JANEZ DOLEr ANTON ŽAKELJ — RODOLJUB LEDINSKI (Odlomek iz monografije) Žakelj — Lediinski je ime, ki se le nekako mimogrede omenja v slo venski literarni zgodovini. \'endar pomeni to ime človeka, ki je nesebično jjosve^jil vse svoje duševne moči kulituniemu preporodu slovenskega rodu, »rodu, krivega dokaj zamud«. Zal mu usoda ni odmerila tolike nadaTJenosti, da bi se bil mogel dvigniti nad povprečje: pa tudi ne toliko moči, da ne bi bil klonil v naših ozkih razmerah in neštetih težavah, ki so hromile njegov ustvarjalni polet. Tej tragiki se je pridružila še izguiba njegove precej obsežne še neob javljene literarne zapuišoine in tako nam ni mogoče narisati celotne njegove literarne ipodobe. Zaradi časovne oddaljenosti tudi mi več živečih njegovih sodobnikov, ki bi nam mogli marsikaj izpopolniti in pojasniti v njegovi biografiji. Največ pričevanj o njem, a nekritiono podanih, nam je ohranil Mam v svojem Jezičmiku (XVII. letnik, str. 42—54); na ta sesta^ek se opirata tako 'Glaser (Zgodovina slovenskega slovstva III, str. 72) kakor Grafenauer (Zgodovina novejšega slovenskega slovstva 11, str. 184—189). Zibelka mu je tekla na uglednem kmečkem domu »pri Veharju«' v sončni gorski vasi I^edine, ležeči na razvodju Idrijce in Poljanske Sore. Luč sveta je zagledal dne 14. oktobra 1816 kot tretji sin priletnega Urbana 'Zaklja in njegove druge žene Ane, rojene Ažbe. Desetletnemu Matiju in dveletnemu Janezu se je pridružil še mali Anton, po navadi pobožnih kmečkih mater na.jbrž že od 'rojstva določen za »lemenat«, da bo materi >/dušo liz \ic jemail«. Tedaj šestintridesetletna mati je bila doma"^ na mogočnem dvojnem gruntu Ažbetovih (po domače »ipri Maitečku«-) v Dolenaičah blizu Javorij v severo\zhodneni kotu Poljanske doline. Poleg domačih je delala na tem domu Se cela desetina posilov: hlapcev, dekel, volarjev, ovčarjev, pastirjev in pastiric'. Ker je bila v hiši krčma in je bil vsakokratni gospodar obenem^ tuidi javorsiki župan, je bilo na tem domu shajališče ne le dojuačiinov, ampak tudi vseh mogočih popotnih Ijiuli; iprekiupčevalcev, potujočih rokodelcev, beračev, godcev itd. Tu je mogla Ana bolje spoznati svet in si raizširiiti 6voje duševno obzorje. Ker so nekdaj v predpustu hodili od hiše do hiše potujoči pevcii-prosjaki, se je mogla s svojo pevsko nadarjenostjo in dobrim spomiinom tudi od ieh. naučiti naših najlepših narodnih pesmi, katere je pela kasneje svojemu rodoljubno vnetemu sinu in ki nam jih je v zapisih ohranil. Na domu Ažbetovih je bila tradicija, da je visak rod izšolal >svojega gospoda« in tako je Anin stric, gospodarjev brat Matija postal -župTiik 205 /lokaliist) kar \ malo ipicj ustario\]jeiii doniači (ja\orski) fari.^ Anin brai Janez je bi.l žuipfitiik v Radečah. Tako je goiovo tudi ta tradicija jiii duhov niško sorodstvo pripomogilo, da se je Antou šolal in dosegel na kmetih nekdaj tako spoštovani duhovniški stan. Mimogrede bodi ocmenjeno. da je kasneje iz rodu Ažbetovih, ki se je ohranil do danes, izšel znani umetnik in vodja sloveče slikarske šo^le v Moiia- koveni Anton Ažbe (1862—1905)''. kar je dokaz, da so bili v tej rodovini skriti Teliki talenti. Petind\"ajsetleitna Atia se je 11. februarja 1S05 omožnla" s Sestinštiride- setletnim ^•do\cem Lrbanom Žakljeni iz daljnih Ledin. Verjetno je tedaj sama na .sebi čutila usodo »Mlade Brede- ali :>Mlade Mojce", ko so jo dali l>astaranemu ii premožnemu \dovcn iz daljiiiega kraja, gotovo ne dosti upoštevajoč njene želje in čtis'tva. Tako je razumi ji vo. da je čez štirinajst let. po smrti svojega 64 let starega moža', po komaj pretečenem tedaj običajineiu letu žallovanja \zela devet let mlajšega (t, j. tridesetletnega) moža: 4. oktobra 1819 se je poročila z \alentiimwn Pagonom. ki je bil doma J v iGodoviču, a je imel posestvo ->pri TreMUii«- v Dolah pri Idriji (fara Za- 1 vratec). Ana se je z otroki (mali Anton je bil šele tri leta star) preselila iz Ledin \' Dole, Veharje^' dom je ostal v rokah otrok iz prvega zakona. Naslednje leto 1820 je rodila sina \ailentina in kasneje še dva siina" — vendar'kaže, da ta drugi zakon ni bil dolgo srečen. Jz pisem Antoaia Žaklja braitu Janezu, ki je iprevzel {»sestvo v DoJah. je raz\ idno, da je bil postal očim hud 'pijanec in zapravljiivec'. Materi Ani posvečam večjo pozornoist zato, ker ]jo besedaih akademika Rajka Nahtigalči ta »dzredno nadarjena narodna pevka že .sama na sebi zasluži vso pozornost in natančnejši življenjepis. Ana je nekak slovenski ženski Filip Višnjič. Filipu Višnjiču je zlasti v uovejSetii času poisvečenih že več del. Naj sbiži ta omemba tudi kot apel za zbiTanje nadaljn jib naitanč- nih podatkov k ži\lljenjepiisu ... Važen bi bil posebno datitm njeme smrti.