PoSfnlna plačana v gotovini. BO" Posamezna itev. K 1*60, 1i4» itev. teiftajja raaen rsa«ž«Sj in praznikov w s s k «5 a n efe 10« teti cSepetdne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.C/L, Učiteljska tiskarna. Dopise itankirati in podpisati, sicer se jih ne pri-obči. Rokopise se nc vrača« Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1’50. Uradni razglasi, posiano ter notice isti prostor K 2’—, Pri večjem naročilu popust. M Uubllani, v sred® 17. avgusta 1S21. Leto Gasilo lugoslov. s^cilslno - ©©mokraticn© stranke, Tesefenska sl. 3H2. Naročnina: Po posli ali z dostavljanjem na dom za ceio efo K 288, za pol lete K 144, za četrt leto K 72, ?.d mesec K 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za * a t 60 poštnine proste. Opravaišlvo e v L ubijan!, Frančiškanska ulica > 'pilo! 8k-> sT?n Kralj Peter umrl. Snoči ob 6. uri jc umrl kralj Pe- ! ter Karagjorgjevič. mož burne preteklosti. s katerim je razvoj Srbije jako v tesni zvezi. Peter je potomec deda Črnega Jurja, ki je pričel boj za politično svobodo Srbije izpod turškega jarma. Kralj Peter je bil rojen 29. junija 1S44 v Bclgradu kot sin tedanjega srbskega kneza Aleksandra Kara-Kjorgjeviča. Šolal se je v Belgradu, Ženevi, leta 1861. se je pa preselil v Francijo, kjer sc je bavil s političnimi in gospodarskimi študijami. Leta 1864. je tudi absolviral vojaško šolo. ter vstopil v francosko vojsko. Leta 1870 se je udeležil v tujski legiji nemškofrancoske vojne. Po končani vojni oa je odšel zopet v Švico. y Srbiii so imeli ta čas domače beje; njegov oče Aleksander je moral Prepustiti prestol Obrenovičcm, ki so Karagjorgjeviče izgnali iz Srbije. V tistih letih so se zlasti pritoževali nad Turki Bosanci in Hercegovci. Tedanji knez Peter je skrivaj ušel v bosanski Orehovac. zbral tam vojsko, ki ie kot četaška četa bojevala proti Turkom. Prosil je Obre-noviče za pomoč, a ie ni dobil. Po večletnem bojevanju jc odšel na Dunaj, potem v Pariz in končno se je naselil v Cetinjah, kjer se je oženil. Po smrti svoje žene Jeta 189U. pa se ie zopet preselil v Švico.' V‘ Srbiji so postajale politične n.zmere vedno kritioneje. Politika Obrenovičev Milana in Aleksandra merodajnim politikom srbskim ni ugajala, ker jc nagibala na Dunaj. Zato so umorili leta 1903 kralja Aleksandra in njegovo ženo. Dne 2. junija 1903 pa ie postal srbski princ Peter .in se prese- lil iz Švice v Srbijo. V izgnanstvu je bil 45 let. Razmere med Avstro-Ogrsko so postajale napete Iz gospodarsko političnih vzrokov, ker je podunav-ska monarhija hotela dobiti gospodarski vpliv na Balkanu. To napetost med Srbijo ln Avstro-Ogrsko pa ie zlasti pospešila aneksija Bosne in Hercegovine leta 1908. Srbija je napravila leta 1911 zvezo z Buigarijo in Grčijo ter leta 1912 napadla Turčijo, ki jo je potolkla pri Kumanovem. Tu se je pa izneverila . balkanski zvezi Bulgarija ter napadla Srbe. Bulgari so bili tepeni in so izgubili neka! dežele v bukareškem miru. Leta 1914. je bil umorjen (29. junija'' avstrijski prestolonaslednik in ta dogodek je indirektno Izzval svetovno vojno, ki se ie pričela med Srbijo in Avstro-Ogrsko po znanem neobzirnem ultimat um«. Srbski narod je v tej vojni mnogo trpel, vsa vojska je morala bežati. se umakniti iz dežele ln po sko-ro petletnem bojevanju sc je vrnila. Kralj, ki je v teh dneh kraljeval, je preminul. Peter Karagjorgjevič je preživel burno svoje življenje, ki ga je gnalo v svet in pozneje v domovino. Kct mlad princ je bil radikalen. O njem pripovedujejo, da ie bil republikanec. da je zahajal in se gibal zlasti v ŠvLci v socijalistični družbi, ter da je občeval tudi z Ba-ki.ininojn. S kraljem Petrom je preminula žilava osebnost z bojevitim značajem. ki je bila kakor rojena za mentaliteto srbskega naroda. Protič ali Pasic, kdo hoče? Opozicijonalni listi že dalje časa pripovedujejo o pogajanjih, ki jih ima Protič z Radičem, Narodnim klubom hrvaškim in slovenskimi klerikalci. V Rogaški Slatini je bil Protič in pri njem Radič, potem Trumbič in tudi naši klerikalci so se posvetovali z njim. Na drugi strani pa pišejo demokratski listi, da se vrše med radikalci in demokrati podajanja o delovnem programu, ki Da ne morejo ln ne morejo priti do zaključka. Zna-nien.ia so sumljiva. V sedanji vladi odločujejo radikalci in demokrati. Demokrati so stopili v vlado potem, ko so se odrekli svojemu agrarnemu programu, m vsa politika, vsi ukrepi, ki jih vlada sprejema, gre na rovaš demo- kratov t tem se očita po shodih ln Po časopisju reakcijonarjiost in brutalnost. ki so io povzročili z obzna-no. A o radikalcih, ki so istotako v vladi, ne govori Ju ne piše nihče. Vsa ta politika ie naperjena proti demokratom. Za to smerjo tiči Protič pa tudi Pašič. ki sta demokrate izrabila za obznano. za ustavo in tudi pri agrarnem vprašanju. In sedaj, ko ie vsa ta stvar rešena, ko imate odij. da ste vse to zakrivili, si mislita duševna voditelja radikalne stranke, Protič in Pa^č, bo treba Iskati nove kombinacije za vlado, kombinacijo Da. ki bo služila namenom moč&e radikalne stranke, s tem. da popusti v svojih zahtevah in s teni, da sodeluje v vladi pod vodstvom radikalcev. Pogajanja na obeh straneh nam torei nudijo sliko, o kateri ne moremo danes še nič drugega reči, kakor da je nejasna. Protestni shodi radi dveh odredb ministrstva Saobrseaia. Ministrstvo Saobračaja ie Izdalo dne 27. junija t. 1. odredbo, v smislu katere se ima izplačati uslužbencem zaslužek v dinarjih. Dne 9. julija ie Izdalo ministrstvo Sar-obračaja drugo naredbo, po kateri se regulira draginjska doklada. Obe n-aredbi preveva nesocialen duh, ki povzroča splošno nezadovoljnost in ogorčenje pri poduradniškein bi služabniškem osobju. Odredba glede zenačenja plač v dinarjih ima to hibo, da dobi uradnik v VIII. plačilnem razredu 100 do 300 D več kakor mu Je bila odmerjena plača v kronah, do-čim dobi poduradnlk v Istem razredu 200 D manj, sluga pa 120 D manj kakor je prej dobivaj v kronah. Regulacija, ki gre za tem, da vzame nižjemu, pa daje odvzeto višjemu, Je nepravilna in obsodbe vTedna. Osnovne plače ene in iste kategorije niso povsod enake. D očim dobiva strojevodja v Srbiji začetne plače 1680 D letno, dobiva strojevodja preko Save 1300 D. Po tej odredbi se odpravi tudi stanarina. Dravinjske doklade izgube vsi oni uslužbenci, kj plačujejo letino 300 D direktnega davka; žene uslužbencev, ki zaslužijo mesečno 120 D Ju pa otroci dijak!, ki eventuelno dobivajo S o! sl; o štipendijo meseono 