Največji slovenski dnevnik T Združenih državah Veli* za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 282. — ŠTEV. 282. GLAS NARODA list _ slovenskih ^delavcev t Ameriki* Entered ss Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3871 NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 2, 1931. — SREDA, 2. DECEMBRA 1931 VOLUME TTTTT _ LETNIK XXXIX SPLOŠNA AKCIJA ZA OPROSCENJE TOM MOONEY-A newy0rški župan walker je imel sijajen govor 0 m00neyevi nedolžnosti Mooney je v svojem pismu poudaril, da noče nika-ke milosti, ampak zahteva le pravico. — Celo bivši državni pravdnik Fickert je prišel do prepričanja, da je treba Mooneya oprostiti. — Pred državno hišo so se vršile velike demonstracije. — Vsa moč je v governer jevih rokah. Konec indijske konference protest shipping b0arda Shipping Board se je pritožil na vlado. — Zahteva, da kongres prepove izletne vožnje tujih par-nikov. SAN FRANCISCO, CaL, 1. decembra. — New-yorski župan James J. Walker, ki je prišel sem, da se kot odvetnik zavzame za delavskega voditelja Toma Mooneya, ki je že petnajst let zaprt v San ^^HI^OTIXN, D. c\, i dec. , 11 ii Shipping board Združenih držav Quentin kaznilnici, češ, da je povzročil tekom pre- se je odločil, da bo napravil ko- paredness parade bombni atentat, je rotil danes go- nec izletom z angleškimi parniki vernerja države Californije, Jamesa Rolpha, n a j 12 ^ orka" V svo-ieni letnem popravi strašno krivico, ki se je zgodila Mooneyu. — Edino eno vprašanje je,—je rekel Walker,— na katero zamore odgovoriti edinole governer. In odgovor na to mora biti: takojšnje, brezpogojno oproščenje Mooneya, ki je bil procesiran in obsojen na podlagi krivih pričevanj. Medtem ko je govoril Walker v državnem najvišjem sodišču, so se vršile pVed državno hišo velike demonstracije, katere so vprizorili člani komunistične stranke. Policija je aretirala devetnajst demonstrantov. Najprej je govoril odvetnik Frank P. Walsh, ki je podrobno pojasnil zaroto, ki je bilo zasnovana proti Mooneyu. Za njim je začel govoriti župan Walker in je govoril tako temperamentno, da je spravil skoro vse poslušalce v jok. Pozival je governerja, naj popravi krivico in naj oprosti mpža, ki je najlepša leta svojega življenja preživel v kaznilnici ter se pokoril za zločin, ki ga ni nikdar storil. * — Tom Mooney bi ne bil nikdar obsojen, če bi sodišče ne verjelo izjavam prič, ki so pričale pokri- ojem poročilu na kongres prosi, da kongres sprejme postavo, po kateri naj bi bilo prepovedano tujim parnikom iz ameriških pristanišč prirejati vožnje "nikamor". # Letos so pričele angleške paro-brodne družbe prirejati izlete s svojimi največjimi parniki z naznanilom, "vožnja nikamor'*. — Vedno se je za tako vožnjo priglasilo mnogo Amerikancev. Par-nik je tri dni vozil 12 milj od amerišekga obrežja. V tej oddaljenosti je dovoljeno tujim parnikom prodajati svojim gostom o-pojne pijače. Ameriške ladje so bile zelo prikrajšane kajti tuje ladje morejo imeti na krovu poljubno množino opojne pijače, samo v ameriškem pristanišču mora biti vse zapečateno. Ameriškim ladjam je pa dovoljena samo omejena množina opojnih pijač in sicer zdravstvene namene. samo za nepoboljšljiv tat zopet aretiran Enajst dni je bil iz ječe. Vsled tatvine zasačen. Star je šele 25 let. — Preti mu dosmrtna ječa. Paul Swearinger, star 25 let, je šele pred enajstimi dnevi prišel iz ječe, pa je bil zopet aretiran pod obdolžbo tatvine. Ker je to že njegov četrti zločin, mu preti po novi newyorski postavi dosmrtna ječa. Od svojega 18. leta je prebil večinoma v poboljsevalnicah ali pa v ječi in vedno zaradi tatvine, ali celo ropa. Zadnjo kazen je pričel 7. julija, 1927 in je bil tedaj obsojen na pet let. Vsled dobrega onašanja je bil pomiloščen. 17. novembra je bil odpuščen in je dobil izplačanih $67, kar je zaslužil v kaznilnici. Kupil si je obleko, ostali denar pa zapravil. Po aretaciji je rekel policiji, da je bil ves obupan, ker že dva dni ni ničesar jedel. Skozi okno je lezel v neko stanovanje v namenu, da kaj ukrade. Nekdo ga je videl in opozoril policista. Swear-inger zasliši policijsko piščal in prične bežati, toda policist ga je ujel in odpeljal v zapor. karlova odpoved se je izgubila Listina odpovedi zadnjega cesarja Karoia je zgorela. — Socijalisti so zažgali justično palačo. macdonald je tolažil razočaranega gandhij a LONDON, Anglija, I. decembra. — Danes je bila zaključena druga angleško-indijska konferenca, ki je trajala skoro tri mesece. — Stroški zanjo so znašali skoro milijon dolarjev. Istotako kot prva. se je tudi ta končala brez vsakega uspeha. DUNAJ, Avstrija. 1. decembra. Veliko razburjenje je nastalo, ko j je bilo odkrito, da je pogorela listina, ki je pravzaprav podlaga avstrijske republike, in na podlagi katere je bila rešena habsburškega jarma. Ta listina s tisoč drugimi zgodovinskimi listinami je bila uničena, ko so demonstrantje zažgali justično palačo 15. julija 1927. 10. novembra 1918 je poslanska zbornica sklenila razglasiti repu-1 bliko in eesar Karol je proti svoji volji in proti nasvetu cesarice Zite privolil podpisati listino,1 s katero se je odpovedal avstrijskemu prestolu. i Pozno ponoči so prišli njegovi I ministri v Senbrun in mu pri-1 nesli odpovedno listno. Cesar je že prej slišal, da se je ves Dunaj družinska tragedija Mož in žena sta bila ob-streljena. — Zena tri-di, da ju je obstrelil sovražnik, mož noče govoriti. vem. — Deset porotnikov, ki so spoznali Mooneya krivim, je še vedno živih. Vsi zahtevajo, naj b o Mooney oproščen. Do istega prepričanja je prišel tudi bivši državni pravdnik Charles M. Fickert. V pismu, ki ga je pisal Walker ju, pravi Fickert: — Najbrž imate prav; ako pravite, da bi bilo najbolje za državo, ako governer Mooneya oprosti. Walker je predložil tudi Mooneyevo pismo, v katerem pravi slednji, da noče nobene milosti, pač pa brezpogojno oproščenje. Mooneyeva mati je solznih oči poslušala Walker jeve besede: — Ko bo nekega dne zašlo solnce, bo Mooneyeva mati mrtva. Ne dopustite, da bi bil tisto noč Tom Mooney v kaznilnici. Ne verujte kri-voprisežnikom in ne vzemite materi sina! Koncem zaslišanja je rekel governer, da se bo posvetoval s svojimi svetovalci ter izrekel tekom enega tedna svojo končno odločitev. Ameriške ladje vsled tega ne j morejo prirejati izletnih voženj, kot angleške in francoske ladje in jim izletne vožnje zelo škodujejo. V svoji prošnji pravi Shipping board: — Obresžne postave naj bodo izpremenjene tako. da je prepovedano tujim ladjam prirejati tako imenovano "potovanje nikamor", to so potovanja, ki se prično v ameriškem pristanišču in se ravno tam končajo, ne da bi es parnik ustavil v kakem tujem pristanišču. strah v Človeški podobi u Divji mož" je strašil po New Jersey. — Na sebi je imel pet hlač, štiri suknje in več druge obleke. WYK EfCIXXN", N. J., 1. dec. — Državni trooperji so prijeli Johna Fletdhie, ki je nad en teden strain po okolici. Na policijski stražnici so ga osvobodili obleke,^ki bi razgrela vsakega Eskima in bi je tudi kak starinar bil vesel. Mož, čegar nenavadni glas in čudno >obnašanje je plašilo šolske otroke, vsled česar so se far-merji, policija in držav, trooper- revolucija na ogrskem uprl proti njemu, zato je izpre- kd0 ustrelil. Ko je majhna in pla videl, da je najpametnejše da se | volasa žena odgovarjala na vprašanja, je njen šest čevljev visoki mož stopil k telefonu in je poklical ambulanco. Zdravnik ju je obvezal, nato pa ju je policist odpeljal na stražnico. Pike ni hotel odgovarjati, žena pa je trdila, da so prišli streli skozi okno. Oba sta bila ranjena v bokih. Policija je v stanovanju našla okrvavljene pajamas. Soba je bi- če tudi je ministrski predsednik Ramsa£v MacDonald v svojem zaključnem govoru izjavil, da je bil storjen velik napredek, toda s tema besedami je hotel le potolažiti indijskega nacionalističnega voditelja Maliatmo Gand-I hija. Medtem, ko je MacDonald na-I žival Gandhija "moj ljubi Ma-hatma", se je pripravljal indijski podkralj, da z železno roko zatrt; prevratno gibanje Gandhijevih pristašev v Bengaliji. Martin Pike, star 40 let in nje- Zvečer je rekel Gandhi: — Iz-gova žena Minie, stara 32 let, sta jalovljenje angleško-indijske kon-bila ustreljena, ko sta ležala v ference mi ne povzroča toliko postelji v svojem stanovanju v skrbi, kot pa zadnji dogodki v Bronxu. Žena pravi, da ju je u- Indiji, kjer je strašno razburilo strelil neki njih sovražnik, mož vlado par političnih zločinov, ki pa noče ničesar vedeti o