Lelo I.
Poštnina plačana • Spedizione in abbonamento postale II. gruppo
Ali ste že
naročeni
na
Ljudski ? tednik ■
Trst, 8. novembra 1946
Slev. 42
Upravičene
zahteve
svobodoljubnih
narodov
čeprav je poteklo že dokaj mesecev od poraza fašističnih vojska, v mnogih delih sveta še vedno ni miru. Svobodoljubna ljudstva še nisc mogla povsod dokončati svojih težkih osvobodilnih bojev, ker so postala žrtev tujih interesov, žrtve imperializma tujih držav.
Oblike nastopajočega imperializma so sicer lahko različne, vendar nihče ne more preko dejstva, da povsod tam, kjer se nahajajo anglosaksonske .čete za »vzpostavitev zakonitosti in reda« vladajo razprtije, zmeda, medse-bojijo obračunavanje, oboroženi spopadi, povsod divjajo borbe in so-preliva kri nedolžnih ljudi.
Popolnoma vseeno jo, ali se za potrditev teh besed ozremo na daljno Indonezijo, Kitajsko, Palestino, mnogo bližjo Grčijo ali pa na našo pokrajino, ki zaradi posebnega položaja, ki so ji ga ustvarili tuji imperialisti, deli pod žaupniško upravo anglosaksonskih čet bridko usode žrtve tujega imperializma.
Gre torej za neovrgljivo ugotovitev, da je prisotnost tujih čet kriva za obstoj ognjenih žarišč na različnih delih sveta. Vsakemu svobodoljubnemu In miroljubnemu človeku se ob tem spoznanju nujno vsiljuje vprašanje: s kakšno pravico bivajo v teh deželah tuje čete danes, ko je skupni sovražnik, proti kateremu so je bila druga svetovna vojna, že davno uničen?
Med vojno proti fašističnim osvajalcem so stopile oborožene sile treh velikih držav: Sovjetske Zveze, Amerike in Anglije na ozemlje mnogih dežel, ker je to Zahtevala vojna. Ko pa je ta nujno?! prenehala, je -Sovjetska Zveza odpoklicala svojo vojsko in pustila svoje čete samo na ozemljil) bivših sovražnih dežel Čisto drugače sta ravnali obe anglosaški državi, ki ne samo, da nista umaknili svojih čet z ozemelj nesovražnih držav, temveč sta nasprotno po končani vojni v vrsti primerov število teh čet še povečali.
Danes skušajo prizadeti imperialisti in vojni hujskači poenostaviti vprašanje bivanja tujih čet V nesovražnih državah in s tem odvrniti pozornost demokratičnega sveta od svo'jih nečistih poslov. Z izzivalnimi, vojnohuj-skaškimi. nastopi mečejo v cn koš dvoje vsakomur 'razupiljivih pojmov: na eni strani bivanje čet zmagovitih držav v bivših sovražnih deželah,'.na drugi strani pa bivanje čet v prijateljskih državah, ki mi z ničemer opravičljivo in tudi no zakonito. Izkušnje so pokazale, da služijo inozemske čete v raznih deželah kot orodje za nasilne uveljavljanje tuje voljè proti volji okupiranega ljudstva. • • -
V vseh teh primerih gre torej za grobo kršenje visokih načel svobodo in neodvisnosti narodov, ' za katere je proteklo toliko krvi. Nič ni torej bolj razunaljivéga, * kot da narodi,’ ki so svojo Bvr.bo-doljnhnost že- dokazali s svojim deležen) y protifašistični borbi,
svoj boj nadaljujejo tudi preti novi obliki tiranstva, čeprav pod najtežjimi pogoji tehnične premoči in brezobzirne brutalnosti imperialističnih osvajalcev.
Zato je tudi jasno, da si je ljudstvo cone À načrtno ponižano na nivo kolonialnega naroda pod pretvezo nujnosti vojaške okupacije, zastavilo v program svoje borbe odločno zahtevo, dà se odstranilo tuje čete v že določenem roku 30 dni po podpisu mirovne pogodbe.
