C C. Postale. - lisce oriu mercoledi e venerdi. - 7 uprilc i<)2(>. Posamezna številka 2.5 stotink. Izhaja: vsako sredo zjutraj in petck ziutraj. Stane za cclo leto 15 L > pol lcta 8 » » četrt leta 4 » Zu itwzcmstvo cclo leto lir 40. Na naročila hrez do- poslane naročnine se ne more mo ozirati. Odfiovarni undnik: Poldc Kt'inpcrle. w± ¦¦¦¦T St. 26 V Gorkij v sredo 7\ aprila 1926 Leto IX. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se racunajo po dogovoru in se plačaio v naprel. List izdaia konsorcil »GORIŠKE STRA2E*. Tisk Zadružne tiskarne v Gorki. Riva Piazzuta štev. 18. Upruva in uredništvo: ulica Mameli štev. .5, — (prej Scuole). — Telei. int. štev. 308, Dve resnici - dve dolžnosti. Vsakdanje zivljenje nas uči in nam podpričuje: kdor ni veren, zvest in izvršujoč član dnižine, ki se y.biva okrog skale sv. Petra, ia svo; jemu značaju, svoji osebnosti ni udaril zdravih, životvornih (erne; Ijev. Kremenili, jasni in požrtvovab ni značaji, so v zivljenju po ogrom; ni večini samo oni, ki se drze v v.scm svojem delovanju in udejstvo; vanju vekovitih načel, ki nam jih je dal On, cigar vstajenje smo pmz; novuli te dni. Poglejte našega pri; ivoslega človeka in nasega vazumnU ka in sodite! Če njegova notranjosl ni prezeta do najskritejših globin z y.magoviio besedo od smiii vstaltga Bogazčloveka, smo nasproti njemu več ah manj previdni. Ne verujemo v njegovo iskrenost, dvomimo nad njegovo značajnostjo in naše za; hieve na njegovo požrtvovalnost so Xi'lo obzirne. Drug's resnica: kdor ni zuvtden člun svoje narodne druzine, kdor vidi v svojem malem mirodu samo njegovo revščino in malopomemb; nost, fu gresi in se zoperstavlja sve; iemu nauku božje resnice: spoštuj svojega očeta in svojo mater! Tak clovek je izgubil cut za zdravo do? mučnost in narodno občestvo. On ne pozna velikih zakladov lastne na; rodne zgodovine, ne sliši virov, iz katerih črpa narodna duša krepčila zu nadaljno vstrajnost, ne čuti za; vesti in sreče, ki mora prevevati vsa; kogar, ki vidi svoj narod zdrav in delujoč na solnčnem mestu, na ka; terega nas je postavil Gospod. On postane romar brez -~cest in zvezd, Popotnik brez stainosti in osebnosti. /"/od/ sicer pod tern božjim nebes; kim solncem, ki obseva dobre in sla; be, toda sledov njegovih korakov ne blugoslavlja nihče. Inv.imo zato dve življenjski dob xnosii: Ohraniti moramo svojo neomajno vero v Onega, cigar vstajenje smo Praznovali minule dneve! Nauki, ki nam jih je prinesel, nuj prešinjajo l'se naše delol Tvorijo naj temelj vsemu našemu udejstvovanju in naj ^am bodo obencm zagotovilo ziv; lienja, ki nam ga je dato bozje trp; Ijenje. Obvarovali moramo svojo rwrod; no samobitnost. Zavedamo se, da smo mali in skromni. Tudi nadalje hočemo živeti v svojih malih in pri; V-rostih razmerah. Ne mislimo, da bi zuvladali svetu in prisli v vrsto via* dajočih narodov. Čutimo, da nam ni niogoče reči svetu s prešerno objests nost jo: imamo voditelja, katerega bi nmgel nadomestiti samo kak — Je* 7-us Kristus, kakor je to rekel po po; ročilih listov bivši generalni tajnik fušistovske stranke Farinacci na zborovanju v MiUinu dne 28. mar; ca o svojem predsedniku Mussolini; h'- Vemo vse to in nočemo z visoke; Ua neba khititi zvezd, ki so mogoče določene drugim. Vemo namreč tu; di to, da je klatenje zvezd mogoče dovtipno in vžigajoče, toda navad; no sniesno in neplodno. Zato osta; Uimo mi v trdi, vsakodnevni resnič; nosti s klicem: skrbimo, da vršimo sveti dolžnosti, ki nam ju narekuje božja postava in narodova pravica! Kaj se godi po svetu? Vsi italijanski üospodarski kropli .vo slavili finäncne.itsesti ameriškega dolar* skcjla jerobstva. Predvsem se je obr* nil pogled teh ameriških mogotcev na Angleže, ki skušajo kot pred voj* no Kemee lako zdaj Ameriko preko siti. »Ne boš«, so dejali v Ameriki, »Evropa naj prej plcea kar je dolz'na potem naj se oborcžuje. Mi jim ne bomo vse posojune riiljončke kar tako odpustili, da bi naši dolzniki s teini miljoni enkrat nas še lahko tepli.« Tako so se množili tudi glasovi proti italijansko * amcriškemu do* govoru. Najbolj odločen na? protnik jc znameniti senator Borah in j-a se* naior Smoot. Ta dva uglednn moza lahko katero'reeeta, ki nekaj zaleie. Znana jc tudi tajna družba ku^klux* klan, ki ima za svoj cilj: vse kar ni amcriško, naj Ure ven. Ta strahovita organizacija, ki se za svoje naeelo bori tudi z bodali, požigi in strupom je tudi proti popuseanju. V senatu. Dogovori zastran dolgov, ki sta ga amcriški zakladnik in naš finančni minister podpisala, je moral dobiti še peeat od senata. V Ameriki je precej v veljavi demokratično na* eeJo, da imajo zadnjo in odločilno besedo v važnih reeeh ljudski za? stopniki. Tarn ni tako kot pri nas v Kvropi, da senatorji in poslanci bolj ploskajo ministrskim besedam od* loeujejo pa bolj malo. Pred senat je torej prišel dogovor; senatorji so se oglašali v besedi in skrbno motrili toeko za toeko. Precej jih je zato, naj se pogodba kar takoj sprejme; ni pa malo tudi onih, ki hočcjo, naj posebna komisija še enkrat pregleda pogodbo. Na veliki teden so se vneli v se* natu posebno hudi govori. Senator Reed je zelo hvalil, kako Italija go* spodarsko napreduje in pridnega eloveka, da je treba podpirati in mu pomagati. Dvignili so sc pa zopct drugi, ki so govorili narobe. Tajnik senata je med