«'" ledanji lediiiski Idkalist Janko Žagar (isedaj župnik v Štajku na Kra-.su) je na ta poziv zjbral nekaj pisem, ki pričajo o zadnjeni leitn materinega živ ljenja. Pisal jiih je Anton Žakelj, tedaj službujoč na blokali. bratu Janezu v Dole. Iz njih razvidimo. da ise je spomladi leta 1849 mati iz Dolov preselila k sinu kaplanu na Bloke, živela pri njem prav zadovoljno^', a me dolgo: lui Treh kraljev dan ntislednjega leta sporoča bratu, da je mati prejšnji dan (5. I. 1850) umrla po kratki bolezni in pokopali jo bodo na Blokah.'^ Pismo priča, kako zelo je lju1>il svojo mater, še iri leta kasneje jo v pismu iz Mirne peči spet \zame v misel. Po materini smrti sta se z Janezom nekaj isprla in ko je Janez sporočil, da se mu je med molitvijo prijkazala v solzah in da naj zanjo opravi mašo, mu Anton odločno ugovarja na vražjeverne iiiiisli.*'' V času, ko se je nuili Anton pripravljal na ^ stop na gimnazijo (kje, doslej še nisem mogel ugotoviti), zasledimo v škofjelotškem okraju zanimiv pojav, da kniečkii sinovi odhajajo na giimtiazijo v daljni Karlovac. Tem rojakom'* se je leta 1830 pridružil še l4Hletini Anton Žakelj, verjetaio s podporo strica duhovnika. Na Hr\atskem je tedaj pničenjal Ljudevit Gaj širiti SNOJ novi pravopis in pod vplivom Jana Kollarja tudi tiovc ideje v južnosilovanski in vseslo- \anisikii \-zajemnosti, — kar gotovo ni šlo brez sledu mimo bistre glave mladega dijaka. Velika jezikovna nadarjenost mu je pomagala knntlii oisvo- 206 Leflinc pri Žirrh, rojstni kraj Antona Zaklja jjiti hrvatski, bodoči »liliinski« jezik in Gajev pravopis, katerega je lued prvimi uporaibljail namesto bolioričice za slovensko piisavo. Zadinje razrede igimnazije je dovršil v Novem mestu, ki je bilo tudi pod vplivom Kollarja; jeseni 1836 pa se je vpisal na Ijnbljanisiki Idcej. Tii si je šele mogel bolje razširiti jezikovno in splošno izobrazijo, saj je bila tedanja g-imnazijska izobrazba zelo ozka. Y Ljubljani je našel inove pobude, ki so ga prerodno vizdramiide in našega Antona Zaklja polagoma 'prekrstile •*• Rodoljuba Lediinskega. Naj večja pobuda so mu bili štirje letniki Kranjske Čbelice, poisebno pa Prešer nove pesnit\e v njej. ki so mu 2lbudile pevisko žilo. Objave narodnih pesmi iz Vodnikove in Smoletove zijrrke so mu nudile vzor za zapis in ga opo zorile na visoko \ reidnosi taikšnega blaga. Sedaj je imel priložnoist. da se osebno seznani z neikaterimi Cbeličarji, tako z urednikom Kastelcem, « Kosmačem in pa tudi s svojdm \ zorni kom Preišernom. Ta je bil spomladii tega leta izdal Krst pri Savici kot uteho db izgubi svojega najožjega prijatelja in mentorja Matije Čopa lin živel tedaj v resignaciji sipničo Julijine odločitve za drugega. — Oakaz. da se je z njimi res seznanil, je pismo Kast&lcu po Žakljeveni odhodu iz Ljubljane leta 1842. kjer posebej naroča: »Pozdravite mi prisrčno gospod — dr. Pre- .šeriiina, Milkota in če se kaj snidete gospod Kas.ničiča .. .«^^ 'Dne 18. januarja 1837 je drugič priromal \ Ljubljano graški večni študciin, šitajerskii poet in sotruduik Gajeve Danice Stanko Vraz (tako 'se je »poiliril« iz Jakoba Frasa), ki si je že dolgo zaman prizadeval vsiliti Krčiitjcem svoje načrte o siiovenskem književ nem jeziku na osnovi vzhodno- štajerskega narečja m svoje pesniške proizvode v tem narečju. Kot Muet zbiralec narodnih pesmi'" je prišel izpopolirit zbinko. katero je pripravljal 207 za natis. Prešeren mu je takoj dal na razpolago svoje in J^molelove zapise in predstavil ga je tiidi Anastasiju Griinu, ki je začel tedaj na vzpodbudo nadvojvode Janeza prioibčevafci nemške