Glas zaveznikov Leto I - Št. 154 Injform&cijski e>' lahko postalo «veliko pokopališče*. • Niirnberg, 17. decembra Kaltenbrunnerjev zagovornik i« v začetku nadaljevanja nurnberške razprave protestiral proti pismenemu pričevanju oseb, ki so v Nemčiji in jih lahko osebno zaslišijo. Pismena pričevanja se nanašajo grozodejstva v Buch(nwaldu. Nasprotoval je tudi nekaterim točkam obtožbe in izjavil, da sta bila Koch in njegova žena, ki sta krasila svojo hišo s senčniki iz človeške kože, že justificirana po naročilu SS oddelkov. Trdil je tudi, da so Kaltenbrunnerja podpisovali brez njegove vednosti njegovi podrejeni, o čemer on ni vedel. To-žitelj Walsh je zavrnil odvetnikov ugovor. Vozovi smrti Walsh je predložil Frankov dnevnik, iz katerega je razvidno, da so usmrtitve Zidov dosegle takšno število, da so se berlinski SS oddelki pri Rosenbergu pi'otl moritvam pritožili, ker bi lahko 5.000 Zidov uporabili za prisilno delo. Iz dokumenta je razvidno, da so nacisti z Židi različno postopali. Walsh je' prečital tudi poročilo nekega SS častnika, ki govori o vozovih smrti SS oddelkpv to o njihovem delovanju v Kijevu. Po nekem drugem poročilu tz Rige bo zahtevali nadaljnjih pel vozov smrti, ker trije, ki so jih Imeli, niso zadostovali za zvršltve smrtnih obsodb nad vsemi Židi, Tožitelj Walsih je predložil nato vrsto dokumentov o pokoljlh v taborišču Treblinka na Poljskem, ki ga je marca 1942 ustanovil Frank. V njem so umorili s plinom na sto tisoče Zidov. Iz nekega drugega j dokumenta je razvidno, da so julija 1944 v Oswiecimu dnevno pomorili po 12.000 Zidov. Krematorij za odstranitev trupel ni zadostoval. Pometali so jih zaradi tega v jame in pokrili z živim apnom. Po podatkih iz arhiva predsednika ameriškega urada za vojne begunce so v ča6u med aprilom 1942 in aprilom 1944 v Oawieclmu in Baru pomorili 1,865,000 Zidov, med katerimi je bilo 900.000 Poljakov, 100.000 Nizozemcev, 45.000 Grkov, 150.000 Francozov in 60.000 Jugoslovanov, Italijanov ter Norvežanov. pričanju majorja ŠS. oddelkov Hottleja, desne roke Kalten-brunntrja, so Nemci umorili 6 milijonov Zidov. Štiri milijone so pomorili v raznih taboriščih smrti, dva milijona pa so jih usmrtile policijske čete. Himmler s tem , poro Čilom ni bil zadovoljen, ker bi moralo biti po njegovebn število večje. Plenitve in germanizacija Ameriške tožilec Sam Harris je podal poročilo o sistematičnem plenjenju in germanizaciji zasedenih dežel. Frank je po nekem poročilu izjavil, da bo upravljal Poljsko po Hitlerjevih navodilih. Ta navodila pravijo, da je treba Poljsko izkoriščati. Treba je odpeljati vsa živila, surovine, stroje, delavce In zmanjšati poljsko gospodarstvo na najnižjo stopnjo. Treba je zapreti vse šole in na ta način preprečiti vzgojo poljske inteligence. To uničenje bi privedlo Poljsko do prvotnega stanja poljedelske dežele, ki bi bila poln orna odvisna od Nemčije. Po Harrisovem mnenju pričajo ti načrti tudi o postopku nacistov v ostalih deželah, daai se v prvi vrsti nanašajo na Poljsko in Češkoslovaško. Na Poljskem so nad* Z ozirom na glasovanje v spodnji zbornici je Bela hiša sporočila, | da bo predsednik Truman kongresu v kratkem poslal spomenico, sl ... katero bo priporočil čimprejšnjo Illi4kilni skupinami, tako da bi pn-odobritev posojila Veliki Britaniji. Sla vsa Kitajska P0«1 oblast ®voJe Načelnik tiskovnega urada Bele vlade 111 da bi 8(5 ^ Umaknih hiše Ross je izjavil, da bo p^. ostanki japonskih čet; sednik po vsej verjetnosti sporne- 2) da se čimprej skliče narodni se« a*troj; kakršnega prej niso nico poslal pred petkom, to je pred »tanek političnih' predstavnikov, da lr»*u- Zaradi! tega se J« proces dnevom, ko se prično Zbornične po- se doseže rešitev V pogledu konča* njlh^*fa »edinjevanja čitnice. Vendar pa bo to prepozno, nja notranjih bojev in zedinjenost poapesil. da bi zbornica o tem razpravljala I države. I Razen Palestine so vse države Se na tem zasedanju. «Vlada Združenih držav je prepri- arabskega vzhoda