drugim pre* bral tudi pismo italijanske zveze bo* jevnikov, kjcr odločno ugovarjajo besedam senatorja Recda, čcš da so zavezniki rcšili Italijo pred nemško in avstrijsko poplavo. V pismu so dokazali, da se je Italija sama libra* nila sovraxnega navala. Zavezniki so poslali svoje polke šele potem na italijansko bojišee. Amerikancev je pa komaj bilo za en dober polk. Nato se jc spet dvignil senator Borah in dokazoval s številkami, ki mu jih je dala i'lavna amcriška tr* govska zbornica, da lahko Italija vee pl::ČLi kot je bilo sklcnjeno. Zato naj se brisanjc dolgcv odgodi dokler ne bo poseben odbor še enkrat pre* ueil celega dogovcra. V KobotO f.q šli senatorji na veli? konočne preitnice. Danes ne spet zbeiejo in be Jc razpravo nadaljeva* li. Kakor piše »Corriere della Serac, je upan;e, da se bo v soboto razpra* va koneala in r'a bo zmagala tista struja, ki je Italiji in že sklenjenemu dogovoru naklonjena. Italijanska javnost, kolikor jo še zasleduje politične dogodke," se zdaj ne briga vcč za scniu ke razpnive v Washingtonii. Vso pažnjo so poteg* nili nase ncvi dogodki v f.?-šizmii in notranji politiki. Za velikonoe je Mussolini pripravil take spremembe, ki bodo morda dosedanje politično življenje prcokrenile v drugo smcr, V zunanji politiki. Omenili smo že v kiatki vesti, da je bil generalni tajnik zunanjega mi* nistrstva senator Contarini odpokli* can. Na njegovo mesto pride ko* mendator Bordcnaro, ki je bil do* zdaj poslanik na Dunaiu. S to važno osebno spreme;iabo v zunanjem mi* nistrstvu se bo baje sprcmenila tudi smer delovanja ?.unanjega ministr* stva. Zunanja politika bo zdaj men* da bolj odloeno fašistovska. Senator Contarini je bil sicer mož izrednih političnih sposobnosti, toda iz stare sole. Na tako odloeilno mesto kot je glavno tajništvo v zimanjem minis? trstvu pa spada po rnnenju čistih fa* šistov mož, ki se bo znal prilagoditi Mussolini je vim diplomatskim obli* kam. Glavni tajnik v zunanjem mi* nistrstvu vodi rtamree kot strokov* njiik pravzaprav vse politiene posle z drugimi državami. Contarini ju menda tudi ni ugajal odloeni Musso? linijev nastop zastran Brenner ja. Francoski list »Temps« pravi tudi, da bo odstopil še senator Seialoja, ki zastopa Italijo pri Društvu narodov. Na važna zunanjepolitična mesta bodo prišli torej drugi možjc, ki bo? do bolj prepojeni s pravim fašistov* skim duhom. Nočna seja. Se bolj važnc so pa spremembe v notranji politiki in v fašizmu sa? mem. Za 30. marca je sklical Mussolini sejo vrhovnega fašistovskega sveta, ki je najbolj odloeujoei zbor pri po* litienih zadevaii. Seje že tri mesece ni bilo. Zato sc je pa ta vlekla od šestih zvečer do šestih zjutraj. Med važnimi zadevami je sklenil vrhovni svet tudi spremembo v se* natu. Senatorji bodo dvojne vrste. Polovico jih bo kot dosmrtne sena« torje imenoval kralj, polovieo sena* torjev bodo pa predlagali sindakati in iih bo kralj notrdil za dobo deve? tih let. Sklenili so tudi, da bo odslej sme* la tiskati bankovce le »Banca d' Ita? lia« in ne vee tudi »Banca di Napoli« in »Banca di Sicilia«. Med drugim je prišlo na vrsto vprašanje osemurnega delavnika. Vse predloge je po večini stavil Mussolini sam. Stavil je tudi predlog, naj se vr* hovni svet izreče proti vsem tistim pokrajinskim fasistovskim vodite* ljem, ki hočejo poslanskih volitev v nadi, da dobe poslansko mesto. Sko* raj tri ure je Mussolini govoril o zu* nanji politiki. O tern pa ni prodrla iz sejne sobe nobena bolj natanena be* seda. H koncu je Mussolini poroeal še o stanju stranke. Do 30. marca t. 1. je stela stranka 635.351 članov. Za 270.000 vcč kot lani. Ob 6. uri so sejo koneali. Mussolini se je odpeljal v avtu domov. V predsobi ga je žc ča* kalo vse polno casnikarjev. Mussolini pa jim ni hotel dajati dosti odgovorov. Slckel si je površ* nik in jih samo pol smeje pobaral ali so vso noč prečuli ali so kaj spali. Novo fašistovsko vodstvo. Poglavitna toeka dnevnega reda pri nočni seji je bila sprememba v vrhovnem fasistovskcm vodstvu. Dosedanji glavni tajnik Farinacci je že pri svečanem govoiu v Milanu iz* javil, da je bil to njegcv zadnji go* vov. In res; po kratkem odmoru se jc ob dveh zjutraj dvignil Farinacci in javil vrhovnemu svetu, da odsto* pa on in eel fašistovski direktorij. Mussolini je ostavko sprejel in ta* koj nato predlagal novega tajnika in podtajnikc. Za glavnega tajnika fa* šistovske stranke je postavljen po* slanec Avgust Turati. Mož, ki mu je zaupan fnsizem, je star 38 let. Torej nekaj stare j ši kot Farinacci. Turatti je po poklicu easnikar. V svetovni vojni se je ?elo odlikoval. V fašistovske vrste je vstopil leta 1920 in je kmalu nato vneto organi* ziral v Brešiji fašistovske zveze. Kot poslanec sc jc zclo bavil z gospodar* skimi in socialnimi vprašanji. Novi tajnik ne pripada k Farinaccijcvi struji ki se ogreva za najskrajnejši fašizem. Za fašistovske podtajnike so pa izbrani poslanci Star-ice, Ricci in ko* mendator Melchiori; za glavnega upravnega tajnikaje postavljen Ma* rinelli, ki je bil soobtožcn pri Mat* teottijevi obravnavi. Nova smer? Po vesteh, ki jih dobivajo nekate* ri inozemski listi iz Rima bi se dalo reči, da je prevladala zmerna struja. Turati sam je dal dopisnikom take izjave: »Splošne smcrniee«, piše list »Prager Presse«, strankinc politike bodo ostale iste. Boj proti Avcntinu (opoziciji) je končan. Nepopustlji* vost in skrajnost, ki se je uporablja* la prejšnje mesece proti nasprotnim strankam, ni več glavna točka stran* kincga programa. Neodjenljivi in neizprosni bomo odzdaj v prvi vrsti proti samim sebi.