prevode naših narodnih. Vraz mu je obljubil poslati narodne pesmi iz Štajerske. Petre domneva, da je oib tem obisku Vraz našel zvezo z Žakljem, ker je sam in namenoma iskal znanstev z ljubljansko dijaško družbo, da jo informira o Zagrebu*'. Ker je Vraz zahajal v Hcejsko knjižnico, je bilo dovolj prilike za stik in agiLtacijo, saj se je nahajala v gimnazijskem po slopju. Stik mu je nedvomno olajšalo dejstvo, da se je redno vsako leto vrnilo več študentov, ki so bili v hrvatskih gimnazijah an so se zanimali za razmere jia oni strani Kolpe in Sotle. Zveza z Žakiljem se nam oclkrije sredii leta 1858, ko omenja Malavašič v nekem pismu", da sta si Vraz in Žakelj v živahnem dopisovanju. Žal se niti eno pismo iz tedanje korespondence ni ohranilo. Ta pisiiia so nedvomno vsebovala dragocena-poročila o porajajočem se ilirskem gibanju in njegovi literaturi, o delu za umetno in narmlno pesem Dan pred Vrazovim odhodom iz Ljubljane (2?. januarja 1837) je prispel iz Galicije mladi poljslci šitudent in revolucionar Emil Korvtlko. Kot kraj internacije mu je bala določena Ljubljana in tu je našel nov gostoljiiljen dom pri Crobathu, ki je imel ženo Poljakinjo. iDomotožje si je tešil v družbi Prešerna in z narodopisiniim delom, s katerim se je že doma ukvarjaL 7. metodami nove poljske etnografske šole je začel sestavljati enciklopedijo slovenske folklore kot sestavnega dela (.Slo\viansczyiie«). Ljubljanska poli cija je toliko zatisnila oči, da je laliko poto\al v Prešernovem spremsitv ii po deželi in 2ibiral folklorno gradivo; pHjsebno pozornost je iposvečal narod nemu pesništvu. Poleg Vraza je gotovo tudi Korvtkovo delo bila vzpodbuda narodno prebujenemu in rodoljvibno vnetemu licii'skemu dijaku Žaklju, da je spo znal ceno posmi, ki mu jih je mati že ob zibelki prepevala. O velikih počit nicah leta 1858, ko je bil že dovr.šil iicej in bil pred vstopom v bogoslovje, je vpisal večjo serijo zvezikov z zapisi narodnih pesmi. Zal pa je ohranil le en zvezek v Vrhovnikovi zapuščini*" in še ta ni popoln. Ima oznako »Th. G.«^° in naslov »Narodne ikranjske pesmi. Zapisane v Doleh 26. velkiga serpana 1858. Anit. Žakelj«. — Na naslovni strani je naznačena vsebina zvezka: >Zvesta deklica« |obj. v KČ V 1848, sitr 65—66, a predelana; po njej Štrelkelj SNP I, št 787;] »Marija na svetih Vošarjih« [variante pri Štreklju SNP I, št. 466—74;] »Marija z Jelenta (Marija Elend)^ [variante o. d. št. 544—70;| »Zidar v Ljubaim« [varianta SNP HI, št. 6709- 10:| »Mlada iMojta« »Cigan in Alenčica« [variante SNP I, št. 155—36, konec manjka:! »Nežica« [manjka, ker sta oditrgana zadnja dva lista;| »Fantovska« [manjka.[ , Najlepša narodna pesem v tem zvezku, ki niti nima variante v Štrek- Ijevi zbirki, je gotovo Mlada Mojca. Ker Strekelj tega zvezka ni mogel uporabljati (odknit šele leta 1909) in je tako pesem nepoznana, naj jo kot zgled Žakljevega načina zapHSo\»nja navedeni \ celoti: 208 iPobič se z dežele je napravljal. Mlado Mojco je doma piišal: Tako jp ie rekla mlada Mojca: Pobič! kaj pa za-me bode, A er se ouii z dežele ti iiapraoljaš? Pobič je tako še rekel: Mojca! čakaj me še sedem let. De bam jest nazaj peroandral, Polne žepe dnarjeo bam pernesel. Leta onmiga pol te n zakan vzamen. Mojca je sedem let čakala Osm,iga pol se omožila, I žela Si je star'ga vdovca Starga odonca. černiga zamorca. Pobič je nazaj peroandral • • In je po mladi Mojci oprašal. Zvedel je. da se je omožila. I žela stariga vdovca Starga vdovca černiga zamorca Pobič je šel v pisano štaciinco V kupil je sreberne dromle Ino tudi pisane plavte.-' .