PoStnlna pavsallrana.
Leto I., štev. 30.	V Ljubljani, nedelja dne 26. septembra 3920.
Posamezna štev. 60 Vifl
Izhaja ob 4 zjutraj.
Stane celoletno . . 180 K
mesečno....... 15 ,
ta zased, ozemlje . 300 , za inozemstvo . • 406
Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 »
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Uredništvo:
Miklošičeva -esta it. 16/L Telefe; št 72.
Upravnistvo:
Sodna ulica št 6. Telefon št 36.
Bacon kr. pošt ček. urada štev. 11.842.
Dr. M. Brezigar.
za
uprase.
Finančni odbor se je pretekli i.eac:i temeljito bavil s finančnim zakonom da mu odbije ostrine in obvaruje na še gospodarstvo težidh posledic nekaterih novih bremen. Skoro vsa vprašanja našega gospodarstva so se v odboru obdelala. Kritika je bila ostra. Neprijetno dirne finančni zakon, v kolikor hoče že itak preobremenjeno finančno ministrstvo pritegniti nase r ' vrsto novih finančnih poslov in . njimi tudi prav malenkostne. Nadaljnja pogreška finančnega zakona je v nameri, da se proširijo nekateri finančni zakoni srbski na vso kraljevino brez izpremem-be. Razprave v finančnem odboru so pokazale, da so referenti finančnega ministrstva obvladali le srbske zakone, prilik in dosedanjih predpisov v novih pokrajinah pa ne poznajo. Jasno se ie pokazalo, da je odločujoče uradništvo finančnega ministrstva preenostransko sestavljeno. Tjakaj spadajo ljudje s pregledom čez vso državo.
V sledečem podajam v glavnih potezah kritiko finančnega odbora glede finančnega zakonskega načrta.
Monopol.
Ministrstvo hoče v Srbiji že po-stoječi monopol na tobak, sol, petrolej, vžigalice in cigaretni papir pro-ariti z enim mahom na vso kraljevino. Monopolska uprava, ki sama nabavlja in prodaja te predmete, pa niti svoji nalogi za Srbijo ni kos. Ko jo je finančni odbor pozval, naj predloži račune preteklo leto, ni bila v stanu to ršiti. Taki mono-polski upravi ni mogoče zaupati še širših poslov. Finančni odbor je izrekel prepričanje, da bi razširjenje monopola ogrozilo redno aproviza-rijo prebivalstva s soljo, petrolejem in vžigalicami in da bi se vrhutega dvignile cene za monopolske predmete. Uprava monopola n. pr. računa na nabavni strošek soli nad 3 krone za kilogram. Naši trgovci pa imajo dovolj soli v rokah po 1 krono na državni meji. V novih pokrajinah se plačuje monopolska taksa, ki prebivalstvo obremenjuje ravno tako kakor monopol sam. Finančni odbor je soglasno odklonil razširjenje monopolov na vso državo, pač pa vzel na znanje Stojano-vičevo izjavo, da skliče strokovnjake iz vseh pokrajin, da se izdela'nov monopolski zakon za tobak.
Finančna administracija.
Delegatom v poedinih pokrajinah lioče minister postaviti kontrolne organe. To je nezaupnica uradnikom, ki so ravnotako eksponenti ministrstva. S tem bi se ustvarilo uradništvo dveh vrst. Odbor se je uprl temu načrtu. Istotako smo bili proti •'emu, da bi ministrstvo na novo raz-mestilo finančno uradništvo. Finančni odbor se je odločno uprl proti členu 173. proračunskega predloga, ki hoče carinske uradnike v disciplinarnih stvareh podrediti zakonu o činovnikih gradjanskog reda kraljevine Srbije. Finančni odbor je predlagal, naj se raje za vso državo uvede pragmanka, ki bo ščitila uradništvo pred samovoljo višjih. Koneč-no smo odkloniii zahtevo ministrstva, da bi smelo postavljati tudi uradnike brez kvalifikacije.
Kontrola finančne uprave.
Ministrstvo si je hotelo zagotoviti neobično svobodo glede razpolaganja z državnimi dohodki. Ogorčeno se je zavrnila zahteva v členu 15. finančnega zakona, da ne bi bilo tre-ba položiti zaključnih računov za preteklo leto. Ravnotako nepravilna je želja v členu 28., da sme finančno ministrstvo s svotami, ki bi se pri-štedile pri nabavi živeža, obleke itd.
prosto razpolagati za kritje prejšnjih dolgov. Ne pove se, za kake vsote gre in za kakšne dolgove. Tudi pooblastilo v členu 20., da minister financ sme po odobren ju ministrskega sveta najeti posojil v inozemstvu 'folikor hoče, je preširoko. Ministrstvo pa hoče vrhutega imeti proste roke glede nekaterih davkov. Pri členu 160., o katerem so referenti trdili, da je samo tehničnega značaja, in ki oredpisuje, da se ima plačati trošarina v zlatu, se je razvil hud boj. Kurz dinarja v zlatu naj bi namreč ministrstvo sa^o določalo. Kaj pomaga znižam trošarine, če more ministrstvo s samovoljnim zvišanjem kurza davek vsak hip pomnožiti. S tem se izigrava finančni odbor in ves parlament Zato se je finančni odbor tem in enakim preširokim pooblastilom odločno uprl.
Kako je finančni odbor odklonil nekatera prehuda davčna bremena, sem že poročal. Mnogo se je kritiziralo
carinarsfivo.
Jako ostro se je obsojalo odbijajoče zadržanje carinarskih uradnikov napram strankam in napram kcf-legom. V finančnem odboru sem stavil zaradi tega sledeči predlog: „Pri-tožbe proti postopanju carinarnic naj se vpošljejo pokrajinskim carinskim direkcijam kot drugi instanci, a generalna direkcija carin (finančno ministrstvo) naj fungira kot tretja instanca. Take direkcije se imajo ustanoviti v Beogradu, Novem Sadu, Skoplju, Sarajevu, Splitu in Ljubljani. Direkcije vrše kontrolo nad carinarnicami in skrbe, da se carinjenje vrši kolikor mogoče naglo. V tem pogledu imajo izdajati organom carinam potrebna navodi la. Te direkcije vrše tudi disciplinarno oblast nad njimi. Dokler se pokrajinske direkcije ne aktivirajo, naj vrše njihove funkcije delegati finančnega ministrstva v Sarajevu, Splitu, Zagrebu in Ljubljani vsak za svojo pokrajino."
Končno se je v finančnem odboru poudarjalo, da so počasnega carinjenja krivi ne le predpisi, ampak tudi nekateri uradniki. Zato se je zahtevalo v tem pogledu bistvenih pre-memb.
valcev in kmetijskih zadrug, ker je naša država predvsem poljedelska.
Komunistična zarota Madžarskem.
Budimpešta, 25. septmbra Policija je zasledila jako razširjeno komunistično zaroto in je v Budimpešti aretirala osem oseb, dočim so onkraj Donave izročili oblastvom 14 oseb. Policija je doznala, da so se v glavnem mestu, kakor tudi v nekaterih drugih mestih onkraj Donave razširjali letaki komunistične vsebine. Preiskava je dognala, da so vsi ti letaki vtihotapijeni iz Dunaja. Kakor so aretirani komunisti sami izpovedali, so stremili po vzpostavitvi svetov na Madžarskem.
Me-peljs&a sejna.
Varšava, 25. sept (Izv.) Frontno poročilo od 24. t m. Južno Pripje-ta nadaljujemo z zasledovanjem sovjetske armade. Severno Pripjeta se je na vsej fronti razvil težek boj. Naši oddelki prodirajo zmagovito v smeri črte Beresa- Kartuška- Rožani. Pri Koznici se bližamo, potiskajoč pred seboj sovražnika, trdnjavi Grodno. Naša severna operacijska skupina je prekoračila reko Njemen in zavzela kraj Druski Ewniki.
Poljski mirovni pogoji.
Hag. 25. septembra. (Izvirno.) „Morning Post" javlja iz Rige, da bodo Poljaki stavili sledeče mirovne pogoje. 1. Obojostransk sovražnosti takoj prenehajo. 2. Boljševiške čete] se umaknejo za takozvano črto Pil-zudskega, ki so je Poljaki zasedli pred rusko ofenzivo v mesecu juliju. 3. V mirovni pogodbi bo poeeben odstavek o številu moštva, ki je smeta imeti obe državi med pogajanji za premirje. 4. Črta Bjdoetok-Graje-vo se bo pred podpisom premirja uporabljala kot prometna črta za-padne Evrope z Rusijo.
Začasna rešitev uradniškega vprašanja.
'Ljubljana, 25. septembra.
Pozno na večer prinaša telefon začasno odločitev v uradniškem vprašanju. Rečemo: začasno, kajti to, kar se je dovolilo, ne more za dolgo zadoščati. Treba z združenimi močmi delati naprej, da se še pred konstituanto izda službena pragmatika in obenem definitivno reguliranje plače. Finančni minister, ki vodi žalostno stanje državnih financ, se je seveda branil, ker ne more najti novih virov. Uradniško stališče je zastopal dr. Kukovec, ki mu je prihitel na pomoč dr. Kramer. Po trdovratnih, večurnih borbah je prišlo do tega, da je finančni minister pridal še 200 milijonov kron, kar omogoči vsaj ugodnejšo diferenciaci jo. Tako n. pr. uradnik VIII. razreda, ki mu je prejšnji načrt namenil dnevnico 60 kron, dobi po sedanjem 72 kron. Finančni minister hoče kriti večji izdatek s povišanjem pristojbin za vloge in pritožbe. Obenem je obljubil razne pogodnoeti, da se uradništvu olajša boj z draginjo. Končno je ugodno rešena zahteva sodnikov po zvišanju posebne sodniške doklade in je tudi za pomožne sodnike nekaj več doseženo. Velik je uspeh v prid učitelj-stvu.