« To so vsekakor lepe in trezne besede. Značilno pa jc, da so se pa prav v tern trenutku pojavili po nckaterih mestih lenaki z napisi »2ivijo Farinacci! Bojevniki vztrajajte.« Če se bo pojavilo v fa* šizmu kako strujarstvo, ie bo že znal Mussolini s krepko roko potlaeiti. Vse te spremembe kažejo, da je le* tošn j a velikanoe važcn mejnik v fa* šizmu in nolitičnem /ivljenju Italije. Materinski jezik. Slomšek nas spet uči: »Med vsemi jeziki mora biti Shvencem najljubši naš muierinski jezik. Bratje in se; stre moje! Slovenec bom Shvencem iz ljubezni materinske govoril nove besede v slovenskem jeziku, kate; rega je tudi sv. Duh dal govoriti aposiolom. Ze pred tisoč leii so naši start očetje brali Sveto pismo v slo; venskem jeziku, so po slovensko v hiši bo/.u prepevali Bngu hvalo. Kdor se tednj tako sfarega jezika sramuje, je podoben trapu, ki s sebe strga lepo, nošteno oblačilo, ki 7uu !>a je dal dober oče, se obleče po tuje in misli, da bo lepši.« Stran 2. »OORISKA STKA2A« DNEVNE VESTI Vstop letnika 1906. v kolonijalne čete. Vojno ministrstvo je odrcdilo, da novinci letnika 1906. opravijo svojo 18 mcsečno redno vojaško službeno dobo v Libiji, kamor lahko pridejo na višji ukaz ali pa po lastni prošnji. Novinci, ki žele službovati pri ko? lonialni-h čctah 24 mesecev, dobc, ko se javijo 100 lir kot predujm na na« grado. Prošnje naj sc čimpreje vlo? že opremljene s potrebnimi listina? mi, ki so mistete na lepakih. Vpoklic pa sc bo izvršil šelc 28. aprihi. Izvoz špargelnov. Mestni tržni nadzornik naznanja, da morajo imcti špargelni za izvoz enotno dolžino od 18 do 25 cm in nc smejo biti meš.mi z drobnimi spar? gelni, takozvano špargino. Za do? mač konsum so lahko pod 18 cm ne smejo pa presegati 25 cm dolžinc. Ta odredba se bode strogo kontroli? rala; našim kmetom pa priporoča? mo, da se tcga držijo in izognejo s tern morebitnim neprilikam. »Rast«. Izšla jc vclikonočna številka. Vc* seli jo moramo biti, saj je dokaz, da v naših mladih rase, da polje vroča kri, da dozoreva .. . Ta številka je res glasilo slovan? skcga katoliškega dijaštva v Italiji. Bratje iz lstre se tudi oglašajo v hrvaščini. Tako je prav, nai ne se? ga naše obzorje le od Breginja do Nabrežine. Čemu je pa urednik si? ccr krasno misel Kererievo v nem? ščini pustil brez prevoda, ie neraz? umljivo. Saj mlajši rod ne bo niti razumel. Še eno napako. Naj mi urednik ne zameri. Vsi članki so prcdolgi. Obseg »Rasti« ie vsled razmer itak majhen; pa tudi bolj živ postane list. Mladi Tonkli kaže pesniški ta? lent. Njegov »Ocean« ie malec ne? razumljiv. Prav dobre so tudi črti« ce Lojzeta Belokranjskcga. »Naša vprašanja« bi si želel bolj brez pridigarskega poučevanja in navajanja. Tu mora privreti na dan nekaj, kar davi mlado dušo in jo tlači k tlom, nastane vprašanje ... »Zdaj klije ...« ne spada sem. Članck »Kako naj berem?« je umesten in dober, le — predolg, ker bi se dalo v manj besedah pove? dati. Domnov članek kaže, kako naj bodo taki članki pisani, da do* bi »Rast« prikupnejšo obliko. V oddelku »Naše gibanje« mora biti več — gibanja, od vseh strani, organizatorični nasveti, pobude, sploh res gibanje. Ocena »Križa na gori« bi morala biti bolj stvarna in ne zgolj našte? vanie. Dobro bi bilo, če bi urednik j ob koncu podal kratek pregled o stanju slovanskega in mednarodne? ga katoliškega dijaštva, da bi vsak naš fant vedel, da je ud velike ar* made, ki se bori za svetlc ideale. Naj bi »Rast« rasla krepko in sočno življenje, naj postane vez primorskega krščansko * socialnega dijaštva! Naj bi pa tudi našla raz? umevanje pri vseh, katcrim je Di? jaška zveza razposlala to številko in priložila — ček! Zahvala. »Mladika« v Gorici se tern po? torn zahvaljuje tvrdki A. Breščak, ki je posodila društvu pohištvo za igro. Srena hvala! Naš goriški rojak iz Zalošč pri Dornbergu gosp. Bo* židar Budin, bivši okrajni tajnik kr. logaškega okrajriega glavstr;vtva, pozneje novinar v Ljubljani, je na ukaz notranjcga ministra pozvan v državno službo tcr imenovan dr* žavnim uradnikom in dodeljcn v slu/bovanjc okrajnemu giavarstvu j na Visokem. Kakor znano je bil gosp. Budin ; predlansko leto zgolj radi svojega odkritega naziranja in političnega delovanja odpuščen iz državne službe. Gosp. Budinu zato tembolj iskreno častitamo, ker mu ie dano popolno zadoščenjc. Slovenski krščanski dnevnik. S prvim aprilom je postal ljub? Ijanski »Slovenec« edini slovenski krščanski dnevnik. Mariborska »Straža«, ki je izhajala vsak teden trikrat je prenehala izhaiati. Od novega leta sem je »Slovenec« kaj dobro in umno urcjcvan list. Pašič v ostavki. Zadnje vesti iz Jugoslaviie pra? vijo, da jc Nikolai Pašic podal ostavko. V prihodnji štcvilki homo bravcem že poročali, da je nasled? njo vlado že sestavil spet Nikolaj Pašič. Roparski napad. Na vcliko soboto ob petih zve? čer so udrli na postaji v Prestrane* ku tolovaji v upravni urad. V pi? sarni so bill štirje žclczniški urad? niki in dva uradnika iz Trsta. Rav? no je blagajnik prešteval svbto de? narja. ko zaslišijo klic: Roke kvi? šku in samokrese naperiene. Urad* niki