dosegle neod- Halifax ln Penner I čana, da je sporazum za prenehanje vtanost (Irak 1930, Egipt 1936, 31- jJE iZSLrZTmm* sovražnosti odločilne važnc*ti za od- «*£»£** je govoril na večerji, ki so jo pri- stranitev japonskega vpliva na Ki. Menotek, ko so začeli misliti tajskem. V ta namen so poslali v se- edinstvo. vemo Kitajsko oddelke ameriške Arabski svet sestoji iz skupine mornarice, toda ta pomoč se ne bo držav, ki imajo vse potrebne pogoje izpremenila v. oborožen poseg, ki bi za edinstvo. Angleška vlada Je uvl-lahko odločil o izidu bojev na Ki- dela važnost teh držav ter njihovo tajskem. s izredno željo po združitvi. Zunanji Ohranitev miru na področju Pa- minister Eden je 1941 izjavil, da sifika bi bila ogrožena, če na Kitaj- Anglija podpira to gibanje. To je sfeem ne bi popolnoma onemogočili bila prijateljska kretnja, z name« japonskega vpliva in če Kitajska ne nom, da zbriše napake preteklosti. Senator Bepper je ob povratku |150 zavzela mesta, Id ji pripada kot Kot tako so jo Arabci tudi s potovanja po Evropi in Daljnjtm j zedinjeni miroljubni in demokra-1 spreleli. Vzhodu, ki Je trajalo štiri mesece, državi. Vlada Združenih j prilike pa so se danes že precej podal newyorčkemu »Timesu* sle- držav priznava, da je kitajska na- i spremenil«. Voditelji arabskega dečo izjavo: «Naj bo zaradi egol- rodna vlada sestavljena «iz ene sa- gibanja so v prejšnji vojni mislili stičnih razlogov ah pa zaradi člo- Ime stranke* in upa, da bodo izvedli zediniti vse arabske dežele v Aziji, večansklh načel, Evropi moramo I demokratično reformo s tem, da bo- v zadnjih dvajsetih letih pa so se dati vss, kar je v naši moči*. I do vključili V novo kitajsko vlado posamezne države različno razvija-Pepper je poleg tega dejal, da tudi druge politične stranke. ;e. Ustvarili so položaj, po katerem bo posojilo, ki so ga Združene dre Priznati moramo, da bo potrebno bi danes bila težja hitra združitev. Jave dovolile Veliki Britaniji, po-1 izvesti nekaj izprememb v vladnem Danes ni mogoče narediti iz magalo vzpostaviti svetovno trgo-1 sistemu, ki temelji zdaj na eni sa- različnih arabskih držav skupne vi,no. ml stranki, kar je po mnenju očeta unitaristične države. Tudi takoj ne Pepper je zaključil: »Evropa I kitajske republike dr. Sun Yat Sena I federacije. Zato so naredili »ligo*, kaže očividne znake obnove. Tek I samo začasni ukrep naroda, ki je m naj združuje različne države, po* obnove bo odvisen od ameriške po- j na poti k demokraciji. J veže politično delovanje, pazi na lirike. Bistveni činitelji svetovnega Kitajci morajo sami odločiti, če njihovo neodvisnost, sklepa o vseh miru so bistroumna zasedbena po- avtonomna komunistična vojska vprašanjih, ki jih zadevajo, ter dobrika v Nemčiji, razprave proti I lahko da državi politično enotnost, seže tesno sodelovanje v gospodare vojnim zločincem in popolno delo- vsak poseg od zunaj bi bil neume- skib, kulturnih, pravnih, socialnih vanje organizacije Združenih na* j sten. Ce se bo Kitajska usmerila k in zdravstvenih vprašanjih. muhi in narodni zedinjenosti, so I Vsaka neodvisna arabska država Združene države pripravljene nuditi ima pravico vstopa v »ligo*. Pa-narodni vladi vsako podporo za ob- J jestma še ni neodvisna in zato ni novo države, za dvig poljedelstva in mogla postati članica. Vendar industrije in za ustvaritev vojaške lmajo V8l Ara,^ Palestino za aran-organizacije, ki bo lahko prevzela državo in so zato tudi povabili odgovornost za ohranitev reda in J palestinske Arabce, naj pošljejo de-miru doma in v mednarodnih odno- wata v ligo. šalih * Arabska liga je torej predvsem Pod temi pogoji bodo sprejele I edinetva arabskega sveta. Združene države morebitne zahteve jma nalogo, da poveže različne kitajske vlade za posojila in za I države in pripravi pot za tesnejšo načrte v zvezi z razvojem zdravega ZV8Z0. Nekateri Arabci, posebno narodnega gospodarstva in trgovin- mladina, bi želeli tesnejše sodelo-stl napravili poizkus. Himmler je