Vsi miroljubni narodi namreč ne morejo in nočejo prekrižanih rok gledati bivanja inozemskih čet na ozemlju nesovražnih držav, ker jo to jasen izraz tiste imperialistične politike nasilja, ki ograža mednarodni mir in varnost. Da spada mod te ljudstvo cene A iz zanj še posebnih razlogov glede, na njegov boj za demokratično ureditev vsiljenega mu mednarodnega značaja njegovega oženilia. je samo po sebi prav tako razumljivo, kakor tudi vemo, zakaj se imperialisti obo.-tavljajo, da bi 4o vprašanje razči- , stili.
icnUjtplsnl dokaz imperializma

A An?)«*
• Amarikanci
Denrtokracua?
Ob zaključku redakcije smo preidi vest, da je ZVU v Gorici zaseflla poslnpio »Idutiske-pn doma« siafaž števflufh antifašističnih organizacij in listov.
Ob spominu na usodo »Balkana« in na zadnfa divjanja laš'stičnih band nad razn:mi anl’lašGtičnimi sedeži v Trstu, primorsko liudstvo unravičenu tolmači to delan'e kot izraz skrajno nenaklonjenega stališča ZVU do demokratičnega ljudstva Primorske.*
ANGLEŠKE ČETE V NESOVRAŽNIH DRŽAVAH:
Indonezija: 100.000 mr.ž okupacijske vojsko z letalstvom in mornarico in 18.000 mož holandske vojske.
Grčija: po poročilih »Daily Expressa«: 50.000. vojakov, po poročilih iz drugih virov, pa preko 100.000.
Egipel: okoli 200.000 vojakov. Po «nekaterih' poročilih l.e 50.000.
Irak: 40 do 50.000 vojakov in neštete letalske baze.
TransjordatGja: približno . 150.000 vojakov,
Palestina: GO do 80.000 vojakov
Libanon; število čet ni znano.
Sirija: letalske .baze, ki štejejo več tisoč mož.
Število čet v angleških bazah v Turčiji ni znano.
Na severu Evrope 'se še nahajajo angleško čete: na Islandiji, Danskem, Farorskih otokih in v norveškem pristanišču Stavanger. Na Daljnem Vzhodu: Francoska Indokina, Siam in v kitajskem pristanišču Ts.iridao in Amoi. V Indiji je Anglija povečala število čet v primeri z letom 1939, za trikrat.
Tudi' v Julijski krajini se nahajajo angleške vojaške sile.
AMERIŠKE ČETE V NESOVRAŽNIH DRŽAVAH:
Kitajska: število ni točno znano.
Filipini: (po poročilu »Nevvvork Post«) 90.000 vojakov.
Na Atlantiku imajo baze na otokih: Antigua, Trinidad, Jamaica, na Bermudskih otokih, v Halifaxu, Novi Fundlandiji, Angleški Guayani, Labradorju ih Azorskih otokih.
V	Tihem oceanu: Na otokih Feni, v avstralskih pristaniščih Darvin in Melbou'm in ma otoku Mamiš.
Bližnji Vzhod: Letalske bazo na Kuvaitu in Bah-renskih otokih, Basri, Mosulu (Irak) in Bcyrutu ter Damasku (Sirija).
V	Afriki: Letalsko bazo v Alžiru, Bonnu, Cassa-blanci, Marrakcsu in Dakaru.
Ameriške čete so tudi v Indiji. Liberiji, Egiptu in Turčiji.
Svoje edinice imajo v Islandiji in na Grenlandiji.
Posebno veliko vojnih baz imajo v Latinski Ameriki, zlasti na Malih Antilih in v Cavenne.
Ameriške edinice so tudi v Julijski krajini.