120 D. V petek, 12. t. m. se je vršil shod železničarjev v Ptuju; 13. t. m. v Mariboru, kjer so dali navzoči železničarji duška nezadovoljnosti proti naredbam, ki ogro-žajo socijalni položaj železničarjev. Na obeli shodih Je poročal tajnik Strokovnega društva železničarjev poslanec s. Kopač. Navzoči so obljubili, da bedo vse storili, da si vstvarlio zopet močno stanovsko organizacijo, s katero si bodo uspešno varovali svoje stanovske interese. Končno se ie sprejela soglasno sledeča resolucija: Dne 12. in 13. avgusta v Ptuju in Mariboru zbrani železničarji vseh kategorij protestirajo najodločneje proti neenaki regulaciji plač, kj stopijo potom naredb 27. junija in 9. julija s 1. majem t. 1, v veljavo. Tendenca prve odredbe gre 241 tem, da višji uradniški plačilni razredi izkazujejo po tej naredbl enako, ali pa še celo višjo svoto v dinarjih kakor so Jo prej prejemali v kronah, dočlm dobivajo pod-uradnlki in sluge manjšo svoto v dinarjih kakor so dobivali do tedaj v kronali. Tako n. pr. v osmem činovnem razredu dobe uradniki 100—300 D več; dočhn Je poduradnlk v Istem razredu oškodovan za 200 D; sluga pa za 120 D. Naravnost nerazumljivo Je, da so osnovne plače pri enakih kategorijah neenake. Tako n. Pr. ima strojevodja v Srbiji 1680 D letne začetne plače; dočlm ima prečauski strojevodja 1200 D letno osnovne plače. Odprava stanarine Je v času nove stanovanjske naredbe, katera daje hišnemu gospodarju neomejeno pravico zviševat! stanarino hud udarec za železniško osobje. Druga odredba, ki se tiče dragfcijskili doklad je ozkosrčna, ker odvzema usluž-bencom posestnikom, ki plačujejo letno 300 D direktnega davka draginjsko doklado. Pa tudi žena, ki ima kak postranski zaslužek, ki znaša 120 D; ali pa dijak, ki itna 120 D mesečne štipendije Izgubi draginjsko doklado. Te dve odredbi so značilni za soci-Jalno čustvovanje železniškega ministrstva! In železniških oblastnih direkcij. Zbrani železničarji zahtevajo, da so nemudoma popravi osobju storjena kri-vica in da se službena pragmatika, katero je ministrstvo saobračaja izdelalo, pred’o-žl parlamentarnemu odboru, da bo ta »1-bor popravil v njej se nahajajoče krivice, ki bi jih moralo trpeti železniško osobje. Strokovno društvo železničarjev in parlamentarni socialistični klub se naprosita, da zastavita vse moči, da se službena pragmatika Izroči parlamentu, da ne to osobje postalo žrtev intrig narodnih žutih organizacij. Pomoč ruskemu proletariiatu! Delavci, delavke! Rusijo je zadela velika katastrofa. Glad in kolera gospodarita v velikem delu delu Rusije. Dvajset milijonov ljudi bega po deželi I11 beži v kraje, kjer ni suša uničila vseh dobrin. Pisatelj Maksim Gorkij je izdal oklic sporazumno z rusko sovjetsko vlado za pomoč na vse civilizirane dežele. Pomagati ljudem ob lakoti In kužnili boleznih je človeška dolžnost Pa pomaga svetovni proletariat ruskemu proletarijatu. pa veleva dolžnost proletarske solidarnosti. Smatrali smo vedno veliko zmoto boljševikov v presojanji! ekonomskih tendenc in poltlČnih možnosti povojne dobe kot strašno usodo za soeijalno revolucijo. Storili smo vse. da omilimo neizogibni poraz ponesrečenega bollševlškega eksperimenta ter da dovedemo proletarijat do sopznanja te jisodespolne zgodovinsko napake, ki grozJ z maščevanjem nad vsem mednarodnim proletarijatom. Zato smo pobijali pogreške vladajoče vlade v Rusiji. Toda s proletarijatom Rusije nas še iz časov carizma veže nezlomljiva solidarnost, in naša socilallstična dolžnost ie. da pomagamo temu proletarijatu v stiskj, kolikor ie moremo. Delavstvo v naši državi se si* cer ne nahaja v najboljših razme-rali. toda v največji bedi se nahaja sedaj ruski proletarijat. kateremu moramo priskočiti na pomoč. Obračamo se torej do socialističnega delavstva s pozivom, da sodeluie pri pomožni akciji s pri* spevki. kakor že sodeluje ves or* ganizlrani proletarijat sveta. Akcije naj se udeleži strokovno in politično organizirano delavstvo Slovenije in socijalisti sploh z vso iskreno vnemo v zavesti, da Je solidarnost po* trebna. da ruski proletarijat potre-« bule kruha ln zdravil. V tem PrJ* merit pokažimo z vso odločnostjo, da umevamo skupno usodo in inte* rese mednarodnega proletarijata. Enako kakor organizirano delavstvo drugod hiti na pomoč, moramo storiti tudi ml. Na delo za dobrobit bratskega ruskega proletarijatal V zmislu sklepa izvrševalnega odbora v Celju, dne 14. avg. 1921. V Ljubljani. 16. avgusta 1921. Tajništvo .1SDS in K DZ. — Načel« styo .ISPS. NB. Prispevke v gorenji namen sprejema tajinštvo JSI>S ln KDZ ter uprava »Napreja« v Ljubljani in Jih izkazuje. Zore Viktor t K zadnji mizarski stavki v Ljofoliaiii. Dne 13. julija t. 1. .ie stopilo lesno delavstvo v Ljubljani, ke-r so podjetniki odklonili vsako povišanje plac. v stavko. Stavka je trajala 16 dni. nje razvoj pa je zanimiv tudi za ostalo delavstvo, zato ne bo odveč, če orišemo nje potek in zaključek. Splošno znano dejstvo je. da so bile plače mizarskih in stolarskih pomočnikov ter strojnih delavcev v; Ljubljani dokaj nižje kot plače v, drugih mestih v Sloveniji, da ne go* vorimo o Zagrebu in mestih na ju* gu. Skrajno neugodno na delavstvo je vplivajo tudi to. da so bile plač® v vsaki delavnici drugačne, ter. da ie imel skoraj vsak delavec drugaC* 110 plačo kljub enaki kvalifikaciji. LISTEK. Papini — Magrini: Pravi kristjan. (Dalje.) Toda tistega dopoldneva — ravnokar je odbila ura desetinpol — od-Dre naenkrat sobine vrata dekla, vedoč, da je s tem izvršila strašno de-Janjp — ter naznani svojemu gospo-dar.iu. da stoji pred vratni! gospod, K1 *elj takoj govoriti ž njim. »Takoj? Kdo pa jc? Ga li p> znaš?« »Ne poznam ga in tudi mi ni hote1 povedati svojega imena.