Iških odnošajev med obema drža. vanje vseh držav, zvezo s federa-vzpodoujal častnike SS, naj bodo Ivama*. tivnim parlamentom, trdi, ker bodo morali voditi nem- Iz merodajnih virov so izvedeli, Toda britanska zajednica na-ške kolonije. Predvideval je, da se I da preučujejo možnost ameriškega rodov je pokazala, da moč bo nemško kolonialno goepodstvo posojila Kitajski za najmanj dve združitve ni v ustavi’ in zakonih” razprostiralo od severne Afrike do milijardi dolarjev pod skoraj istimi temve{ v duhu, ki navdaja njene arktičnih dežel. | »godnimi pogoji, ki jih ima Velika šiane. Arabska liga bi po mnenju rodov.* Obtožba je predložila nato 6e ne-1 Britanija. Odpravili bodo tudi ame- naprednih Arabcev morala biti po-katere tajne dokumente, ki pričajo ** ® v Prestolnici kitajske fotma britanski zajednici narodov, o nemških načrtih za množično nar°dne vlade. Pogoji arabskih držav so precej po- preseljevanje evropskih narodov. Zdi »e. da bo novi ameriški posla- dobni pogojem, ki jih imajo različne Listina iz avgusta 1942 priča o nik na Kitajskem general Georg države, britanske zajednice naro- načrtu za izselitev dela francoske-1 Marshall, Jsi je zdaj na poti v Cung- dov: skupen izvor, enak način nrebivalstva iz Alzacije, kamor J51”*' izroiM1 h®1! konkretne predloge življenja, skupen Jezik dn ponos, da * «... —. I I Kfllcor RA liVftrl 1 /Vrl I I «»M OMM.A 1 — — i — — -3 n d — i -X1 -*!—._* . « • naj bi nato naselili Nemce. Isto naj bi se zgodilo na Češkoslovaškem. Izjavili so, da je treba vse tiste ki bi se takšnemu nemškemu - , tiste, m m s munisti «zelo poslabšal*. Po poroči- lu «so komunisti odločeni, da poiščejo priložnosti, da bi spravili na-1 rod v državljansko vojno*. načrtu upirali, z vsakim sredstvom odstraniti. Ob zaključku razprave je Jackson predlagal v imenu ameriške obtožbe, naj bi šest nacističnih ustanov proglasih za kriminalne. Te organizacije so: vlada Reicha z voditelji nacistične stranke, SS oddelki, Slcherheitsdienst, Gestapo, SA oddelki in glavni stan s poveljstvom nemških oboroženih sil. Ukrepi proti branilcem Varnostna odsek sodišča je odredil branilcem nacističnih obtožencev, da ne smejo staviti obtožencem na račun dopisnikov nobenega vprašanja. Varnostni odsek je opozoril, da bodo proti vsakemu kršitelju disciplinskih navodil In proti vsakomur. ki bi skušal dobiti bodisi ustmen« ali pismene podatke, ali informacije političnega ali znanstvenega značaja od katerega koli izmed obtožencev, odločno postopali. «------- g" — —" O - I s kakor so predlogi Trumanove izjave, pripadajo isti rodbini. Arabci Kitajska osrednja vlada Je izdala mislijo, da lahko samo zedinjeni poročilo, v katerem javlja, da se Je koristijo svetu in morebiti celo pc-položaj med Kuomintangom In ko. | magajo ustvarjati novo civilizacijo. (Konec) Nimitz-poveljnik ameriških pomorskih operacij Washlngton, 17. decembra Admiral Chester W. Nimitz je uradno prevzel mesto poveljnika ameriških pomorskih operacij. Nasledil je admirala Ernesta J. Kinga, ki Je podal ostavko. Amnestija v Albaniji Tirana, 17. decembra Albanska brzojavna agencija poroča, da je predsednik albanskega ministrskega sveta v smislu zakona o amnestiji za politične zlo-e:nce sporazumno z ministrom pravde odredu, da takoj izpustijo iz zaporov 555 oeeb, ki so jih ob-aodUi zaradi sodelovanja s sovražnikom. Drugim 816 obsojencem so znižali kazen. ZADNJE VESTI Združene države izbrane za sedež organizacije Združenih narodov. Oba kitajska tabora odobravata Trumanov poriv. Komunistična delegacija prispela v Cungking na sestanek s Cang-kajSkom. Romunski zunanji minister izjavil, da je osnova politike sodelovanje s Sovjetsko zvezo. Zeli ponovne vzpostavitve diplomatskih odnošajev z Ameriko in Anglijo. Novi predsednik bolgarskega parlamenta komunist. Jugoslavija in Romunija sklenili trgovinski in finančni sporazum. Britanske čete na Javi se umaknile iz Ambarave. Predhodno evakuirale civilne internirance. Stran 2 GLAS ZAVEZNIKOV TRŽAŠKA