Podatki so vzeti iz »Novoje vremja«.	■ >
Veličina oktobrske revolucije
LENIN	STALIN
VELIKA VODITELJA DELOVNEOA LJUDSTVA
Sovjetsko ljudstvo slovi v petek, vjeUkcga ljudstva - vse svobodo, s. novembra, obletnico velike ok- ljubno človeštvo, ki ve, da preie-tobvske revolucije, ki je polotila on pomen oktobrske revolucije temelj mogoCnì sovjetski drtavi in meje Sovjetske zveze, da posega priSeld novo poglavje v svetovni globoko in blagodejno v vse med-zgodovini. Zaradi jega se pridni- narodno iivljenje. ■ iuie.prazniinmu razpolotetiju so. Velika oktobrska revolucija se ‘je * olnove
rodila iz razmer, ki so vladale v predvojni carski Ilusiji, ki so pa
■	islgfMsno odiatale sliko vsega tedanjega svela. Carska Rusija je bila ■ihtava leme in nazadnjuStva, v lijen zaostali fevdalni ustroj s kri. vicami, ki jih je pomen i za kmei-ko prebiv.alslco, so se vraščale najostrcjSe oblike kapilàlistiSnCga sistema ob najlnijšcin izkoriščanju
•	delavstva. Tuji in domaci kapitalisti in veleposestniki so ìzmozgà-
' vali deièlp in y nbbrsdàninì -irtipè-' rialisticncin pohlepu podjurmljaìi in zqliraU obrobne narode. Carska Rusija je-bila ječa narodov, v Ua. teri so mil vsi neruski narodi brez pravir: Uveli so v narodnostna-
kolonìàincm snienjstvu' in v o-bujihi klinami, zaostalosti.
Nezadovoljstvo. brezpravnih de. lovnih mmiiic je privrelo večkrat
-	mi. dan, uspel pa je Selc tretji po-
-	skns — velika oktobrska revoluci. ja- ki je vzplamtela v najtežjih dihih prve' imperialistične vojne, v
, M?.™ so domaci in tuji imperiali-Usti pahnili narode carske Rijsijc,
■	da.bi krvaveli in umiraU za njihove račune. Prvi korak 'je biia
meščansko.demokratična febrtiav-ska revolucija, ki je sicer odstrd.
•	nila carja, pustila pa je nedoialc-
■	nien Ves dotedanji sistem in s teni za zatiranje in izniozgavd-
r. •.	..»■•’	-X r '
nje delavcev in kmetov. O g tu ven e. 'in prevarane delovne množice, ki ■sc v februarski revoluciji najvh Žrtvovale, so pod vodstvomiLenirfa spet vstale in v oktobrski delavsko kmečki revoluciji stresle raz sebe vse fevdalne, kapitalistične okovi. Vzpostavljena }è iuta oblast delavcev in kmetov, oblast delovnega ljudstva, oblast Sovjetov.•	• \
Prvič v zgodovini je nastala dc-Utvsko.kmcčka driava novega tipa,'ki je' dala delovnemu' ljudstvu 'njegove pravice in odstranila vsa-■ko izkoriščanje človeka pò tlovt-ku. Ta glOboki ' spć'dlni preokret pomeni mejnik v svetovni zgodovini, nastanek drtavč. kot je svet dosici ni poznal, rojstvo novega Človeka, ki ne dem vec za druge. temveč [sàie,' sà 'svojo sovjetsko domovino socialne, ■pravičnosti'. Na teh temeljih je bilo rnOgoČe ušiva, rili v luko kratkem pasu tz'zaostale in gospodarsko nerazvite carske Rusije, visoko razvilo industrijsko in poljedeljsko drtdvo ; n« teh temeljih'je nastala vojaška moli. Ko. vriske zveze, ki je v drugi svetovni vojni st rta nacistilno-faSisCicno zrc-r; na teh temeljih je. zrasel pn-Vtični vglni Sovjetske zveze, ki je :■ modro Stalinovo politiko ušiva-ril vojni pjolihUlerijanski blok ih
s tem skovat a zmago miroljubnih narodov. Danes brez Sovjetske zve. zć ni mogoče reci nobene veljavne besede v mednarodnih vprašanjih'. Jz tega pa izhaja mednarodni po. men oktobrske revolucije. Brez Nadaljevanje na U. strani
SUtaù
#	o. kateiiU
0	fa i/iedM
uuuništiaii
Avstrija
Begunci so postali velika skrb za
Avstrijo.
Po poročilih šefov favne varnosti, se v Avstriji množe umori ih oboroženi napadi. V zvezi s tem je minister za notranje zadeve izjavil, da so beguna prava nadloga za Avstrijo. Večino kriminalnih dejanj so dosedaj zagrešili tujci — bivši fašisti, ki ' sedaj postopajo brez dela po Avstriji, oblečeni v zavezniške vojaške obleke.