« Don AiiReio je bil zelo začuden. Pred vsem. ker ga zjutraj še ni bil ni kdo obiskal. Njegovi maloštevilni prijatelji so itak vedeli, da se po maši takoj zopet vrne v posteljo in da so bile tiste urice namenjene njegovim študijam. Njegovi spokorniki tudi ne bi prišli br mizarskih podjetij ie čutila potrebo, da povabi na pogajanja tudi Industrijsko zvezo v osebi g. ing. Sitk-Ije-ta. Takoj pri prvem pogajanju pa se je pokazalo, da bi bili nekateri mojstri pripravljeni takoj povišati plače, pa so se. ne glede na škodo, ša sedaj 9 K na uro. ki stopnuje po 50 vin. do 12 kron. Boljšim delavcem se plača zviša neomejeno nad 12 K na uro. Uredile so se tudi doklade za delo izven delavnice. Če kritično nremotrimo uspeh mizarjev v tem £>oju. tedaj lahko rečemo, da sicer ni zadovoljiv, a ven- ki jo vsied stavke utrpijo, morali j aar nudi garanciie, da se ie številna ukloniti diktatu Industrijske Zveze, ! neenakost v plačah odpravila. Važna ki ie po g. Šukleju brutalno zastopa- j ie garancija od strani delodajalcev, la stališče, da se plače mizariem da so plače navzgor neomejene, ter pod nobenim pogojem ne smejo zvišati. ker bi sicer vse ostalo delav- se stonnevanie v višje kategorije izvrši sporazumno med delavcem za- sivo zahtevalo višje plače. Z ironič- j upnikom in mojstrom. V koliko bo ta nim posmeškom je g. Šuklje pon- 1 določba ugodno vplivala na delav-darjal kako zadovolinl so stavbin- j stvo, bo pač pokazala praksa. Bolje s ki delavci s plačami, katere je do- \ plačani delavci pri tem gibanju šilečih Industr. Zveza. Naravno je, da ! cer niso prišli povsem na svoi raje to pogaiants vsied sovražnega I čun. A upoštevati je treba, da je m-nastopu g. Sukleja proti delavstvu, ! lo nujno potrebno izenačiti plače, ki ostalo brez uspeha, ker so zastopni ki delavcev stiili na svojem upravičenem stališču. Prav tako tudi drugo in tretje. Pa omajajo simpatijo javnosti, ki ie bila v tem boju na strani delavstva. so gospod ie delodajalci najeli nekoga, da ie v »-Slov. Narodu« napadel skrajno neokusno stavkujoče mizarje, ter skušal dokazovati, kako neupravičena 'e na eni strani ta $U\vV;a. na drugi strani pa javnosti so imele zelo krivičen vpliv. Stavka sama na sebi je bila vzorna, ter ie potekla brez najmanjšega incidenta, kar je za organizacijo gotovo častno. Da ni bilo nekih drugih neprilik, bi se stavka gotovo b'«iie zakliučila. Imamo trdno upanje. da sedaj, ko tudi m! poznamo naše slabe strani, ne bo preveč težko, uravnati našo taktiko tako. da bo zmaga lesnega delavstva pri prihodnjem glbankt lepša. mi je tudi naredba o postopanju z begLuško zemljo v Bosni in Hercegovini, kakor tudi naredba o finančni likvidaciji agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini. Ministrstvo za šume in rudnike je izročilo 20 naredb, med katerimi je tudi naredba o omejevanju državnih gozdov. Te naredbe se razdela odgovarjajočim odsekom zakonodajnega odbora. Po pretresu predlože odseki svoie poročlo plenumu zakonodajnega odbora, ki končno sklepa o na-redbah. Sprejete naredbe in drugi sklepi se potem objavijo v »Službenih Novinah«, s čimer dobe moč zakona. Odbor prične delati vsied odsotnosti večine članov 1. septembra. ♦ Če upoštevamo, da so v raznih odsekih samo člani vladnega bloka, moremo razumeti gornjo hitrost delovanja. To ne bo ue posvetovanj In debat — sai jih med njimi treba ni — edino če bodo muslimani kaj zahtevali. bo malo besed, a končno vendar spreieto. Veselimo se lahko, ko bo »napredovalo« delo kot avtomat. * LDlT. Belgrad, 15. avg. Zakonodajni odsek bo priporočil svojim pododsekom. naj povodom razprave o posameznih naredbah pozovejo strokovne poročevalce posameznih ministrstev, katerih naredbe bodo r-f’ Razcesar Karel Habsburški s« sicer javno ne udeležuje več političnega življenja, pač pa pošilja svoje agente, da rovarijo zajij in mu pridobivajo pristašev. Listi poročajo, da je brat bivše cesarica Sikst Parmski odi e! na Madžarsko, da sc kralj s svojo družino zopet na svoj grad Wildwarth v Kiengauu. Na poti skozi Mo* nakovo mu je del udeležencev slavnosti Priredi! burne ovacije. + Angleški komunisti bodo prvič kandidirali pri volitvah v angleški parlament na licu mesta prouči akcija legitimistov in j 24. t. m. in sicer v okraju Tailly »Da^iy Karlistov. Madžarski klerikalci so seveda j Herald«, glasilo angleške delavske stran- V zvezi s tem posetom. + Italijanski listi pišejo z ozirom na proglas, ki ga Je izdal s. Turati z ozirom na bližnji strankin kongres, da namerava italijanska socialistična straalka na vsak način vstopiti v vlado in sicer ne z ljudsko stranko, temveč v zvezi z levim krilom demokraških socialcev, kar bi skupaj dalo kakih 300 glasov. Turati te vesti demontira in pravi, da socialisti ne žele vsto-piti v vlado, ker bi ne mogli tako hitro tz-premenlK sedanjega gospodarskega položaja v Italiji. — Italijanski nacionalisti so v treh letih, odkar so zasedli naše ozemlje, zaprli 130 slovenskih šol. 13.000 ljudi Je obsojenih, da uživa njihovo kulturo tudi s te strani. + Cehi se nc udeleže medparlamentarne konference, ki se bo vršila v Stockholmu. Isto so sklenila tudi francoski in belgijski, parlamentarci in parlamentarna skupina Malega sporazuma. -I- Češka »Obznana« prepoveduje v prvem paragrafu vse stavke, ki bi bile političnega, nacionalnega ali verskega značaja. Proti temu zkonu so socialisti naj-energlčnejše protestirali, ker so si svestt, da Je naperjen proU delavskim interesom. + Stranka na Češkoslovaškem imaja v sedanjem parlamentu mandatov: češki socialni demokrati 48, nemški socialni de- ke, odločno nastopa zoper to kandidaturo, ki škoduje delavskemu edinstvu. + Novi španski kabinet je sestavil predsednik Maura. Zunanje ministrstvo [8 poverjeno vodstvu Hontoye. Delo zakonodafnega odbora. Odseku izročenih do sedaj 762 zakonskih uredb. LDU. Beigrad. 13. avg. Zakonodajnemu odseku ie bila izročena iz vse« ministrstev na podlagi člena 130. ustave obširna zbirka ^ačasiijh zakonov, naredb pravilnikov in sklepov ministrskega sveta ter drugih aktov iti odlokov z določenim rokom in zakonitim zuačaiern. izdanih v času od 1. decembra 1918 do dneva proglasitve ustave. Finančno ministrstvo je izročilo zakonodajnemu odseku okoli 120 raznih naredb in odlokov z izpre-jnembami in dopolnili anlošne ca- 1 z bivšega ministrstva za prehrano in obnovo ie bilo predloženih 10 naredb. med katerimi se nahaja tudi zakon o pomoči vojnih oškodovancev s pravilnikom za izvrševanje tega zakona. Ministrstvo pravde je predložilo 90 raznih naredb, med katerimi ie tudi sklep ministrskega sveta, s katerim se razširja na vse ozemlje kralicvine veljaynost zakona od 17. V doticncm oododsekii na razpravi. s niokrati 21*, madžarsko nemški socialni de- 1JDU Belgrad. 15. avg. Zakono- ! dajni odsek ie izročil pododseku za notranje stvari in prosveto naredbo o varnostnih ukrepih proti razbojnikom in odmetnikom kot dopolnilo »Obznane«. V tei naredbi so predvidene posebne odredbe proti skrivačem. razbojnikom in odmetnikom. V enem izmed prejšnih načrtov je bilo oredvideno, da se skrivajo in niihove družine internirajo. Ker bi na bila taka odredba na škodo splošnih interesov in tudi Internirancev samih, ie v novem načrtu oredvideno. da se namesto interniranja uvede razseljevanje in grupiranje vasi v svrho uspešnejšega po-biiania razbojništva in izsledovajija odmevnikov. PeJff||R8 ¥*Stl. Včerajšnji »Novi čas« povprašuje skupno z Balkanom: »Ne pripada li DraS-kovic radi svojih vrtin in zaslug celemu narodu in ne samo demokratski stranki? Te vrline in zasluge bi morale biti propagandno sredstvo za državne interese, ne pa agitacijsko sredstvo za demokratsko stranko in njenega volilnega fonda.