strelja- so jih zakrivili neodgovorni, po nju. svobodi stremeči mladi ljudje. Oba sta popolnoma oblečena šla Na vprašanje, če bo posledica v lekarno ter rekla, da jih je ne- tega mir ali vojna, je odgovoril odpove cesarski kroni. Vzel je svinčnik in podpisal listino. S tem se je popolnoma odpovedal vsaki pravici vmešavati se v vladne zadeve in se je zavezal ukloniti vsaki odločbi, kako vladno obliko si bo Avstrija izvolila. Naslednjega jutra je bil pri maši v privatni kapeli v Senbrunu. Pri cerkvenem opravilu je bila ------------------------------— j zadnjikrat igrana avstrijska him- Voditelji revolucije niso na in se je odpeljal iz grada kot bili vo:aki. — Navadna! ovaden državljan. i . I 14 i t uclna ironija je, da so ravno roparska tolpa. - rto- najbolj radikalni socijalisti za- teli SO ropati banke i n žgali justično palačo, ker je so- indijance so rešili iz snega odkrila, da usta je, neki zidar, neki električni delavec in neki cestni inžinir. Nekega zarotnika so imeli v ar-madnem skladišču, ki jim je dal »» * . ! . m m ... i vojaške uniforme. V vojaški o- [Nabiralci orehov so bili vt bleki so se hoteli polastiti vlad- SnegU pet dni. - Prišli nih poslopij, razorožiti straže in na konjih, vozovih in odvesti ministre in begate mešča- • ne za odkupnino. Najbolj čudno pri tem je, kako so mogli to "vstajo" organizirati po celi deželi. Aretiranih je bilo nad sto osumljencev. toda policija jih je pridržala samo 39. Policija pravi, da dišče oprostilo monarhista, ki je pri socijalistični paradi ubil nekega pohabljenega bivšega vojaka. S tem svojim činom so uničili listino, ki je pravzaprav bila po glavitni vzrok, da je Avstrija postala republika. Profesorji zgodovine, ki so pre- .,.,.„ » . . . A [iskovali vse ostanke listin v raz- ke. vjeh odicne moze m ministre. , . „ , . ' , ,. .. . „ ., . i valinah pozgane palace, so sedaj Ogrska policija je odkrila, da.___ .... ..... , . . . . prepričani, da je tedaj so bili voditelji ——'« 1 odvesti visoke osebe. DUNAJ, Avstrija, 1. decembra. Zadnja ogrska revolucija, ki je bila zatrta prejšnji teden, je bila samo zarota premetenih zločincev, ki so se hoteli polastiti vlade samo v namenu, da bi oropali ban- zgorela ! tudi odpovedna listina zadnjega avstrijskega cesarja Karoia. avtomobilih.—Več konj poklali. GALLUP, X. M., 1. decembra. Nad 200 Navajo Indijancev je prišlo v Gallup. Snežni metež jih je zadržal visoko v gorah od dneva pred Zahvalnim dnem. Približno toliko pa jih je še v go- OTROK ZADEL LOTERIJO LONDON, Anglija, 1. decembra. — Jean Blyth, stara enajst mesecev, je zadela prvi dobitek irske loterije v znesku $135,000. Njeni stariši so kupili žreb na ime svoje hčerke. Radovedni ljudje so prišli po več milj daleč, da so videli otro- njih imena ne bodo objavljena, j ka in Pestovali. Drugi dobitek, ji zvezali, da ga iščejo, je imel | rah Tekom snežnega viharja jih na sebi pet hlač, štiri suknje, tri je esnajst zmrznilo. sveaterje in sest parov nogavic. Njegovi veliki čevlji so bili obvezani z avtomobilskimi gumijevimi obroči, na podplatih pa je im*l pribite deske. Policiji ni .hotel povedati, od kod je prišel, ali pa zakaj se je tako obnašal. Ko so ga trooper ji prijeli, je bil lačen in oslabel. Brade in las si že ni po rezal več mesecev in je izgledal, da je ves čas živel v gozdu. Rešilna ekspedicija s štirimi vozovi in dvema tovornima avtomobiloma je odšla na Zahvalni dan v gore Cerro Alto ilf Santa Rita Mesas. Nekateri Indijanci so prišli v mesto na svojih konjih, drugi pa dokler se jim krivda ne dokaže. IRSKI UPORNIK OBSOJEN DUBLIN. Trska. 1. decembra. Vojaško sodišče, ki je bilo postavljeno pod novo postavo za javno varstvo, je izreklo prvo obsodbo. John Mulgrew je bil obsojen za ki je tudi znašal $125,000 pa je zadel neki brezposelni delavec. Rekel je, da bo poslal nekaj tega denarja v Združene države za vozne listke svojim trem sinovom. da pridejo domov in se vesele sreče. RUSKI ŠKOF USTRELJEN VATIKAN6K10 MESTO, 1- decembra — Papeževa komisija za i la vsa v neredu, iz česar sklepa policija, da je bil med njima hud boj, med katerim sta eden na drugega streljala. V sobi je policija tudi našla več praznih steklenic žganja. Poročena sta 17 let in nimata otrok. Gandhi: — Tega v tem trenutku še ne morem reči. Nacionalistični kongres najbrž ne bo obnovil boja, anfpak bo našel kako drugo pot. Izredne odredbe, ki se jih poslužuje vlada v Bengaliji, so v očitnem nasprotju z obljubami, ki so bile zadane na ansrl«'-ško-indijski konferenci. VELIKA VROČINA V ARGENTINI ZOPET UMOR BUTLEGARJA OmOAGO, III., 1. decembra. — John Alessi, star 28 let in brivec ter znan prodajalec žganja, je bil ustreljen 'm njegovo truplo je bilo vrženo iz avtomobila na za-padni strani mesta. EKSPLOZIJA V MAJNI IjOGAiN, W. Va., 1. decembra. Vsled eksplozije v Monitor Coal BUEUNOS AIRES, Argentina, 1 Co. so bili zasuti trije premogar-1. decembra. — Glavno mesto Ar-; ji- Truplo enega so našli, zdaj pa gentine je okusilo najbolj vroči kopljejo že za ostalima, dvema, o dan poletja, ko se je toplomer j katerih domnevajo, da sta tudi dvignil na IX) stopinj. mrtva. Denarna Nakazila IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM JUGOSLAVIJO V ITALIJO Din 500 .......... $ 9.45 Lir 100 . Din $ 18.60 Lir 200 . Din 2500 _________ __________ $ 46.00 Lir 300 . Din 3000 __________ _________ $ 54.90 Lir '500 Din 500« _________ _________ $ 91.00 Lir 1000 . Din 10,000 _________ __________ $181.00 $ 5.7® $11.20 $16.65 $27.15 $53.75 __________________„.„,___„ šest mesecev na trdo delo, ker je,_______ • ' r ' | L . j so bili pripeljani na vozovih in j bil član neke tajne organizacije. | Rusijo je bila obveščena, da je . tovornih avtomobilih, katere je o kateri ni hotel dati nikakih po- bil pravoslavni škof Maksim v posodila vlada. Indijanci so v pe-' jasnil. Sodišče je tudi odločilo, da j Serpoukovu 6. julija ustreljen, tih dneh poklali nekaj svojih konj bo po prestani kazni izgnan iz de- 1 sa hrano. ' žele kot tujec. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbine 75c. Sakser State Bank New York, H, 1 Iker ni hotel priznati sovjetskega metropolita Sergija. 1 82 Cortlandt Street . Telephone BArtlay ••1AIlAIOBV NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 2, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In D. 8. A. U Glas Naroda" owned and Pobllabed by nOTKOO nWJBDNQ COMPANY (A Corporation) L Bwiertt*, Treat. CM W of bubwn of the corporation mnd addresses of above officers: ltth Street. Bo roach of Manhattan, New York City, N. Y. O L AS N AS ODA (Voice of the People) Dop ISl New York, N. Y. Faranom Sv. Cirila in JSloven- j Mestni očetje so v veliki zadre-' gi, ker ne vedo, kako bi jim po- * xt • xt i - magali. Nekaj bo pač treba ukre-cem v Oreater .New i orku je ze . . . , , .. . , . iti, ee ne, bodo reveži od mraza vec ali manj znano, da praznuje ... t m lakote pomrli. Issued Every Day Except Sundays and Holidays Sa celo leto velja list aa Ameriko In Kanado Sa pol leta -Sa četrt leta 46.00 .$3.00 Za New York sa celo leto Za pol leta----------- Za Inozemstvo sa celo leto fl-50 'Za pol leta $7.00 __$350 —$7.00 ....$350 Subscription Yearly $0.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" labaja vsaki dan Ixvzemil nedelj in praanlkov. Deplsl bra podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar na] se blagovoli poAUJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, eroslmo da ae nam tod! prejšnje bivallAče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. out NABODA", 21$ W. ]$th Street, Nea York, N I.' Telephone: CHelsea 3—3878 VOLITVE V TEXAS Izid kongresnih volitev v štirinajstem kongresnem okraju države Texas je odstranil vse dvome glede demokratske kontrole v prihodnji poslanski zbornici. Na mesto pokojnega republikanskega kongresnika H. M. Wurzbaeha je bil izvoljen demokrat Rk-hard M. Kleberg. Demokratje imajo sedaj v poslanski zbornici 218 glasov, republikanci 214. farmersko-delavska stranka en glas, dve mesti je pa še treba zasesti. Pa tudi, če bi bila v obeh slučajih izvoljena republikanca, kar je pa jako dvomljivo, bi še vedno imeli demokratje večino. Wurzbach je bil edini republikanski poslanec v državi Texas. Šestkrat je zmagal v okraju, kjer so volilci za vsa druga mesta izvolili demokrate. Pri zadnjih volitvah je dobil skoro osem tisoč glasov več nego njegov demokratski nasprotnik. Wurzbacliovi uspehi so bili seveda osebne narave, kajti na volilce je izvajal velik osebni vpliv. Nadvse