\ dolini reke Marice je neka tolpa, sestavljena večinoma iz jugoslovanskih beguncev, napadla 'posestvo in ga izropala.
Ciper
Britanci z veliko naglico gradijo vojne objekte na otoku Cipru. V teku zadnjih 23 dni je na teh utrjevalnih delih zaposlenih na stotine delavcev. Nekaj objektov je ie dograjenih, nove so pa tudi že začli graditi. Prav tako gradijo tudi nove ceste. Vojna oblast je proglasila vse ozemlje, kjer se vrše dela. za prepovedano področje. Delajo tiùli ponoči.
Predvideva se, da se bo v ie stavbe premestil generalni štab britanske mornarice v Sredozemlju.
Indonezija
Holandska vlada pošilja vedno nove čete v Indonezjio. Po zadnjih poročilih so poslali okrog dva tisoč holandskih vojakov. Po poročilih iz tiska je s tem transportom končan transport I. divizije, ki šteje 18.000 vojakov.
•»■■■■••■■■■■■»■■•■aia»
(nadaljevanje s 1. strani)
Veličina oktobrske revolucije
nje in brez velike Sovjetske zveze. Id ]e nastala iz,nje, bi ne bil mogoe tako širok razmah demOkra. tiinega gibanja po vsem sveta in osvobodilni pokreti zatiranih in tlačenih bi izgubili svojo realno osnovo in b* bili obsojeni na neuspeh, Tako pa aktivno miroljubna ■politika ZSSR, ki neustrašeno razkrinkajo in oneniogoia podpihovalce in pripravljalce novih vojn, in ki se dosledno bori za pravično in demokratična reševanje vseh mednarodnih vprašanj, hrabri ■miroljubne in demokratične sile v njihovi borbi proli imperializmu in zasuinjevanju vseh vrst.
Tudi primorsko ljudstvo je našlo v Sovjetski zvezi najvnetejšega in najmogočnejšega zagovornika suo. jih pravic. Mirovna konferenca v Parizu je pokazala, da je Sovjet, ska zveza največji branilec narod, nohtnih in suverenih' prav’c malih narodov, da se vztrajno bon za trajen tn*r in demokratično sode-zastopnikov Molotova, Višinskega tavanje med narodi. Preko svojih in dingih, se je s čudovito vztrajnostjo borila za to. da bi mirovno pogodba zajamUla in potrdila s krvjo priborjene pravice primorskega ljudstva, da ne bi pahnita Trsta v kolonialno suženjstvo tuji, imperialističnih klik, katerih go. „podavanje je v Rusiji uničila ok. lobi ska revolucija, borbeni u^peh tesne povezanosti med delavci in krneti, ki se pri nas kale v obliki s lo v ensko-itaUjonskega bratstva.
Se posebno zaradi tega se primorsko ljudstvo pridružuje vse-fsplošnemu proslavljanju oktober, she revolucije, simbola borbe za Svobodo, napredek in boljšo bodoč.
PO ŠIROKEM SVETU
Stavba miru na Balkanu
Zmaga Domovinske fronte na volitvah v Bolgariji je velikega zgodovinskega pcinen-'. za vso nadaljnje politično življenje te države. Na volitvah v Veliko narodno sobranje (parlament), ki so se vršilo dne 27 oktobra, ec je bolgarski narod odlccil za politiko Domovinske fronte, katero votli Georgij Dimitrov. S tem so je bolgarski narod uvrstil med tiste napredne narodu v svetu, kjer je zmagala resnična demokracija in ki se bore za mir in bratstvo med narodi.
Volilna kampanja je bila težka. Opozicija je napela vse sile. da bi zmagala na volitvah. Uživala je vso podporo mednarodne reakcije, ki je vršila pritisk na Bolgarijo s tem, da je skušala novi Bolgariji škodovati v zvezi z mirovio pogodbe. Neki krogi v Parizu so hoteli Bolgariji vsiliti tako mirovno pogodbo, s katero se ta ne strinja, ker je krivična. Predstavniki imperialističnih sil so hoteli izsiliti mirovne pogoje v korist monartiofaši-stične Grčije trn škodo demokratične Bolgarije. Z vsemi takimi manevri so dajali opero bolgarski reakciji, ki so je v teku volitev pred narodom popolnoma razkrinkala kot eksponent mednarodnega imperializma
Reakcionarne stranke so v volilni kampanji uporabljalo vsa sredstva, da bi razbile enotnost strank v Domovinski fronti Njihovo glavno orožje pa* je bilo laž in klevetanje. In prav s tem so se reakcionarji popolnoma onemogočili med ljudstvom, ker sc izidi volitev postavili vse njihovo govorjenje in pisanje na laž. Niti V* volilcev ni glasovala za kandidate opozicijo. Pa še med temi je mnogo zapeljanih, ki so velili pod političnim pritiskom. Toda že jz tega je razvidno, kolikšna je dc'anska moč reakcionarnih strank v Bolgariji.