Beograd, 25. septembra (Izvirno.) Odbor za ureditev uradniških plač je izvršil na svoji današnji seji, ki se je vršila pri finančnem ministru dr. Stojanoviču od 10. do pol
14. ure , sledečo zaključke. V Srbiji se razedele uradniki na štiri katego rije, ki dobe doklade od 22, 25, 30 in 35 dinarjev dnevno. Neukaznim zvaničnikom je določena doklada 14 do 16 dinarjev, praktikantom 8 dinarjev dnevno. V vseh ostalih krajih države se bo izplačala uradnikom poleg plače in stanarine tudi doklada, ki bo znašala za XI. razred 60 kron dnevno, za X. razred 64 kron, za IX. 68 kron, za VIII. 72, za VII. 76, za VI. S4 in 88 kron .za V. in IV. 100 kron za III. 120, kron dnevno. Hrvatski ban dobi dnevno 10(f•dinarjev doklade. predsedniki ostalih pokrajinskih vlad pa 80 dinarjev. Sodniki dobe poleg dosedanje doklade še posebno doklado 600 dinarjev mesečno, pomožni sodniki 250 dinarjev. Učitelji so glede doklad enaki ostalim uradnikom, dočim glede duhovništva še ni bilo ničesar ukrenjeno, ker za regulacijo njihovih plač niso bili izvršeni nikaki konkretni predlogi. Te doklade jjomenijo zvišanje proračuna za 250 milijonov dinarjev letno. Vsled intervencije ministrstva za so cijalno politiko dr. Kukovca, so bile dnevnice pobolišane in da je s tem dosežerfa potrebna diferencijacija. Dalje je ministrstvo posvetilo posebno pozornost uradniškim družinam s tem, da je za vsakega člana družine določeno še posebej 12 kron dnevno. Ravnotako je ukinjena dosedanja meja 6 otrok.
Kanditatura dr. Trumbiia.
Split, 25. sept. Oba lista tukajšnjih organiziranih političnih strank, „Jadran" v imenu ljudske stranke in „2ivof' v imenu demokratske stranke predlagata, naj se vse stranke v Dalmaciji brez ozira na svoja strankarska načela zedinijo v kandidaturi dr. Trumbiča, ker uživa splošno zaupanje vsega prebivalstva Dalmacije. Na ta način bi se tudi mani festiral akt solidarnosti z borbami ministra za zunanje stvari za naša narodna prava.
Revizija programa radikalne stranke.
Beograd, 25. septembra (Izvirno. ) Na jutrišnji skupščini radikalno stranke se bo razpravljalo o reviziji dotedanjega programa te stranke. Kakor poroča ,,Tribuna", želi radikalna stranka nadaljevati svoj obstoj kot prava edinstvena narodna stranka za celo kraljevino, kakor je bila do sedaj za Srbijo, V svoje vrste bo sprejela vse državljane naše države, ki sprejme njena- načela. Za novo državo prevzemajo radikalci načelo, ki je določeno > krfski deklaraciji. V okviru teh načel more dobiti država zakonito obliko in ustavo kot osnovni zakon države. Princip edinstvenosti države naj bo izražen v edinstveni vladi, edinstvenem parlamentu in edinstvenih zakonih. Glede zunanje politike bo zastopala stranka stališče, naj se ohranijo tradicijomal-ne prijateljske vezi z ostalimi državami. Vsa pozornost se mora posvečati rešitvi agrarnega vprašanja, a še bolj razvoja kmatovaktva in kmeto-
Francosko - poljski dogovor.
Varšava, 25. septembra. (Izvir.). Poljski finančni minister Grabski je sklenil v Parizu s francosko vlado dogovor, po katerem bo Francija po končani vojni dobavljala Poljski orožje, strelivo in vojni materijal. Poljaki so se s svoje strani zavezali da dobavijo Franciji 30.000 ton sladkorja in 10.000 vagonov petroleja.
Razna porodila.
Dunaj, 25. septembra (Izvirno). Bivši avstrijski zunanji minister grof Ottokar Czernin bo pri volitvah za narodno skupščino kandidiral na Dunaju.
Beograd, 25. sept (Izv.) PosL Ivo Grisogono je vložil interpelacijo, zakaj se ne trasira proge Mostar-Split obei' s progo v Orno goro. — V ZagR umrl mons. dr. Karel Horvat — Jutri bo prva seja gospodarskega sveta. — Admiral Priča je imenovan kraljevim adju-tantom. — Državni svet je razveljavil občinske volitve v Bitolju, kjer so radikalci kooperirali s Turki. Razveljavil je komunistične mandate v Valjevu, Nišu in Šabcu. — Semkaj ie prispel iznajditelj „grškega topa" grški general Dangles. — Regent je poslal Millerandu povodom njegove izvolitve predsednikom francoske republike iskreno čestitko. Kakor znano, je bilo leta 1914. predvsem Briandova in Millerandova zasluga, da je zamogla Srbija tako strahovito poraziti Potiorekovo armado. Na njegovo zahtevo je dobila namreč Srbija o pravem času potrebno moderno artiterijo m vojni materijaL
Kopenhagen, 25. septembra. (Iz.) Iz Londona se javlja, da je delavska trozveza na svoji včerajšnji seji
razpravljala o vprašanju skupnega nastopa železničarjev in prevoznih | delavcev z rudarji. Odločitev še ni I padla
Jadransko vpraSanJe.
Berlin, 25. septembra „Deutsche allgemeine Zeitung" javlja iz Milana: Kakor poroča „Sera", namerava italijanski ministrski predsednik Giolitti osebno uvesti pogajanja z jugoslovanskimi delegati glede rešitve jadranskega vprašanja. Ako bi Jugoslavija obteževala sporazum, bi 9e Giolitti ne protivil temu, da italijanska vlada prizna novi režim na Reki, za katere neodvisnost bi sicer Italija jamčila
Proti novim davkom.
Zagreb, 25. septembra. Na sestanku zastopnikov vseh zagrebških gospodarskih korporacij se je razpravljalo o užitninskem davku in o davku na poslovno obrt. V Beograd je bila počlana resolucija, ki protestira proti uvedbi teh davkov zaradi težkih posledic, posebno za široke sloje kon-sumentov.
Železniika konferenca v Pragi.
Praga, 25. sept. Koncem septembra se bo sestala tukaj železniška konferenca, katere se bo udeležilo okoli 80 delegatov iz Češkoslovaške, Nemčije, Poljske, Jugoslavije, Ru-munije, Avstrije in Madžarske.
Obnova procesa.
Zagreb, 25. septembra. Svoječasna razsodba vojnega sodišča, ki je bila
Italijani nezadovoljni z Mtllerandom.
Rim, 25. septembra (Izvirno). „Popolo Romano" poroča povodom izvolitve Milleranda za predsednika francoske republike sledeče zanimivosti: Bivši predsednik De-schanel se ni slučajno ponesrečil, ampak je kot žrtev atentata padel iz vlaka. Millerandova izvolitev pomeni, da bo Francija v svoji notranji politiki in v politiki napram Rusiji in Nemčiji tvorila desno krilo entente. Italija in Anglija pa levo krilo. Naraščajoča moč Francije in male entente, ki je bila ustanovljena pod zaščito Francije, pomenita resnično nevarnost. Nemčija predstavlja pod temi razmerami propadajo-& moč.
Prva se*a poljskega državnega zbora.
Varšava, 25. sept. (Izv.) Povodom današnje prve seje jesenske sesije državnega zbora se je splošno pričakoval „velik dan". Po prečitanju urad-•ne izjave o poljskem zunanjem in notranjem položaju bi se imela pričeti debata, toda klub načelnikov je ravnokar sklenil, naj se debata preloži na torek, ker odpotuje ministrski predsednik Vitosz te dni v Galicijo. Iz vladnih krogov se zagotavlja da je vlada v interesu države pripravljena na gotove koncesije desničarskim strankam, od katerih pa se istotako pričakuje, da bodo odnehale Vsa znamenja kažejo, da gre
izrečena v pravdi proti Alfredu Dia-mantensteinu in dragovom, ki so pripravljali v Zagrebu boljševiški puč, pa so bili oproščeni, je razveljavljena in nova razprava se bo vršila dne 2. oktobra.
Bruseljska konferenca.
Bruselj, 25. septembra. (Izv.) Na današnji seji finančne konference je bilo sklenjeno, da imu vsak delegat samo en glas in da se glasovanje vrši poimensko. Soglasno sprejeti sklepi se smatrajo kot predlogi konference. Predlogi, H ne bodo soglasno sprejeti, bodo predloženi Zvezi narodov. Delegati posameznih vlad smatrajo samo kot strokovnjaki, ne pa kot zastopniki vlad in torej za vlade skleni niso obveeai*
predvsem za osebna vprašanja Nacionalisti zahtevajo ločitev dosedanje personalne unije med državnim načelnikom in vrhovnim poveljnikom. Ako do torka v vseh spornih vprašanjih ne pride do sporazuma, je no. va težka kriza na Poljskem skoro neizogibna.