značilno je, da je dobil Kleberg osemnajst tisoč glasov, drugi demokratski kandidat, Johnson, trinajst tisoč, dočim jih je dobil bivši Wurzbachov kampanjski voditelj, C. W. Anderson, jedva pet tisoč. I^leberg in Johnson sta se tekom volilne kampanje odločno izrazila za modifikacijo osemnajstega amend-menta, dočim je republikanec Anderson v tej zadevi trdovratno molčal. Republikanski krogi se boje. da bodo pri nadomestnih volitvah v petem kongresnem okraju države New Jersey doživeli poraz. Ono mesto je bilo izpraznjeno s smrtjo navdušenega siihača Ernest a K. Ackermana. Pri novembeiskili volitvah je pa zmagal demokratski kandidat za governersko mesto, H. Moore. V onem okraju je dobil nad deset tisoč glasov večine, dočim sta pri primarnih volitvah zmagala mokrača, namreč republikanec Donald Ii. McLean iz Elisabeth in demokrat Percy II. Steward iz Plaintielda. Stewart ima dobre izglede, da si bo prisvojil to mesto, s čemur bi se demokratska večina v zbornici znatno povečala. Izid nadomestnih volitev v državi Texas jasno kaže, od katere strani je začel pihati veter. jugoslovan. naselbina v Greater Xew Yurku in okolici v nedeljo, 6. decembra ob 4. uri popoldne na Osmi cesti (62 S. Mark's Place) narodni praznik ujedinjenja Slovencev. Hrvatov in Srbov v eno državo »Jugoslavijo. •Najprej bo v cerkvi molitev za domovino in blagoslov z Najsvetejšim in zahvalna pesem. Potem pa bo v cerkveni dvorani velika j akademija slovenskih, srbskih in hrvatskih društev, na katero pridejo gospe in gospodične v narodnih nošah, kar bo napravilo prireditev zelo zanimivo. Spored je zelo pester in bogat. Vse kaže. da bo prireditev veličastna manifestacija jugoslovanske misli. Pripomnim pa Vam še. da je ta prireditev le začetek široko zasnovane organizacije vseh -Jugoslovanov v (Jreater New Yorku in okoliei. ki utegne biti za naš jugoslovanski živelj v (ireater New Yorku ogromnega pomena, ako boste le pustili v stran malenkostne osebne in strankarske prepirčke ter složno sodelovali vsi brez izjeme za uresničenje tega ideala. Pozdrav Matija Pogorele. Barberton, O. Zadnje čase je grozila izbruhniti v Karbertonu nevihta, katero je nehote povzročil s svojo pohvala iger Mr. J. I"., zaveden bar-bertonski Slovenec in večletni naročnik Glasa Naroda, toda nevihta se je hvala Bogu pomirila, preden je izbruhnila med tukajšnjimi katoliškimi ženami, ki so si bile tako nasprotne glede priznanja in pohvale od gori omenjenega naročnika. Gotovo je k temu dosti pripomogel sveti mi-sijon. ki Se je vršil pred štirinajstimi dnevi v tukajšnji slovenski fari. No. zdaj je v Karbertonu zopet vse brez greha iu mirno. Kakor je bilo že te dni v Glasu Naroda poroča no. se je v soboto, die lil. novembra zvečer ob D.30 ponesrečil znani in priljubljeni rojak in moj prijatelj Mr. Jacob j Sabec. Zvečer se je napotil s pevci pevskega društva "Javornik" v Kenmore. O. na neko slovensko prireditev, kamor je bil povabljen i da. Dasi je bila pred leti proti ljaja .. . . Žene. otroci in starčki temu listu huda gonja, da kateri i pa bodo šli med nedostopne peči-čita t» list da ne more biti dober j ne v Roščico kjer bodo čakali, da katoličan in član Jednote. se po-1 možje in fantje premagajo Tur-kojnik ni oziral na to. On je bil ka. zvest naročnik lista in tudi ugleden katoličan, kateri je vzgajal svoje otroke po katoliškem prepričanju in je ostavil svoji družini dober vzged. Pokojni Jacob Sabec je bil član dr. sv. Jožefa, št. 110 K. S. K. J.. član in večletni predsednik nadzornega odbora društva sv. Martina. št. 44 J. S. K. Jednote. član tukajšnjega samostojnega društva "Domovina" in član pevskega zbora "Javornik". Pogreb se je vršil po katoliškem obredu dne 27. novembra. Udeležba pri pogrebu je pokazala, da je pokojnik imel jako A-eliko prijateljev. To so pričali venci in cvetlice. Toliko avtomobilov še nismo videli poprej pri nobenem slovenskem pogrebu. :Naj pokojnik v miru počiva! Bodi mu lahka gruda ameriška ! John Baiaut. „ , . ........ pevski zbor, tla zapoje tam par Po akademiji sledi iiiforuiati- . ... . * .................., ; ,, 4 ; slovenskih pesmi. Ko so pcvei stopali iz kare poulične železnice, je ven razgovor o tej zadevi. Zato naj noben prej ne sodi na podlagi raznih neosnovanih govoric o teh namerah, mar ver naj se vsak sam prepriča kaki nameni vodijo ustanovnike te organizacije. Nasvidenje v nedeljo! .Rev. 'Hijaeint Podgoršek, župnik. S pota. V št v. 27B (»las Naroda imenuje gospa Jennie Troha iz Barberton, Ohio, v svojem dopisu tudi mojo malenkost ter mi želi. da bi čimprej okreval. Hvala, rojakinja Troha! Veseli me. da se Vi in Vaš mož zanimate za pisateljevanje. Z menoj je v letošnjem letu tako kot z ubitim loncem. Stoji še skupaj, pa je ubit in čaka usode. Po'zadnjih par operacijah Sheboygan, Wis. Smrtno se je ponesrečil Ivarol K rebel z inotorcyclom v nedeljo zjutraj med 1. in 2. uro. Zadel j« v stoječi avtomobil, in se na mestu ubil. Star je bil 22 let. ■Njegovim sorodnikom in prijateljem izrekam sožalje! John Zormau. Milwaukee, Wis. Zadnjič sem rekel, da bom pri hodnjiv povedal kaj sem videl in slišal o Miklovi Zali. igri, ki se bo pridrvel težak tovorni avtomobil, igrala na milwauskem slovenskem ki je stisnil Jaeoba v cementni j iK\rn i:j decembra. Zato evo me stroj, ki se je tam nahajal. Po-:2opet pred vami nesrečeni je imel zdrobljen kolk j Ko prisopiham po prvih stopni-in predrt mehur ter je dne 24. no- j ,.ail prisluškujem, kje da bi imeli vembra ob 10. uri dopoldne podle- j vajo. Kjer je (K) ljudi, je navad-gel težkim poškodbam. j no šundra kot na velikemu sej- Pokojni Jacob Sabec je bil star 4!) let in zapušča v Barberton. O., soprogo Mrs. Frances Sabec ter šestero otrok v starosti od do Na vse to so mislili možje. Sera jnik. ki je bil doslej vedno vodnik v vasi, toži. da postaja pre-okoren za voditelja. Izvolijo si naj mlajšega vodjo, ki bo krep-kejši in bolj energičen kot je on. — Potem pa naj bo Mirko naš vodnik. Mirko, tvoj sin. — se glasi zahteva kmetov. — Mirko sprejme, in mu prisežejo ncoma-jano zvestobo. Vse za nase žene. otroke, starše, polja, tudi >mrt če bo treba! Mirko, krepak in zal fant. za katerim škilijo vsa vaška dekleta se je dal za kratek čas motiti od živih zapeljivih oči Aluiire Tresoglavove. Strastno dekle, judovske krvi. Ona živi v va-si s svojim očetom. Dobro izhajata na račun kmetske nevednosti. On kramari in odira kmete, ona se laska premožnemu Serajnikovemu sinu Mirku. Zalezuje in zapeljuje ga. kjer le more. Miklova Zala vidi. da se ji Mirko vedno b<>Ij od-tujuje. Tisti Mirko, ki je bil ve* njen že izza zgodnje mladosti. Zal lostno gleda na to spremembo. Tudi drugi so že to opazili. Fantje se šalijo z njim. Serajnik pa spregovori na dan ko je sprejel vodstvo v vasi. zelo resno besedo ž njim. — Mirko, kaj vidim.' Pazi se! Almira ni za tebe. Nikdar nočem dočakati da bi na našem domu gospodarila tujka, prite-penka, ki ni naše krvi. ne naši vere. Pazi, Mirko! Zalika, ona ji namenjena zate. Mirko očetu na ljubo slovesno priseže, da nt* bo nikdar več pogledal Almire. Ta prisega je imela strašne posledice za njega. Za-liko. celo vas in okolico. Mirko se ! poroči z Zaliko. in ko Almira vi- Predsednik Iloover je rekel, da bodo to zimo zaposlili stotisoč brezposelnih pri raznih javnih delih. Lepo bo. ako bo dobilo stotisoč ljudi delo. Toda če je nezaposlenih, kot pravijo, sedem milijonov, je vprašanje. kaj bo počelo ostalih šest milijonov devet stotisoč. Skoda, da pozimi solnee ne greje in da želodec ne more brez hrane prestajati. t'e bi bilo narobe, bi lahko šest milijonov devetstotisoč nezaposlenih stalo in gledalo, kuku jih stotisoč dela. * Zelo me je pretresla novica, da se moj prijatelj Bobkov T««ne v Clevelandu ponesrečil. Želim mu. da bi skoro okreval in da bi prišel v Ne York povedat, kaj in kako je bilo. In okreval bo. to se razume sa-moposebi. Saj je v najboljših letih in je bil vedno Fant od fare. Le to mi ne gre v glavo, kako se je moNe ne! To je popolno-Antona Sabea. svoječasnega dol- ma mrtev začetek! Več glasu! goletnega časnikarja in črkostav-j Več poudarka! Več čuta! Vi vsi ca. ki se nahaja sedaj v Cleve-; morate doživljati kar govorite. landu, O. Pokojnik se je nahajal v Llar-se razmeroma dobro počutim, in j bertonu približno 23 let ter je bil zdravniki so zelo veseli dobrega j med tukajšnjimi rojaki splošno | kakor je bila še katerakoli naših napredka. ^ j priljubljen. Zavzemal se je jako j kar smo jih izigrali poprej. Sedaj sem še vedno v DulutliJ za pevski zbor ter za vsako dobro ; Sa i to tudi moramo! Slovenska Igra Miklova Zala je preveč lepa. da bi jo na "stejč" lomili. Dajmo ji življenja, da bo igrana boljše Minil, in v Minnesoti ostanem še'in napredno idejo. ljudska duša je v njej. ki je žive- di, da je za njo izgubljen, prise-1 /rn vl.