se vsi v trepetu pokorijo. Med tem pa pograbi cdcn izmed ropar? jcv svoto kakih 240.000 lir. Tolo* vaji so nato trepctajoče uradnike zaklenili in se spustili v beg proti Pivki. Uradniki so začeli vpiti na pomoč. Financarji, ki so le kakih 100 metrov proč so hitro videli bc? žečo petorico roparjev in udrli za njimi. Železniški uradnik Ugo del Fiume se jim je pridružil, a bil je neprcviden. Dva ropar ja, ki sta krila beg pomerita in ga zadencta v srce. Na brcgu Pivke ležcta na tla in začneta po vseh voinih pra* vilih strcljati na zasledovalce. Vna* me se srdito streljanje. Finančni stražniki in miličniki tudi otvorijo ogenj na ona dva roparia; ostali trije so z bogatim plenom že pre* koračili Pivko in izginili v gozdu. V boju se zgrudijo triie stražniki smrtno zadeti. Čez nekai easa se zgrudita v Pivko tudi roparja s prestreljenima glavama. Roparja sta bila strašno oborožena. Imcla pa nista pri sebi nikakih listin; zato ne vejo, kdo so bili roparji. Oblastva so pridno na delu, da pridejp na sled groznim tolova* jem. Ministrstvo je razpisalo viso^ ko nagrado tistemu, ki zasledi še ostnlo trojico roparjev. Politika in moda. Grški diktator Pangalos ic izcial hvalevredno odrcdbo, da ne smejo ženske nositi kratka krilca, sicer jih pograbi policaj. Naravno, da se ni Pangalos s to odredbo prav nič prikupil žcnskemu dclu Grške. Mož pa kandidira zdai za pred; scdnika republike. Žcnske mu ne bodo dale svojih glasov. Pa gre zvita buča Pangalos in prekliče od* redbo zastran kril. Grkinie bodo nosile kratka krila, Pangalos jim pa bo predsednikoval. Dobro poročilo. Na Anglcškem se število neza* poslenih manjša. Zdaj iih je še nekaj čez en milijon. Pri nas pa baje podobno število rase. Usoda. Pariški dnevnik »Croix« pripo? veduje o življenju nekdaniih ruskih plcmenitnikov, ki so jih boljševiki pognali iz domovine. Nekoč so pod carji opravljali imenitne službe, zdaj pa morajo trdo garati za vsak? danji kruh. Eni so šoferii. drugi muzikanti ali kuharji ali pa oprav* jo še nižje posle. Pri vscm tem pa še ne morejo zabiti lepih preteklih dni. Zato si je kakih 20 ruskih vi* sokih begunccv najelo za težke franke krasno opremljene prostore, kjer se shajajo po svoiem napor* nem vsakdanjem poslu, da v poli* tičnih razgovorih o ruski usodi za* bijo nekoliko na svojo bedo. Nemci znajo. V zadnjem časi! so se Neinci začeli močno gibati v Alzaciji, ki je zdaj irancoska. Med ljudi deliio poseb* ne izjave, katere naj posameznik podpiše in pošljc sam naravnost na glavnega tajnika v Društvu naro^ dov. Žbirajo tudi vse dokaze o kri* vicah, ki jih uganjajo francoska cjblastva v Alzaciji in Lorcni. Manj* šinam bo pa tudi današnie Društvo narodov težko pomagalo. Študentovska politika. V Varšavi so študentje priredili velik protestni shod, ker se Nemci branijo priznati Pol j ski pravico do sedeža v glavnem odboru Društva narodov. 15.000 študentov ie kora* kalo mimo nemškega in švedskega poslaništva. Pri tem so na vse grlo vpili: Pfuj! „Naš čolnič". Tri leta krepkega življenja in vztrajnega dela ima že za sabo ta povsod priljubljeni mladinski list. Že četrto leto svari, uči, opominja in zabava naše zavedne fante in vrla dekleta. Podeželskim društvom, ki so včlanjena v »Prosvetni zvezi«, pa I deli praktične nasvete in razna na* ! vodila. ! Doscdanji trije letniki »Čolnič-]« j so bili vp.ebinsko zgolj poučno* ' vzgoini, medtcm ko je letos postal | »Čolnič« pravi družinski list. Krasne i povesti, novele in pesmi najdeš v »Čolnieu«. Seveda posveča glavn^ rnesto šc vedno društvenemu giba* nju — in tako ie tudi prav —, ven* dar jc prctežna vsebina zabavna, zu vahna. S tem da je »Čolnie« začel priob* čevati tudi povesti, se je mnogim zelo prikupil. Vsak, ki ga pozna in ga eita, ga mora vzljubiti s celim sr* cem. Marsikdo se je prejšnja leta iz= govarjal, češ: »»Čolniča« ne naro? čim, ker je posvečen samo društvu in ne prinaša nobene povesti.« Le* tos pa ta izgovor ne velja, ker se le* tošnji »Čolnič« po vsebini in obliki od prejšnjih letnikov popolnoma razlikuje. Želeti bi bilo, da bi se v »Čolniču« začela priobčevati daljša povcst, ki naj bi izhajala celo leto. Dobro bi bilo tudi, da bi »Čolnič« prinesel kako lepo igro. ki bi bila primcrna za vprizarjanje no naših podežcl* skih odrih. Večkrat bi društvo rad'o igralo igro, a ne ve, katera bi bila zato primerna in kje naj jo dobi. Zato bode »Čolnič« mnogim vstre* gel, ako priobči primerno igro. Oni, ki imajo dar pisateljevanja, naj se pokažejo in naj spišejo kaj tudi za »Čolnič«. V prejšnjih letnikih »Čolniča« so izhajali tudi »Pomenki«, ki so marsi? katcremr. društvu mnogo koristili. Predavatelji na drustvenih sestan* kih so v »Pomenkih« dobili obilo primernega gradiva za svoje üovore. Po vseh društvenih večerih so bili »Pomenki« prcdmet obravnavanj. VACLAV BENEŠ - TfcEBfZKY Dve po\?esti Karištejnskega vrana iz češčine prevel dr. Fran Brtiduč. Ko je zagledalo Karlšlejnsko slu* žabništvo modrc suknjiče, ki jih je poznalo že iz pripovedovanja, je zlezlo v najbolj skrite kote v gradv. Nihče ni mislil na obrambo. rFuje vojaštvo je polnilo grajske prostore: dospela je tudi že pehota. Častniki so stopili vkup in se po* svetovali. V nekoliko trenutkih go zabobnali tamborji, zadonele so ko* njeniške trobente, in ko je vojaštvo utihnilo, so razglasili častniki, da