KRONIKA Seja Pokrajinskega sveta V soboto je bila pod predsedstvom inž. Gandusija običajna seja Pokrajinskega sveta. Po črtanju zapisnika je predsednik Puecher sporočil, da je Zavezniška vojaška uprava pokazala naklonjenost božičnemu obdarovanju revnih družim, katerih hiše so bile porušene ob letalskih napadih. V Trstu bo obdarovanih 700 oseb, v Tržiču 21, število družin iz drugih občin pa še ni znano. Odvetnik Piccoli Je poročal o nedavno ustanovljenem občinskem uradu za preskrbo. Sepral je v Padovi že odprl zbiralni urad ter stopil v stike z Milanom in drugimi mesti. Obstaja možnost, da bo Zavezniška vojaška uprava dalR jamstvo, ki bo omogočilo znižanje bančne obrestne mere za prvo posojilo 100 milijonov, ki je nujno potrebno za zagotovitev blaga. Do zdaj j« preskrbovalni urad zagotovil Trstu 1600 stotov riža, ki bo v najkrajšem času razdeljen, in sider po pol kilograma na osebo po ceni 60 lir za kg. Sepral bo nadalje razdelil 3960 stotov sladkorja, ki ga Je dala italijanska vlada. Nadaljnje razdeljevanje bo takšno, da bo razen dodatkov za božične praznike, tja do pomladi, razen otrokom ln atarim, zagotovljena vsem mesečna količina 200 gr sladkorja, Sepral bo razen tega z dovoljenjem Zavezniške vojaške uprave v najkrajšem času mogel razdeljevati tudi mesečno po 200 gr olja na osebo, razen običajne količine masti. Odvetnik Puecher se je dr. Pic-coliju zahvalil za njegovo poročilo ter nato sporočil, da je pobuda za gradnjo novih hiš in krožne ceste zelo napredovala. Zagotovljeni je kapital 600 milijonov lir, ki je potreben za financiranje in zagotovljen je tudi precejšen delež gradbenega materiala. Zgradili bodo pet skupin hiš z 800 trisobnimi stanovanji. Odvetnik Puecher je nadalje poročal, da Je od podpolkovnika Armstronga in podpolkovnika Smutsa izvedel, da bodo civilni upravni organi tudi po delitvi pokrajine v dve področji so naprej poslovali kot so dozdaj in da bo predsednik področja moral razpravljati s podpolkovnikom Arm-strogom ali podpolkovnikom Smut-som pač po tem, ali bo šlo za posle, ki zadevajo Trst ali ostali del pokrajine. Nato je dobil' besedo inž. Gandu-sip, ki je prečltal pismo podpolkovnika Armstronga, v katerem opominja oblasti, naj sporoče Javnosti cestne predpise; vsaka kršitev teh predpisov bo najstrožje kaznovana; s tem se bo omejilo število prometnih nezgod. Svetnik Gentllll je potem predložil ostro spomenico, naj se šolski zavodi vrnejo svojim prvotnim namenom. Po obravnavanju drugih zanimivih vprašanj so ob 18. uri sejo zaključili. Delni uspeli sobotne stavke o trnnnSSl.M «• A ■ n ŠI.« ■ ™ Zavezniika vojaška uprava javlja naslednje spremembe v omejitvah uporabe električnega toka za zasebnike: mesto bo razdeljeno na dve področji. Prvo bo ostalo brez električnega toka od 9.-11. ure zjutraj, drugo pa od 18.30-15.30. Cestna železnica ne bo vozila od 9. do 11.30 ure dopoldne in 15. do 16.40 ure popoldne. Popoldanska prekinitev voženj cestne železnice Je zmanjšana za pol ure; tako je omogočen tistim, ki delajo do 14. ure Se pravočasen povratek domov. Delovni urnik do 14 nre jc zelo ugoden, ker zmanjša uporabo električnega toka. Ugotovitev žrtve SS oddelkov v rižarni pri Sv. Soboti Na preiskovalnem oddelku policije v Trstu jf včeraj gospa Vit-torla Damianova, stanujoča v ulici Corsica 10, spoznala med ostanki oblek, ki so jih našli v bivši luščllnicl riža pri Sv. Soboti, suknjič, ki je pripadal njenemu možu Petru. Damiana so aretirali SS oddelki 6. aprila 1945. Imel je 31 let. Vzpostavitev dela železniške proge Gorlca-Auče Po prizadevanju Inženirjev angleških vojaških sil so lahko izročili v promet del železniške proge Gorica-Auče do soškega prekopa. ŽENSKEGA ZBORA Tržaško prebivalstvo je prisostvovalo v soboto popoldne neobičajnemu dogodku: na trgu Unita je Igrala godba -»Au*lliary Terri-torlal S4rvlce». Godba Je sestavljena iz 50 članic; na veliko množico poslušalcev je napravila zelo ugoden vtis. Godba je odigrala najprej uvodno