Na drugi strani pa je Domovinska .fronta doživela sijajno zmago in s tem pokazala vsemu svetu, na čigavi strani je večina. Za
Dcmovinsko fronto je glasovalo 2,933.803 volilcev, za opozicijske stranke pa le 1,231.707. To se pravi, da bo imela Domovinska fronta v parlamentu 3GÌ poslancev, reakcionarji pa samo 101 poslanca. V procentih pa to pomeni, da je 78% bolgarskega, naroda za iKditiko Domovinske fronte.
Največji delež pri zmagi Domovinske fronte ima bolgarska delavska partija (stranka ko-munistov), bi je sama dobila na volitvah 2,270.000 glasov. Nič niso pomagala obrabljena gesla reakcionarjev o »komunistični nevarnosti«, o »diktaturi komunistov« itd. Bolgarski narod je dokazal, da je toliko politično zrel, da ne bo nasedel agentom mednarodnega imperializma in sovražnikom lastnega naroda.. Zato je tudi dal največ glasov stranki, ki predstavlja resnične narodne interese.
Zgodovinska zmaga Domovinske fronte na volitvah je velikega mednarodnega pomena. Svetovna imperialistična klika je doživela v Bolgariji polom .Vsi njeni poizkusi vmeša vonja v notranjo zadeve suvereno države sc doživeli polom, hkrati pa dokazujejo, kako nezanesljiva je opora na majhno skupino notranjih reakcionarjev, ki bi hoteli ovirati demokratičen razvoj Bolgarije. Mednarodnim reakcionarjem se ni posrečil manever, da bi s pomočjo bolgarske reakcjje umetno ustvarili nova nasprotja med Bolgarijo in drugimi balkanskimi narodi.
Toda bolgarski nared se jo odločil, da hoče biti svoboden in neodvisen in da se strinja s politiko Domovinsko fronte, kj teži za sodelovanjem z vsemi naprednimi silami sveta. Zmaga Domovinsko fronte pomeni zato nadaljevanje politike prijateljstva in bratstva z narodi Jugoslavije, predvsem pa pomeni trden temelj za zgradbo mini na Balkanu.
ŽAN
‘O. M	'j	<,
Današnje razmere v Španiji
(Neka žena. katere ime ne moremo objaviti, da ne bi nosili posledic njeni starši, ki živijo v Španiji, nam opisuje svoje vtise.)
Medtem ko so vsi evropski naredi, posebno pa tisti, ki niso bili zapleteni v vojno, trudijo, da bi pritegnili čim več tujcev, je v Evropi država, ki delu vse mogoče ovire, samo da bi preprečila vstop tujcev na njeno ozemlje. Ta država je fašistična Španija. Dandanes je zelo težke priti v Španijo. Če dvomite, poizkusite samo vprašati na kakšnem španskem poslaništvu za potno do-voljenjè. Ves čas mojega^ bivanja v »demokratični« Španiji so me nadlegovali neč in dan pokvarjeni in nevljudni funkcionarji. Nekega dne prišel k meni čelo policijski komisar, ki me je na dolgo in široko izpraševal o vseh mogočih stvareh; poseimo pa ga je zanimalo moje privatno življenje, moje politično prepričanje in prepričanje mojega moža, ker sem mu namreč povedala, da živi on v Angliji. Dobila sem tudi denarno globo-. iu to samo zalo, ker stoti potovala iz onega mesta v di ngo samo z angleškim potnim listom. Morala bi namreč imeti poseimo potno dovoljenje, ki ga izda španska policija vsakemu državljanu. Višino globe določa kar sam funkcionar in če je ta previsoka, se no more človek nikjer pritožiti.