ne sme nihče na tem gradu premakniti niti stebelca. Kristina je klečala še vedno pod vislicami, kot da je okrog nje grob? na tišina. Danijel ("itolibsky je stal s sinom in tovariši že na pragu sobe, kjcr sta brleli na dolgi mizi dve napol ugasli sveči, sredi sveč je stal Križani, za mizo pa so sedcli štirje možje v bo? gati obleki; glave so jim visclc vznak, bodisi da so trdo spali ali pa bili mrtvi! Na mizi pred njimi pie? vrnjeni kozarci, okna odprta in na prizidkih so sedeli in gledali v dvo? rani mladi in stari vrani s strašno plupolajočimi oemi. In ko so pristopili bliže k štirim godovnikom, so skoro odškočili od njih. Vsi štirje so imeli oči — iz* kljuvane. Najstarejši med njimi je držal v roki listino, na kateri je bilo zapisano zaslišavanje Bohuše Li?? tenjskega. V dvorano je priletel sta? ri vran, grozcče zakrakal, obletel trikrat mizo ter planil skozi okno ven; dvignil se je nad Karlštejn in z njim vsa vranja jata in po gozdu je nepopisno čudno odmevalo kraka? nje, tako da so stopalc vojaštvu, ki je bilo razpostavljeno na dvorišču, vroče znoine kaplje na čelo pod ši? rokimi klobuki ali čeladami. (Vran je sedaj razprostrl svojc peruti v vso širino, se zagledal na nje in rekel: »Poglcj dobro perje v desni peruti! — Ali vidiš temne ma? dcže? Vse se sveti okoli, da prchaja kar v modro!« Res! — Na desni pe? ruti sc je pokazalo nekoliko made? žev, kakor od rje, in v glavo mi je šinila misel, da sem se stresel. — »Ko že niso več vedeli, da pijejo, ko so že pozabili, da dihajo, sem prile? tel jaz, s temle kljunom — le dobro si ga oglej — ter sem jim vsem iz? kliuval gadje oči, peklensko sodbo pa, ki sem jo bil malo prej odnesel, sem potisnil staremu v roko!«) Potem so sneli Bohu.ša s stebra; Kristina se je vrgla nanj, objela nje? govo glavo, jo pritisnila na svoj obraz, in niso je mogli odtrgati. In ko so ga zadeli na rame, je šla zra? ven njih in mu stiskala mrzlo roko. Zamolklo so zadoneli vojaski bob? ni, žalostno so zapele konjcniške trobente in nad žalostnim pogreb? nim sprcvodom je letela počasi in nizko zopet jata črnih ptičcv kakor oblak ... V Budnjanih so se najprej zaklepali na nekoliko zapahov, ls.nia? lu pa so si upali prct! vrata in potem so sc celo pridružili vojski. Na pokopališču pri sv. Palmaciju je ležal prav na cerkvenem pragu starček. Pred dvema urama so ga ulovili v reki in v kotu pri zidu mu jc pripravljal grobar poslcdnjc le? žišče. Kdo drugi bi mogel to biti kot metlar Žulovcc! In še preden je solnce zašlo, so položili v en grob očeta in sina, utopljenca in povesenca! (»Kako je bilo temle eksulantom, ko so se po tolikih letih takole scšli s starim tovarišcm in ko so polagali sina, ki jim ga je zaupal v obrambo, zra ven njega k vcčnemu počitku, ko se je od obeh poslavljala Kristina — je težko povedati! Ako bi ti sku? šal popisovati te prizore, bi se ti pero uprlo, besede bi se zlivale v nečitljivo mešanico, in sam ne vein, kako bi ti narekoval pod pero. Pu? stiva to! Človeška beda se ni niti za las izpremenila izza tisoč let, člo? veški jok, ki prihaja iz dna duše, še vedno enako prodira skozi usta, samo besede so drugc . .. Groba ni več videti. Toda jaz se dobro spo? min jam na kraj, kjer leži oče s si* nom. Kadar prides zopet v te kraje, ti pokažem.«) Vojaški bobni so bobneli nazaj proti Karlštejnu in glas konjeniških trobent sc je razlegal po okoliskih gričih kakor v prejšnjih časih. »Gospod grof, ali čuješ! Vojaški bobni! — Konjeniške trobente! — Ah, kaj me tako žge v glavi?« Gospod Blasius Sektator se je na? glo dvignil, prebudivši se iz spanja, in se prijel z obema rokama za gla? vo; listina je padla na tla. »Kje smo? — Za Boga, gospod oskrbnik!« »V kakšnem brlogu smo?« »Ropot svedskih bobnov in tresk švedskih trobent!« Vsi štirje so se prebudili; bobna? nje in tresk trobent jih je omamil, da so za hip pozabili, da jih bode in žge v očeh, da imajo tarn le krvave jamice; in kar po spominu so po* tegnili meče. »Izdajstvo! — Švedi!« »OOR1SKA STRA2A« Strrui .--. Škoda, da v »Čolniu« »Pomenki« ne izhajajo vcč radi pičlega prostora. Zato bi bilo primerno, da bi se vsi do sedaj izšli »Pomenki« izdali v skupni knjigi. Ako pa bi g. pisatelj hotel nadaljevati s pisanjem, naj bi se čez lcto izdula druga knjiga »Po* menkov«, ki bi nadaljevala tarn, kjer je prva nehala in bi bila prav* zaprav dopolnilo prve knjige. Tako knjigo bi moralo imeti vsako društ* vo. Kdor bi hotel prcdavati v društ* vu, bi vzel iz knjige »Pomenki« re* cimo sestavek: »Pod farnim zvo* nom, (»ČolničV št. 6. 