mena Badarjem, ki ga podpirata Jordanija in Saudska Arabija.