Vprašanje prehrane je zelo pereče, ker je stanje obupno. Živila, ki jih dobivajo na živilsko nakaznice, nikakor ne ' zadostujejo, zato so gospodinjo primorane kupovati živež na* »črni borzi«. Da. vam bo položaj v Španiji še bolj jasen, bom navedla samo nekaj številk. Plača navadnega delavca jo 15 peset na dan. Liter olivnega olja stane 100 peset, kilogram svežega mesa pa 35 pesci: mast stano 70 peset kg, krompir 4 pesete kg. fižol 12 peset ducat jajc pa 23—25 peset. Tiste angleške žene, ki se
pritožujejo nad kruhcin, bi morale poizkusili španskega. Kruh je namreč zelp temen iu ima kisel okus. Pri vsej naj-Imljši volji ga nisem mogla jesti. Trgovine so sicer prenapolnjeno z raznovrstnim blagom, vendar so cene tako visoke. da lahko, kupujejo samo bogataši. Prava kava sicer ni racionirana, vendar stane četrt kilograma 30 peset.
^ Takoj, ko sem prispela v Španijo, sem vprašala neko-svojo prijateljico-, če bi ml špansko oblasti dovolile obl-' skati politične jetnike in jim nesti nekaj hrane. Ona mi jo odgovorila; »Draga moja, če bi bilo to mogoče, bi videti vsak dan cele vrste ljudi stati .pred jetnišnicami iu koncentracijskimi taborišči. Če boš prosila za dovoljenje, bodi prepričana, da ga no boš dobila in da to bodo kaj kmalu spodili od tukaj. Saj te brani tako samo angleški potni list. da te niso še zaprli.« Nato mi je zaupala, da se je udeležila velike pro-tifraukistične demonstracije. Ta se je vi-šila nenapovedano,
VOLITVE V ZDA
Due 5. novembra je ameriško ljudstvo volilo poslance za Zbornico poslancev in tretjino predstavnikov v Senatu. Po ustavi sc vršijo volitve za člane poslanškee zbornice vsaki dve leti.
Po 'dosedanjih vesteh je zmagala republikanska stranka, kar pa ne predstavlja bistvene izpremembe ameriške zunanje politike. Po smrti Roosevelta so v demokratski stranki prevladali reakcionarji, ki podpirajo skupno z republikanci ukrepe, ugodne za kapitaliste. Tudi programa demokratske in republikanske stranke sta se vedno bolj izenačevala. Po časopisnih vesteh je republikanska stranka dobivala in dobiva še vedno veliko denarno pomoč od ameriških kapitalistov, zlasti od Duponta.
Izid volitev in zmaga republikanske stranke ne pomeni, da bo prišlo v notranji politiki do izprememb, niti se ne bodo menjale dosedanji odnosi ZDA do ISSR. Značilno za oceno razmerja med naprednimi in nazadnjaškimi silami bi bilo vprašanje, koliko je ameriško ljudstvo podprlo predstavnike naprednih sil v demokratski in republikanski stranki.
40
No, .četudi Amerikanci že prodajajo vži-galno vrvico... profesor Oppenhaimer, predsednik tovarn za izdelovanje atomske bombe, je podal ostavko. On in njegov sodelaicc Higginbotham, predsednik ame-irških učenjakov, ki proučujejo rrtoč atomske energije, sta se sprla z ameriškimi "vojaškimi poveljniki Oba učenjaka namreč smatrata, da ni dal poizkus z atomsko bombo na Bikinih nobenega pozitivnega rezultata, da je to samo prevara, ki nuj-prestraši nežnočuteče duše in propaganda ameriških mornariških poveljnikov. Izja-
in sicer nekega dne, ko sc policisti peljali skozi dvorišče, kjer stanuje moja prijateljica, nekaj političnih jetnikov. Slož-je.. žene. in otroci so jiih obdarili s cigaretami in živili. To so izvršili fakr, hitro, da niso imeli stražniki časa zabraniti. Ti stražniki pa tudi vojaki so precej bolj pohlevni,' odkar ne gospodujeta svetu več Mussolini in Hitler^ Dne 18. julija, ko slavijo v Španiji obletnico Frankove vstaje proti republiki, so bile izobešene po nfe-slu številne republikafiske zastave. Špansko ljudstvo, ki pričakuje z veliko nestrpnostjo konec tega režima in začetek novega svobodnega življenja, je zelo nezadovoljno iu razburjeno zaradi politike, ki Jo vodi Anglija na mirovni konferenci napram šoaniji. kal pomeni odkrito podpiranje tega osovraženega režima. Če bo A nelija še nadaljevala s to politiko, bo povzročila v Stoni ji novo državljansko vojno, špansko1 , ljudstvo in delavstvo zaupa zato samo Franciji in Busiji.