1925), ga potem razdrobil in ga podal poslušalcem. Potem pa naj jih opozori na ome* njeni sestavek, katerega naj doma vsakdo skrbno prečita in ga dobro premisli in prcstudira. — Naj bi to* rej »Prosvetna zveza« kmalu izdala omenjeno knjigo, ker smo jo krvavo potrebni. Letošnji »Čolničc je lepo okrasil Domen. Naslovna stran bi bila prav lepa, ko bi ne bila tako s trnjem prepletena. Tudi posamezne vinjete so vsc prevee s trnjem obdane. Saj ni, da bi prav povsod morali imeti ta znak trpljenja. Rad bi tudi vedel, zakaj so napisi na vinjetah (n. pi\: »naš dijak«, »naše delo«,) pisani z malo začetno erko, kar jako nepri* jetno dime ... — Drugačc je pa »Čolnič« vsestran* sko prikupljiv in dovršen. Naj bi ga imeli v vsaki slnvenski hiši, ker do* ber časopis je najboljši človekov prijatelj; ravno tako tudi dobra knjiga. Ravno »Čolnič« je za mla* dino najboljši časopis na Goriškem. Priporočam vsem našim fantom in deklcrom. da se naj nanj naročijo pri upiavi »Našega Čolniča« v Go* rici, Via Marneli št. 5 (»Čolnič« sta* ne za celo leto 10 lir. — Plača se lah* ko tudi v obrokih.) J. Š. Kaj je .novega na deželi? L Iz Kronberga. Na belo nedcljo se bo vršila bla= goslovitev obnovljene cerkve sv. | Trojice v Kronbergu. Služba božja j ob 10. in ob 3. popoldne. Prijatclji idiličnega Kronberga *in ljubitelji lepega petja ne bodo zamudili te lepe prilike in drugače siccr tihi Kronberg bo tisti dan kaj živahcn in dobro razpoložcn. Št. Maver pri Gorki. V sredo, dnc 24. marca proti ve* černim uram, nas je obdal dull, ka* kor da bi se kje vnelo kako seno. Sosedje so prestrašeni povpraševali eden drugega, kje da bi se moglo kaj vncti. Hipoma je pa legel nad vas dim, ki ga je podil velik veter z vrha Sabotina. Začelo je prvo goreti pri vrhu sv. Valentina. Ker je veter pihal proti dolini, se pomika ogenj po poboeju proti Vasi in proti Po* klonu. Radi silnega vctra je hipoma zavzel ogenj vclik krog. Vmes se je pa eulo pogosto pokanje patron, ka* kor za časa vojne. Ljudje zbegani niso vedeli kaj početi in kako si po? magati. Kajti bile bi ogrozene tudi hiše, če bi se ogenj približal Vasi. Preostalo jc dvoje ali pustiti, da se ogenj širi ali pa se podati v to veliko nevarnost ogenj gasiti. V travi so šc ostanki vojne. Ravno pri tern delu se je po vojni, ponesrečila ena oseba iz St. Mavra. Pri gašenju sc je radi ognja vnela ročna granata. poeila in ubogega moža razmesarila do smrti. Radi tc velike nesrečc se ljudje šc bolj ogibajo gašenja. Gorelo je noz? no v noe. Lcvo krilo se je samo usta* vilo pri neki parceli. Da se je ustavil tudi na desnem krilu, gre vsa zal.va* la trem bratom iz Vasi, kateri so se ojunačili, šli prostovoljno gasit, in stražili pozno po noči, da se ni ogenj kje na kakem mestu zopet vnel. Ti požari se po vojni vsako leto ponav* ljajo, cclo dvakrat do trikrat na zis mo, scdaj na eni strani Sabotina, se? daj pa na drugi. Letos je ta požar že drugi. Pri tern Št. Maverci trpimo veliko škodo. Ni škoda samo na tra* vi katera pogori. Je še večja škoda na grmovju. Posebno pri mladem. Radi ognja se še bojimo sekati les. Kajti ko zraste grm star eno leto, ga že pride ogenj obiskat. To se potem naprcj ponavlja vsako leto. Ze voj* na nam je Sabotin ogolila. Sedaj pa še ogenj. Ko bi teh požarov ne bilo, bi mi v poletnem easu, ko žanjemo travo v Sabotinu, napravili kope. Tako bi vlaecnjc in nošcnje sena iz Sabotina lahko odnesli na zimski čas, ko imamo vee časa. Mi se vedno povprašujemo, kdo vsako lcto ta ogenj povzroea. Naj* starejši ljudje pomnijo, da je mo* goee pred vojno gorclo enkrat ali dvakrat. Ker pa takrat, ko ni bilo ne? varnosti za gašenje, so že v zaeetku oganj pogasili, ker je šla gasit cela vas. Se celo oblastva iz Gorice so poslala gasilce. Sedaj pa to ni mo* goee. Pred vojno je povzroeitelje požara doletela velika kazen. Ob* lastva so bila takoj na delu. Mi so* dimo, da ti požigi se ne ponavljajo po nesreči, ampak da to povzroea kdo nalaše. Prosimo naša oblastva, da prcprečijo nadaljnja požigan;a, izsledijo storilce in jih kaznujcio. Vaščani Dornberg. Iz raznih krajev prinaša »Gor. Straža« dopise, v katerih se razvidi nove razmere v obeinah, v obein* skill uradih itd. Če so ti odmevi os* tri, jc to sila razmer! Obeinarji se čutijo še vedno svobodne in ko-t taki imajo pravico do hvale in kri* tike. Čitamo o Rihembcrgu, o Ren* čah, o Avčah itd. V »G. S.« z dne 24. marca je bil dopis iz Dornberga; rcsničen sicer, a iz gotovih ozirov mogoče prevec javno povedan. Ker se z doloeenim (!) namenom dolži mene radi tcga dopisa izjavljam, da nisem v nikaki zvezi z njim, še manj pa, da bi ga bil pisal. Smešno se mi zdi, da bi se moral pred prizadetimi braniti, a na sreu so mi ustanove pri katerih delujem — in le radi tch je napcrjena name ost ljudi, ki so sa* mi, vede ali nevede le — orodje tret* jega . . . Ivan Brie. (Op. uredništva: Izjavljamo, da ni g. Ivan Brie v nikaki zvezi z do* pisom iz Dornberga v »Gor. Straži« z dne 24. t. m.) Poljubinj. Krščanska mladina priredi na belo nedeljo spomladansko veselico. Na sporedu je znana Jurčičcva igra »Ti* hotapec«, ki je zmeraj enako lepa in vabljiva, naj se godi v preteklosti ali sedanjosti. Saj nastopajo sami domači obrazi, listi naših planin. Snov je siccr vzeta iz preteklosti, pa v razmerah, kot so, odgovarja po* polnoma duhu današnje dobe. Zato pričakujemo kar naj vee je udeležbe od vseh strani. Nič manj kakor igra sama bo lepa tudi balada Knezov zet, vzeta iz naše narodne pripoved* ke, kako je prišel mrtvi ženin po svojo nevesto. Vinko Vodopivec je pokazal v precej dolgi sklndbi, da zna resnično razumeti ljudsko dušo in zadeti, kar sc dostikrat ne da po* vedati v besedi, vsaj večalimanj v lepem tonu. Pridite! Studeno pri Posto.ini. Solska mladina vprizori v nedeljo 11.1. m. ob 4. uri popoldne v dvorani »Gasilnega doma« nastop z različ* nim sporedom. Med drugim so na sporedu tudi »Škrati« in »Rajanje«. Posamezne tockc izpopolni domaei orkester. — Ker je čisti dobiček na* menjen šoli in je nastop orkestra za našo vas nekaj novega, se nade* jamo, da privabimo z delom vse one, ki jim leži na sreu