Še je šel pred ljube kamro. Kir je Mojca notri ležala. Sprelepo mi je zadromlal. Se veliko lepši je za plaotal: Gori, gori Mojca ostani! Al je kaj čudno ležati, Per čemim zamorcu spati? Mojca je tako še rekla Molči, molči pobič mladi! Da se meni serce ne uterga. Pobič je še takole rekel Ce se ti uterga, naj se futerga Sej se bo tebi in ne meni! In še lepši je zadromlal. Se veliko lepši je zaplaotal: Oj gori. gori Mojčica ti! .41 je kaj čudno ležati Per čemim zamorcu spati? Mojca se je akoli obernila Per ti priči je dušo popustila. Oh kako je še zamdric rekel: Kaj so zunej to za ene dromle De so mi mojo driižo umorle! Še en zvezek ie serije z oznako »Th. C« je bil v Zakljevi zapuščini v nekdanjem Marijanišču. Leta 1913 ga je imel v rokah dr. Jakob Sile dn je v Domu in svetu 1915, str. 278—79, objavil iz njega prvotni zapis Mlade Brede in ga nam tako ohranil, kajti zvezek je pozneje izginil. Po Silcu se je nasilov zvezka glasil: »Narodme krajnske pesmi dno balade. Zapisane v Ledinah 3. Kimovca 183i8«. Kakor kažejo datumi, je pisal ob nedeljah. Da bi bil pisal pK) i>etju matere naravnost v te zvezke kot čistopis, je težko mogoče. Verjetneje je, da je prv;i izapis iz materinih ust pravopismo uredil, akcenluiral, razdeUl v kitice in nato prepisal na čisto v zvezek. Ker se korespondenca z Vrazom »iz tega časa mi ohranila, ne vemo, koliko bi bil mogel on dati pobude za to delo. Tudi še ni doslej nobenega dokaza, ali mu je posila! kaj ipesniii. \' Vrazovi osfalini, kolikor jo je objavil Štrekelj v SNP, ni nič Zakljevega. Pač pa ga je Vraz jeseni 1841 v pismu inoledoval za narodne pesmi, a mu Zakelj tedaj zaradi pomanjkanja časa ni mogel še nič poslati iz svoje zbirke, obljubil pa mu je v kratkem storiti to uslugo. Ali je obljubo imil izpolnil, ni nobenega poročila. Jeseni 1838 je Žajkelj skupaj s škofjeloškim rojakoan Jakobom Volčičem Astopil v ljubljansko bogoslovje. Že leto poprej so odšli trije njegovi rojaki \ bogoslovje, od teh dva bivša karlovška dijaka Lovro Pintar in Janko Potočnik; pridružil se jiima je še Jakob Kirašna iz Črnega vrha. Jožef Bevk iz Sorice pa je bil že bogoslovec tretjeletnik. Nedvomno so bile številne prijateljske vezi, skupni načrti in ailji odločilni za ta usodni korak in ni odločala le materina želja, da bi ji sin »storil veselje«. Teh šest ožjih rojakov je postalo duša akcije, ki je v letu 1838/59 do- \edla do ustanovitve »Oitavnega zbora« v ljubljanskem semenišču-^. S pomočjo filozofa Malavašiča so Žakelj, Pintar in Krasna po vzoru hrvaških llircev oi-gauiziralli ta zbor med odliranim številom ljubljanskih filozofov in 209 Bo;>*tna hiiša pc-niku Antona /.aklja \ l.edinoh bogaslovcev. Gibalna sila tejja delovanja je bila pač moreča skrb zaradi domače zaostalosti in neOn živi samo za slavjanstvo«.^^ Ko sta v začelku aprila 1841 pripotovala iz Zagreba v Ljubljano Vraz in ruski prof. Sreznevskii, sta doživela tu prijetno presenečenje. Ko sta prebila noč pod streho hotela »Zur Stadt W.ien<.. je v zgodnjem jutru po trkalo na vrata sobe obeh patniko\. Vstopili so trije bogoslovci, pozdravili in začeli svoj nagovor v dobri hrvaščini. Vraz je meail v prvem hipu, da inm pred iselboj Dalmatince, toda bili so Kranjci Lovro Piiitar, Jakob Krasna in Anton Žakelj. Zvaidnjega je Vraz že poznal in tako so se hitro seznanili im dogovorili. Prišli so namreč povabiti predstavinika Ilircev in priznanega •pesnika, naj pride skupaj s Sreznevskim na obisk v semenišče. Presenečeni Vraz .si je zapisal v isvojo beležnico njih imena in obljubil. — V semenišču sta našla gosta vdliko družbo teologov, navdušenih za ilirščiino. Deloma so jo tudi dobro govorili. Vrazti samega je dogodek tako presenetil, da ga je koit posebnost opisal v pismu Dragojili Standarjevi dne 12. nmja 1841"-^ Prof. Sreznev\skemu, ki je zbiral narodopisno gradivo zahodnih Slo- ^•a'nov, je Zakelj pri iem snidenju izročil nekoliko predelano'-^ in uiglajeno Mlado Bredo in morda še kako drugo pesem. Milarlo Bredo je Sreznevski objavil \- zborniku petrograjske akademije Pamjatoiiki (I—IV, 1852-%) z opombo, da je zapisana »adnim iz ai\aladib Horutan so slov jevo stairuški materi<'. Ta tekst je mavdušil nekega B. B. v Sarato\ u, da je pesem pre\ edel 210 v ruščino in jo objavil \ časopisu Russkaja Besjeda 51. 1. 1857 z jiaslovom Malodaja Breda. HorulaTi.=kaja [>e.snja«^°. .Srezne\ski je pot na Koroško in v Rezijo nadaljeval sam. ker je Vraz nenadno ziljolel in mesec dni ostal v Ljubljani. Mnogo se je družil s Pre šernom iji drugimi; tako sta se tudi z Žakljeni dogovoriJa o nadaljnjem -iKleiovaiiju z Ijubljajiskiim društvom, po-sebno glede šiirjenja iJirske lite- rč.ture. lilir.sko dipuštvo sicor ni bilo niikjer prijaA Ijeno. a imelo je s\oje sesiaaike. -\ojo knjižtnco. naročene časopise. \ \ seli lotih obstoja 1839—1844 ne kaže, da bi delala hi.