Reka okuženo mesto.
Zagreb, 25. septembra Uradni list prinaša objavo, da se na podlagi člena 10. mednarodne konvencije proglaša Reka za okuženo mesto. V zavarovanje proti kugi odreja ministrstvo za narodno zdravstvo potrebne varnostne odredbe, t j. zdravniški pregled na vseh postajah in pristaniščih, ki so y. zvezd z Reko.
Senzacionalna razkritja o madžarski propagandi.
Dunaj, 25. sept.
Pr.*.-!-.- m ie na sled načrtom Hor-thvjeve madžarske vlado v prvi vrsti proti Čehoslovaški, potem pa 'tudi proti Avstriji in Jugoslaviji. Hcurt-hv bi hotel na vsak način vzpostaviti Madžarsko v njeni poprejšnji moči in je organiziral špionažo in agitacijo po vsem Slovaškem, središče vse te špionaže in agitacije je pa madžarsko poslaništvo na Dunaju. ,,Arbei-ter-Zeitung" priobeuje tajno kore spondenco načelnika tiskovnega urada pri madžarskem poslaništvu na Dunaju z načelnikom tiskovnega urada v madžarskem zunanjem ministrstvu. Iz te korespondence je razvidno, da madžarska vlada izdaja samo za podkupovanje krščansko-so-cialnega in nemško-nacionalnr ur časopisja velike milijonske vsote v svrho protičešL; in monarhistične propagande. Madžarsko poslaništvo je izjavilo, da so ti tajni dokumenti, ki jih je priobčila „ Arbeiter - Zei-• iung", falzifikati in da na vsem nič resničnega ni; „Arbeiter-Zeitung" je pa na to odgovorila s tem, da je priobčila fotografije teli tajnih poročil, iz katerih je razvidno, da dela madžarska vlada v Avstriji na to, da spravi klerikalce na površje in da žrtvuje za ta cilj ogromne milijone.
Praško ,,Pravo Lidu" pa priob-čuje celo poročilo madžarskega dunajskega poslaništva v Budimpešto o špionažni in propagandni madžarski organizaciji na Slovaškem. Iz tega poročila se vidi, da imajo Madžarji svoje zaupnike v češkoslovaških ministrstvih in celo med višjimi oficirji, tako, da so o vseh ukrepih češkoslovaške vlade, kakor tudi armadne-
ga vodstva, natančno in hitro poučeni. Madžarska propagandna organizacija na Slovaškem je natančno in vsestransko izpeljana in njena glavna opora so madžarski veleposestniki, katerih graščine imenuje poročilo prave madžarske trdnjave, propagando pa vodijo tudi učitelji, učiteljice, občinski uradniki, ki vsi imajo samo to edino nalojro, nezavedno slo--vaško ljudstvo lmjskati proti češkoslovaški državi, vzbujati nezadovoljstvo, lmjskati ga k temu, da ne izroči žitnih pridelkov, da bi bile na ta način oblasti prisiljene nastopati proti njemu s silo, kar bi izzvalo še večjo nezadovoljstvo itd.
Naravnost, satansko !i-io. ki so ga zmožni samo Madžarji. najlepše pri tem je pa to, da poročilo madžarskega poslani":\n na Dunaju govori o pomoči s francoske strani tako, kakor bi Francija tudi bila vmešana v to lnmparifo! Sicer pravi /ilo, da službena Francija še vedno -!-pira Češkoslovaško, ampak sicer -ia simpatizirajo vsi francoski krogi z madžarskimi načrti in da bo tudi uradna Francija kmalu prikrito podpirala madžarska stremljenja! Francija hoče na vsak način ustvariti zvezo med Madžarsko in Bumunijo i-n tako bi Češkoslovaška bila osamljena, ker Jugoslavija bi držala v „šahu" a!
Vsa ta razkritja so izzvala velikansko senzacijo, ker iz njih se vidi, kako podlega soseda imajo Čehoslovaki in tudi mi v Madžarski! Javnost z največjo napetostjo pričakuje nadaljnjega razvoja te senzacionalne afere, ki je nastala po objavi tajnih aktov uadžarskega dunajskega poslaništva.
Za carinsko avtonomijo Slovenije. Ljubljanska „ Jugoslavija" prinaša članek, da naj sc šikanozne carinik e odpravi s tem, da se uvede avtonomija.
4- Italijani v Draču? Nekateri listi so poročali, da se je v Draču izkrcala kar cela italijanska divizija, ki naj bi pomagala Albancem pri napadu na našo državo. Ta vest je popolnoma izmišljena, ker se do danes ni izkrcal na albanski obali, ki ob nji patrolira močna amerikanska eskadrila, niti en italijanski vojak. Vest o izkrcavanju Italijanov so prinesli neki beograjski listi, a sedaj se iste odločno dementira.
+ Masaryk in kriza v češki socialni demokraciji. Predsednik republike, Masarvk, je imel v Pribra-mu nagovor na delavce, v katerem je podal tudi svoje naziranje glede krize v socialnodemokratični stranki. Izmed 17 so imeli socialisti 9 ministrov in predsednika zbornice. V nobeni drugi državi v Evropi niso imeli socialisti tako izvrstnega stališča. Vzrok izstopa socialnodemokratičnih ministrov iz vlade je kriza v socialnem demokratizmu in v narodnem socializmu. Predsednik je izjavil, da
ne more ničesar storiti za to, kakor da pozove delavstvo, naj trezno presoja položaj ter ohrani razsodnost in razum. Predsednik je govoril tudi o komunizmu in socializmu v Rusiji ter naglašal, da je Rusija agrarna in da tamošnji kmet pozna samo zasebno lastnino. Ruska m^^a pa za češko ni prikladna. Tudi *• nas bomo počasi izvajati soci- icijo, samo treba je čakati, da stvar dozori. V prvi vrsti pride za socializacijo v poštev rudarstvo. Treba je, da delujemo na to v miru in v medsebojnem sporazumu.
+ Nova akcija Francije proti Rusiji. V zadnjem času je opazovati gotove znake, ki govore o tem, da pripravlja Francija nov akcijski načrt proti sovjetski Rusiji, Kakor prva točka se nahaja v francoskem načrtu okupacija bogate Ukrajine. Ta akcija bi morala začeti z izkrcavanjem francoske vojske na obali Črnega morja in z nastopom francoske mornarice v ruskih vodah. Razen vojaških priprav pripravlja Francija načrt o politični blokadi sovjetske Rusije, da na ta način paralizira velik vpliv sovjetske Rusije med delavstvom zapadne Evrope. Tako sta Danska in Norveška na zahtevo Francije izgnali sovjetskega emisarja Litvinova, ki je odšel na Švedsko ali tudi Švedska'
ga je morala izgnati! — Vojaška akcija se pripravlja v Franciji z največjo opreznostjo in naglico, ker bi morala ista začeti že pred letošnjo zimo. Okupacija Ukrajina, te bogate ruske žitnice in premogokopov ob Donecu bi povečala še bolj težko stanje sovjetske vlade, ki je v velikih zadregah glede prehrane in kuriva.
—	Po poročilih iz Moskve imajo tam že točne informacije o francoskih načrtih in se pripravljajo na odločen odpor.
+ Proti avstrofilstvu na Francoskem. V francoski javnosti se od časa do časa pojavljajo avstrofilski glasovi, ki hočejo Francozom dokazati, da Avstrija ni kriva svetovne vojne, da je njena kazen nezaslužena in da je dolžnost Francije pomagati sedanji Avstriji. Ti glasovi imajo svoj izvor v francoskih moiiarhisiičnih in klerikalnih krogih. Proti temu francoskemu avstrofilstvu je sedaj odločno nastopil bivši minister Andre Tardieu, ki piše: Mi Francozi ne smemo nikdar pozabiti, da so bili Nemci in Madžari najogorčenejši sovraž"''-' Francije. Mi ne smemo misliti, da je avstro-ogrsko monarhijo uničila senžermenska mirovna pogodba, ne, Avstrija je propadla v vojni, ki je ustvarila na njenem teritoriju drŽave narodov, ki so bili do tedaj pod njenim gospodstvom. Francija se mora vedno zavedati, da je zemlja demokratizma, ki hoče svojo svobodo in pravico, ki ne sme menjati tradicij svoje zgodovine in svojih idealov. Francija mora brezobzirno zasledovati svoje politične cilje v srednji Evropi. Ko smo se pogajali o miru, bili smo dosledni in energični, a tako moramo biti dosledni tudi sedaj v podpiranju narodnostnih držav, Id so nastale na razvalinah bivše monarhije. Čehi morajo dobiti svoje zgodovinske meje, Ru-muni svoje, a Jugoslavija mora dobiti teritorije, ki jih s pravico zahteva.
—	Tardieu zaključuje svoja izvajanja s pozivom francoski politiki, da si mora iskati zaslombe v srednji in vzhodni Evropi, da mora vzpostaviti sporazum med Versaillesom, Prago, Bukarešto, Beogradom in Atenami, in to ne politiko krvoločnosti in nasilja proti premaganim, ali ipak politiko brez slabosti.