« — To le zelo čuden tn zasoneten preokret politične smeri krščanskih socijalcev. ki da mnogo misliti. + Zadeva Savič. Slovensko ameriško mokrati (iz Slovaške) 3, socialno demo-kraška levica (centrumaSi) 4, Modraškova skupina (ki se Je Iz socialnodemokražke stranke kot prva odcepila zbog tedanie komunistične struje) 3, komunisti 27, češki agrarcl 41, nemški agrarci 13, češki klerikalci 33, nemški klerikalci 9, češki socialisti (bivši narodni, klofačevci) 26, nemški narodni socialci 5, Kraniafevi narodni demokrati 19, obrtna stranka 6, nemška Na-tionale Partei (Lodgman) 12, Freiheits-partei 2, madžarskonemSIU klerikalci (slo- Proglasitev Baranfske republike. LDU. PečuJ, 16. avg. Narod Srbov. Madžarov in Nemcev iz zasedenega ozemlja Baranje in bajskega trikota, ki se mora po odločitvi en-tente izročiti reakcionarni Madžarski na podlagi pravice do samoodločbe. ie na velikem zborovanju v Pečuiu dne 14. t. m., katerega se je udeležilo okrod 30.000 ljudi, meščanov in delavcev, proglasil baranj-sko srbsko-madžarsko republiko, ki sc je stavila pod protektorat kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev In pod zaščito male entente. Predsednik izvrševalnega odbora republike je pečujski slikar Peter Dobro-vič. Proglasitev republike se je naznanila kraljevski vladi v Belgradu in potem zastopniku ententne misije v Pečuju, angleškemu polkovniku Ciosseta in tadi vrhovnemu svetu v Parizu. Narodi baranjske demokratske republike hočejo z orožjem v roki preprečiti prihod vojske madžarske vjade. Povsod se snujejo narodne brambe. katerim se pridružujejo srbski drbrovoljci iz Baranje, Vojvodine in drugih delov države, V vaseh v Baranji vlada veliko navdušenje. V večjih krajih se prirejajo zborovanja, na katerih se narod ob nenopisnem navdušenju pridružuje proglašeni baranjski republiki, Ta spontani in odločni korak prebi- vaški) 6. - Vsega skupaj je torej 104 valcey Baranje bo vsekakor vplival mandatov, med temi 113 socialističnih, (če m feDraznJtev ozemlia. ne štejemo narodnih socialcev), 14 Je ženskLh poslancev, od katerih sta dve so-cialnodemokražki. • + Monarhistično gibanje na Bavarskem. »Broihelt« poroča te Mmenchena, da se ie vrSila v nedeifo tamkaj slavnost bivših bavarskih deželnih polkov, h kateri KAROLY PREDSEDNIK REPUBLIKE. LDU. Belgrad, 16. avg. Včeraj doooldne ie soreiel ministrski predsednik Pašič v svojem kabinetu Be- so prišli-zastopniki iz vse Bavarske. Do- lo Lindner.ia. I etra Dobioviea Ul dr. poldne se Je vršilo v Mihaelovi cerkvi Sclnvarza. ki SO prosili millistrske-slavnostno bogoslužje, kateremu so pri- ga predsednika, nai dovoli gro U sostvovaii razkralj Ludovik, bivši presto- Karolvju prehod iz Dubrovnika cez lonaslednlk Rupreht tn princ Leopold. Po ( našo državo V Pečuh, kjer je izvo-cerkvenih slovesnostih se le odpeljal raz- 1 jjen za predsednika republike. Brzojavi. POGREB KRALJA PETRA. LDU. Belgrad. IG. avg. Danes ob 17.30 je končal kralj Peter svoje veliko življenje. Ob njegovi smrtni po- avgusta 1915 o postopanju z imovi- j časopisje ie o zadevi jugoslov. kunzula v j stej;. . staj ,)rjnc Jurij. Vse puppl-no podanikov onih držav, ki so sov- Ameriki, Saviča, poročalo to-ie: Newy^r- ^ SQ j,;], or; kralju zdravniki dr. ražniki Srbije, in zakon, s katerim rinske tariie. ki jih bo urvi podod- se jemlje na znan le ter v odobritev sek za finance in trgovino vzel naj r^ij v pretres in rešitev koncem tega meseca. Ministrstvo za trgovino ie poslalo zakonodajnemu odseku v sprejetje okoli 48 naredb in drugih skle- sklep carinsko-gospcdarske konference od 18. aktobra 1915 glede postopanja z i rnovino podanikov držav. ki so sovražniki Srbije. Med njimi se nahaja tudi naredba iz leta .... ........_ 1920. o izpremembah in dopolnitvah pov. med katerimi se lialiaiaio tudi v zakonu o ustroju sodišč. Obstoji kompenzacijske pogodbe s Češko- tudi sklep ministrskega sveta, s ka- slovaško, tnadžarslšo in avstrijsko terim se zatonila veljavnost poglav- republiko. Med njimi se nahaja tudi ia IX. in A. kazenskega zakona kra- naredba o ustanovitvi in ureditvi hevine Srbiie razširi na vse ozem- gc;.P'>darskega sveta z izspopolnitva- lie kraljevine Srbov. Hrvatov in tt;i in dopolnili. Slovencev. Ministrstvo za notranje stvari Iz ministrstva za vero je došlo je predložilo zakonodajnemu odse,- 10 naredb. ku okoli SO naredb, odlokov itd. j Tudi iz vojnega ministrstva je Med njimi se nahaja tudi obznana, došio okoli 30 naredb in sklepov mi- Vladisavljevič. dr. Nikolajevič, dr. Tuačanin la drugi. Takoj, ko so izvedeli. da ie kralj umrl. so došli na dvor ministri z ministrskim predsednikom Pasičem na čelu.^ Telo kralja bo jutri dopoldne položeno v sabomi ccrkvi na mrtvaški oder. kakor tudi najnovejša naredba o varnostnih ukrepih proti hajdukom In etnikom. ki ie bila uveljavljena s sklepom, ministrsikega sveta od 20. julija t. 1. in je znana pod Imenom »Objava«. Ministrstvo za prosveto je isto-tako predložilo svoio naredbo zakonodajnemu odseku v pretres in spre-ietje. Teli naredb in odlokov je okoli 30. Med njimi se nahaja tudi najnovejša naredba o pokojninah vdov In sirot učiteljev, nadabe naredba o prcosnovi navtičnih šol v Dubrovniku in Kotaru v pomorski akademiji. Ministrstvo za socijalno politiko je predalo okoli 90 naredb In sklepov ministrskega sveta. Med njimi se nahaja tudi poslednja naredba o urediiiv zakupov stanovanj, proti kateri je udruženje gostilničarjev vložilo na zakonodajni odsek posebne predstavke. Ministrstvo za narodno zdravje je predložilo okoli 30 naredb. med njimi tudi naredbo za pobijanje na- krljivih -rel na narod ter pristavek o živbenju in delovanju kralju 1 e~ tra. Poleg tega se je sklenilo, da sc Izključi, ker je Baroš pripadel Jugoslaviji; 2. da se na Reki razpišejo volitve za kon-stituanto in sestavi vlada, ki bi Jo Italiia In Jugoslavija priznali; 3. da Italija takol zapusti in Jugoslaviji preda še ne evakuirana ozemlia. t* Bolgarski ministrski svet se Je ba-vil z vprašanjem pomoči Rusiji m ie sklenil, da organizira na Bolgarskem pribežališča za 20.000 gladujočih ruskih otrok, prej mogle vršiti nove občinske volitve. POTRES V ITALIJI. LDU. Rim, 15. (Stefani.) V Eritreji zlasti v Massaiii in v okolic! so čutili močan potres, vsied katerega so bilo štiri osebe ubite, približno 20 pa ranjenih. POMOČ RUSIJI, v LDU. Moskva, 16. (Brezžično.) Dn* 12. t. m. je prispela v Harkov češkoslovaška trgovinska misija. LDU. Moskva, 16. (Brezžično.) Švedska vlada Je sklenila imenovati po-možno komisijo za Rusijo, kateri naj bi načeloval socialistični minister Ensauot. Ste v. 184, £------------ NAPREJ. LDU. Moskva, 16. (Brezžično.) Kakor Javlja oklic pravkar ustanovljenega bislimanskoga pomožnega odbora, umita ta tisoče Tartanov ob Volgi, Bašklrov iu Turkm&uov radi strašne lakote, Smrt grogi še milijonom. 