šna oblast propagandi za ilirizem med duhovniškim narašča jem kake težave. Ko je pKjlioija po najvišjem ukazu začela preiskovati \ razova potovanja in zveze in je \ celovškem semenišču prišlo do preiskav, v Ljubljani tega uiti slutili uiso razen Žaklja. katerega je v zaupnem pismu t)bvestil tovaniš teolog iz Celovca. Val strahu se je ob njem usta\iJ, kajti odločil se je, da je za us(xlo in usipeh 'ljubljanskega društva bolje, če o Vraizovi nesreči med to\ariši nihče ne izve. Vse to je vestno poročal Vraz)u s pisanoni dne 25. novembra IS^l^'. Posebno je ogorčen naSto vi sudite o toj p.sovki?'< vprašuje \raza im jo nato zavrača: »Ja nezmam, je li gospodin Sreznevski ikakom rečcu u tom namirenju Ruskog vladarstva izustio. Mislim da ne!! O Vas pako znam, da ste se \ko>d gospodina Kastelica, kad sie balesto\ali. irpravo protivno tomn izjasnivali. Koji mudri Austri- janin bi niogo o taik\oj ne\ernostii misliti? ja mislim, da najmaiije mi Iliri. I kaik\a korist bi naun otadle dospela? Zar je Ruska kadra, nam zakone davati Gtoi bi bili i našoj nravju i s našimi običaji tisporedni. Ali ja niti o itom sudit.i neču. jerbo bi to bila Ijudost...« Poleg tega sporoča Vrazu, da je že razposlal njegovo zadnjo knjigo pes-mi ('Glasi iz dubra\e žerovinske). Pesmi m'u zelo ugajajo. jKvsefbno še romanca Zora i Bogdan. Z Vrazovim prevotlom Prešernove redakcije Lepe \'i'de se mu je posrečilo prepričatii nekaj Kranjcev o lepoizvočnosli ilir- ščime*'. Nadailjuje: »Toni prilikom Vam možem takodjer pisati, da Ijiibas do ilirštine u Kranjskoj više i više plenikah dobiva. Kranjci započcii su spoznava'ti. da iie.sloga ne \alja. U Gorici se je takodjer malo ilirsko družst\o medju bogo- fi'ovai sklopilo, mislim, da mu ode \eč 20 sočlanah. Bog daj, da bi do svoga cilja dospelo. Zaiista to bi velika radost bila. aiko bi se naša mladež u obče ilirštine učilii htela . . .« Dalje se zanima še za napo\edani ilirski slovar, naroča Tainburaše ilirsike in molitvenik Jezgre karštjanske bogoljubnosti. One 4. aprila 1842 pošilja Vrazu 'seznani preiiumerantov za Kolo (iz Ljiiiibljane 12). Vraz je želel v Kolu i)riobčiti bibliografijo tiskov na sloven skem ozemlju v letu 1841 in Žakelj mu jo obljublja kmalu dovršiti. Želel je v Kollu abja\ iiti tudi Zoisovo korespondenco, o čemer pa Kastelic ni hotel nič slišati. Zakelj poroča, da je vložena prošnja za izdajo »kranjskih novic« (= Noric). Vrazove prošnje za spis o značaju »gornoiiliirsfkog narečja« Zakelj ne more izipolniti; za ta posel mn svetuje Jožefa Zem'ljo. Obljublja pa za Kolo prevod nekaterih krainjskih pesmi. O Cbelici pa Kastelic pravi: »Obelica več davno i na vekoma preininu. Kastelic gradi kiiče, i na ulove i panjeve i ine gleda; jerbo Cbelaric u naše doba ne hasne, a on voli M* 211 Odlomek Zakljevega zapisa narodne pesmi Mlada Mojca. (Original v NUK v Ljubljani.) penez nego med.^ [Med = poezija.] .Spet naroča Jez- gro in želi izvedeti, če so že iz-šlii TaTnbura.ši ilir.ski lin Jeka od Oseka. Ohranjeno je še pismo Vrazu dne 3. maja 1842, v katerem ga opominja, če ni dohil zgoraj navedenega pisma in da naj bi-ž pošlje zahtevane knjige, zraven še Tninskega knjižico in Vu- kotinovičevo knjigo pesmi Ril že a Tarnje. 2akljeve l>ogoslo'^^le študije so .šle proiti koncu, zato v pismih večkrat {x»- tož'i. da »ga škola vele muči« in da ne utegne o pravem času od'pi.'iOvati, niti storiti vsega, kar bi želel. Študiral je vestno in Mam ga je pohvalil, da je J>ogw9lo\-ske vede znal eo lipso, ikakor tukajšnji škofijski za^Msniiki kažejo, napredoval je domala v vseh naukih bogo.s'Iovskih izversitno. deloval jako marljivo in vedel se ven in ven hvalevredno«."^^ On nam tudi priča, da je čas v isemenišču dobro izraibil. Morda nekoliko pretirano, a zmačiilno poroča o njegovi izven5ols;ki, posebno jezikovni izobrazbi in splošni razgledanosti. Znal je »jezikov preobilo, slovanska narečja pač vsa: govoril i popeval v slovenščini, hrova.