Soholshi vestnih.
sv „Koroški dan" v Ljubljani. Ju-goslovenski Sokolski Savez priredi danes v celi državi »Koroški dan". Z ozirom na velikansko agitacijo od strani Nemcev na Koroškem ni potrebno še' posebej povdaijati pomena tega dne. Vsled tega prosimo vse občinstvo, da podpira Sokolstvo pri tej važni akciji. V Ljubljani se bodo pobirali darovi po mestu. Vsak nabiralec mora imeti legitimacijo Saveza. Vsakdo naj položi vsaj majhen dar na oltar domovine.
sv Sokolstvu v Ljubljani. V nedeljo zjutraj ob 8. uri se zberejo vsi člani in članice v svojih društvenih prostorih, kjer dobe vsa potrebna navodila za dotični dan. Bratje vsi v kroju. Dolžnost vsakega je, da sodeluje pri „ Koroškem dnevu", da bode uspeh tem večji.
Danes je »Koroški dan" po vsei Jugoslaviji. Po vseh mestih in trgih, kamor sega sokolska organizacija, se vrše danes zbirke in prireditve za koroški plebiscit. Upamo, da bo Ljubljana pokazala, da se zaveda svoje dolžnosti. Darujte vsi za „Koroški dan".
*	Hanifestacijski shod za Koroško, priredi Sokolski Savez danes ob 11. uri dopoldne v Narodnem domu. Poživljamo vse občinstvo, da se zborovanja udeleži v kar največjem številu, da manifestira za Koroško.
Darovi za Koroški dan. Za Koroški dan je daroval Sokolskemu Sa-vezu g. Anton Kljun 100 K in g. Hrovatin, tiskamar, 400 K in 700 razglednic. Učiteljska tiskarna 500 kron.
*	Redko odlikovanje. Povodom svojega obiska v Sarajevu je prestolonaslednik Aleksander odlikoval z zlato medaljo za hrabrost gospo Stojo Kašikovič, ki je bila obdolžena od avstrijskih špijonov veleizdaje in jo je vojno sodišče v času vojne obsodilo nasmrt. Njen zagovor pred avstrijskimi sodniki je bil tako odločbi, da je takrat osupnil ves svet. Pozneje je bila pomiloščena na dosmrtno ječo.
*	Poverjenik Vrstovšek je v četrtek nenadoma ukazal zapreti Legatov zasebni učni zavod v Mariboru, ne da bi gojenci napravili potrebne izpite, ki bi se morali vršiti te dni. Vrstovšek utemeljuje svojo odredbo s tem, da se morajo vsi zasebni učni zavodi ukiniti. Kaj ko bi zaprl tudi vse samostanske zavode?
*	Plebiscitne znamke za koroško glasovalno cono A. Plebiscitni odbor je izdal pod nadzorstvom deželne vlade 111 sporazumno § poštno upravo posebne plebiscitne znamke po 5, 15, 25, 45 50 para in 2 dinarja s pre-tiskom na 2 iu 4 vinarskih časopisnih znamkah. Plebiscitne znamke se smejo uporabljati za frankiranje pošilja-tev do dne 10. oktobra 1.1., in sicer po vrednosti, ki je označena na teh znamkah. — Prodajajo sc te znamke pri vsčh koroških poštnih uradih glasovalne cone A ter pri poštnih uradih Ljubljana 1, Maribor 1, Celje, Ptuj, Nove mesto in Kranj, in sicer samo sedem dni, ker je zaloga majhna. Cela serija stane 40 kron 80 vinarjev. Posamezne komade je dobiti pri imenovanih uradih samo od nekaterih vrst plebiscitnih znamk, in sicer proti plačilu trojne nominalne vrednosti. Te plebiscitne znamke bodo imele veleko vrednost v narodno-zgodovinskem ter tudi v filatelistič-nem oziru. Vsak, kdor si nabavi teh znamk, si pribavi reelno vrednost ter doprinese obenem svoj dar na narod ni žrtvenik.
*	Apel na trgovce! Odbor za sprejem koroške dece je sklenil, najrevnejše koroške otroke obdarovati z obleko, obuvali, nogavicami itd. Če pomislimo, da Nemška Avstrija kar obsipava ljudstvo v coni B z darovi, človeka kar srce boli, ko vidi, da so v tem oziru pri nas tako malo stori. Obračamo se tem potom na gospode
njem se prične takoj. Poživljamo tem potom različna narodna društva: čitalnice, knjižnice, bralna, sokolska (izobraževalne odseke), učiteljska, pevska, akademična, podporna, gasilna, športna, olepševalna in druga prosvetna društva, ki niso izrazito politična, da sklenejo na odborovi seji svoj pristop k zvezi. Vsako društvo, ki je javilo svoj pristop in ki ga je zvezin odbor sprejel, je redni član Zveze kulturnih društev. Izjavo za pristop je poslati na ZKD, Narodni dom, Ljubljana. Prispevki se določijo pozneje sporazumno z društvi. Vsako zvezi pripadajoče društvo ima pravico biti deležno vseh koristi zve-zinega delovanja in imenuje svojega zastopnika (delegata) v širši odbor. Obračamo se do napredne inteligence, zlasti do imovitejših slojev, da pristopijo k zvezi kot ustanovni, oziroma podporni člani. Ustanovni član plača enkrat za vselej 200 K, podporni pa letno 10 K. Ako kako društvo ali posameznik želi natančnejšega pojasnila v kateremkoli oziru, naj se obrne ustno ali pismeno na zvezino tajništvo, Narodni dom, l.nadstr., Ljubljana. — V Celju se je ustanovil celjski in v Mariboru mariborski eiJsHc. Prijave in plačevanja posameznih društev v območju imenovanih odsekov naj se izvrše naravnost na ZKD. Ustanovni, oziroma podporni člani pa se lahko jta*
Ljubljana, 25. septembra,'
lastnike trgovin z iskreno prošnjo, naj vsak po svojem premoženjskem stališču daruje nekaj rabljivega ini potrebnega. Koliko jih je med_ njimi, ki so si morebiti izposodili obleko in čevlje, da so deležni veselja svojih premožnejših tovarišev, da so lahko I njimi prihiteli v Ljubljano* Kako bomo sami veseli, ko bomo videli zvečer otročiče srečnih in radostnih lic zapuščati Ljubljano, vsakega s culico pod pazduho in bodo doma svojim nemčurskim tovarišem razkazovali in pravili, kje so to dobili. Trgovci! Ljubljančani in Primorci, tekmujte med seboj! Darovi naj so blagovolijo poslati gospej dr. Debe-lak-ovi v kresijo (poštna direkcija) do ponedeljska opoldne.
*	Akademiki. Prosim odbornike strokovnih organizacij, da se udeleže meddruštvene seje v ponedeljek 27. t. m. ob 2. uri pop. na univerzi. Program: Sprejem koroških otrok.
*	Nemške skrbi — za kruh. Zna-r.a gospodarska revija „Der oster-reichische Volksvirt" prinaša članek pod naslovom: „Die Brotversogung fiir die neue Kainpagne", ki bo posebno zanimal naše Korošce in nemške koroške agente, pa t'1'li naše domače nezadovoljneže. Članek pravi, da ob času, ko bi moral biti žitni trg najbolj poln, dobivajo Dunajčani žalostno vest, da bodo jedli koruzni kruh in celo koruzna moka »e lx> skrčila tedensko s Vi raci je na Vi. Zadnje mesece je živela Avstrija od ame-rikanske moke, od te pa jo ostalo samo še malo v zalogi, tako da ni moke niti za 14 dni. Zato se je vlada potrudila, da dobi čim prej vsaj koruzno moko iz .ugoslavije. Dobila bi jo bila že prej — pa ni bilo denarja. Avstrija rabi dnevno lCOOton moke, od antante jc dobila 200.000 ton in zdaj je pri kraju. ,Na lastno žetev'*' — pravi člankar — ..ki znaša itak h. eno petino naše potrebe, sc ne moremo zanašati, ker smo od nje le malo dobili. Od celega pridelka 110.000 ton (lansko leto 180.000 t.) je bilo do 1. septembra oznanjenih le IS.329 ton (lansko leto 21.700 ton) oddanih pa je bilo le 4200 ton — torej za 3 dni." Tako toži člankar na podlagi podatkov o težkih časih, ki prihajajo nad Nemce. „Da bi celo leto imeli kruh, potrebujemo še sto-petdeset tisoč ton pšenične moke, ki jo moremo dobiti samo preko morja. Tako pravi člankar. Iz tega se vidi, da so darovi, ki jih ponujajo agent-je našim Korošcem samo začasni, in da bodo Korošci, ako bodo glasovali za Avstrijo koruzne moke stradali, dočim jim bo Jugoslavija lahko dala dovolj belega kruha.