'ČlČERIN O ZUNANJI POLITIKI RUSIJE. LDU Pariz, 15. avg. »Humani-U« objavlja Čičerinovo pismo, v katerem razklada Čičerin zunanjo politiko sovjetske Rusije. Čičerin izjavlja v Pismu, da je bila Rusija vedno pripravljena stopiti z drugimi državami v gosodarske odnoša-je. pa tega ni mogla storiti, ker jo je ovita la.blokada. V pisntu daje nadalje Čičerin različne informacije glede vesti, ki so povzročile, da je favno mnenje inozemstva dobilo o Rusiji čisto napačno sliko. Predvsem dementira vesti o bajno velikih vsotah, katere je baje izdala moskovska vlada za pospeševanje komunistične propagande V inozemstvu. Čičerin poudarja, da se Rusija absolutno ne namerava vmešavati v neodvisnost drugih držav, kakor to trdi Češkoslovaška. Čičerin jamči. da bo imela moskovska vlada, dokler bo v rokah boljševikov, vedno politiko miru pred očmi. Moskovska vlada ni podedovala eks-panzivne politike stare caristične ruske vlade. H koncu pravi Čičerin, da ie apelirala vlada na vse energije. da bi mogla priti lakoti v okom. Sedal stremi samo po tem. kako bi mogla zmanjšati bedo prehivalstva. IRSKA IN ANGLEŠKA. LDU London, 13. avgusta. (Reuter.) Danes dopoldne se je sestal kabinet k j seji, da bi razpravljal o odgovor« Deva- : lere na angleške mirovne predloge. An-I gieška vlada bo poslala svoj odgovor ta | odgovor Devaiere v Dublin Se pred se-I staukam irskega parlamenta. Sestanek ta-j skega parlamenta, za katerega so izvršen« 1 že vse priprave, se vrši prihodnji torek. Vprašanje Irske se presoja na Angleškem povsem pesimistično. Govori se, da smatra Lloyd George odgovor sinfajnovcev skoro za odklonitev mirovnih predlogov. Ta odgovor je izvanredno temen ta nejasen. Govori se, da vztrajajo sinfajnovei pri svojih zahtevah po popolni neodvisnosti za Irsko ta po popolnih jamstvih za integriteto in nevtrallteto svoje države. Zdi se, da je moral Devalera svoje nazore spričo pritiska Irskih ekstremistov nekoliko izpremenitl. DEMONSTRACIJE BREZPOSELNIH NA ANGLEŠKEM. LDU. Berita, 15. (Wolff.) »Berliner Tageblatt« poroča iz Londona: V Shofflel-du ja prišlo pri demonstracijah brezposelnih do nemirov. Množica, broječa kakih 8000 oseb, je poizkusila vdreti v mestno liišo, pa Jo Je razpršila policija. POŽAR NA ORIJENTU. LDU Angora, 13. avgusta. (Havas.) Uradno poročilo trdi, da so poizkušali Grki v odseku Kodža-Ili napredovati v smeri vzhodno od Izmika. Turške čete so jih zavrnile. Grški napad na turške čete v novih postojankah pri Koepr! Hissarju je bil krvavo odbit. LDU Angora, 13. avgusta. (Havas.) Narodna skupščina je prejela od Mustafe Koma! paše, ki se v tem času nahaja na fronti, brzojavko, v kateri naznanja paša: Sovražnik se je vkopal pred Eskl Šehir-jern. Vojaški položaj Je za Turke izvrsten. Nikakega povoda nimamo za bojazen. Dnevna kronike. Pomoč Rusiji! Na Drvi strani objavljamo oklic, v katerem vabimo socijali stično organizirano delavstvo. da tudi ono stori svo.io dolžnost za topeči ruski proletairiiat. Kakor se ie zavzelo delavstvo po vseh drugih deželah za akcijo pomoči, tako nai stori tudi jugoslovanski proletarijaf svojo solidarnostno dolžnost. V Rusiji razsaja triad in kužne bolezni. Cele pokrajine umirajo. prebivalstvo beži v mesta in industrijske kraje. tako. da tam tudi Postaja beda večja in večia. Darujmo torej za bedne ruske brate! Vsem Primorcem! Opcijski rok za Jugoslovansko državljanstvo je podaljšan. Natančnejši podatki se še priobčijo. Narodni poslanci In banke. Belgra1-sba »Pravda« povprašuje verifikacijski odsek zakonodajne skupščine, če Je opazil v nov in ah izlšli oglas Zomaljske bunke, na katerem sta podpisana dva narodna poslanca: Aca Stanojevič kot predsednik upravnega odbora in Nastis Petrovič kot predsednik upravnega odbora. Po zakonu mora ta dva mandata verifikacijski odsek razveljaviti. Pravilnik za kmetijsko šole. Po novem pravilniku za kmetijske šole, ki ga je izdelalo ministrstvo za poljedelstvo ta vede, Jo število kmetijskih šol, ki naj bi se v državj otvoriie, neomejeno. Dovoljenja za »tvoritev takih šol se bodo dajala tudi Zasubtrikom, ki bodo dobivali tudi državno subvencijo. tlajdi! . . . Zelo dobro razsvetljuje razmerje delodajalca do delavca sledeči nečloveški dogodek: Krojaški pomočnik, rodom Ceh, pri podjetju g. Klimaneka v Selo:iburgovi ulici je zbolel za grižo. G. KUmanak ga pa je, namesto da bi ga po-dal v bolnico, nagnal na prosto na travo na dvorišču, kjer je revež v dežju moral ležati v nedeljo in poneljek zavit v dako, tako da je bil ves premočen. Toda omenimo naj tudi, da ga je pustil tudi brez hrane. Nagnal ga je I>0 svoi, sta_ A navadi: »Hajdi, hajdi!« Na stvar opozarjamo zdravstveno oblast ta tudi bolniško blagajno, saj itak mora vsak delodajalec priglasiti vsako delavno moč tu .laj poskrbe za nesrečneža, da pride tak bolnik v bolnico. To je potrebno tudi z ozirom «a druge stranke, ki stanujejo v isti hiši ta katerih ni malo. m Znani ftemškl luilifarder Hugon ^innes. magnat v kovinskih industrijah, si je, kakor noroča bekraiska *Pr*vda«. zasigural tudi že v Slovenili v »Kranjski industrijski družbi« ^evladnjoč uoliv. Stinnes je. kakor ■e Italijanom odkupil tudi Albine Montan Oesellschaft v Nemški I Avstriji. Cen« nov edini v Zagrebu. Odbor ' za določevanje cen v ZavreE , ' OČ.I eovedm, te-le cene: nrednil del I. vrste 26 K, prednji del II. vrste 16 K. zadnji del I. vrste 30 K, II. vr- j ste 20 K s privago, ki ne sme biti ' večja od 20%. I »Slovenska Dijaška Zadruga v Pra- ' KI« obvešča svoje člane, da naj ne zane- , taarjajo nabiralne ta prireditvene akcije, emvoč ji posvetijo tem večjo pozornost, r nl Kotovo, do katerega, termina hi v : kateri visoiinl bodo prošnje rešene. — I Počitniški odbor. * Umrl je v ponedeljek, dne 15. t. m. v bolnišnici v Ljubljani abiturijent g. Jože I Piber, zastopnik mlajše revolucionarne i struje v literaturi in umetnosti N. v m. p.l Strojna šola vojna mornarice. Meseca i septembra 1921 bo sprejetih 110 gojencev j v strojno šolo vojne mornarice. Pogoji so: starost 17—20 let, 4 razredi ljudske šoie, znanje kovaške, ključavničarske ali slične j obrti. Prošnje ie do 15. septembra 1921 predložiti komandantu strojne šole vojne mornarice v Gjonoviču, pošta Zelenika, Boka Kotorska. Več Je razvidno v razglasu v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. Učni tečaj za babice. Na šoli za babice v Ljubljani se začne dne 3. novembra lv.il. učni tečaj za babice s sloverasktat učn.m Jezikom. Tečaj bo trajal do dne 3o. junija 19”., t. J. osem mesecev. V ta tečaj -e sprejemajo ženske, ki še niso pre-k ra čile 4u. leta svoje starosti ta ki so. ako so 'e.moniožene, dovršile 24. leto :er so učn :ga tazika zmožne v besedi in Pisavi. Pouk je brezplačen. Vse prosilke mu. raio vložki rumeno prošnjo za sprejem v , babiSko šo.o Pri Pristojnem okrajnem gia-! vautvu, oz-i ma mestnem magistratu, uo 1 dne 10. oktobra ,‘921. Prošnji naj priloe krs nj m r ustn' iist, eventualno poročni list, zi,, če sc vd.ve, unrtni list svojcu itkužj, Jal c o1' astveno potrjeno nravstveno /pričevale, potem izpričevalo uradnega zdravnika pristojnega političnega oa-lastva, da so zdrave m telosno ta duševno sposobne za uk, potem izpričevalo, da Imajo cepliene koze ali da so jim bile koze Iznova cepljene, izpričevalo o šolski Izo. brazbl In, če so ubožne, tudi zakon.ti ufcožrai list. Dne 3. novembra 1921. ob Parnih se morajo prosilke osebno javiti pn profesorju habiške šole (porodniški oda»-le£k splošne javne bolnice v Ljubljani), kjer najprej opravijo predpisani sprejemni izpit. Vse učenke morajo ves čas bivat) * internatu. Učenke, ki so ubožne in potrebne, se sprejmejo v Internat brezplačno, premožnejše pa morajo plačevati hratto v internatu. Vpeljava permanentne službe pri osebnih blagajnah južne železnice. Da se pred odhodi vlakov naval potnikov pri osebnih blagajnah na južnem kolodvoru v Ljubljani glavni kolodvor, Mariboru glav. kol. ta Zagreb J. k. kolikor mogoče omili. Je Južna železnica odredila, da je do na-daljnega ena izmod osebnih blagajn od 7. 0 lrre vedno odprta. Občinstvo si vs ed tega lahko kupi vozne karte naprej za vse vlake, ki odhajajo do 24. ure dotič-nesa dne, razven za dunajsko D brzovla-ke št. 4 ta 508. Natečaj! za mesta taspcktorJev hl k0. mjsarjev pri Inšpekcijah rada (obrtniških nadzornlštvih) priobčen v štev. 78, 79 in 80 Uradnega lista, letnik 1921, so podaljša do 31. avgusta t. 1. — Kompetenti se opozarjajo, da lahko zaprosijo tudi za mesta razpisana za druge pokrajine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. S potrebnimi dokumenti opremljene prošnje jo poslati na pokrajinsko upravo za Slovenijo, odelek za socialno skrbstvo. Zborovanje blagajničulli zdravnikov Slovenije. Ob priliki III. jugoslov. lekar-skega kongresa v Ljubljani se vr* iv po- tok, dne 9. septembra ob 9. dopoldne v mal! dvorani Narodnega doma zborovanje blagajničnih zdravnikov z naslednjim dnevnim rodom: 1. O bodočih nalogah socialnega zavarovanja. Poroča dr. Bleitvels. 2. Stanovska vprašanja. 3. Slučajnosti. Kolegi — gostje dobrodošli! Krog 20 črnogorskih roparjev je bežalo v Italijo, »ker jim v Jugoslaviji ni obstanka ta jkn seljaki nočejo več pomagati ter jih kriti«. V Italiji so te ljudi, ki se izdajajo za Nikitove pristaše, z odprtimi rokami sprejeli. Blagor jim! V toplicah Dobrna pri Celju se znižajo cene z dnem 21. avgustom. Pri sobah znaša poust 25—50%, (sobe od 10 K naprej), zdraviliška taksa se določa na 80 K za en mesec, cene kopeljim se znižajo za približno 30%. Kulturni vestnik. Umetnostna razstava bratov Kralj je bila otvorjena 14. t. m. Iz obilnega poseta razstave se vidi, da je našla moderna umetnost ugodna tla ta razumevanja občinstva. IJManskega »Zvona« 8. štev. ie izšla s sledečo vsebino: Dr. Iv. Prijatelj* Duševni profili naših pre-poroditeljev. — Milan Pugelj: Uboga deklica. — AL Gradnik: O zlata zemlja. — Prof. dr. R. Nahtigal: Matija Murko (Konec). — Iv. Albrecht: Tri Koroške III. — A. Vodnik: Zapri oči mehko, mehko mi. — A. O. Lastovka. — Mirko Pretnar: Vrnitev. — Milan Fabjančič: Ječe. — Stano Kosovel: Ne govorite! — Književna poročila. — Kronika: A. Lajovic: Opera. — Nove knjijare. — »Ljubljanski Zvon« se naroča pri Tiskovni zadrugi v Sodni ulici 6. Gospodarski opis SlovenUe. Pod tem naslovom ie priobčil »Trgovski Ust« važen članek, ki poziva na delo za gospodarski opis Slovenije In predočuje veliko potrebo enotne poučne. Informativne ta znanstveno knjige v tem smislu. Poziva vlado, da se za to zanima. V vseh državah in civiliziranih narodih imamo gospodarsko literaturo zelo razvito, v Jugoslaviji pa se ta literatura Izgublja v posameznih gospodarskih člankih In člančičih po časopisju In revijah. — Tudi ml pripisujemo vsoj tej stvari veiBco važnost ta neodložljivo potrebo. Gospodarstvo. — Proti spekulacijam z denarjem. Da bi se preprečila brezvestna Spekulacija z efektivnim zlatim denarjem, radi katere le zlat denar zadnje mesece znatno poskočil v vrednosti na domačih trgih ta s čimer se izziva padanje vrednost! kronsko - dinarskih novčanic ter tako povzroča tu JI vedna večja draginja živil, je finančni minister na podlagi naredbe o pobijanju draginje živil in brezvestne špekulacije od 12. t. m. izdal odredbo, da morajo od dneva obiavljenta gorenje naredbe v »Službenih Novinah« vse banke ta menjalnice, kakor tudi druge osebe, ki se bavijo s kupovanjem ta prodajo valut na ozemlju naše države, voditi knjige, potrjene od pristojnega sodišča, v katerih mora biti of-sano: 1. Ime ta priimek ter kraj stanovanja osebe, od katere je bila kupljena ali kateri je bila prodana, bodisi tudi najmanjša količina efektivnega zlata ali zlatega denarja. 2. Kurz, po katerem je bila prodana, ozir. kupljena vsaka količina efektivnega zlata ali zlatega denarja. 3. AH ie bil sklep izvršen na borzi ta katerega dne, ati ne. 4. Bankam, bančnim in menjalnim trgovinam, kakor tudi vsem drugim osebam, ki se bavijo s kupovanjem ta prodajo efektivnega zlata ta zlatega denarja, je prepovedano prodajanje Istega tujhn državljanom. 