ščiini, češčiini, poljščiiu: italijanskji znal govoriti ipopolno, francosko biilo trnu domač jeziik; v naravoznamstvu, osoibito \ geognosiji dn A' geologiji izveden; sploh ni bilo skoro stroike, v kterem bi ti ne bil znal — ne le poveršno, marveč dokaj temeljrto govoriti — tudi še v poslednjih letih.« V letu 1859/40 je M Zakelj Metelkov učenec v .slovenščini (kot bogo- slovec drugoletnik). Metelko je že od nekdaj svoje učence uvajal v pes.niištvo iin tako mu je menda tudi Zakelj popeval v — ineteloioi. iMarn, ki nam to poroča, je morda imel kak njegov poskus v rokah, ko je prejel Metelkovo zapuščino. Vendar danes v Metelkovi (oziroma Marnovi) zapuščini v Na rodni in univerzitetinii knjižndci v Ljubljani med ohramjeiiimi pesn:i.škimi posikuLsi Metelkovih učencev "ni nobenega z Zalkljevira imenom. Gotovo pa je, da se mu je šele pod Metelkoviim vodstvom pevski duh dokončno prebudil, jezikovino in oblikovno uitrdiil, razpel krila in kmalu poletel v javnost. Mesec dnii po prihodu Sreznevskega i-n Vraiza v Ljub ljano je ma čelni strani pr\e številke četrtega letnika Carniiolie objavil pesmico Slavulj in roža-*. V preprosti mislii in obliki opeva petje slavca in duhtenje rože (tedanja pesniška moda!), ki sta na svetu zato, da občuti človek že v zemeljskih revah fcaj nebeške radosti in lepote. Po Prešer novem zgledu lima vzporedno tudi nemški prevod. 312 SLAVULJ IN R02A NACHTIGALL UND ROSE Slaoulj poje šir planjave, Ko preblaga roža dlje De se z petja in dišave Slast združena v dušo lije. Radostna je rože slava In slavulja pesem mila. Sej oboje je narava Le v edin namen vatvarila: De iž nju veselje zvira. De okusjo pers človeške Že sred svetniga nemira Kaj od radosti nebeške. In der AnschlSgt Philomele, IVenn die holde Rose bliiht, DaB Gesang und Duft die Seele Mit vereinter Lust durchzieht. W onnig ist die holde Rose Mit der siiBen Liederschar, Da Natur zu gleichem Loose Duft und i\achtigall gebar. Dali aus ihnen Frende flieBe In das triibe Menschenherz, DaB Zlim Theil es schon genieBe Himmelslust im Erdenschmerz. Rodoljub Ledinsl:i Tli se je prvič podpisal z značilnim psevdonimoni Rodoljub Lediiuaki; po njem so sii ga prikrojili kasneje še drugi naši prerodni delavci (n. pr. Rodoljub Podratitovskii = Jože Levičnik jz Železnikov; Rodoljub Vrsenskii = Simoai Gregorčič v Slovenskem Glasniku idr.). Kot navdušen Ilirec uporaMja gajico, a \ jeziku mu je vzor Prešern. Dne 6. avgusta 1842 je bil 25-letni Anton Žakelj posvečen v duhovnika in maiti Ana je doživela po inazorih kmečkega človeka največjo srečo v živiljenju: videla je sina novoinašnika pred oltarjem. A Žaklju samemu je to poineniilo ločitev od itovarišev, is katerimi je delal v Ilirskem društvu, ločitev od kulturnega središča, knjižnic itd., kor so ga cerkveni predstojniki še isto leto poslali na prvo službeno mesto v Gradec pri Podzemlju v Beli krajini. Tu je bil na gradu barona GuSiča beneficiant in domači učitelj baronoMih otrok. Obili posli itn ločitev od Ijaihljanskega društva so mu ohlajaili ilirski zanos. Poslej ipri njem ne zasledimo več zvez z ilirizmom, čeprav je gotovo tudi še po odhodu iz Ljubljane ostal formailno član Ilir- slkega dru'št\a (ikakor so ostali n. pr. Pintar, Krasna itd. — a bolj aktivni). iNjegovo vlog^o v Ijubljaniskean društvu in korespondenco z Vrazoan je pre vzela mlajiša moč — spet bivši karlovški dijak in škofjeloški rojaJc Luka jeraiTi, ki je bil že kot dicejski dijak čhni tega društva. Ko je jeseni 184'2 \ stopil v bogoslovje, je takoj postal vodiiliia oseba v Jlirskeni društvu. V začetku leta 1643 je dobilo Gajevo gibanje udarec z najvišjega mesta: cesar je prepovedal ilirizem v političnon smislu. Na Slovenskem se je z nastopom Kmetijskih iin rakodelskih novic (maja 1843) ilirizem umikajl bolj in IKIIJ V ozadje, čeprav so se njegovi posamezni glasniki in zagovorniki Še dolgo ipojaviljaili v različnih koncepcijah. S slovstvenim delom pa se je Žakelj še naprej vneto ukvarjal. Tedaj si je iprizade\al — verjetno vzpodbujen po uspehu in vplivu Ciglerjeve 213 Sreče x nesreči (1856) —, oroča (v Jezičniku X\ II, •str. 52); »Koval Je tudi neko povest, a ni je izdelal; kam je prešla, Bog zna.