*	D' Annunziovi arditi so dan« strah in trepet vsega poštenega reškega prebivalstva; kradejo, ropajo, pobijajo, onečaščajo ženske, a a An-nunzio je popolnoma brez moči in popolnoma v njihovih rokah. Tako so prišli te dni trije arditi v neko reško gostihio, dobro se najedli in napiti, a ko je gostilničar zahteval plačilo, so ga pretepli in razbili gostilno, prišla je takoj policijska stra-
vijo ali naravnost pri zvezi ali pa tudi pri dotičnem odseku, ki potem prijave in denar pošlje v Ljubljano. Društva, včlanjena v ZKD, naj poročajo dvakrat na leto: 1.) ob novem letu (vsaj do konca januarja) in 2.) o binkoštih (vsaj do konca junija) pregledno o svojem delovanju. •
—	„Učna knjiga in berilo laškega jezika". Spisala G. Baroni in A. Segatini. Poslovenil prof. Fr. A. Je-rovšek. L del. Cena 20. Založba Klcin-mayr & Bamberg. Str. 147. Ljubljana 1920. — Knjiga je odobrena kot učna knjiga za naše šole in bo dobro služila za začetnike. Učenje italijanščine je za nas praktične vredno6ti in bo treba v šoli mladini čim dalje bolj omogočiti pouk. Ta knjiga bo v tem oziru dober učni pripomoček. Na" mesto „laškega" jezika bi mi rabili „italijanskega", ker je „laški" bolj naš krajeven izraz.
—	Izprehodi po koroški Sloveniji. Spisal dr. Jos. C. Oblak. Založil „Tourist-Office". Str. 50. Nihče ne zna s tako ljubeznijo popisovati krasote Korotana kakor Oblak. Topot opisuje in opeva Rož in Podjuno. Dodana je zanimiva razprava o koroškem narečju. Lična knjižica se sama priporoča
Prosvefa.
Narodno gledališče.
Drama:
Nedelja, 26. septemb.: Milan Ogri-
zovič: Hasanaginica. Izven. Ponedel jek, 27. septemb.: Leonid Andrejev: Anfisa. B. Opera:
Nedelja, 26. septemb.: Eisto Savin:
.,Lepa Vida". (Izven.) Ponedeljek, 27. septemb.: Zaprto.
—	Iz gledališke pisarne. Radi obolelosti gospodične Richterjeve se poje danes mesto »Trubadurja" ..Lepa Vida" za izven.
*
—	Hasanaginica. Razveseljivo je bilo na tem večeru to, da je bilo dramsko gledališče zopet enkrat polno. Hasanaginica je ena najlepših jugoslovanskih dram, dovršena po obliki in vsebini. Dosegla je na vseh jugoslovanskih odrih lep uspeh. Slovensko se je lani prvič igrala v mariborskem gledališču, kjer je bila ena najkrasnejših predstav. Veselilo nas je, da smo jo letos videti v Ljubljani takoj v začetku sezone. Ob tej priliki smo imeli priliko po dolgih letih zopet na domačem odru pozdraviti gospo Danilovo. Igrala je naslovno ulogo s svojo znano umet-
nostjo, ki je v današnji dobi nekoliko zastarela, v klasični drami pa more doseči svoj uspeh. Na koncu igre je prejela dva lepa šopka cvetlic. Hasanago je igral gosp. Danilo, srečno prebijajoč se od trenutka do trenutka, v splošnem pa je dobro podal tip samozavestnega age. Ljubka in prisrčna je bila ga. Šaričeva kot Sultanija. Gregorinov kadija. idealist je bil dober. Istotako odločni Terčičev Pentorovič-beg. Upamo, da bo Hasanaginica še mnogokrat napolnila gledališče.
«
— Kulturne vesti. Minister prosvete je odobril Stankovičevi pevski šoli subvencijo z znesku 12.000 dinarjev. — Prilikom 50 letnice hrvatskega narodnega kazališta bo na predlog ministra prosvete odlikovanih večje število kulturnih delavcev iz Hrvaške.
— Mednarodna umetniška razstava. Mesto Geneve v Švici priredi od 6. januarja do 3. februarja 1921. v elektoralni palači v Genovi veliko mednarodno razstavo modeme umetnosti slikarstva, kiparstva in arhitekture. V velikanskih dvoranah, ki so špecijelno prirejene za razstave in imajo prostor, da se lahko razstavi čez 6000 del, dobe posamezne | narodnosti svoje posebne oddelke. ! Dela je pošiljati y času pd i; okto-
| bra do zaključno 30. novembra, ker 'se 1. decembra sestane jury. Švi-' carska vlada je pošiljanje umotvorov oprostila vsake carine. Informacije daje Mr. Bauraine, le Rivage Cham-bery, Geneve, Suisse; umotvore je pošiljati na naslov Batiment Electo-
ral, Geneve, Suisse.
•
— Zveza kulturnih društev v Ljubljani. Leta 1908. je bila ustanovljena „Zveza narodnih društev j za Štajersko in Koroško", ki je imela I že takrat nad 100 rednih članic in i ki je takoj v začetku razvila upa-' polno delovanje. Ob obletnici narodnega vstajenja, (A priliki sestanka starejšin naprednih akademičnih društev in ustanovitve Jugoslovanske starejšinske zveze so naši neumorni kulturni delavci na bivšem Štajerskem obnovili omenjeno zvezo pod imenom „Zveza prosvetnih društev za Slovenijo", Celje. Zveza je hotela združiti vsa slovenska napredna, nepolitična društva, da bi z medsebojno podporo tem laže delovala v prospeh ljudske izobrazbe. Toda v praksi se je pokazalo, da Celje ni ravno najprikladnejše mesto za središče njenega deJo"*nja. Zato so se njeni voditelji odločiii, prenesti njeno središče v Ljubljano. In tako *se je ustanovila koncem julija 1920. „Zveza kulturnih društev v Ljubljani". Pravila so potrjena. Z delova-
2a, a artne so zaceli z revolverji na policijo in smrtnonevarno ranili enega stražnika. Policaji so se morali braniti z orožjem, vnela se je prava bitka, ki je končala s tem, da je bil en ardit ubit, druga dva pa oba ranjena. Take slike se ponavljajo na Reki vsak dan.
*	Trboveljska pošta. K našemu zadnjemu dopisu glede trboveljskega poštnega urada sporočamo, da je še vedno zaprt in namerava ostati zaprt tako dolgo, da dotični poštni usluž benec najde stanovanje. Zaprt je oddelek za priporočena in ekspresna pisma ter zavoje. Nujno je že potrebno, da se zganejo pristojne oblasti in napravijo konec takim razmeram.
*	Promet z Italijo ustavljen. Več dni trajajoče deževje je povzročilo pri Malborgetu ogromen usad, vsled česar je železniška proga med Trbižem in Pontebo popolnoma porušena. Vsled povodnji v gornji Italiji je železniška proga pri Vidmu preplavljena. Promet med Trbižem in Vidmom je ustavljen. Dela za vpo-stavitev prometa bodo trajala 14 dni.
*	Brezžična postaja na Topčider-skem brdu. Radiobrzojavna postaja na Banjici pri Beogradu, ki je bila doslej v rokali vojne uprave, je bila te dni izročena ministrstvu pošte in brzojava. In tako bo radiobrzojavna zveza z inozemstvom na razpolago občinstvu tudi za privatne brzojavke. Z ozirom na razvoj brzojavnega prometa z zapadom, se je ministrstvo odločilo za gradnjo nove radiobrzo-javne postaje v večjem stilu. Po tem projektu bi imela postaja emisijo od najmanj 100 kektovatov in bi bila opremljena z najmodernejšimi Mar-conijevimi aparati. Postaja bo imela dva odseka: enega za sprejemanje, drugega za oddajanje brzojavk. Nova postaja se zgradi na Topčiderskem brdu. Mogla bo sprejemati in oddajati tudi brzojavke za Ameriko. Stala bo štiri milijone dinarjev.
Stavka tramvajskih uslužbencev. Danes ob pol 1. popoldne so stopili uslužbenci ljubljanske tramvajske železnice v stavko.
K tej splošni stavki tramvajskih uslužbencev doznavamo iz delavskih krogov, da so stopili v stavko, ker jim ljubljansko vodstvo cestne železnice, kakor glavno ravnateljstvo na Dunaju ni še rešilo njih prošnje po povišanju draginjske doklade. Stavka ni omejena na čas. Do incidentov doslej ni prišlo. Stavka je povsem mirna.
*	Delavnice za šolska učila. Ministrstvo prosvete je poslalo v Prago svojega delegata, da prouči v Češkoslovaški delavnice za šolska učila, da bi se iste upeljale po češkem vzorcu tudi v naši državi.
*	Izpit nčne usposobljenosti za pouk telovadbe na srednjih šolah se vrši dne 9. decembra 11. na vseučilišču v Zagrebu. Prijaviti se je pri tozadevni komisiji ali pri predsedniku g. dr. Fr. Bučarju, Zagreb, Josipovac.
*	Mestni dekliški licej. Gospodinjski tečaj na liceju prične s 1. oktobrom, ako se zglasi zadostno število gojenk do 28. t. m. — Gojenke licejske ljudske šole se zbero v torek 28. t. m. točno ob 10. uri dopoldne na vrtu Mladike, od koder gredo na prostor, ki jim je določen za sprejem koroške mladine.
Študijsko leto 3920/21 se prične na tehniški fakulteti začetkom meseca oktobra, in sicer II. in III. letnik v polnem obsegu, izvzemši strojno - elektrotehniški oddlek. Za I. letnik se bodo vršila predavanja paradi pomanjkanja prostorov počet-kom le v skrčenem obsegu, v popolnem obsegu pa počenši s l.januar-icm, to bo po otvortvi lastnega poslopja tehniške fakultete. Fakultetni svet tehniške fakultee obžaluje, da v študijskem letu 1920/21 ne more otvoriti III. letnika na strojno-clektroteliniškem oddelku zaradi pomanjkanja kvalificiranih učnih moči za glavne strokovne predmete.