koračnico, nato pa so iz nje izstopila dekleta z bobni ln plščalml. Nastopile so popolnoma ločeno od ostale godbe. Dekleta, ki so Igrala ta glasbila, so Skotlnje ln so imria svoja karakteristična krila. Izvedba programa je pokazala posebnost njih igranja. Izvajanja Je spremljalo veliko odobravanje navzočih. Dekleta so po koncertu karakala proti prefekturi, kjer so zaigrala angleško in ameriško himno. Koračnica po trgu je zaključila nastop. Godba britanskega ženskega zbora bo odčia zdaj v Egipt. Ta teden bodo ostale godbenice še v T-stu in bodo nastopile v gledališču, kjer bodo izvajale plesno glasbo za čete. Brad za osebne izkaznice je NASTOP GODBE BRITANSKEGA ZdKiJUCll SV016 0610 V soboto je urad za izdajanje osebnih izkaznic v Trstu prenehal s svojim poslovanjem. Vsak prebivalec v Trstu Ima praktično eno Izmed treh osebnih Izkaznic. Po odredbi, ki jo je izdala Zavezniška vojaška uprava, morajo vsi civilisti področja A vedno nositi s seboj omenjeno izkaznico ter Jo na zahtevo oblasti pokazati. Vsaka oseba, ki Je prišla v urad, je dobila eno izmed treh izkaznic. Potrdilo o vpisu ne daje lastniku pravice do trajnih živilskih nakaznic, niti privilegijev, ki jih Imajo meščani in drugi, a ima pravico predložiti svoj primer Zavezniškemu vojaškemu sodišču, ki bo v kratkem ustanovljeno in ki bo odločalo, kako je treba lastnika tega potrdila Imeti kot običajnega prebivalca mesta Trsta in mu je treba dati navadno osebno izkaznico, ali pa mora zapustiti področje A Medtem so prepise vseh teh potrdil poslali raznim oblastem, ki zdaj preiskujejo istovetnost lastnikov. Vse osebne izkaznice nosijo prstne odtise lastnikov, kar je dalo policijskim oblastem priliko za obširno nadzorstvo. Vse prstne odtise so Izvršili izvedenci kvesture z odličnimi rezultati in so mogli tako prijeti več kriminalnih tipov. Uradnik, ki je vodil urad v ulici Della Valle, je izjavil dopisniku VZN, da so osebe, ki so prišle po nove osebne izkaznice, predložile le malo ponarejenih dokumentov razen nekaterih žensk, ki so predložile dokumente, na katerih je bil vidno spremenjen datum rojstva. Približno 80 žensk na dan je predložilo ponarejene dokumente, ki so prikazali, da so lastnice od dveh do osem let mlajše ln to je večkrat povzročilo zabavne, kakor tudi mučne Incidente. Poleg teh primerov so bili tudi drugi problemi, ki jih je bilo treba rešiti kot n. pr. za brezdomce, ali take, ki so izgubUi dokumente ali za osebe, katerim so Nemci zaplenili osebno izkaznico; a tudi vse te primere so uredili In vsak Je prejel osebno izkaznico tiste vrste, do katere je imel pravico. Drva za Julijsko krajino Gospodarski oddelek Zavezniške vojaške uprave Je sklenil sporazum s predstavniki jugoslovanskega gospodarstva, na podlagi katerega bodo uvozili na področje A Julijske krajine drva lz Jugoslavije. Rttdna dobava plina Oddajanje plina se Je začelo ob normalno določenih urah. Zavezniška vojačka uprava priporoča naj-večje varčevanje pri uporabi plina in poziva sato vse meščane k sodelovanju. GOSPODARSTVO Francoska viuda bo uvedla zaradi pomanjkanja dobav premoga stroge omejitve v uporabi plina ln elektrike. Pomanjkanje premega je treba pripisati zmanjšanju tujih dobav, posebno iz Nemčije. V mnogih industrijah bodo omejili delo na tri dni v tednu. Vlada bo doplačala razliko v mezdah, tako da bo Imel vsak delavec plačanih 40 tedenskih ur. Elektriko bodo omejili na 6 ur dnevno. Vse nočne lokale bodo zaprli. Zmanjšano bo tudi število gledaliških ln kinematografskih predstav. V Združenih državah bodo od 7. do 81. Januarja nabirali stara oblačila. Računajo, da bodo nabrali 100 milijonov kosov rabljenih oblačil. V tej številki niso všteti čevlji in posteljnina. Zavezniški nadzorstveni svet v Berlinu je odobril zaplembo «1- G. Farbenindustne*. Zbiranj« igrat za ravne otroka Častnik Marshall, polkovnik pri 13. armadnem zboru, Je v soboto Izdal poziv na tržaške družine in jih povabil, da dostavijo 13. armadnemu zboru rabljene igrače, ki jih bodo popravili in potem razdelili revnim otrokom v mestu. Priprave za dve božičnici, k! bosta v »Stazione marlttlma» pod pokroviteljstvom 13. armadnega zbora, dobro napredujejo, toda visoka cena Igrač ne dovoljuje vojski, da podari nove igrače vsem otrokom, ki so povabljeni na božičnico. Zato se obrača 18. armadni zbor s proinjo do družin, ki imajo rabljene Igrače, da jih pošljejo polkovniku Marshallu, Rear Head-quarters, 18. armadni zbor, kjer jih bodo znova pobarvali, popravili in prenovili, da osrečijo božične praznike marsikaterega revnega otroka. 