napredek našega naraščaja. Novaki. Na sv. Jožefa je bil za našo vas pomcnljiv praznik. Praznovali smo blagoslovljenje novega kipa presv. Srca Jezusovega. Več dni so tekmo* vali fantje in dekleta, da se cerkev lepo ovenča. Na praznik pri dopol* danski službi božji je imel domaei g. kurat pomenljiv nagovor. Njegovc besede so globoko segale v sree, da je bilo marsikatero oko solzno ga* notja. Popoldne smo imeli procesi* jo z no vim kipom. Bila je zares zbrana vsa fara. Deklice v belih ob* Ickah so nosile pred kipom svcže šopke, kip pa je nosilo 12 fantov. Vsi so imeli r.veže nageljne na pr* sih. Zelo ganljiv je bil prizor po končani procesiji v cerkvi, ko sta fanta dvignila kip na določeno me* sto, da kraljujc Srce Jezusovo nad nami. Sledilo je še slovesno posve* čenje in slovcsnost je bila zaklju* čena. Ta dan ostanc vsem v vese* lem spomimj. Po koneani .slovesnosti v cerkvi je priredila šolska mladina pod vod* st vom g. ueitelja in gdč. učiteljice igrico »K mamici«. Posamezni pri* zori so bili prav ljubko ganljivi. Splošno je bila igrica dobro podana. Zadovoljni smo bili z našimi malčki na odru. Dekleta M. D., ki so se septembra m. 1. dobro skazale z igro »Dvc ma* tcri«, sc zdaj marljivo pripravljajo za prireditev na velikonoeni ponde* ljck popoldne. Igrala se bo ljudska igra v petih dejanjih — ime zaenkrat zamoleimo — in nekatere manjše točke. Vsi sosedje in nrijatclji naše mladinc so najiskrenejc vabljeni. Idrsko pri Kobaridu. Ker se Je redko oglašamo v casni* kih, bo kakšen mislil, da vlada pri nas najlepši red. Pred vojno smo imeli pošto v vasi. Ko so še s konji vozili posto od rv. Lucije v Kobarid tedaj smo jo dobili že tisti dan, se* daj pa ko je vse bolj moderno in naglo upeljano, dobimo pošto šelc drugi dan. Sedaj imamo poštarja, ki hodi ponjo v Kobarid in jo nosi tudi po drugih vaseh. Na BovSkcm, na Livku in drugod dobijo pošto in eas* nikc že tisti dan ko izidejo, medtem ko mi. ki smo ob glavni cesti in gre posts, liiiino nas, dobimo šelc drugi dan. Sobotno pošto pa, katera pride v Kobarid ob 11. uri dobimo šele v pondcljek ob 10. uri. Ker ob nedcl* jah poštar sploh ponjo nc gre. Na Livku in drugod eitajo ob nedcljah časnike, kateri so izšli tisti dan, mi pa moramo čakati do ponedcljka, da bomo čitali šele tiste, ki so prišli v soboto, kljub tcmu da smo od* daljcni od Kobarida samo 2 km. Koliko krat sc zgodi, da ima kdo do* biti kaj nujnega in mora sam hoditi na pošto, ee noec dobiti šelc v pon* deljek ko jc že lahko prepozno. Ali bi se nc dalo to uredili tako, da bi imeli pošto kakor pred voino, ali pa da bi hodil poštar ponjo v Kobarid še tisti dan ko pride gor in scveda ob nedcljah tudi. Zato pozivljam županstvo, da se pritoži pri poštni upravi in napravi enkrat red. Lokovec. V nedeljo smo imeli pri nas skiop* tično predavanje o Dantejevi »Bo* žanstveni komediji«. Predaval nam je gospod šolski vodja Paljk, ki nas je v nad dveurnem predavanju vpe* ljal v lepoto Dantejcve pesnitve. Solska soba je bila polna odrastlih poslušalcev, ki so z zanimanjem sic* dili zanimivim izvajanjem gosp. uči* telja. Želimo, da bi imeli še veekrat priliko poslušati taka predavanja. Sovodnje . Vas ima okrog stoinpetdeset his. Živi sc pri nas tako kot drugod. Tu dobiš veselo razpoložene ljudi, pa tudi o davkih in »mizeriji« ti zveni po ušesih. Hišc so po večini vse dodelane, razven cerkve, kate* ra se, žalibog nahaja še v medvoj* nem stnju. Upamo, da se bo s po* pravo kmalu začelo. Po snaženju in lcpšanju stanovanj vidiš, da se bli* žajo velikonoeni prazniki. Gosno* dinje že tuhtajo kako in s čim bodo pripravile potice in druga veliko* noena jedila. V Sovodnjah imamo prosvetno izobraževalno društvo, katero goji izobrazbo in se bavi, n. pr. s petjem in telovadbo. Težje pa gre s etivom; raznolas?amo namreč z maloštevilni* mi knjigami. Sedaj pa pogljcmo, ka* ko je s člani in članicami. Pri društ* venih večerih ne vidiš tako močno natlaeenc sobe kot nckdaj. Netoč* j nost članov jc tudi nc. dnevnem re* ! du. Fantje in dekleta, združili smo | se v društvu ne da bomo dusevno \ spp.li, ampak resno delovali. Zatorej hitro na delo! Odstranimo mcglo za* snanosti, obiskujmo rcdno in točno društvenc veeere žrtvuimo se za blagor društva, da pokažemo spo« sobnost naših mladih moči. Član. Brje pri Rihemberku. 25. t. m. je priredila šolska mladi* na dobro uspelo veselico v Kasov* ljah. Poleg dobrih strani je pa pri nas še marsikaj senenega. Nekateri mladiči iz Preserji se obnašajo skrajno surovo. 14. t. m. jc en tak mlečnozobež prišcl v Brje in je s sa* mokresom pretepel po glavi 24 lets nega mladeniea Jožefa Kodriča po domače Mešončkovega tako, da je ta v nczavesti obležal. 21. t. m. so spet prišli vsi oboroženi razgrajat v gostilno pri Bricu. Začeli so mirne goste ven pehati, razbijati posodo in vpiti nad mirnimi ljudmi. 28. t. m. se je isto ponovilo v gostilni Pečen* ko na Kresiji. Oeetjc in matcre, pa* zite vendar na svojc si nove, da ne bodo zašli v podivjano druščino, ki je v sramoto sebi in celi sari. Komen. Ker je bil komenski župan Jožef Žigon pred mesccem uradno od* stavljen, so ostali starešini dne 5. t. m. izvolili za župana g. Josipa Pipana, znanega trtoreica iz Pre* scrij pri Komnu. Ta bo vodil žu* panstvo. doklcr ne dobimo pote* štata. Zakaj je bil bivši župan Žigon odstavljen, ni še znano sta? rešinstvu in občinarjem. Brestovica. Na Veliko noe pop. je tu mirno v Gospodu zaspala g.