Kje ste, gospod konsistorijalni svetnik Janez Kalan? Sokol v Radomljah toži Janeza Kalana, konsi-storijainega svetnika zaradi žaljenja časti, ker je dne 18. julija 1920. v Radomljah napadel sokolstvo v svoji cerkveni prepovedi. Okrajno sodile v Kamniku pa mu ne more dostaviti za razpravo, ki je razpisana na 30. septembra, vabila, ker se gospod Kalan skriva.
Iz seje mariborskega mestnega sosveta. Mariborski mestni sosvet je na svoji seji v petek odklonil vse prošnje za koncesijo trgovskih agen-™r, ugodil pa je par prošnjam za koncesijo trgovine. Tudi prošnje za gostilniško koncesijo so bile zavrnje-
Cefti za izboljšanja — naše
ne. Vladi Brišnikovi se je dovolila ] knjigotrška koncesija. Prošnjam za domovinstvo inozemcem se je ugodilo v toliko, da se podeli zanesljivim osebam le zagotovilo, ako si pri-
»ras	-
t^kv^r rF^K Ssaii
i h i J ]l d,> STOtnik v ministrstvu državnih želez-Ije da bo moral dijask, dom ako ne;ui ki j(J vodn misi- je m tako
oopust. nemške oskrbn.ee, plačevat* ijubc^. da ^ ie
90nn V Cim' ' 16 l3StmC* »i sotrudniku izjavil o svojih uspehih, 2000 K najemnine.	-	^
* Vojaška realka v Mariboru sr*
katere je imel na svojem službenem potovanju v Beograd, Maribor in v kakor znano, opusti. Letos obstoja Ljubljano, sledeče: ,.Zapuščam brat-na zavodu samo še zadnji razred. |sko Jugoslavijo z radostjo in zado-Realka ima krasna učila, aparate in 'voljnostjo, da smo dosegli, kakor preparate, fizikalni in kemični labo- trdo upam, svoj cilj, namreč omogo-rs torij, ki bi zadostoval skoro za eiti in zagotoviti stalen promet med tehniško fakulteto. Kakor smo zvede-' obema državama. Povod k misiji je li, se vsa ta učila nameravajo še le- dala popolna nemožnost prometa, ki tos odposlati v Beograd za tamošnjo je nastala vsled prenapolnjenja ko-univerzo.	;lodvora v Mariboru, kar je povzro-
*	Ceska obcc v Ljubljani pora, d j čila v prvi vrsti carinska marhpula-pro sve členv a jimi uvedene hostv' cija. Z veliko radostjo konstatiramo, „Svatovaclavske posvfceni dne da je nam ravnateljstvo Južne zelez-
28. t. m. v dvorane hotelu gTivoli". [ niče v Ljubljani in ministrstvo sa- borza. Prekupčevalke donašajo nam-Začatek v S. hod. večer. Predprodcj obrača ja in generalno ravnateljstvo j reč z Dolenjskega jajca in zahtevajo vstupenek v drogeriji ,AdrijaK, Selen- carine v Beogradu z največjo prijaz- i zanje celo po 2-50 K za kos. Bilo bi burgova ulica.	Inostjo omogočilo delo. Na konfereu-; umestno, ko bi se to družba peljalo
*	Pomanjkanje stanovanj postaja j'-i Pri generalnem ravnateljstvu ca-' s spremstvom na ljubljanski trg, kjer tudi v Mariboru od dne do dne ne- !J'ine so bili predlogi, ki jih je podala !jim njhče ne odreka primernega do-
rcejše. Izpod 200 kron je že težko češkoslovaška misija, preskušeni in bička in se jemlje vedno ozir na vse
kočena. Konzum govejega mesa. ki spndn dandanes k najcenejšim živilom, je umevno zelo velik. Zadruga mesarjev in prekajevalcev bo povečala na ljubljanskem trgu svoje stojnice za prodajo govejega mesa po 17 in 18 K za kilogram. Na tej stojnici se bodo prodajali mladi prekmurski biki in telice dobre kvalitete.
—	Kruh se je podražil beli na 14 K in črni na 8 K za kilogram. Perut-nili potrebno, da ne spravimo cene slanini morda celo na 60 K. Mnogo veliko prašičarn letos ni redilo nobenih prašičev, ker so stroški za koruzo presegali doseženo živo težo
—	Ostalo meso stoji na prejšnjih cenah. Dobava zadostnega števila telet ljubljanskemu trgu je zelo otež-nina se je pričela močneje prinašati na trg. Par lepih piščancev stane 60 K. — Jajec še vedno ni. Na Dolenjski cesti ob dolenjskem kolodvoru se je baje razvila mala jajčna
znosnejše. Izpod 2UU kron je dobiti kako sobico, za katero raču-nijo ponekod celo do 800 K.
* Upniški vlak Beograd-Zemun. Med : ogradom in Zemunom bo uveden poseben vlak, čigar glavna naloga bo, vse beograjske uradnike, ki stanujejo v Zemunu, prevažati zjutraj in popoldne v Beograd, na večer pa nazaj v Zemun. V Zemunu stanuje okoli 500 uradnikov, ki so zaposleni v Beogradu.
■ Podraženje tramvaja v Zagrebu. 1. oktobrom se bodo tramvajske cene v Zagrebu podvojile.
11 uradnih listov.
. Imenovanja v področju deželne vlade. Inšpektor pri glavnem poverjeniku za agrarno reformo v Ljubljani Andrej Žniavc je imenovan za krnet, ravnatelja v VTI. čin. razr. ter prevzame vodstvo državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. V službo pri kmetijsko-kemijskem zavodu v Ljubljani je sprejet za pogodbenega uradnika dr. Adolf Ambrož, docent na tehniški visoki šoli v Pragi. Policijski komisar in vodja oddelka državne policije pri civilnem komisarijatu za Prekmurje v Murski Soboti Gustav Puš je imenovan za višjega policijskega komisarja. Za okrajne pkomisarje na dosedanjih službenih mestih so imenovani: doktor Janko Vidic, provizorni okrajni komisar pri okrajnem glavarstvu v Radovljici; dr. Fran Bratina, provizorni koeipist pri okrajnem glavarstvu v Mariboru; dr. Ivan Vidmar, provizorni koncipist pri okrajnem glavarstvu v Velikoveu; Mirko Bre-zirjar, provizorni koncipist pri po-verjeništvn za notranje zadeve v Ljubljani ; dr. Tina čuš, provizorni koncipist pri okrajnem glavarstvu v Črnomlju ; Mihael Zaradlal. provizorni koncipist pri okrajnem glavarstvu v Ljutomeru; dr. Janko Šiška, provizorni okrajni komisar in vodja poli' tične ekspozituri v Mozirju; dr. Fran Iirašovec, provizorni vladni koncipist pri okrajnem glavarstvu v Celju; doktor Dioniz Maraž, provizorni vladni koncipist pri okrajnem glavarstvu v Mariboru; Milan Jtfakar, provizorni .dadni koncipist pri mestnem magistratu v Mariboru; dr..Leon Brunč-ko, provizorni vladni koncipist pri okrajnem glavarstvu v l?elju: doktor Anton Farčnik, provizorni vladni koncipist pri okraju, glavarstvu v Cel ju; Anton KrajSek, koneeptni praktikant pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu. Ministrski koncipist pri okrajnem glavarstvu v Ljulv-ljani dr. Aiyton Kodre se je defini-tivno prevzel v stalež poverjeništva za notranje zadeve ter sc je obenem imenoval za okrajnega komisarja na na dosedanjem službenem mestu. Za provizorne vladno koncipiste na dosedanjih službenih mestih so imenovani koneeptni praktikanti: Rado Klanjšek pri predsedništvu deželne vlade za Slovenijo, uradu za zaščito beguncev: Zvonko Bralina in doktor Alojzij Trsten jak, oba pri okrajnem glavatstvu v Ptuju; dr. Leon Gozani pri okrajnem glavarstvu v Krškem. Absolvirana pravnika Ludovik Lobe in Fran j o Zmazek sta sprejeta v pripravljalno službo politične uprave de-ielne vlade za Slovenjo: prvi je do-leljen v službovanje poverjenišvu za noeranje zadeve v Ljubljani, drugi okrajnemu glavarstvu v Ljubljani.
se je obljubilo kar najbolj olajšati carinsko manipulacijo v Mariboru in v Zagrebu, da se s tem pospeši oddajanje blaga. Generalno ravnateljstvo carine in ministrstvo saobrača-ja sta poslala v Maribor komisijo, ki bi skupno s češkoslovaško misijo situacijo temeljito preiskala in uvedla kar najenostavnejši način carinskega postopanja, )x>sebno pri tranzitnem blagu. Komisija bo preiskala tudi razmere v Celju, v Ljubljani in v Zagrebu, kjer blago vsled carine istotako zastaja. Odmev, ki ga je vzbudil prihod češkoslovaške misije v jugoslovanski javnosti, je najboljši dokaz, da je carina v resnici glavna zapreka redovitega prometa. Ta zapreka pa nima svojega glavnega vzroka v srbskem carinskem zakonu in carinarskem redu, ki se v splošnem krije z zakonom in postopkom v Čošlo-!ovaški. Utis imam, da se zakon preveč strogo in komplicirano izvaja, kar ne odgovarja novim razmeram, posebno pa nikakor ni v soglasju s težko situacijo v obratu na obmejnih postajah. Glavno zapreko počasnega carinarskega uradovanja vidim v predpisih o carinarskih agen-turab.