13. armadni zbor, ki organizira obe božičnici, ponovno poziva Tržačane k sodelovanju. Nezakonito sekanje ln odvažanje lesa ln drv V skladu z odredbami gozdne policije objavljamo naslednjo prepoved: 1. Kogar bodo zasačili pri sekanju drv brez privolitve lastnika gozda ln brez dovoljenja gozdnih oblasti, bo prijavljen sodnim oblastem in bo za dejanje kazensko odgovoren. Posekan les in priprave za sekanje bodo zaplenili ln če bo potrebne!, bo storilec aretiran. 2. Prevozniki, ki odvažajo hlode In drva z vprežno živino ali avtomobili, morajo Imeti tozadevna potrdila o izvoru lesa, pooblastilo za posek ln pooblastilo za pobiranje vej. Iste dokumente morajo imeti osebe, katerim je dovoljeno sekanje lesa v gozdovih udruženj, ter v občinskih in zasebnih gozdovih. Tozadevno potrdilo morajo prizadeti zaprositi uprave gozdov, predsedstva udruženl ali lastpike gozdov za vsako sekanje posebej, potem ko so sl oskrbeli dovoljenje za posek pri pristojnem gozdarskem uradu. Potrdilo o Izvoru lena mora vsebovati naslednje: 1. Občino, okraj In kraj gozda; 2. ime in priimek ter točen naslov lastnika gozda; 3. datum dovoljenja za sekanje in nabiranje les«, izdanega od pristojnega gozdarskega urada; 4. Trne ln priimek ter točen naslov eventualnega zakupnika, nabavltelja, poslovodje in vsake osebe, ki ima nalogo odvažati ali prodajati hlode in drva. Osebe, ki ne bodo Imele omenjenega dovoljenja ali dovoljenja, ki no bo popolno, bodo kazensko odgovorne, zaplenili jim bodo les ln naznanjeni bodo pristojnemu pre-torju s strani policijskih oblasti. Šolski načrt ZVU »Naj nas vodi želja, da obnovimo zdravo, resnično demokracijo*. To so besede, ki jih Je polkovnik Alfred C. Bowman, višji častnik za civilne zadeve pri Zavezniški upravi, napisal kot uvodne besede k načrtu za otroške vrtce tn Italijanske osnovne šole. Publikacijo, ki so jo Izdali v obliki knjižice, bodo razdelili vsem učiteljem teh šol. V tisku je še sličen načrt za slovenske sole, ki ga bodo v kratkem razdelili. Mati je prva oseba, ki se bavl 7. vzgojo otroka in ima važno nalogo. Ravno lz tega stališča gleda načrt na vzgojo otroka ln namen tega načrta Je dopolniti materi-i prizadevanje pri izoblikovanju otrokovega duha ih oeeb-nostl. Poglavja knjižice «o skrbno razdeljena: važnost družinskega življenja, prijateljstvo, spoštovanje socialnih ustanov, imajo važne mesto v načrtu, tako za otroške vrtce, kakor za osnovne Šole. Delo Ir Igra, ljubezen do življenja na deželi, red, snaga ln čut do dolžnosti imajo prav poseben poudarek v načrtu, ki naj po besedah polkovnika Bovvmana, ki jih je napisal V uvodu knjižice, začnejo boljšo dobo v šolskem življenju. Navodila za nabavo božičnih drevesc Obveščamo prebivalstvo, da čl. 78 pravilnika o gozdarski straži prepoveduje sekanje katerih koli izglavcev od 1. dve, do 6. januarja. Kdor želi v tem času uporabiti iglavce, mora pravočasno prositi Gozdarsko policijo, Trst, u(ica bivše Caserma del RR. CC. ter navesti kraj, kjer namerava Izvršiti posek, količino ln vrsto dreves in namen uporabe. Komisar za področje mesta Trsta, podpolkovnik J. C. Smuts, Je izjavil dopisniku VZN, da je Imela splošna stavka ki jo je napovedala Italijan-sko-slovenska antifašistična zveza za soboto v znak protesta zaradi ukinitve »Primorskega dnevnika*, samo. delni učinek. Podpolkovnik Smuts je dejal dopisniku, da »ta se v petek zvečer predstavila njemu dva člana ISAZ z listino brez podpisa in ga pozvala, naj prekliče odlok o ukinitvi slovenskega dnevnika »Primorski dnevnik*; sporočila sta mu, da bo v nasprotnem primeru v soboto proglašena splošna stavka. Pozneje je obiskala komisarja delegacija Delavske zbornice ter mu sporočila, da Delavska zbornica :ie namerava podpreti stavke take vrste. Podpolkovnik Smuts je dodal, * RADIO Torek, 18. decembra 7 glasba za dobro jutro; 7.15 slov. vesti; 7.30 Ital. vesti; 7.55 pestra jutranja glasba; 11 prenos iz Vidma; 12 harmonični orkester; 12.28 reproducirana glasba; 12.45 slov. vesti; 13 ital. vesti; 13.15 reproducirana glasba; 18.30 jazz orkester Luttazzi; 14 literarni opazovalec; 14.15 pregled vesti in plošče; 16 prenos iz Vidma;- 18 obvestila svojcem; 18.30 komorno glasba: kvartet Simlnl; 19 mladinska ura (slov.); 19.20 literarni pregled (slov.); 19.30 angleška lekcija; 19.50 reproducirana glasba; 20 slov. vesti; 20.15 ital. vesti; 20.30 ljudska glasbena ura: italljansku epera v II. polovici 19. stol. (slov.); 21 glasbeni medaljon; 21.46 lah>'a glasba; 22.30 večerna glasba (prenos lz Vidma); 23 ital. vesti; 23.10 slov. vesti; 23.20 nočno zabavišče. Glavni urednik; PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. MALI OGLASI CISTA GALICA. Mala pošiljka zopet prispela. Androna S. Eufe-mia 2 (Podaljšek via Unlversita). 64307 M IZBRANA ZIMSKA JABOLKA iz Tirol dobite v skladišču: Androna S. Eufenr.la 2 (Podaljšek Via deirUniversita). Telefon 29281. 45511 M BLAGOVi za moške obleke, čista volna, volnene tkanine: Industrie lana. Zabarella 55, Padova. 5138 O Dr. GAETA, zobozdravnik izvršuje vsa zobna dela v protezah z jamstvom - skrbna izdelava -zmerne cene. Torre Blanca 43, vogal Carducci (ordinlra od 10.-12. in 15-16.) VRSTE - ČEVLIEV -V TRGOVINI VEČA BORZNI TRG \ DJUK POZAVNIIUA PESEM Podaljšanje roka i« policijski toCaj Predsednik tržaškega področja javlja, da soi podaljšali rok za vložitev prošenj ža pristop k policijskemu tečaju do 15. januarja Ko je prišel Tom na Washlng-tonskl trg, ga je Angeline že čakala. »Nalašč sem šel bolj zgodaj od doma, samo da bi Jaz vas čakal, pa vidim, da ste že tukaj!* ji je Tom med smehom stisnil roko. «Kaj Lom pa hotela drugega. Brat je odšel, odšla sem tudi jaz. Danes torej, gospod Carter, me hočete spreobrniti?* Je popolnoma peprlslljeno vprašala Angeline. »Da vas bom spreobrnil, ravno ne morem trditi. Doseči bi želel le to, vsaj za zdaj, da ne boste zastopali stc^’stotno svojega dose-čunjega stališča. Nočem vas pridobiti proti vasi volji. Kadar pa se o naši stvari govori omalovažujoče, se zanjo potegnem z isto pravico, kot se, recimo, vi potegnete za svojo. Nočem vas torej spreobrniti k neki novi veri, ker je to končno etvar vsakega posameznika; samo /lo stališča, ki ne bo nasprotno našemu, bd vas rad pripeljal. Sloer pa sva na mestu!* je dejal Tom ln odprl vežna vrata. Brez besed sta šla po stopnicah. Medtem ko je Tom odklepal stanovanjska vrata, je napol v »mehu skrivnostno zašepetal: »Gospodična Angeline, zdajle je se čas, da sl premislite! Mogoče vas bodo moji kanibali pojedli. Imam jih sicer privezane na plošči, a kaj naj storim. Če se posreči komu pretrgati vezi...?* «SaJ ne bo tako hudo«, Je Ange. line takoj razumela šalo. »To Je moje kraljestvo«, je dejal Tom, ko sta vstopila v njegovo sobo. «Ni sicer prav nlc posebnega, imam pa vse, kar potrebujem. Naj* lepše pa, kar me veže na to sobo, so spomini. V njej sem študiral, pisal, vadil in... z eno besedo, za vse, kar se Je v mojem življenju važne, ga zgodilo, vedo te štiri stene.« Medtem ko Je Tom govoril, Je pripravil gramofon. Dasl električni, ni bil nikaka posebnost. Kristalna doza, krožnik za plošče in nekaj žic, ki so bile speljane do radijskega aparata, ki Je nadomeščal zvočnik, so bile vse priprave te modeme tehnične pridobitve. Tom je prižgal radio, da bi se ogrel, premenjal še Iglo v dozi, pa se vsedel na divan poleg Angeline. «Tako, gospodična Angeline! Lah-ko začnemo« je dejal. «Imate kakšno posebno željo? Povejte, kaj bi najrajši slišali?