|dnn, kamli,ltov ni bilo no-že tudi ona srašno maščevanje. 1/. TATOVI NA PARIŠKI KOLGNiJAlNI RAZSTAVI V nekaj dneh se bodo zaprla vrata pariške kolonialne razstave. Razstava je doživela tak uspeh, kakor Se nobena druga pred nje. Žalibog, so prireditelji ugotovili, da zgleda kolonialna razstava te dni. kakor bi bila Izropana. Kljub vsem varnostnim ukrepom, so vendar številni obiskovalci odnesli s seboj precej "spomindkov". Ti lovci na spomine so prav po vaauteUfco razsajali po razstavi. — Najbolj je pri tem trpel Anglcorski tempelj, ki je zgrajen do potankosti po vzorcu originala v Angfco-ri. čudovite male kipce, ki so krasti! stene tempta, so neusmiljeni obiskovalci kar lomUl s sten. Pa tudi druge stvari so uvaževali <*>1-SttrtftflCir llKU fff stils t u'nfoiStaj-0jt£m 9*TUjogu med drugim tudi vreča zmletega popra. Od dveh sto-tov je ostal niti prašek. Posebno pozornost so izkazovali obiskovalci tudi ročnim izdelkom, ki so jih domačini delali na razstavi. Zlasti afriške sandale so izginjale kakor kafra. Celo neka velika kača ni ušla svoji usodi. Neki posebno drzen obiskovalec je kratkomalo zvlekel iz žepa nož in ji iz rezal najlepši del progaste kože. Spioh menda ni predmeta na razstavi, ki bi pri obiskovalcih ne aaletel na tako občudovanje, da si ne bi vzeli od njega s sebO} kakšen spomin ček. trgati mora Mirkota Zaliki. pa naj velja kar hoče. Tuhta in čaka priložnosti. Turki so blizu. Ona pa ve /a skrivni vhod v trdnjavo. Kaj ko bi šel oče po Turke? Izdal bi jim vhod. vse naj pomore, in pokoljejo. samo Mirka ji naj puste za plačilo. Da! Tako bo šlo. Izvršil je njen oče umazano delo izdajstva. Prihrumeli so Turki, pustošili, morili in odpeljali Zaliko v suženjstvo. Se to sem tudi slišal, da je re-viea sedem let zdihovala v turški sužnosti. Almira pa je med tem doma zopet spletala mrežo za Mirka. Ko je že zopet popolnoma obmrežila. se je pa zopet nekaj nenadnega pripetilo, kar nekaj časa. Pred par tedni so bili | Pisec teh vrstic se še spominja ha na prelepi naši zemlji pred -tfO j je zopet vse obrnilo narobe. še jako lepi dnevi. Trava je zele- J kako se je pokojni Jacob Sabec nela in regrat je cvetel. Sedaj bri- j zavzemal za podporo ubogim sle-je po velikem Superior jezeru pra- pim pred nekoliko leti. ko so tu va sibirska burja. Mladina se dr- priredila skupna sa po jezeru in ob pogledu nanjo podporna društva veselico. Po-obuja človek spomine na prejšnje kojnik je bil tu eden prvih, ki se čase. j je zavzel v naši naselbini za po- Po obrežju so izkopani veliki | moč slepim v stari domovini. leti. in ki tudi danes še tam živi. J Rad bi vam še to povedal In še Trpljenje našega kmeta, njega j marsikaj iz te igre. ali bojim se. jarki, pokriti z deskami in v teh jarkih kar mrgoli nezaposlenih. Pokojnik je bil tudi dolgo vrsto let zvest naročnik Glas Naro- § pecial Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli ha hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeci potovati v stari kraj, se je prepričate, da denarja v mnogih slučajih rtiso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BRE2 VSAKE ODPO-VEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno. ADVERTISE in "GLAS NARODA Vloge obrestujemo po 4°/c Sakser State Bank samobramba proti Turku, ki je barbertonska tedaj poplavljal naše kraje. V srce pretresajoče žrtve, preko katerih je moral, in junaštvo našega kmeta, se zrcali v nji. Mi ne smemo vse te stvari samo dekla-mirati, ampak jrh doživljati in povzročiti, da jih bodo tudi gledalci doživljali. Pozor toraj! Še enkrat. Pa prosim, prav nikake-ga nemira ne trpim. Vsak naj zasleduje igro in se skuša vtopiti v svojo ulogo popolnoma'*. Aha. kaj pa je to? Ali ni navadna vaja ? Zdi se mi. da je šola. si mislim. Veselje, da bi šel med nje. me je kar popustilo. Kar stisnil sem se v temen kot med druga vrata in vlekel na ušesa, kako se bo nadaljevalo, ker me je res zanimalo. Zopet zaslišim pričetek. a sedaj je res zvenel popolnoma drugače kot prvič. "Nesrečne šibe turške". Xadaljeval se je zgodovinski razgovor med možmi. Prišli so kmetje iz -več vasi k očancu Serajniku na važen pomenek. Turek že baje požiga v bližini. Stare ljudi kolje. dekleta oskrunja in jih vlači v suženjstvo. Mlade fante odganja s seboj, da jih potem odgo-ji kot janiearje. Bati se je. da tudi njih doseže, zato je potrebno nekaj ukreniti za obrambo. Popraviti je treba stare utrdbe, da jih bodo ščitile pred krutim pes-janom. Tam jih bodo čakali možje in fantje, in oče pride se bodo z njimi borili do zadnjega zdih- da me bodo igralci še nabunkali. ker preve povem, zato pa rečem danes samo še. tla Miklova Zala je vredna da jo gre pogledat sleherni Slovenec v Milwaukee, in tudi da jo pridejo pogledat bližnjih naselbin. To ve in tudi pove "Mihvauški ferbec' Vi benega drugega kandidata. Kepohitlio dejstvo j<*. da j»* l^jubljana jugoslovanska. ist«»t;i- ko tudi Celje in vsa druga naša mesta. Vprašanje, veliko vprašanje je pa. če se prebivalstvo Ljubljane. Celja in drujrih jugoslovanskih mest strinja s sedanjo politiko jugoslovanske vladi'. * Iv župniku je prišel možak, ki običajno ni hodil v cerkev, pa j«-bil navzlic temu povsem dostojen človek. Imel je hišo in veliko družino, toda pritisnili su hudi časi. Dela ni bilo. davki pn vedno večji. O ti nesrečni davki! Zato je šel k župniku in mu rekel : —• Prosim vas. i*;istiti gospod župnik, povejte mi ini" tistega mučenika. kateremu s o živemu vlekli kožo ^ telesa .' — Čemu bi pa rad vedel .' — ga je vprašal župnik. — I za svojega patrona bi si gji rad izbral, da bi ga imel v nebesih za priprošnjika v mojih davčnih zadevah. "MOJA OPOROKA" tZ CORTLANDT STREET NEW YORK, N. I. js____ ROJAKOM V GREBNSBURGU IN OKOUGI naznanjanf, da sem začel popravljati xire žepne in stenske, gramo-tffone in zlatnino. Delo garantirano. Nizka cena. Joto Lakoto, Comer of Keystone Av*, 119, HaydenriBe, Greensburg, Pa. Nove avstrijske določbe o devizah in valutah so marsikateremu njihovemu lastniku zelo neprijetne. Ker bi morali po državni odredbi tuje valute in vrednote oddati dunajski Narodni banki, si izmišljujejo vsakovrstne trike, da bi se izmazal:. Tako poročajo avstrijski listi, da so prišle oblasti na zelo originalen trik te vrste. Neki lastniki tujih valut so jih namreč deponirali v za pečatenih kuvertah pod naslovom "Moja oporoka" na sodišča, kar je zvezano brez posebnih formalnosti in pred vsem brez kontrole. Juristi so si edini v tem, da je takšno izbegavanje deviznih odredb kaznivo, a morajo priznati, da je vsaj zelo duhovito, kajti s drugimi besedami se prav temu, da se krši na ta način državni zakon z pomočjo državnih organov samih, pa čeprav brez njihove vednosti. * mi piše iz (Ireeiis- Za tstabeie in izčrpane Ako .-e iKKutite .slabotni In izčrpani ali uko va£ i m organom primanjkuje življenpke moči, tedaj vzemite Nuira-Tftnp, čudovito zdravitn, ki vas naredi močne iu idravc. Xugn-Tohe ojačuje vs£ organe k delovanju. Očisti život bolezenskih glivic, pomaga iivcem in miSieam, odpravi zaprtnico. giavobol. omotico in druge enake bolečine. Prav gotovo vzemite Nuga-Tohe. J*e na prodaj v lekarni. Ako lekarnar nima tega, tedaj mu recitf na*j istega naroči *a vas od trgovca na debelo, —A d V t. Prijatelj lnirg. Pa.: Dragi Peter Zgaga : Ker s«' baš prepiraš z neko Šta-jerko. naj Ti še jaz povem nekaj o Štajercih. O zeleni Štajerski sem sicer že v domovini slišal, toda kaj več mi ni bilo znanega o oni deželi in njenem prebivalstvu. Tudi ko sem semkaj dospel, nisem dolgo prišel v dotiko s kakim Štajercem, pač pa z njih sosedi tam od Krškega. in eden izmed njih no. saj veš. kako je med sosedi — mi je naslednje povedal: Ko je Bog Kranjca delal, ni bil v najboljšem razpoloženju. Naj-brže je bil v Xoetovi družbi. Ni čuda torej, da pri tem opravilu ni bil posebno duševno prisoten, iu se nu» je marsikateri stvor nekoliko pokazil. Dobri Uog pa radi kakih malenkosti ni prišel v zadrego. iXekoliko ga je postrani pogledal, se namrdnil, pa ga je zgrabil in zavihtel čez Savo rekoč: — "Za Kranjca bi bil bolj slab. Štajerca boš pa še eden ta najboljših Jaz sem pozneje prišel v ^tik 7. mnogimi Štajerci, pa so bili vm "fajn" fantje. Pri priliki sem jim