češka prometna misija je sklenila z ministrstvom saobračaja dogovor o direktnem prevozu blaga na podlar gi bernske konvencije. Ta dogovor je dopolnitev trgovske pogodbe, ki sta jp sklenili obe državi pred nekoliko dnevi in ima namen zamenjavo blaga, določenega v trgovski pogodbi, izvršiti. Upati je, da bodo kar naj-preje odstranjene težave, ki so do sedaj ovirale gospodarske zveze obeh bratskih narodov".
Na naše vprašanje, kaj misli glede internacionalizacije Južne železnice, je dr. Lankaš izjavil: „Češka delegacija se je že v Parizu izjavila proti internacionalizaciji Južne železnice. Pač si želimo direktno železniško zvezo z Jugoslavijo in po našem mnenju bi bilo najbolje, ako bi dobili „prost prehod" preko Mad žarske. Tak prosti železniški prehod bi najbolje odgovarjal našim in vašim interesom!"
Dr. Lankaš, ki je že od nekdaj, posebno pa za čas svojega delovanja kot član mirovne delegacije češkoslovaške v Parizu, bil najiskrenejši propagator zveze obeh narodov, je končno izrazil svojo iskreno radost nad tem, da mu je bilo dano spoznati razmere v Jugoslaviji in navezati prijateljske zveze s sedanjimi prometnimi krogi. Dr. T.aukaš je bil dvakrat sprejet v avdijenci pri ministru Trumbiču, ki jc pokazal svoje največje zanimanje za ureditev prometa med obema državama in jc obljubil vsestransko podporo, da sc promet uredi in izpopolni.
= Ljubljanski trg. Z dnem 25. t. m. so sledeče cene v veljavi: Slanina 50 K, riba in salo 52 K, prašičje meso 2. vrste 30 K, 1. vrste 32 K, kranjske klobase pol prekajene. čisto svinjske 54 K za kilogram za producenta, popolnoma suhe 64 K kilogram. Prihajajo posamezne vesti, da so cene prašičem v Hrvatski dospele na višek. Splošno pa vlada v tem še vedno pesimistično naziranje zaradi močnega izvoza prašičev in pomanjkanja istih v Hrvatski. Brez-dvorano bi cene prašičem takoj padle, kakor hitro bi se ukinil izvoz. Bilo bi torej zelo na mestu, ko bi zadeva y Beogradu preštudirali in uki-
nastale težkoče v trgovini. — Krompirja posebno primanjkuje na trgu, a vzlic temu m pritožb s strani kon-zumentov. Nekatere stranke so že napravile poizkus, plačevati krompir po 2-30 K in čez za kilogram, brez ozira na druge konzumente, ki ne morejo plačevati takih cen. Večina strank se preskrbi sedaj s krompirjem na debelo. — Kmečki sadni trg je zelo živahen. Prihaja prav dobro sadje na trg po 2-50 K kilogram. — Manipulacije z mlekom so na dnevnem redu. Tako se je pripetil slučaj, da je prinesla neka prodajalka iz ljubljanske okolice na trg mleko, fabricirano iz moke. — Pritožbe zaradi slabe, pokvarjene moke so zelo pogoste. Mislim, da vendar ne moremo zahtevati, da bi užival naš konsument danes v Jugoslaviji kislo, grenko in povrh še drago krušno moko, zmleto iz vseh mogočih surogatov in povrh v mlinu morda še namočeno. Splošno bi bilo želeti, da bi se morala v trgovanju nekoliko dvignila, za kar drugi pošteni trgovci in občinstvo samo lahko mnogo pripomore.
= Velika pivovarna se bo osnovala v Zagrebu, največja v Jugoslaviji Pridelala bo preko 200.000 hI piva. = Spomenica naših pomorščakov.
Savez Jugoslovanskih pomorščakov v Bakru je izročil dr. Vesniču in dr. Trumbiču spomenico, v kateri protestira proti aranžmanu glede razdelitve sovražne tonaže, zlasti proti temu, da veliko parobrodno društvo ,Adriaa ni dodeljeno naši državi. S tem je ogrožen obstoj tisočih naših družin in vrhutega tudi vsa trgovina preko morja.
= Tovarna za novo eksplozivno snov. V Zagrebu se je osnovalo domače društvo za izkoriščanje patenta za produkcijo eksplozivne snovi, ki se imenuje „Titanit". Društvo bo zgradilo dve tvornici. Eno v Karlov-cu, drugo pa pri Beogradu ali v Pa-račinu. Društvo ima šest milijonov kron glavnice in se imenuje „Tita-nit".
= Zagreb brez jajc. V Zagrebu vlada občutno pomanjkanje jajc. Cene so porastle že na 4 K, a jih tudi za to ceno ni mogoče dobiti. Zagrebška mestna občina je zaradi tega naprosila ministrstvo, naj prepove izvoz jajc.
= Naša trgov, agencija na. Dunaju. Ministrstvo za trgovino in in-drastrijo je odredilo, da se na Dunaju osnuje naša trgovinska agencija.
—	Velike licitacije lesa. Ministrstvo za šume in rude bo v kratkem razpisalo velike licitacije o prodaji lesa, predvsem v Stari Srbiji in Makedoniji. Vse licitacije bodo objavljene v „Službenih Novinah".
—	Uvoz liiksas-blaga. Generalni direkciji carin je bilo predloženih 1700 prošenj za uvoz blaga, katerega uvoz je prepovedan, katero pa jc bilo nakupi jeno pred prepovedjo tega blaga. Poseben odbor, kateremu so bile izročene te prošnje, je rešil doslej 1200 prošenj, ostale pa bodo rešene v teku 14 dni. Rešitev se objavi po carinarnicah.
blaga.
138.70.
Borze 25. septembra
Zagreb. Danes ni bilo borze, zato pa je bil promet izven borze preeej živahen. Skoro vsi tečaji so znatno padli, posebno zaradi tega, ker so padli tudi v Beogradu, kjer je finane-| no ministrstvo vrglo na trg znatne = Pogodba z Avstrijo. Iz Beogra- množine tujih valut in tako parali-da nam poročajo: „Službene Novi- ziralo tečaje, ki so naraščali, ne" od 23. t. m. objavljajo besedib ! Beograd, valute: francoski franki kontingentne pogodbe med Avstrijo • 195 do 200, dolarji 2S.G0 do 28.70, in Jugoslavijo. Izvoz iz Jugoslavije' lire 122 do 130. marke 49 do 49.50, v Avstrijo se prične z dnem, ko stopi leji 56 do 57, levi 41 do 41.50, avta zakon v veljavo, in traja do 30. ju- strijske krone 10.20 do 10.30. Devi-nija 1921. Po pogodbi mora naša se: London 103 do 103.50, Pariz 193 država dobaviti Avstriji dva kontin- do 195, Ženeva 485 do 490, Rim 120 genta pšenice, prvi 1500, drugi 5000 do 125, Praga 41 do 43, Dunaj 9.90 vagonov, dalje 4000 vagonov koru- * do 9.95.
ze, 8000 vagonov svinjine. Avstrij- Dunaj, devize v prostem prometu ska Vlada se obvezuje, da v pred- Zagreb 247 do 267, Budimpešta 97 pisanem roku dobavi minimalni: do 107, Praga 402 do 428, Varšava kontingent v pogodbi predpisanega 1300 do 118, dinar 1000 do I050 do-- 6	| lar 235. lira 1090, lei 515 do 517,
„ ,, . .	... ' rublji 280. marka 500 do 505, fran-
Oddaja ezcozm pscmcein »a- J	Švicarski franki
tura. Lradno poroča ljubljanska j	S50
vlada: ..Deželna vlada za Slovenijo, j	.' .	T
poverjeništvo za notranje zadeve, | Trst, devize: Pariz 161oC, L«, naznanja: „Z odlokom privredno fi-1don 83 Zuncb; 381.5^ Bukarešta nansijskega kom i teta ministara ! ^.50. Zagreb	Praga 33.50
2. t. m., C št 56.567, je odobren iz-8< ^ewyork 23.45, Berlin vez petnajst tisoč vagonov pšenice, j Povodom izvoza bo moral izvoznik j predložiti carinarnici dokaze o osi-guranju valute in uverenje ministrstva ishrane, da je v naturi plačal izvozno eariuo po čl. 189. finansij-skega zakona."' — Čudno se nam zdi, da ljubljanska vlada nič ne ve o tem, da je minister Draškovič kot namestnik finančnega ministra Stc-janoviča za časa njegove odsotnosti že pred 10 dnevi izdal naredbo, s katero se je prvotna naredba v toliko izpreinenila, da ni treba izvozniku pšenice plačati ..,izvozne carine in natura". ampak izvoznik mora samo osigurati valuto ter plačati izvozno-carino v denarju, ki znaša 260 K za 100 kg. Radovedni smo, ali je tukajšnja carinarnica obveščena o slednji naredbi ministra Draško-viča.
Vadjarske delnice. Opozarjajo se delničarji, ki imajo madjarske delnice, da je madjarska vlada izdala naredbo glede nostrifikacije delnic.