« «Kaj bi rada slišala? Vse, prav vse, kar imate lepega«, Je odgovorila ln si v zadregi popravila kodre, ki so Ji silili na čelo.' Tom Je stopil z mizici, kjer je imel zložene albume plošč in J š po kratkem iskanju eno izmed njih Izvlekel iz ovoja. «Moj naj ljubši komponist Je. Imena vam ne povem, saj ga boste takoj sami spoznali I« Dal je ploščo na svoje mesto, sprožil avtomat in se vsedel na naslanjač tako, da Je zrl Angelini v obraz. Videl Je, da Je bila tudi ona, prav tako kot on sam, malo razburjena, ko sl je z nekoliko tresočo roko popravljala mali, lični zlati prstan. Mogočni akordi so napolnili sobo Spočetka tihi, potem pa vedno bolj glasni... In v hipu so spet skoraj utihnili. Široki so bili in topli. Angeline si Je podprla glavo z ro. ko in zaprla oči. Da, to Je glasba; Čajkovski. Tudi njen ljubljenec Je bik — Poslušala Je. Malo Je odprla oči in pogledala Toma. Sedel JI Je nasproti ln Jo s smehljajočim se pogledom motril. Spet Je zaprla oči. Ali Je kaj lepšega? Ne, ni mogla doumeti, da bi bilo kaj lepšega kot stvaritev, ki Jo Je trenotno poslušala. Čutila Je v vsakem taktii, kaj, v vsaki noti Je čutila, kot da bi bilo napisano; hrepenenje, bolest, čustva. Da, to Je umetnost: v partituri napisati, kar kdo čuti. Spet Je pogledala Toma. NI se več smehljal. Sedel Je v naslanjaču, zamišljen Je gledal na tla pred seboj. ' Gramofon Je utihnil. Tudi Angeline in Tom sta obsedela brez besed, oba pod mogočnim vtisom glasbe. Tom Je končno vstal in stopil k aparatu. «Ne bom vas vprašal za vaše mnenje, gospodična Angeline. Natančno vem. kaj bi ml odgovorili.« Angeline se Je zbudila kot iz omotice. «Tudi jaz, gospod Tom, sem navdušena nad Cajkovskim. In kako preprosto Je vse podano, pa vam seže v srce kot, da bi vam ga hotelo raztrgati. In taka dela naj zatonejo zaradi te vaše takumonovane plesne glasbe* je nenadno vzkipela. «Ne, gospodična, tega ne mislim, le to želim, da bi postali obe enakopravni, da se ne bi pristaši ene in druge gledali kot pes in mačka. Saj to vendar ni nič takega. Ne pozabljajte, da hitimo * časom naprej. Nekoč so poznali kot najmodernejše orožje puške, danes imamo že tanke in letala. Nočem pa s tem reči, da smo puške že odvrgli ln da se borimo samo s tanki in letali. Ne! In isto Je z glasbo. Kot bolj moderna se je pojavila plesna glasba. Noče pa klasične s svojo senco zakriti, ne, samo enakovredna Ji hoče postati. To Je ravno tisto, česar ljudje ne razumejol« «Dovolite mi, gospod Tom, da vas malo prekinem. Ali hodijo na lov na zajca s puško ali s tankom?« «$ puško, seveda,« Je nekoliko osuplo odgovoril Tom. «No vidite. Zakaj naj bi človek hodil nad zajca s tankom, ce pa ima puško, drugače povedano, zakaj naj bi se navduševala za mo-demo glasbo, če mi že klasična popolnoma zadošča? Da bi mi dala ona več kot mi da ta, tega ne .bi mogla reči«. «Zdi se mi, da bi vam mogel povedati, kje tiči kamen spotike. V vas samih. Ne mislim pri tem vas osebno, temveč ljudi vašega kova. Vase mnenje je zato tako enostransko, ker niti enkrat še niste hoteli o tej stvari premišljevati. Nikoli niste pogledali čez ograjo v stvarnost. Slišali ste nekoč mnenje, da je Jazz-glasba ničvredna, da Je samo razbijanje. Nemo ste pritrdili. In pri vsem tem, ali ste sploh pomisl il, kaj lahko ta vaša nema pritrditev pomeni? Nel Nekdo Je tako dejal najbrža bo res! Kaj je sploh jazz glasba? Odgovora na to vprašanj ve le malo ljudi.* Tom Je malo pomislil, primakn'' naslonjač malo bliže k Angelini in nadaljeval. «Je to glasba, ki Jo izvajajo v ne. kem določenem ritmu, s harmoničnimi in tonskimi finesami. Je lahko hitra, počasna, prav tako kot klasična. Le predsodek, da nima zgodovine, to Je ono... Se niste slišali, da sta se dva spoznala ln zaljubila ob zvokih Jazz-glasbe? Zaljubila in poročila — zvezala za vse življenje. Torej sta morala tudi nekaj občutiti, nekaj mehkega in v dušo segajoč ga. .(Nadaljevanje prihodnjič)