to tudi povedal, pa mi ni nikdo zameril. Ti. Zgaga, pa skrbi z svojo kožo: Ako si jo upaš povedati na svojo odgovornost, dobro, «ko ne. pa ravno tako. Pa saj Tebi tako nikdo ničesaT ne zameri! - (rt FEW YORK, WEDJfESPAY, DEOEMBER % 1931 IB LASGB8T SLOVENK MKf tv U. & M PAUL O IN 1ST Y: SCEPES TOBAKA Cesarska strata je Imela povso- di svoje oii in u&esa. Tako se je zgodilo, da so nekega poletnega jutra leta 1811. aretirali samega s:dnega predsednika v pokoju — gospoda Fantina des Lilieres, ker je bil ovaden zarotništva proti cesarju. Njegov zločin je bil zelo velik. V zaključenem d rutinske m krogu nekega prijatelja, kjer se je čutil po -polnoma varnega, je v zaoavo otrok s prsti napravil na zid senco, ki je za silo predstavljala lilijo < kraljevi grb>. Odvedli so ga na zaslišanje pred policijskega prefekta Duboisa, ki je bil majhen, podrejen uradnik, ko je zavzemal F. des LiLieres že vi-ioka službena mesta. Predsednik je cdg; v ar j al na obdolžitve z vsem prezirom, ki mu ga je dovoljevalo njegovo dostojanstvo. Vsekakor je ohranil v svojem srcu vladi, pod katero je bil služil in sc visoko povzpel na službeni lestvici, vdano3t. Toda pozneje se ni mogel odločiti, da bi se izselil, ker mu vest nI dopuščala, da bi bil više cenil svoje osebne koristi kakor domovino. — Ostal je v Parizu v svojČm starem stanovanju in bil pripravljen na vfakotero žrtev. A užival je še vedno tako velik ugled, da ga tudi v najtežavnejših časih niso nadlegovali. Ponudili so mu celo službeno mesto v ccsarski upravi, kar je pa odbil, in to je bil pač pravi vzrok, da mu niso bili naklonjeni. Ko mu je Dubois očital prevratno mišljenje, je predsednik odgovoril: — Kaj hočete, gospod prefekt, v meji starosti so prsti za orlovo senco že preokorni. F. des Lilieres-a so brez razsodbe — takrat so so zdele lorAalnosti odveč — odpravili v trdnjavo Vincennes z označbo: — "fanatičen zarotnik" v jet-niškem tema mu. A kazen se je zdela navzlic njegovim šestdesetim letem še premi -la. Iz Vincennes-a so ga peš in vklenjenih rok odpravili v trdnjavo Be-sancom. Vrgli so ga v podzemeljsko ječo. A kakor je bilo veliko njegovo trpljenje, mu ni zmanjkalo po rcgljivih besed nad čudnim nači nom, s katerim je hotel cesar od svojih podanikov izsiliti ljubezen. Njegove besede so beležili in jih še napihnili. Odredbe proti jetniku so se še poostrile. Nadbornik Dasma rets je dejal, da bi moralo biti zabavno, videti F. des Lilieres-a, ki jc bil dvajset let predsednik tournell-skega kazenskega sodišča, zaprtega skupaj z navadnimi zločinci. Nova premestitev, topo t v zapore v Embrunu. Zaprli so ga v celico katero je moral deliti z nekirtTGo-uilloujem, poklicnim tatom, rokov njačem in spretnim lopovom, ki bi bil, če treba, tudi ubijal. Topot ga je kazen v živo pogodila. Predsedniku se je zdelo "he mogoče, da bi dihal taisti zrak zločincem! Kakšno nasprotje! F des Lilieres je mislil na čase, ko je kot splošno znan strogo pravičen s odnik sodil podobne zločince. Kdo bi bil takrat mislil, da bo nekoč tudi njega, ki je poznal vsikdar le svojo dolžnost, zadela enaka kazen kakršno je samo tolikokrat izrekal nad krivci. Gouillou je radovedno ogledoval novega tovariša, ga sprejel s clnič nimi šalami in mu pod pretvezo edvratnega bratskega poljuba tako; preiska! žepe. Ti so pa bili že dav no prazni, ker so jetniku po predpisu že v prejšnjih ječah odvzeli vse, kar je nosil s seboj. F. des Lilieres je kazal nasproti onemu oholo nepristopnest, kar pa Gouillou-j a ni omalodu&ilo. Govoril je s predsednikom v rokovnjaškem narečju, ga tikal in ga izpra-ševal, se je "-delal" sam ali pa v zvezi s pajdaši. Domišljal je ali pa šbdil po predsednikovi obleki, da je to notar, ki ima na vesti kake poneverbe. Samozavestno mu je pripovedoval o svojih lastnih činih, ki jih je leta z vrte val nekaznovano. In F. des Lilieres je trepetal, ko je moral poslušati vse te zločinske grdobije. Kljuboval je bil vsemu trpljenju, a sedaj je bil na tem, da se poniža in prosi cesarja za pomilo- ščenje. Poslušal Je Gouillou-jeva priznanja »nitij i vo molčeč in cele dneve ni izpregovoril besede. Naje kam Gouillou na-; prijaznega In u-, služnega. Prevzelo ga je do predsednika nekako sočutje in storil mu je razne nesebične usluge. In najsi mu je "bil zločinec še tako edvraten je meral F. des Lilieres naposled le spregovoriti kako besedo in se tatu o d d! ožiti za njegovo zaupljivost. Tako je bil predsednik prisiljen užiti še zadnje ponižanje. Bil je docela iztrgan iz svojega idejnega kroga. neroden, zmeden, v vsem nespreten. Gouiiiou, ki je imel dolgoletne jetniske izkušnje, je s svojo bistr:umnostjo odkril marsikako ugodnost. F. des Lilieres mu je zamolčal svoj poklic ter je omenil le toliko, da je žrtev cesarskega des-potizma. Bandit se je pomembno režal. V svoji preprostosti si je to predstavljal tako: — Nasprotnik cesarstva — se pravi pleniti poštne vozove; in cd tega dne dalje ga je navdajalo nasproti staremu možu nebo občudovanje, ker je videl v njem — kljub vsem nasprotnim trditvam—poglavarja kake razbojniške bande. Tega mnenja se js predsednik ustrašil, a Gouillou se ni dal preveriti. Bil je surovo veder in predsednik je bil prisiljen Jtod in tam prekiniti mučen molk; na ihem si je moral priznati, da u-tegne bitj. tak-le zločinec včasih dobra duša, kar bi se mu bilo zdelo takrat, ko je smel še soditi, či-to nemogoče. Polagoma sta se drug drugemu privadila. ZANIMIVI hi KORISTNI PODATKI PO&E1GN LANGUAGE INFORMATION S EH VICE—Jugoslav Bureau praška tobaka. Tega mu je strašno manjkalo. Slabe hrane se je z lahkoto navadil, toda tobak je težko pogrešal. Gouillou je to kmalu uganil. — Če ni drugega nič. — je dejal. — to vam lahko preskrbim. če bi bil le preje vedel za to. — sedaj predsednika ni več tikal; — pa saj mora strežaj vsak čas priti. — Ne pozabite, da so mi vzeli ves denar. Gouillou je skomignil z rameni in napravil moder obraz. Ob petih je prinesel strežaj borno kosilo Komaj je mož odšel, se je začel Gouillou krohotati ter je pokazal predsedniku škatljico tobaka. F. des Lilieres je od radosti zatrepetal tako dolgo je moral pogrešati tz-bakovega vonja. Dasi je bil to slab tobak, je vzel z dvema prstoma ščepec, ga ogledoval in se naslajal ob vonju, preden si ga je privoščil. — Toda, — jc dejal neskončno hvaležen. — kako ste pa vendar to napravili? — Oh, je menil oni. — res sem že nekoliko odvadil, vendar se mi pa le še posreči izprazniti kak žep. j Kar ste želeli, sem iztaknil v pazni- j ko vem žepu. Predsedniku je roka z dragcce- j nim ščepcem omahnila. On, ki je. nekoč tatove obsojal, naj se okori- i sti s tatvino, ki je bil neposredno sam kriv? Obotavljal se je.... potem ( pa je nenadoma kakor v omami ne- j sel ščepec pod nos in ga ponjuhal — podlegel je izkušnjavi. In to še j ni bilo vse. Strast je zadušila njegovo vest — ukradeno škatljico je spravil v skrivališče, ki mu ga je pokazal Gouillou. STROŽJE PREDPISI za IZDAN JE PERMITOV Naturalizacij ski urad naznanja , cij o sebi, kot se sedaj zahteva v važno spremembo predpisov za iz- prošnji. Dodatne informacije so sle-j danje dovoljenj za povratek. ta-jdeče: starost, zakonski stan in po-, kozvanih p^rmitov (Permits to Re- klic ob prihodu v Ameriko; zad-j enter). I nje bivališče v starem kraju in ime Kakor je sedaj, inozemec, ki ho- ter naslov najbližjih sorodnikov če odpotovati iz Združenih držav , tam; sedanji začasni naslov tekom in si zagotoviti povratek po kratkem obisku v inozemstvu, izpolni! posebno prošnjo za permit na tiskovini Form 631, jo pošlje skupaj z Money Ordrom za $3 in dvema slikama na Commissioner General of Imigration. Washington, D. C. Ti predpisi ostanejo v veljavi do 31. decembra 1931. Po tem datumu bo moral inozemec, ki si hoče zagotoviti permit, osebno vložiti prošnjo v priseljeniškem uradu, ki je najbližji njegovemu bivališču, in to najkasneje 30 dni pred nameravanim odhodom iz Združenih Držav. Nove odredbe dovoljujejo, da oče, mati ali varuh sme izpolniti prošnjo za otroka, ki ne more sam izpolniti prošnje. Inozemec, ki radi bolezni ne bi mogel iti na priselje niški urad pošlje po pošti zapriseženo izjavo (affidavit), ki navaja vzrok, zakaj ne more osebno priti. Na priseljeniškem uradu bo moral inozemec dati mnogo več informa- bivanja v inozemstvu. Pristojbina za permit ostane ista, $3.—. ki se izplačuje s poštnim aii ekspresnim Money Ordrom. Predpisi glede fotografij ostanejo isti, le da slike treba podpisati v prisotnosti priseljeniškega uradnika, pri katerem prosilec vlaga prošnjo. Kako Ohraniti Vašo Službo! Vaše telo naj bo močno in zdravo. Bodite točni. Bodite delavni. Bodite zvesti. Mislite pri delu. v— PAIN-EXPELLER* Rcjf. U. S. rat. Off. Uporabljan redno za gradnjo utrujenih mišic—za odpravo unetje iz okorelih, bolečih sklepov—za zaustavijenje zgodnih prehladov. PATN-EXPELLER* rabljen pravočasno je ohranil marsikatero službo. 35c in 70c v - - - - - Naprodaj vsepovsod * Pristni im» S1DKO v»rs!(r:.o znamko. Znamk«. metala rabila kot denar že 1800 pred Kristusom. Njuna raba je razvila na dalj no nalogo denarja, t. j. njegovo rabo v shrambo bogatstva in kot podlage za poznejša plačila. ves denarni sistem. Ena dežela za drugo so sprejele zlato vrednost ali standard, kar pomenja. da so vza-konile, da zlati denar bodi neomejena zakonito sredstvo za plača-nje vseh dolgov. Papirnati denar, | izdani od vlad. postal je zadolžni-I ca. s katero se vlada cbvezuje pia-! čati nominalno vrednost v zlatu, Permiti se ne pošiljajo prosilcem Ako je človek imel prebitek pro-na dom, maiveč na priseljeniški u- dukt0v, je bil v stanu zamenjati jih rad, ki ga prosilec označi kot naj- s kovanim metalem in shraniti te bolj primeren za njega, in 0n mora kovine za kasnejšo rabo. ker je bil tja iti ponj osebno. Priseljeniški gotov, da vrednost ne bo nikakor i kadarkoli imejitelj to zahteva, uradnik mu izroči permit le. ako zmanjšana. Nadalje on je sedaj I cn dokaže svojo identiteto. Per- mogej prodati svoje blago proti obrniti se pošiliajo prosilcu v ino-1 ljubif da se b0 ta kovina plačala zemstvu le v slučajih skrajne sile. j nekdaj v bodočnosti. Na tak naoln je kredit postal faktor v izmenjavi blaga in zadolžnice in razne obli-1 Tudi predpisi glede obnovitve permita ostanejo v glavnem ne-1 spremenjeni. Prošnjo treba vložiti na konzulatu. Pristojbina stane $3.! Te strožje odredbe so brez dvoma' posledica raznih goljufij s permi- j ti, ki so prišle na dan. ZLATA VALUTA Oni stari priseljenci, ki so prišli naj prouči mogočnost dvojnega v Ameriko pred začetkom tega sto- J standarda kot denarne veljave. Ves F. des Lilieres, ki je lc malo je del, je prepuščal pol svojega kruha požrešnemu Gouillou-ju, ki mu je zato stregel kakor sluga. Kot iz-najden, mnogoleten kaznjenec, je iztaknil Gouillou sredstva in pota za omiljenje trdot jetniškega življenja, in kljub ostremu nadzorstvu se mu je posrečilo dobiti poročila d zunaj. Enako se mu je posrečilo vtihotapiti nekaj prepovedanih predmetov. Zatiral je nadležni se jc opažalo, da je bil nasproti zlo-mrčes in iznašel vsakovrstno raz- j činem nenavadno prizanesljiv jin V dobi restavracije je dobil F. des Lilieres zopet visoko službeno mesto. Tisti, ki so ga od preje poznali, so še vedno občudovali njego- letja se spominjajo časov politic -nih agitacij za "svobodno srebro", ko je William Jennings Bryan kot predsedniški kandidat za demokratično stranko zahteval kot glavno točko svojega političnega pro-j grama neomejeno kovanje srebra s strani Združenih držav brez ozira na to. kar delajo v tem pogledu' druge dežele. Bryan in njegova politika sta do-j živela poraz. Združene države in ; druge dežele so pridržale zlati stan- : dard denarja. Ljudje so kmalu po- i zabili na to. kar so pravili zagovor-vo bogato pravno znanje, a splošno j niki ^ nasprotniki srebra kot pod_ vedrilo. I Sčasoma je čutil predsednik proti svojemu tovarišu znatno manj zaničevanja in celo nekako občudovanje zaradi njegove žive domišljije. To ga ie spravljalo pred samim seboj v zadrego. Vse bi se mu bilo zdelo preje mogoče kakor tovarištvo s kakim zločincem, a sedaj si je moral priznati, da bi bila njegova usoda še žalostnejša brez sožitja s tem brihtnim lopovom... Težje kakoi malokatero drugo stvar je F. des Lilieres prenašal pomanjkanje tobaka za njuhanje. — Preje je redno njuhal. Kretnja, ko je jemal ščepec., mu je tako prešla v navado, da jo je tudi sedaj ponavljal, dasi ni imel kje vzeti mil, kar so pa visoki starosti. pripisovali njegovi KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. 18th St. New York lage valute. Vse to vprašanje zlatega standarda in bimetalizma (dvoj-i i ne podlage, t. j. zlata in srebra >' zdelo se je tako oddaljeno današ-'nji generaciji, dokler ni Anglija kar ■naenkrat zapustila zlati standard oziroma plačila v zlatu. Norveška, Anglija, Švedska, Mehika, Finska, in druge nekatere dežele so sledi-! le. Dandanes je večja polovica svetovnega prebivalstva izven zlatega standarda, zanašajoč se na svoje papirne valute, ki gredo gor in dol. Ta sprememba je imela velikanski vpliv na trgovino in industrijo po vsem svetu. Zaupanje v svetovni mednarodni sistem kredita je bil izpodkopain. Med temi zagovorniki dvojnega standarda, zlata in srebra, se prizadevajo oživiti staro vprašanje bimetalizma in je mnogo gevora o svetovni konferenci, ki problem modernega denarnega sistema je bil postavljen pred oči širokih množic. Kaj pa je pravzaprav ta zlati standard? Ali je mogoča revizija denarnega standarda v Združenih državah? Ali je mogoče, da bi svet obstal krez kakega denarnega stan dar da? Da govorimo o teh vprašanjih, je najprej potrebno, da nekaj povemo o razvoju denarnega sistema, kot obstoja dandanes. Denar je že od pameti veka prišel v rabo kot sredstvo za izmenjavo blaga, kot standard ali merilo vrednosti. Prvotni človek ni poznal denarja. kajti vsa trgovina se je vršila potom izmenjave blaga z drugim blagom. Ali razvoj trgovanja je doprinesel potre-bo kakega blaga, ki bi služilo kot splošno merilo vrednosti. Kako nemogoče je pri-prosto izmenjavanje blaga ob bolj razvitih okolščinah, treba si le predstaviti, kaj naj bi storil poljedelec, ki bi hotel kupiti par čevljev. Moral bi si poiskati čevljarja, ki potrebuje njegovo pšenico. Dal bi mu toliko pšenice za par čevljev. Ali ako poljedelec more izmenjati svojo pšenico za nekaj, s čim ur si čevljar lahko nabavi, kar mu je drago, trgovina postane tem lažja. To sredstvo za izmenjave blaga, to merilo vrednosti, se zove denar. Za denar so 0d začetka njegovega razvoja služili razni predmeti: živalske kože. poljski proizvodi itd. ke pogodb so prišle v rabo. Kreditni denar je bil nadaljni razvoj. Prevažanje kovine je neumestno, nevarno in zvezano s stroški. Tako je prišlo do uvedbe pa-j pirja. ki predstavlja kovino. Šved-, ska Narodn? Banke je baje izdala prvi papirnati denar 1. 1658. Začetkoma se je izdajalo le toliko nov-čanic. t. j. papirnih not. kolikor je bilo na razpolago kovanega denar-, ja v zlatu ali srebru za končno iz- j plačilo. Ko pa je kredit postal u- j staljena činjenica v trgovini, se je j začelo izdajati po dvakrat, trikrat: in tudi večkrat toliko papirnatega; ! Združene države so sprejele zla- ' ti standard 1. 1873 preti ugovorom i cn;h, ki so bili pristaši bimetalizma ' oziroma dvojnega standarda, zlata in srebra. Z ozirom na to. da je t strašno desti zlata v Združenih i \ državah, ni pričakovati, da bi kongres spremenil ameriški denarni sistem. Vsega zlata v denarne svrhe , na svetu je 11.500 miljoncv dolar-! jev in cd tega je 4600 miljonov v i Združenih državah, namreč v fe- deralnih rezervnih bankah in v blaga j niči Združenih Držav. Fian-coska ga ima skoraj 3000 miljonov in vse druge dežele na svetu skupaj 4225 miljonov. Angleška je vsaj začasno opustila zlati standard. To pomenja da se država nikakor ne obvezuje, da bo vsakemu, ki predirži papirnato 110- denarja, kolikor je bilo kovine na'to dajala na zahtevo toliko zlata Koledar za L 1932... VSEBUJE poles spisov dvčh naših najboljših opazovalcev—Marka: Rupnik iit Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih rtozprav in drugih zanimivosti. Bogato je ihistrirAiiik več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. razpolago. Kredit pred vsem zahteva stabil -nost denarnega sredstva, t. j. tako vrsto denarja, ki bistveno ne zgubi svoje vrednosti. Razvoj denarne podlage je bil vedno zvezan z mnogim trpljenjem. Vojska je prišla in države so izdajale kreditni denar brez o?ira. če je zlato ali srebro na razpolago. Denar je zgubljal na svoji veljavi; panike in krize so sledile. Da papirnati denar utegne imeti malo veljave, ako nima primerne podlage dragocene kovine. je dokazala svetovna vojna. — Kaj se je zgodilo z rublom in marko, ve vsakdo. Ko sta srebro in zlato skupaj prišla v rabo kot denar, je okol-ščina, da je zlato bolj redko in višje kakovosti, imela za posledico, da se je zlatu dajala večja vrednost. Tekom stoletij je vrednost srebra padla. L. 1500 je razmerje v vrednosti med zlatom in srebrom znašala 11 proti 1. 