čna Olga Vodo* pi vee, bivša vieiteljica v Sempolaju, hči r. g. nadueitelja Frana Vodopi* vee. Bila je živahnega znaeaja, na* darjena, z vsemi zelo prijazna. Kljubovala je dolgo smrti. nika* kor pa se je ni bala in ko se je ta pri* bliževala ji je mirno šepetala: »Pri* di! čimprej — tembolje.« Bila je ju* naška žena. N. v m. p. Prizadeti družini izraža cela Bre* stovica globoko so/alje! Ukve na Koroškem. Dne 15. marca je po daljši bo* lezni v Bogu zaspala mati in gospo* dinja Marija Tribuč, stara ravno 40 let. Isti dan, 15. marca 1886. se je svetu rodila in na isti dan jc tudi svetu umrla. Z njo je Marija utrga* la v naši vasi prvo cvetko iz svoje družbe ter. jo presadila v veenost. Dasi silno slaba je rajnica na novc* ga lcta dan zbrala svoje poslednje moči ter šla v cerkev, ker ic hotela biti slovesno skupno ~ z drugimi sprejeta v Marijino družbo. To je bila njena zadnja pot iz hiše. Druž* ba se jc je ob smrti lepo spomnila. Zc drugi dan so skoraj vse članice ženske M. D. pristopile pri sv. ma* ši zanjo k sv. obhajilu. Pogrcba sta sc udelcžili obe družbi, ženska in dekliška z zastavo ter veliko ljudi, domačinov in od drugod. Bil je eden najlepših in najginliivejših pogrebov, kar so jih Ukve videle. Dekleta so ji pred hišo, v cerkvi in ob grobu ginljivo zapcle v slovo. — Draga sestra, spi mirno v Gospodu! Saj nad zvezdami se spet kmalu vi* dimo. — Dne 26. t. m., na sopraz* nik žalostne Matere božje je obhas jala ženska M. D. svoj glavni druž* beni praznik. Kako je elanicam družba res pri sreu sc vidi iz te* ga, da so si za ta dan žc preskrbde družbeno zastavo, ki ie bila na praznik Marijincga oznanenja bla* goslovljena. Draga je siccr, 1.575 L, a jc zato res krasno delo in v veli* ko east eeli družbi. Imena onih bla* gih duš, ki so za zastavo mnogo ' žrtvovale, so zapisana v božii knji* gi in gori jih čaka pohvala in po* vraeilo. Naše žene in matcre se bo«* do pa gotovo še z večjim vcseljem zbirale pod to zastavo Marije se* dem žalosti in sv. matere Monike, da jih bo ta zastava spremila tudi na zadnji poti v grob in iim bo kot znamenje zmage svetila v vecnost. «fr.Vt-, -\ »QORISKA STRA2A« Pozdravi fantov vojakov. Najtoplejše pozdrave pošiljajo slovenski fantje vojaki iz Milana. Želimo veseic vclikcoočnc praznike staršem, bratom, ses.tr am, dekle- torn in fantom, prijateljem in znan? cem in uredništvu »Goriške Stra* že« posebno pa letniku 1906, ki ga komaj pričakujemo. — Furlan Fr., Mančc pri Vipavi; Cerkvenik Ru? dolf, Gradišče pri Divači; Ivan Bratovž. Podraaa; ZeL aFilip, Šmar* je: Mozctič Henrik, Bilje; Rusta Albin, Gradišče; Žerjal Franc, PH- skovica; Košuta Ivan, Križ; Lapa; nja Ivan, Ponikve in vec drugih. * # * Fantje iz Brešijc pri 77. pcšpol« ku pozdravljajo domače in letnik 1906, ki ga željno pričakuiejo. — Frelih Anton, Idrija; Brus Franc, Idrija; Mavri Metod, Gorje pri Cerknem; Melinc Mihael. Dolje pri Tolminu; Božič Jakob, Postoj* na; Bratina Adolf, Štomaž pri .Aj* dovščini. Voščila iz južne Amerike. Pozdrave in voščilo k velikonoč* nim praznikom pošiljamo staršem, dragim bratom, sestram, nekatcri žcnkam, dru.üi zaljubljenim dekle? torn, ter vs::m znancem in priiatc^ ljcm. Obenem naznanjamo tistim, ki imajo namen se izseliti in se na* seliti v Južno Ameriko, da se sedaj ne pobira več zlato na vrhu, kakor ob odkritju Amerike. — Jožef CU goj iz Malih Žabelj; Franc Fikik iz Velikih Zabel j; Franc Valič iz Do. bravclj: Andrei Rust i a iz Dobra* velj; Vincenc Živec iz Vitovlj: Vi« zentin Jožef iz Dornberga: Vizen* tin Anton iz Dornberga; Cotič Jo= žcf iz Dornbertja; Roic Franc iz Dornberga: Pelicon Franc iz Dorn* berga; Cotič Mari ja iz Dornber^a; Franc in Andrej Rijavcc iz Kamenj. Zahvala. Podpisani Josip Lovrenčič iz Mas rij 10, se zi'hvaljujem ci delavnica Valerio & Martini - Udine - Via Cisis 12 POPOLNE NflPRflffE za ŽE9N3EKUH0 na ogenj in na paro, ki se vporabijajo za tropine in za sadje. Zadn ji vzorec, ki nu- di najpnpo'nejsi o- bratin največje jam- stvo. V zaiogi imamo tutli precejalnice za vino in za žganje. pristni, dobite vedno v vsaki množini pri „Zadružni žganjekuhi" v Dornbergu Teed« HHba** (nase.) - Görica ISO VERDI 32 lisa Cents". Po&€>) VEliks zalop eeSheps jJlstns (z znane luvarne RßpnchßPt I Rsymann, vseks- wrstnc blnga Z3 popöcencß fc«kor iMi n]M U;birs mbtow in zEnshEga suHn&, BBayo soiidno! Cene imerne! F. Ž9G9R MSTJIHCESCOJB TRST PRIPOROČA svojo zalogo pristnih istrskih in tirolskih vin ter slivovko, brinjevec, tropinovec in druge likerje. Cena honkurcntna. -^m mr- Bingo pmvrstno. Dar konsumentom izdelka TRI Vsled znižanja cene prvin in novih prihrankov pri izdelovanju, se cena izdelka »TRI« znatno zniža. Od danes napre.j stane zavojček TRI samo L. l'3O v vseh prodajalnah in mirodilnicah. To znižanjc pomeni znaten prihranek v gospo dinjst\ai vseh zvcstih konsumentov izdelka »TRI«. Tudi ne s'lcde na neprimcrljive koristi, ki iih do* naša »TRI« bodisi pri pripravljanju žehte bodisi pri drui^ih neštevilnih uporabah. ie ta izdeiek mno^o cenejši, kakor soda v kristalih. Vsaka dobra ^ospodinja, ki varčuje in hoče imeti svoje pcrilo belo, naj kupi še danes zavojček »TRI«, da se prepriča o nje^ovi dobroti. TRI stone mnlo in donnšfl mnogo.