« — Kei se tega dela ni nič ohranilo, žal ne moremo \ edeti, koliko je napisal iii v koliko mu je stv^ar uspela. Zelo je cenil slovanske pesnike, zato prosi Kastelca. naj pošlje iz\od Mickiie%\-ieza. katerega mu je obljubil prodati. Z besedami nadeibudnega učenca iz No\e pisarije se poizajuiiiia za po četje ljubljanskih »no\ičarje\, ki gospodarje krompir saditi ifu gnjide pobijati uče«. — Hrvatsika ga še \edno zanima in « skrbjo ogiba o no\ ih volitvah koimitats'kih uradnikov. Zaiključuje pismo s pozdravi Prešernu in drugim znaivcem in *e podpiše kot preudatiiioj slusa An. 2akelj, ix)kor- nik svoje nekdiiiije šolske lenobe v šolmajsierii grada . Štiri dni kasneje je Žakelj odšel \ Dolenjo \a« pri Ribnici za župnij skega \ikarja. Tu je ostal najdalj časa v svoji šestindvajsedetni (t. j. do smrti \8bS trajajoči) kaplaiiski služIli — do prekucije leta 1848, ko so ga premestili na Bloke. — O njegovem delu v duhovskejn poklicu vemo le to, kar je neimenovani Žaikijev prijatelj sporočil Marnu: »Kolikor je meni znano, je bil v tluhovmem pastirsivu Jako natančen in delaven prva leta. V spovednici bolj na ojstro stran; izversten govornik ua leči, zlasti v suikanju besed, ker mu je vsaka pnišla prav.« — Bil je torej dober in. bistroumen govornik, a tudi žiivahen družabnik, kajti v družbi je bil vesel, šaljiv, tudii zbadljiv, če je trcbalo; govoril je z gladko besedo, kot dohtar, a itudi take prav il. da smo skoraj popokali od Nineha. Kjer je bil on, ondi ni bilo treba veliko gov oriti, le poslušali smo . . . Pesmic ni samo skladal, tudi popeval jih je rad in dobro... I narodnjak je bil, da po v^sej ipravici mu gre ime Rodoljul).« OPOMBK ' Rojstna hiša istojii blizu farno cerkve; je ziilaiia iii mogočno obokana. V stroi))- diem tramu je vrezana letnica 171i. Do nedavnega je Ivila hiša kirita s slanno. L. t')}"? so mu vzidali skromno spominsko i|)loš6o z napisom: V tej hiši / je bil rojen 14. X. 1816 / pesnik / ANTON ZAKKLJ / Rodoljub Ledijisk.i. - Rojena 5. 5. I"80. (Krstna knjiga v Poljanah, str. 865.) 2l4 ' Sez-nam goslačev in poslov javorske fare (hivvfllui. u. Gesmdbeschreibung) Zti I. 1845 navaja 6 moških iin 3 ženske iposle. Pri sosedih je število poslov največ 5. " .SIu/!l>oval 1779—1828. Zadnja leta je bil služ^be nezmor/en in so faro oskrbo- vajli ix>ljan>ki gospodje. (Kronika župnije javorje, str. 31.) ' Več o njem v SBL I. str. 20—21. ° Poročna .knjiga župnije Javorje. ' Uinirl v Ledinah dne 5.9.1818. (Siatu-s annimariini.) " Jakob roj. 1822 in ikot poslednji Matevž roj. 1824. (.Status anniniaruni Zavra.) * Dne 28.7.1848 mu piše .iz Ribnice: Stari je biil she spet tukaj in me je opeharil sa 25 fl in mi je letajhni ovej" !saj'tavil. Vem, de jra je tudd dejetim dragim sajtavil: ipa zhe bi le ne bil Jhe sajtavljen. lepn te projini. ne piij'ti ^a ntu prmlati. ampaik Jiprav-i ga ti; J"icer ga «a.pije. Si zastopil? Rajflii vidim, da ga imata ti pol. mati pol. kakor, da bi ga on |K>sherl. Sanaiprej mu jeft le krajzerja vezh ne dam! Ko bi ga bil videl, ka)ko se ki.fal in jokali, de je bilo meine .fram! Bog pomagaj, kaj bo J" tem gerdobinam. Jest J'im 'p(>.[lal denarje Rielitairju. pa m.i je J"ilno shal. naj bi bil gerdoba sa sapert. da bi bil inir ipred njim... — Dne 22.11.184^) pifie iz Blok: !-()zhe je Jpet Jnim perkloftal. je mislil de mu bom djimirjev dal. de bi fle- l)aril ishnj.im .. .a zhe Marjanzhka izdrava. Mati .fo s ve.feljani per meni. pa ile kadar jim otrozi [sina Janeza, op. J. D.| na mar pridej.o. je jok in stok. Kolaizhov bojo she je.feni ]M'rne.fli. ko bojo na eme dn.i doniii iMirfhlii. Vas vje lepo'posdrav.ijo .. . < '- Jis .Blok / Sposhtovanimu gosipodii / Jaiiesu Shakljti (po domazhe Travnu) kmetu / v IDoleh / per Idrii / lnitro. hitro / (iialusli poslano). Ljubi brat! Sihe ti nisim po taki potrebi posal. kakor sdaj iin iroka in serce. otboje mi treipezhe od mile shakvsti. i.n tievem. kako bi tii .iKJvedal. kai mi je povedati. Pa naj bo v Bovslijim imemi. .Mati ,so sboleli po nozlii od isrede na zhetorte.k tako .naglo, da ni dopovedati mozh. Po paderja posihljem. pa ne pomaga inizli. In ne.lH-shkimu ozhetu je dopadlo, da jiih je po ikratkii. .kratki lx>lesni (she tni dni Jiiso leshali) k sebi vsel. Vizheraj popoldne ob 3 finkl.ize na 4 KSO mirno v Bogu vsasipaii. bres teshav. bres dolgiga terplje.nja. ravmo kalkor. kadar zh.lovek v zha.sno spanje pade. Bog jim daj v miru pozhivati, in vezhna luzh naj jim sveti. Amen. iPoikopalii jili bomo v torek .odj S. uri. Zhe ti je koliikorkaj mogozhe, pridi k po^Tebu. ali pa ozhe. Matiz mislim, de bo persheil. S Bogom sa sdaj. Rezi tvojim otr.iKzhwani. naj molijo za mater. / Tvoj / brat Anton / kaplan ' Na Blokah .siv. treh Xraljev dan lkS50. '•' V item pismu (11. 