V raziskavi so bili na vzorcu študentov družboslovja preučeni nekateri elementi politične kulture v osmih postjugoslovanskih državnih entitetah (N = 2178, M-starost = 19,8 leta, SD = 1,89). Rezultati so pokazali, da so v socioekonomsko manj razvitih okoljih v povprečju bolj prisotni elementi t. i. podložniške politične kulture, ki jo označujejo avtoritarnost, splošni tradicionalizem, zavezanost tradicionalnim spolnim vlogam, državni paternalizem in posplošeno nezaupanje. Izjema od te tendence je bil kazalec ekonomskega egalitarizma, kjer razlike med vzorci niso bile statistično značilne. Avtorji ugotavljajo, da skoraj dve desetletji po razpadu Jugoslavije v njenih naslednicah še vedno ostajajo prisotne nekatere vrednotne razlike, in sklenejo, da proces demokratične konsolidacije v postjugoslovanskih družbah še ni končan, da pa je temu cilju s politično-kulturnega vidika najbliže Slovenija.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-2860C7TI

COBISSID

30309469

Objavljeno

03.05.2018

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kirbiš, Andrej, Flere, Sergej (2011). Podložniška politična kultura v postkomunističnih družbah. Družboslovne razprave, letnik 27, številka 66, str. 45-66, 128. URN:NBN:SI:DOC-2860C7TI from http://www.dlib.si

MLA:

Kirbiš, Andrej, Flere, Sergej. "Podložniška politična kultura v postkomunističnih družbah." Družboslovne razprave letnik 27. številka 66 (2011) str. 45-66, 128.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2860C7TI>

Družboslovne razprave
2014
(Zbirni zapis)