1. 1800 pa 15:1. Bryan je 1. 1896 zahteval, da se vzafconi razmerje 16:1. Dandanes stoji vrednost srebra napram zlatu približno 68:1. Srebro je torej napram zlatu zgubilo veliko na vred- kolikcr nota predstavlja. Zato se njena valuta bazira le na njen kredit. To dejstvo pa je prevzročilo velike komplikacije v mednarodni trgovini in je mogoče, da so v bodočnosti svetovne države ziedinijo glede spremembe denarne podlage. Dandanes je ves svet preozko zvezan. da bi mogel obstajati brez edinega standarda denarne vrednosti. Prvi ameriški naseljenci so rabili nosti. Srebro se sicer rabi dandanes školjke in tobak kot denarno sred-! kot denah več kot kedaj poprej, ali Cena 50c VpoŠtevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni ž letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. stvo. Toliko tobaka za par čevljev. Seveda vsi metali so tudi služIli kot denarna podlaga. Človeštvo je začelo vporabiti dragocene metale — zlato in srebro— kot denar že v davni zgodovini. Ti metali so bili razmeroma redki, se niso zlahka obrabljali, lahko so se prenašali, ni težko deliti jih in se lahko obdelujejo. Zato sta se ta dva le v podrejeni obliki, kot kovani denar za manjše vrednosti poleg drugih kovin, kot so nikelj, bron in med. Moderni svet je doživel, da je zlato popolnoma izpodrinilo srebro kot glavno sredstvo za izmenjavo blaga. Zlatu se je dala stalna vrednost in že 100 let se unca zlata prodaja za $21.25. Na tej podlagi je zgrajen i % PlOŽIČNI prazniki se bližajo u 1 mmfmumnmn« ffiSElCXI«^ rifMTn»^ .M g Slovenk Publishing Company New York, N, Y. asi imajo velik uspeli ■ ■ H Sji Zadnji čas je veljava & Sm dinarjem nekoliko po S rastla, vrednost liram S j™ se je pa malo znižala. J> ^ -um jS Spodaj podajamo se- rs znarrt veljaven do pre- #5 klica v po jasnilo onim, jj^ ki nam bodo naročili dostaviti darove v denarju svojim dragim za Božične Praznike. 100 Din ........................$ 2.05 150 Din -.....................& 3.00 200 Din .................... S 3-90 Din .................... $ 4-80 Din .................... $ 5.75 Din .................... $ 7.80 Din .................... $ 9.45 Din .................... $11.35 Din .................... $13.20 Din .................... $15.00 Din .................... $16.90 Din .................... $18.60 250 300 400 500 600 700 800 900 1000 f-4 50 Lir ........................ $ 3.00 100 Lir ........................ $ 5.70 150 Lir ........................ $ 8.55 200 Lir ........................ $11.20 250 Lir ........................ $14.00 300 Lir ........................ $16.65 350 Lir ........................ $19.45 400 Lir ........................ $21.75 450 Lir ........................ $24.45 500 Lir ........................ $27.15 PH nakazil« višjih zneskov kakor označeno dovoljujemo primeren popust. 216 West 18th Street f- HSfflK-itnn tBMMBMMa^MBflMIMBBiBG SSffliWanEiaffiBB S -•TjiiiBiyiiKgipro'r.m'-i ISTATE BANK 82 Cortlandt Street Hj New York, N..Y. h ■r |i ., tlMf .....—' •.....• ■ _._ _ .. f. . NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 2, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY to D. I. & Biaiaiaiaiaw | Pomladni Sen ROHAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil I. H. RiaigiaiaiaiMaiaia^^ 23 (Nadaljevanje.) V sosednji sobi slišata glas gospodične pl. Lazarjeve, ki je govorila s sobarico. Naglo skoči Gabrijela z WoLfovega naročja. — Nekaj minut bi nam bila se lahko privoščila, da bi bila sama, — reče nejevoljno in od jeze spači obraz. — Tako, zdaj pa ti bom zapela pesem — toda sedi tam, drugače me še zmotiš. Sede h klavirju in poje: "Zora vstaja, dan se dela, ljubček, ljubček moj; duša kliče ti vesela: Bog s teboj, s teboj! Ti si meni vse na sveti, ljubček ljubček moj! Najsrečnejša med dekleti sem s teboj, s teboj!" Wolf se pri teh besedah zgane. Ali mu ni tudi že Marija govorila nekoč iste besede s svojim sladkim glasom? In ali je ni tedaj btrastno objel? V popolni jasnosti mu stoji oni večer pred očmi in spomin na to ga objame z vso silo Ni več poslušal, kaj mu poje negova neve-hta, ni slišal, ko je končala in se zopet obrnila k njemu. Sedel je. z rokanri si podpiral glavo in je bil zatopljen v misli. — Wolf! — ga prestraši glas njegove neveste, — Wolf, saj niti nc poslušaš — zopet si raztresen — in še prosiš me. Wolf jo pogleda in v njenih očeh zopet opazi ono žarenje, ki ni obetalo nič dobrega. — Na kaj, ali boljše, na koga vendar misliš? To bi rada vedela! Wolf! Ti me nimaš rad! Ozre se v njo z izgubljenim pogledom, ki je skoro švignil mimo nje v nepoznani svet. Nato pa stopi k njej in jo tako stisne k t»ebi. da ji Ne ven!" Tisti hip je Pire odprl vrata in stopil na prag. Iz teme se je izločil neznan človek in dvakrat udaril Pirea po glavi, da se je brez besede zgrudil. Malo pred tem je bila vstala tudi Pirčeva žena in je s svečo v roki prišla gledat, kaj je. Pire je baš tisti hip omahnil nazaj in bi jo bil skoro podrl. Obe ženski sta ob krvavem red-niku in dobrem možu dvignili velik krik in jok. Kočarjeva pa je skočila ven na prag in zakričala v temo: "Zdaj si tega požrl, zdaj boš pa še naju in krave!" Kaj je s tem mislila, se ne ve. ker je bila preveč razburjena. Pirea so pirenesli v sobo in ga položili na tla ter ga močili, lio-teč mu vrnii življenje. Bilo pa je vse zaman. Kočarjeva je pohitela k sosedu Šublju. ki je takoj pritekel. Ko se je Kočarjeva vračala. je videla v sadovnjaku pred hišo senco moškega srednje postave. Žena umorjenega in rejenka sta nato pokojnika umili in ga preobleki i. še preden je nastopila odrevenelost. Obvestili sta na- iz graščine Volčji potok do-Malo pred Hudim je opazil neznanega moškega, ki jo je takoj ubral, čim je zagledal župnika. Zelo verjetno je, da je to bil morilec. Pire je nameraval prepustiti hišo svoji rejenki, vendar še ne takoj. Kočarjeva se je nameravala v kratkem poročiti z nekim delavcem, s katerim se je bila seznanila, ko so doma popravljali hišo. Pire je dejal, da bodo prav lahko vsi živeli doma skupaj, o kakem prepisu hiše pa ni hotel zdaj nič vedeti. Kak motiv je gnal morilca k podlemu zločinu, je nomogoče dognati. Pire doma ni imel dosti denarja, zavarovan pa tudi ni bil. Kamniški okoliš je zadnje čase torišče raznih napridipravov. ki izvršujejo vlome in ogrožajo javno varnost. ŠTEDENJE VSEPOVSOD Kretao je Parnikov — Shipping Ntwi — tam. Ogledala sta še drugi del hi-1 dalj mengeške orožnike, ki so ta-se ob dvorišču, ko jima je nekdo koj pričeli preiskavo. vrgel iz teme v obraz smeti in Radomeljski župnik Doktoric odrezke repe, ki so bili na levi: se je useodnega večera vračal ob Gospodarsko krizo čutijo na Angleškem do najvšjih krogov, zato se kaže tendenca štedenja tam vsepovsod. Kraljica sama je dala dober vzgled, ko se je branila, da bi ob poroki svoje nečakinje Mary Cambridge naročila nove toalete. Vojvoda Yorški se je odločil, da proda svoje znamenite dirkalne konje. Earl Harenwood, kraljev zet in eden najbogatejših mož na Angleškem, je dal svoj grad Gladsbo-rough Hali v najem in heče prodati svojo londonsko palačo Chesterfield House. Kupil jo je in o-premil kratko pred svojo poroko s princeso Mary. Prodal je že več zgodovinskih predmetov v vrednosti 10,000 funtov. Lord Sackville, ki je stal pred alternativo, da odpustil večji del svo>je služinčadi ali proda nekoliko svojih, zelo dragocenih umetniških slik, se je odločil za zadnje. Lord Lothian je poslal svojo bogato knjižnico, v kateri so mnogi stari tiski, v, Ameriko, da bi se tam prodala. Celo veliki aristokratski klubi se borijo z gospodarsko krizo. — Članskih prispevkov ne dobivajo redno ali pa sploh ne. Cavendish Club, v katerem se zbira že 19 let cvet angleške literature in kar se zanjo zanima, je od 2000 članov padel na 800. Neki odlični klub, ki je bilo treba prej cela leta čakati, da so te sprejeli vanj, je letos prejel samo dve prijavi novih članov, mnogo člSnov pa je izstopilo. Večina idružin čaka z nemirnostjo doiočitve dohodninskega 3. decembra: Sa.turnia, Trst 4. decembra: Majestic, Cherbourg 5. decembra: Buropa, Cherbourg, Bremen Leviathan. Cherbourg 8. decembra: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 9. decembra: President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Deutschldnd, Cherbourg, Hamburg 11. decembra: lie de France. Havre Berengraria. Cherbourg ' 12. decembra: Roma, Xapoli, Genova 15. decembra: Bremen, Cherbourg, Bremen New York, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 17. decembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 19 decembra: St. Louis, Cherbourg, Hamburg 22. decembra: Vulcania. Trat 23. decembra: President Harding. Cherbourg. Hamburg Albert Baliin, Cherbourg. Hamburg 26. decembri; Aquitania, Cherbourg 28. decembra: Kuropa., Cherbourg. Bremen 30. decembra: Hamburg. Cherbourg, Hamburg 6 DNI PREKO OCEANA NaJkraJ*« In najbolj ugodna pot n potovanj« na ogromnih oari'klh; ILE De FRANCE 11. dec.; 30. jan. (10 P.M.) <12.05 A.M.) PARIS 15. jan.; 14. maja (10 P.M.) (12.05 A.M.? NaJkraJSa pot po 2el>?stilcl. V na kdo J* v posebni kabini z vsemi modernim! Mdobn<>atml. — Pijafa in slavna fran ~oska kuhinja, izredno nizka cene. Vprašajte kateregakol pooblaščenega agenta FRENCH LINE 1ft STATE STREET NFW YORK. N V POZOR, ROJAKI OHIO Barberton, John Balant, Joe Hwl , , , Cleveland. Anton Bobek. Chas. Iz naslova na listu, katerega pre. 1 Karlinger, Jacob Resnik, John Slap-jemate, je razvidno, kdaj Vam je nik. Frank Zadnik. naročnina pošla. Ne čakajte toraj, Euciid. F. Bajt da se Vas opominja, temveč obno. j vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov • CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saft-lft Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Ch cago, Joseph B'ish, J. Bevčlč, Mrs, F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joiiet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodopivec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank davka v januarju. Prej se je v tem1 Pucelj mesecu takoj pobirala samo polovi-l E1y. Jos- Peshel. Fr. Sekula ea tega davka, letos pa zahteva finančno ministrstvo tri četrtine in pravi, da ne bo trpelo zakasnitev. Knjigarna "Glas Naroda" 216 Wert 18th Street New York, N. Y. POVESTI In ROMANI (NadaljevanjeJ SPLOŠNA KNJIŽICA: - št. 12. (Fran MUSnski) Mogočni prolan, narodna pravljica v 4. dejanjih. 91 str.. broš.................,30 St. 13. (V. M. Carini Nadežda Nikolaje v na. roman. |>oslovenU U. Žun, 112 str., broš......................30 Št. 14. (l>r. Kari Englišt Denar, »arodiio-gositodarski spi*. i>o*lu-venil dr. Albin Ogris, 236 str., ....................................................»o St. 13. Edmond in Jules de Gon-eourt, Reiiee Mauiierin ...................40 St. IG. (Janka Samec) Življenje, Itesmi, 312 str., broš. .....................4S St. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v vieah, povest, prevel Mir-Ko Pretnar. 80 stra......................30 St. 18. (Jarosl. Vrehlk-ky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Brada«, 47 strani, brofilrano ...........................................25 St. 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. hajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek, 124 strani, broš...............£0 St. 20. (Jul. Zeyer) Gompači in Komuraaakl. japonski roman. Iz česčine prevel dr. Fran Bradač, 154 strani, broš. .....................45 Št. 21. (Frilolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str. Ifo«. ...................................................25 Št. 64 Št. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva sonata Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja, II. Uel................................................jh) Št. 26. (L. Andrejev) Črne maske. i »oslov. Josip Vidmar, 82 str. . ..................................................33 St. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne, SO str., broš. .............35 št, 29. Tarzan sin opic ...................90 Tarzan sin opie, trdo vez....1.20 Št. 31. Roka roko .....................25 Št. 32. Živeli .....................................25 Tigrovi zobje ..................*...................U— Tik za fronto ....................................70 Tati«, (Bevk), trd. vez......................75 Tri indijanske povesti .......................30 Tunel. soe. roman ............................1.20 Trenutki oddiha ..............................50 Turki pred Dunajem ........................30 Tri legende o razpelu, trd. vez. „...65 Tri rože ...............................................80 Tisoč in ena noč (Itape) vez. mala izdaja ......................1,— Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbxng, John Pcvše Virginia. Frank Hrvatlch MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls. Frank Masle GirardT Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kurrše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton KikelJ OREGON Oregon City, Ore., J. Kobiar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakS* Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City,"^4ath Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn. Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlvšek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmllfiek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc SteeUon, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. SkerlJ, Fr. Scliifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternei UTAH ' Helr>er. Fr. Kreba i WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jos. Koren Sheboygan. John Zorman WEST ALUS Frank Skok WYOMINO Rock Springs, Louis Tauch*r £>lamondville. Joe Rolicfc Št, 35. (Gaj Salustij Krisp) Vojna z Jugurto, i»oslov. Ant. Dokler, 123 strani, broš......................50 Št. 36. (Ksaver Me.ško) Listki, 144 strani .........................................65 Št. 37. Domače živali .....................30 št, 38. Tarzan in svet ..................1.— štev. 39. La Boheme ......................J«!.. . št. 47. Misterij duše ....................l._, V gorskem zakotju .............................35 štev. 48. Tarzanove živali ............M štev. 49. Tarzanov sin, trd vez ....1.20 Tisoč in ena noč: I. zvezek .................................1.30 II. zvezek.................................1.40 III. zvezek..................................1.50 3 KNJIGE SKUPAJ ................3.75 V krempljih inkvizicije ..................1.30 V robstvu (Matič-ič) ........................1.25 Št. 50. Št. 51. Št. 54. Št. 55. ŠL 56. Št. 57. vez Št. 58. Št. 59. .60 Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna Igra. poslov. C. Golar, 60 str. broširano ...........................................30 Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš...................................................Jf Stika De Graye ................1.20 Slov. balade in romance.....8(/ V metezu ............................1.— Namišljeni bolnik .................5« To in onkraj Sotle...... .........30 Tarzanova mladost, trd ...............................................1.20 Glad (Hamsun) ...................90 (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, I. del ....................1,— Št. 60. (Dostojevski) Zapiski Iz .mrtvega doma, II. del..................1.— Št. 61. (Golar> Bratje In sestre.....75 Št. 62. Idijot, I. del (Dostojevki M Št. 62. Idijot. II del ......................M Idijot, III. del .....................90 Št. 65. Idijet, IV. del .....................90 Vsi 4 deli ............................... 3.25 Št. 66. Kamela, skozi uho šivan- ke, veseloigra .......-..........................45 Slovenski pisatelji II. n.: Potresna povest, Moravske slike. Vojvoda Pero i Perica, Črtice ................................................2^0 V oklopnjaku okrog sveta: 1. del ............................................JH) 2. del..............................................90 OBA SKUPAJ ............................l.oo Veliki inkvizitor ..............................1.— Vet* (Waldova). broS. ....................35 Vojska na Balkanu, s slikami .........25 Vrtnar, (Rabindranath Tagore), trdo vezano .75 broširano .......................................60 Volk spokfrnik in druge povesti....l.— trdo vezano ................................1.25 Višnjega repatica, roman, 2 knjgi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, 1. zv. .....35 V pusti v je šla, III. z v......................35 Valentin Vodnika izbrani spisi .....30 Vodnik svojemu narodu ....................25 Vodnikova pratika 1. 1927 .................50 Vodnikova pratika 1. 1928 .................50 Vodniki in preporoki .........................60 Zmisel smrti .....................................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......00 Za kruhom, povest ............................35 Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN ■........' ■■-- ........ _____ _ _