11. 1853) kara brata zaradi oderuškega izterjevaaija denarja, katerega je pos.odil Veharju na Ledinaih. O maitori piše: Tifto. kar od Oblok pifhe.rii. da .fva Je po niaterni .fmerti nekoliiko rasperla. .fim jejt she sdavnaj posaibil. sa to. ker mi tudi nizh ne pomaga na tijle neumno,fti pomniti. Kar je i)lo, je pre.flo. Mati ,fo unierli. kalkor in kjer je bJa boshja volja. Zhudno J"e mi pa sdi to, de mi nairozliajh. de bi jeft sa rajnko mater eno ma.fho bral; in de mi perpovedujejli. de ji mater na vjih .fvetnikov dan. ko Ji roishenkranz molil, vso v .rolisah videl, iin de miflifl' <'P ji™ j'" .fhe kakjlme '[>om()Zih.i potreba. CJej, ljubi moj brat! Od tijtiga flneva. Ikar ,j'o mati umerli. .[he nisim ne ene ma.rhe bral, de bi jih me bil v ,|'ix«minu 'iin>el; kaj zhem tedej she isanjo pozheti? Ti praviij^h. de bojh tudi sa eno mafho dal: povej mi, kaj 1K) to pomagalo? Rej" je de ena Jveta maj"ha je u .ftani. eno dufho iis viz u nebeja J'pr»viti. sa to. ker lima .fveta maj'ha sama iia Jebi vezhi vrednost, ikakor ,fmo mi v J'tani sapopa.fti: pa .f tem, de al ti eno ma.fho plazhajh, al pa de jih je,ft sa rajnko mater .fto .opravim, na.fhim pro,ninjam in molitvam ne penpouiore veliko.« '* Leto prej sta odšla v Karlovac Lovro Pintar od Sv. fomaža in Jaii.ko Potočnik od Sv. Lenarta v Selški dolini. Oba sta bila kasneje tned navduišenimi Ilirci. V Karlovcu sta že naišla roja.ka Jožefa Bevka iz vSoTice. ki je .otlšel tja dve letj pred njima. 215 " Žakljevo pismo Kastelcu z dne 5. 9. 1845 v NLK Ms 497. št. 8. — .Milko je Malavašičev ipsevclonim. " Njegov ogromni opus ljudskega pesništva s .priloženim« načrti melodij (pri zbiranju si jih je beležil s pomočjo violinet kaže, kako aoreče. požrtvovalno in temeljito je delal za rešitev zaklada naše ljudske poezije. " Petre, Poizkus ilirizma na Slovenskem, str. 155. '« C/S VII, str. 565. " NUK. rokopisni oddelek, inv. št. 5/52. Priložen je listič z Vrlioviiikovo opombo, da ga je dobil 5.8.1909 pri starinarici Bratovževi na sv. Jaikoba nabrežju, kjer je kupil 4 zvezke KC. Poleg tega zvezka je dobil še zvezek pesmi iz Krako- vega. pisan s Kastelčevo roko. ^'' Zvezke (Theke) je zaznamoval pač po abecedi. " Dromlja je nekdaj po alpskih deželah zelo razširjeno ljudsk<) glasbilo in zaradi svojega melanholičnega zvoka zlasti priljubljeno ipri vasovalcih. Sestoji iz železnega okvira, na katerem je pritrjen jeklen jeziček. Tresenje jezička med zobmi da glas in oblikovanje ustne votline daje melodijo. (A.Groebming, Zboro vodja II. Lj. 1948, str. 39 si.) — Plavta (ljudski izraz po: flavta) je bila pač neke vrste pilščal. 2= Podrobneje o tem gl. Petre o.d., str. 218—20. =" Pintar Vrazu 20. 3. 1845, CZN Vil, str. 303. ,•.,-.. " Vra«, Djela V, str. 231. . _ , " Nahtigal, SJ III, 1940, str. 28 i. si. ^' Vrazova .korespondenca v prepisih dr. Iv. Prijatelja NUK \|is 1008. št. 1. -' E>obesedno piše: »Veoma lepe i nežne su vaše pesnice i med ju ostalimi se mi dopada romanca »Zora i Bogdan«. Velike pohvale vredno je, da ste počeli asonancu upotrebljavati, one lx) neiku leipo i niiloglasno Ikrasost razlivajo, koja so meni lepši vidi kamo rizma. I pesan o asonancamii nije tako udaljena od premile krasnoglasnosti naših ilirskih narodnih pesamah. Sasviim drago mi je bilo videti Vaš prevod krajnska narodne pesme sLepa Vida«. .S ovim prevodom mi je bilo moguče nekoliko Kranjcah o lepozvuonosti ilirštine, koja naše slovensko podna- rečje tako visoko nadkriljuje, uveriti.« 2» Jezičnilk XVII. str. 52. =» Carniolia IV. 1841/42, 5. Mai 1841. Nr. 1, S. I. 3» Ohranjeno v NUK Ms 497, št. 8. 216