= Kampanja sliv v Bosni je že skoro končana. Letina je jako dobra. Naročila prihajajo iz Avstrije in Nemčije. Pridelalo se bo 2000 vagonov sliv in 140 vagonov pekmeza. Cene so bile spočetka 9 do 10 kron pozneje so narasle na 12 do 14, sedaj pa eo padle zopet na 11 kron.
Ziirich, devize: Berlin 9.75, Ho-landska 193. Newvork 622, London 21.72. Pariz 41.70, Milan 25.80, Bruselj 43.60. Kopenhagen 84.50, Stockholm 124, Kristijanija 82.25, Madrid 90.80, Buenos A.yres 230, Praga 7.90. Beograd 20, Zagreb 5.10, Dunaj 2.72%, žigosane 2.40, Budimpešta 2.
Vremensko poročilo.
Ljubljana 3(6 m nad morjem
Dan
M. sept !>». sept 25. sept
5	2	A«
.S	< n*	B E •S
O o o	71 .a >	r-S
82. vri	741-9	19-2
8. nri	741-8	11-8
15. nri	741-2	29-7
Vetrovi
brez vetra ■1. ing zap. moč. zap.
Nebo
lino reč. obl. pol. obL
Obir iot* m nad moljem
24.	sept 28. ari
25.	sept 8. mi
602-o 6017
80
moč. zap.
»eno reč. obL
Sredria včerajšnja Vremenska napoved: vreme.
19*6, normalna 1J-6 Večinoma jasno, teplo in imena
Opozarjamo slavno občinstvo na današnji oglas „Boi".	216
Domača tvrdka Verdnik Jt Znldar, Ljubljana, Poljanska oeata št. 12,
je priložila današnji izdaji za Ljubljano svoje priporočilo, na kar opozarjamo cenjen^ občinstvo.	224
Mali oglasi.
■rhhd inoMmstv« dobavlja najhitreje DUJIgl) in po originalnih cenah JADBAH, .založb«]i oddelek Maribor, Gosposka 44.
906 1
tSSS? plBsbarsba in
ska delavnica Dunajska eesta 16,
w priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne.
65 sa~s
Trboveljska premofrokopna družba
m^p " lesnega nafeupouaka.
Ponndbe se prosi na naslov: Trboveljska promogokopna dražba, oddelek za leR, LJubljana. Knafljeva ni. 13. 222
Ure, zlatnino in srebrnino
161 kupite najceneje pri tvrdki 52—2
fran Fahll Linbljana, Stari trg ZO.
Sobo z Blehtrižno razsvetljavo
iSčeta dva srednješolca. Cena postranska : stvar Cenjene ponndbe na upravo lista pod «Jutro».	181 6—5
Naznanilo.
P. a občinstvu se naznanja, da je
Prva dunajska pralnica in svetlolikalnica
-zopet odprta. ■
Priporoča se obenem za nadaljnjo naklo-njenost.	J p|p$f	. 216
Ljubljana, Kolodvorska ulica št 8, nasproti hotela Štrukelj.

veščega p no za izdelovanje detajlov za mizarstvo tn tesarstvo.
Sprejme se tudi samo za popoldanske ure.
Franc Ravnikar,
3—3 mastni tesarski mojster, 210
Linhartova ulica štev. 25.
Pritna dalmatinsko vino
v zalogi Apollo in Lissa (Vis).
Veletrgovina z vinom in žganjem
Ludovak Defeleva, Šiška. 223
Dre, žepne, popravlja
nasnroti ... „ slavne pošte F. Čnden Sin, nrar v LJubljani.
'0-9
Pisalne stroje
Remtngton, Imperlal. C«ntury s latlnloo ln oirUloo ter vse strojn.
potrebščine 53 10—10 ima v zalogi
FRANC BAR,
za vse liste sprejema PO orig nalnih l obliana. Cankarjevo nabrežje 5. Telefon 423 c~nab ter daje vsakršne Informacije Mebailčoa delavnica za popravna Mi. na točneje A ončn* eksnediciia in informacijski zav:d JA RAN, Uaribor.
mebiirano ali prazno, v mestu ali okolici, Ude trffoveo. Nasloy rove: T5H6, krojaški mojste-Kolodvorska alioa 28. 217 2-2
STAMPIUp
ANT.ČERNEVt«
LJUBLJANA
S 13—6
tn modno blago /.a moške se dobi po primerni ceni v trgovini: J. Knnovar, Stari trg 10.
Zaboie in fcante železn sode
ulloa.
od ameriškega petrolfii in kupi Sove' & Kom p., Ljubljana, T7olfova
9-i 10—9
Nova partijar ilnib jermenov
Obvesti 1 o.
Obveščava cenj. odjemalce iu p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po uujnižiib cenah Gotovi čevlll v zalogi. Tartstovski 6« vi ji domačega Izdelka.	214 »-I
Ant. in Jož. Brajer- apele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1.
Iv. Jax in si
Dunajska c. 15., Ljubljana.
Šivalni stroji
is stroji za pletsnle.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincn. Ustanovljena leta 1807.
Vesenie poučuje brezplačne.. Pisalni stroji „Adler"
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovarn:
Durkcpo. Styria, Waffenrad,
Začasno znižane cene.
150 e
151
Dobavlja: „Drava", lesna trgovska in industrijska de niška družba Maribor.
Stanovanje dvph sob, ?„trabrDez
pohištva, iščeta začetkom ali za polovico oktobra novoporočenca Ponudbe: ..Stanovanje", postni preda 'R5. Ljubija a.
t 5 s s
transportno kolo ^
lažjih . Reflektira se le na do ro o<"u-vano 1. onndbe na upravo «,Tutrs». 188 i
P P P P 9. P P P P P
Konfekcijska tovarna
. •	družba z o. z. ..
: Ljubljana, Dunajska cesta, StoSice. :
Telefon ii. 532. Osrednja pisarna Aleksandrova cesta it. 3.
Naivčia jugoslovanska izdelovalnlca : moške, deške in otrožje obleke. :
Samo na debelo!	1"7 10 -3	Samo na debelo!
Odvetniška pisarna
Dr. Karel Koderman v Mariboru
se je preselila na Aleksandrovo cesto 12 (na vogalu Sodne ulice).
ilonilalno in materijal
dobavlja za iakoj po najnižjih cenah
Veletrgovina Fran Derenda, Ljubljana
Emonska cesta 8. Telefon interurb. 313.
Ravnotam se proda po primerni ceni večja množina
dobrih uMih sodov za takojšnjo uporabo.
126 3
V??
harmoniji, violine, atrune in vse glasbene potrebščine. Velikanska zaloga.
Alfonz Breznik,
blvil učitelj Glasb. Blatioe, Kongresni tpg št. 15.
CEVL8
03 52 -5
na debelo in na drobno, vse «rste moški, ženski in otroški, delavski kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah se dobijo pri znani tvrdki
ALEKSAMP*^ ©BLAT,
Ljubljana, Sv tra cesta 28.
Tudi se pošilja pr povzetju po isem kraljestvu.
Več raznašalk
za nevoustanovfjene okraje ljubljanske
sprejme takoj oprava Jutra", Sodna ulica 6.
B 222
V teka 10 dni prispe večja množina dežnih plaSžev v vseh številkah od 44 do 56 in v raznih oblikah za dame in gospode. Izdelek in kakovost švicarska v ceni od K 900"— do E 1050*— za komad. — Zajamčeno nepremočljivi! Naročila sprejema: Prva kranjska razpoSUJalnloa
liwab & Bizjak,
Ljubljana, Dvorni trg.
Pri poštnih naročilih zadostuje samo navedba številke.
pozon filatelisti!
181 2
Ko r ošfc plebiscitne znamke (avstrijske)
prodija po zmerni ceni
Iva Qswald, Velikovec, Koroško. =
Naročite jih takoj, ker je izdaja le majhna, povpraševanje pa veliko.
UlMBHlMttMUMlllMilB-fltHlBE
212 3—1
Generalno reprezentanco sin vite znamke
THE FOR EVER SHOE
ima trgovina s Čevlji
J.
Ljubljana, Pod Trančo št. 2,
postaja cestne železnice. (Preje Miklošičeva cesta 16.)
Veliki z loga inozemskega blaga. Ha.solidnejši izdelek. Koakarenčne cene.
Naročila z dežele izvrše se točno.	212 3—1
d* z ©• z.
21 104-10
Liubliana, Dunajska cesta št. 9
ima t skladišča in oddaja po najnižjih cenah:
Pšenično moko, pšenico, koruzo, oves, koruzo za krmo. pšenične otrobe, proseno kašo, ješprenj, sladkor, češki, v kockah, amerikanski, J&va kristal beli, kavo, najfinejše namizno jedilno olje, testenine, sir, riž, Ceylon-čaj, poper v zrnju, sol, vžigalice, milo in petrolej, belo eiščen, snkneno in manufak-turno perilno blago, čevlje, moške, ženske in deške ročno delo, trpežno, v vseh številkah._

220 3-1
h
se prodajajo zaradi začasne opustitve obrata, dokler traja zaloga, po znatno znižanih cenah ===== na iebelo in drobno.	=
Izdelki zajamčeni samo iz najboljšega usnja.
Zaloga: Ljubljana, Breg štev. 20.
Pri naročilih je dobro, ako se sklicujete na oglas v .Jutru".
1 i	
f	
1	
/ f W