5. Vsak kupec efektivnega zLata ta zlatega denarja je dolžan, da na zahtevo organa finančnega ministrstva dokaže, za kaj je uporabil kupljeno zlato .n zlati denar, ako pa. tega ni storil, potem mora pokazati količino kupljenega zlata, ki ga mora imeti v svoji posesti. Vsako nasprotno postopanje se bo najstrožje kaznovalo s konfiskacijo efektivnem zlata in zlatega novca, kakor tudi z denarno globo do 200.000 dinarjev v zmislu členov za 14 ta 19 naredbo o Pobijanju draginje živil in brezvestne špekulacije. Organi generalnega Inšpektorata finančnega ministrstva In finančnih delegacij, ki bodo v to svrho imenovani od finančnega ministrstva, so pooblaščeni, da vrše nadzorstvo nad vsemi bankami, kakor tudi bančnimi in menjalnimi trgovinami ter posameznimi osebami, ki se bavijo s kupovanjem in prodajo efektivnega zlata in zlatega denarja. Radi kontrole, ali se izvršuje zgoraj navedena naredba finančnega ministrstva. — Zaščita Industrijske svojine na Ljubljanskem velikem semnju. Minister za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 7. avgusta 1921, Pr. br. 1113 odredil, da sc prizna za predmete industrijske svojine, fzložcn« na Ljubljanskem velikem semnju v času od 3,—12. septembra 1921 pravo prvenstva v smislu paragrafa 60. uredbe o zaščiti Industrijske svojine In paragrafov 94 do 99 izvršilne naredbe k temu zakonu. S to odločitvijo ministra za trgovino ta industrijo le Ljubljanski veliki semenj priznan kot oficijelna razstava, do-čim ima za razstavljalce ta odločitev svoj velik pomeu v tem, da jim je zasigurana za njihove Izume prvenstvena pravica no glede na to, da so Izumi javno razstavljeni ta vsakomur na vpogled. — Naš državni dolg znaša 3„456.000.0u0 frankov, 40,000.000 dolarjev, 327,000.000 predvojnih avstrijskih kron, 1 „036.000.000 naših kron hi 639,000.000 dinarjev. — Novi bankovci po 10 ta 20 dinarjev, ki jih Je Narodna banka naročila v Ameriki, bodo kmalu gotovi, —■ Popis živine. Ministrski svet Je odločil, da se Ima izvršiti popis vse živine v celj državi, potem pa se bo dovolil izvoz živine, ker grozi vsled suše silno pomanj kanje živinske krme. — Uvozna prepoved za litograilrane mapne odtlske v Sloveniji je razglašena v »Uradnem listu Št 94. Po njej bodo vse koplje, ki bi se poizkušale po prepovedi uvažatlv Slovenijo, po carinskih In policijskih organih zaplenjene ter oddane delegaciji ministrstva financ, da jih shrani v katastralnem mapnem arhivu. Prepoved velja, dokler jo finančni minister ne ukine — Angleška trgovina neprestano pada. V tem ko je v prvih sedmih mesecih t. 1. angleški izvoz znašal 412 milijonov funtov, uvoz pa 652 miHjonov, je lanski Izvoz znašal 774 milijonov ta uvoz 1195 milijonov funtov. — Angleška trgovinska misija, ki ji jo namera, da pripravi tla za trgovinsko zvezo med Rusijo In Angleško, je dospeta v Moskvo. = Žetev v Italiji. Statistični urad poljedelskega ministrstva je objavil prve podatke o letošnji italijanski žetvi. Žetev je baje prekoračila 51 milijonov stotov, kar pomenja za 14 milijonov večjo žetev od lani. — Vzroki padanja avstrijske krone lože v prvi vrsti v nepretrganem tiskanju uovih banknot. Tedensko poročilo avstro-ogrske banke z dne 23. julija izlcazuje 51 milijard 183,027.987 K, ki se nahajajo v prometu. V teku enega tedna (od 16. do 23. julija) se je promet novčanic v Avstriji zvišal za 747.765.333 K. Lokomotive za Romunijo. Romunsko ministrstvo za promet je v Skodovih tvomicah v Plzni naročilo nadaljnjih sto lokomotiv. —* Kako bo Rusija prenovila svojo gospodarsko politiko? »Rosta«, poluradni sovjetski dopisni urad, odgovarja: Sovjetska vlada objavi odlok, da si morejo državni obrati nabaviti kurivo in surovine potom proste trgovine, če jih država ne bo mogla s tem preskrbeti. Potrebne svo-te denarja se obratom nakažejo po statističnih ugotovitvah njih potreb. Obrati dobe pravico, da del svojih proizvodov prodado v prosti trgovini ali jih Izmenjalo za predmete, ki jih rabijo, da se omeji korupcijsko gospodarstvo obratnih vodstev, bodo tudi ta kakor delavci dobivali del proizvodov. Delavski šport v Ljubljani. Zadnje čase opazujemo razveseljiv poiav lepega napredovanja delavskega športa. Osobito za nogomet ie mnogo zanimanja. Nogometni klubi »Svobode« obstojajo že v Ljubfhni. na Viču, v Mostah, v Mariboru in Celju. Priprave se vrše še za nadaljno ustanovitev novih klubov. in sicer v Sfškl itd. Klubi se imajo boriti z velikimi težlcočaml, osobito finančno vprašanje dela mnogo preglavic. Dosedai se je posamezni m klubom posrečilo obdržati se z lastnimi sredstvi nad vodo. vendar iim bo moralo delavstvo priskočiti, na pomoč, da ti mladi junaki ne opešalo. Če mladina ne bo okrasila naših vrst in ne bo dala gibanju mladeniške živahnosti, Še dolgo tie bomo imeli tega, kat po-trebidemo. Zadnie čase ooazuiemo napor športnega kluba v Mostah, ki se z neprimerno energijo bori za svoi obstanek In napredek. Denarna bremena skuša premagati na ta način, da prireja veselice in zabavne večere. Veselice, katere .ie ta športni odsek dosedaj priredil, so se odlikovale s svojim dostojnim potekom in uprav braisko zabavo. Škoda le. da delavstvo tem prireditvam ne posveča več i>ozr>rno?ti. Tudi na Dolin športa omenjeni klub prav lepo napreduje. Dasiravno ustanov- i ljen šele letos, se udeležuje že vseh športnih prireditev. Ob priliki 10-Ietnice »Ilirije« je klub nastopil pri lahko atletični tekmi. Dasiravno obstoja v Ljubljani več kot 8 raznih klubov, sta tekmovala iz Ljubljane samo dva. to je »Ilirija« In »Svoboda« Moste ter »Hašk« iz Zagreba Zakaj se drugi klubi teh tekem niso udeležili, nam 11I znano, naj-bižc ie t.v i kriva komodnost in zaspanost članstva in deloma or-ganizatorična nezmožnost vodstva. Mlademu športnemu klubu »Svoboda« Moste ie treba na vsak način pomagati, da premaga težkoče. s katerimi se ima boritL Clanl kluba, 50 po številu, so sami delavci, po-naiveč železničarji in koviparjl. Klub Ima v načrtu nakup lastnega travnika, katerega hoče pregraditi ter napraviti tako prvovrstno vež-baiišče. Ce se mu to posreči, bo njegov razvoj zasfguran In bo v doglednem času predstavnik in prvo-boritell v delavskem športu. Da sl zagotovi jjenarnih sredstev, katera potrebuje, namerava prirediti 28. t. m. večjo prireditev v hotelu »Tivoli«. Komur je kai na tem., da postavi delavska mladina krono de-lavsemu gibanju, naj to prireditev podpira. Iz strank®. Hrastnik. V nedeljo, dne 21. t. m. se bo vršil Javen shod ob 3. url. popoldan v j dvorani konsumnega društva rudarjev v Hrastniku. Dnevni red: Poročilo o delu socialističnega kluba v ustav o tvorni ckuoščitM in nasprotne stranke. Poroča poslanec sodrng J. Kopač. Vabi se tudi nasprotne stranke. SodrugI, Vaša dolžnost je, da se shoda udeležite. Sodruze Iz Trbovelj, ki so bil! navzoči na shodu ministra g. dr. Kukovca, dn« 12. t. m. se naproša, da naj takoj natančno podajo v »Napreju«, v kaki zvezi ta zml- slu je gospod minister dr. Kukovce hvalil socijalne demokrate. Da je razjasnitev nujna radi obrekovanja naše stranke od strani narodnih socljalcev ta komunistov, je jasno, kajti v nedeljo 14, t m. sta v Hrastniku poslanec Brandner ta komunist Jagodič napadala in cbrcloovaia našo stranko, češ, poglejte delavci, vlada hvali socijalne demokrate in to da veliko misliti. Ker ni bil nihče od naše stranke iz Hrastnika, na shodu v Trbovljah, se nl moglo proti tem obrekovanjem nasloniti. Izvirno poročilo o shodu v Hrastniku sledi. \Valterpolo tekma med JSK Viktorija Iz Sušaika in S. U. Bombonom se vrši danes 17. t m. ob pol 6. uri zvečer na Ljubljanici ta ne kot preje objavljeno v Kolezi-jl. Watierrw>Io moštvi sta Izborno trenirani to moštvo Iz Sombora je svetovno znano ter Ima nad 9 let trenaže. Zanimiv® vmesne točke kot plavanje ta skoki bodo Izpolnile program, ki bo v svoji pestrosti ta obsežnosti nudil prvovrsten športni užitek. Pa STOfM, Zakoni v Franclji Po revoluciji. Po zadnji francoski revoluciji Izdani zakoni v Franciji so doscali zelo visoko število. Po Izdani Statistiki je dobila Francija po revoluciji vsega skupaj 250.000 zakonov in naredb. Prvo cesarstvo jih je Izd.do 10.500, burbonska restavracija jih Je Izdala 35.000, dru-. a republika je sprejeta 37.000, a izdala 12.000; drugo carstvo :e sprejelo in izdalo 45.000 zakonov ta rta-redb. Ali rekord jo dosegla sedanja tretja republika, ki Je Izdelala 100.000 zakonov. Ce prištejemo k temu številu še v tem razdobju izdane naredbe, se dobi gori navedeno število. Poročilo o dohodkli la Izdatkih odbora za podpiranje svojcev žrtev na Zaloški cesti V Ljubljani 24. 4. 1920. Dohodki: Prodal; so spominskih listov ss.: Kranjc Franc, Štore pri Celju 304 K; Tomc Jošti"), Kočevje 780 K; rudarji v Kočevju darovali 20') K; Pekle Ignacij, Vrhnika 490 K; usnjarji v Ptuju 400 K; Tekavc Ivan, Medvo-ie 232 K; Tratar Franc, 52 K; Poteš S, Store 172 K; Podpečan, Ljubno 100 K; Pile/. Franc, Račje 66 K; Kraj. pol. organizacija JSDS v Celju 617 K: 02imc Leopold, Mežica 303.40 K; Petje Ivan, Lit*]a 82 K; Rošil M., Radeče 217 K; Hrastar Fr., Mojstrana 112 K; Konsuni Črna I. 902 K; Bteleer L., Murska Sobota 258 K; S, Kru-šič, Laško 224 K; Ule Anton, Zagorje 156 K; Tratnik Avgust, Trbovlje 400 K; Kon-sum, Prevalje 600 K; WIndischrmnn, Kamnik 233.60 Honigsmann, Ptuj 368 K; Pan-diž, Polzela 4.40; Kraj. pol. org. JSDS Zabukovca 146 K; Korošec, Liboje 324 K; Gros Rudolf, Mislinje 220 K; Schrott, Le-še 146 K; Bajt, Šoštanj 600 K; Hervol, Zidani most 380 K; Sitar, Rogaška Slatina 230 K; Cerk, Ruše 120 K; Kraj. pol. org. JSDS Guštanj 60 K; Kogoj Rok, Tržič SO K; Baraga, Brežice 390 K; Komavll, Str-nišče 120 K; Kovinarji, Dobrava 316 K; Eržen Viktor, Maribor 1452 K; Marčič, Je- senice 268 K; obresti od vloženega denarja 33.60 K; sodrugi v Ljubljani hi okoli:i 4008 K; skupaj 16.138 K. Stroški: Blagajniški zvezek in razpošiljata! zve-zek 10 K; naiku-p 45 spremnic Jn poštnina za 45 paketov 414 K; za venec na grob žrtvam 24. 4. 1921. ob obletnici 1000 K; nakup 48 dopisnic za urgenco obračunov 48K; tiskarn! J. Blasnikovih naslednikov za natisk 25.000 spominskih listov 2024 K; uničeni bankovci, poslani od sodruga Pote Ja, Štore 30 K; uničeni bankovci poslan! od krajevne politične organizacije JSDS v Celju 103 K; sodrugu Kranjcu, Štore, po-VTačilo stroškov za poštnino 28 K; pod- por«. Josip Goreue 2000 K; podpora A. Pangcrc 2000 K; podpora C. Černe 2000 K; podpora M. Sterle 500 K; podpora I. Kuhar 500 K; podpora M. Sagadin 500 K. podpora A. Rebolj 500 K; podpora F. Hacin 500 K; podpora P. Verhunc 500 K; podpora J. Zanoinlk 500 K; za spomenik padlim žrtvam naloženo v hranilnici kot temeljna glavnica 2981 K;'skupaj 16.138 K. Vsem sodrugom, ki so razprodaja’.! spominske liste, sodrugom, ki so na katerikoli način pripomogli, da je imela akc>'ia zaželjeni uspeh, izreka odbor zahvalo. Obračunali niso klltib trikratnemu opominu sodrugl: Kosec Franc, Prijatelj Iv„ Sniitek Anton, vsi v Ljubljani; linija sla. venskih rudarjev v Velenju, Jazbec Ivan, Hrastnik, Remšnik Ivan, Fala, Vavpot Ign., Bistra, Domžale, Eislnger Vincenc, Slo tv gradee, Moravec Martin, Mirna — Gorenja 'as. ^ Delni obračun je poslala krajevna politična organizacija JSDS v Celju -Dva sodruga sta prodajo odklonila iz matičnih motivov. Ljubljana, 13. avgusta 1921. Za odbor; Kocmur Ivan s. r., predsednik. ČelešuiR Rado s. r. blagajik. Mlinar I. s. r., tajnik. Za nadzorstvo; Kocijan Ivan s. v. Selan Josip s. r. gSBBSES Priporoča se ft v r c£ k s garancifa> BEffiSEaSSSSBKSSfKS*: Josip Peteline, Uubllana. Sv. Petra edina tovarniška nasip Št* Ti Šivalnih sfrcfev v vseh oprenah, iRsterileS in čzvrifea preč!« vejita, za rodbinsko in obrtno labo ter vsi posamezni doli za vse si praciija steme, IgEe, oBje na drobno in debelo. MčtBB CcfEnCila —•—Ugodni plačilni pogoji. --------;—— pepraviia se sprejemalo. Jlraseit: Fitozoflska tsI$t©rS|a K 30. Sjajni liistorički i ljubavni roman. Upravo iznšao. Naručiti si udmali kod ČeSkojugoslovacske naklade c=g=i J. Herejt?! Zagreb, ssss&s 3BE Črtajte velezanimivo studijo Or. Oto Bauer - iirafnlk Pot k Socijaiizmu. Cena K 2‘— Naroča ee v upravi „NAPREJ". ta irhe:!ikarit«e L{ub!|£na fJtksoiižova cesfa 1,Jotel Kalif, fcle liUioava ulica 6. I Več krojaških pomočnikov sprejme Srečko Poiočnik, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6. Iščelo se pni vi Ponudbe s pogoji na upravo „Napreja“ pod št. 24. se išc€|o. Eden za veliko delo v delavnici, res izborna moč, dva za prvovrslno malo delo na domu Unija slovenskih rudarjev v Zagorju razpisuje službo strokovnega tajnika. Pogoji za sprejem so: Imeti mora govorniški talent, poznali mora soeijalno zakonodajo, posebno zakon bratovskih sldadnic zoper nezgode in bolniško zavarovanje. Prednost imajo oni, ki eo že opravljali ali sedaj opravljajo kakšno tajniško službo pri strokovnih organizacijah. Prošnje je vlagati do 31. avgusta 1921. Nastop službe s 1. oktobrom 1.1. Plača po dogovoru. Načelstvo Unije slov. rudarjev v Zagorju. Potrebujemo izvežbaneaa irstplia (Strni, OH o> t O