sužnjev
vila sta, da je to igra, kateri ne more prisostvovati noben resen ameriški znastve-nik-
Mi smo s tako nestrpnostjo .želeli izvedeti podrobnosti o tem senzacionalnem poizkusu — sedaj pa tako razočaranje! Torej je bila to samo prevara; sto milijard! Pa kaj bi si razbijali glavo, saj nismo do’žni plačati mi... in vendar —• ali ne bi lahko uporabi’i, ta denar sedaj, ko si mi-.ljjoni,,;ju„^iilliipjpv {tyfttjfafyiqjh ljudi želijo
fmp	.domov,. v
bolj koristne namene? .
Spominjam sp opili sužnjev, o katerih nam je govoril Georges' Sadoul Trdil je namreč, da bi z uporab’janjem .atomski) sile v miroljubne svrhe lahko vsakdo izmed naš razpolagal z nič manj kot. štiridesetimi sužnji. Kaj ne. da bi bilo to bolj koristno, kot pa ena sama eksplozija?
Jaz bi na primer takoj izkoristil onega sužnja, da bi mi čisli’ čevlje, drugega ža pògrinjanje mize , i ret. ioga za čiščenje šip ria svojih okitili, ki so že preevej umazane, četrtega... Prav gotovo bi rni ostal še eden, ki bi inó Cesai ali pa pàlli ini v naj-večji decembrski »vročini«. Jaz pa bi'lahko v miru pisal svoje članke, ki bi postali prav gotovo prave mojstrovine. Da, to bi biV sijajno!
Priznati.moramo torej, da je človekri naravnost groza, ko mora gledati, kako mečejo ribam v Pacifiški ocean z njihoviirii sto milijardami tudi moje in vaše sužnje.
Vojne ne bo
pmi iiiišal Ilio
(Iz govora v Beogradu)
Ali ho vojna? Prav zato je ne bo. Ne zato, ker je nu nočemo, ampak, ker je nočejo huli ne narodi Anglije, Amerike, noče je noben narod. (Bunio odobravanje.) Čeprav bodo še tako vpili, Čeprav bodo še tako grozili in žvenketali z orožjem, vojne ne bo. Vojne ni mogoče vodili brez ljudstva. Orožje mora biti y rokah ljudstva. Toda to ljudstvo, ki ima orožje v rokah, danes mora vedeti, proti komu gre s tem orožjem in zakaj.' (Dolgotrajno ploskanje.) Danes ni več tako, kakor je bilo nekdaj. Jasno je, da ne s/nemo podcenjevati teh vojnih hujskačev. Budni moramo biti do njih in jih razkrinkavati. Zmožni so napraviti gotove provokacije numjšega obsega, toda im ne smemo dovoliti niti teh provokacij. Evo, toliko o vojni, Miko p Churchilli in njemu podobnih.
3. november
v luči dejstev
K razpadu avstrijske monarhije l. 1918. so doprinesli predvsem sledeči trije činitelji: Prvič nezadovoljstvo nenemskih in nemadžar-skih narodov s staro monarhijo, ki se je izražalo v zmerom hujšem odporu predvsem slovanskih narodov, katerih vojaki so vedno češče prehajali v tabor Zaveznikov in tvorili tam svoje vojaške, formacije, ki so se končno borile na vseh frontah ramo ob ramj zavezniških armad. Drugič razgaljenje jugovzhodnega boka s kapitulacijo Bolgarije in Turčije. In tretjič splošna želja vsega orebival-stva monarhije, tako doma kakor na fronti po miru, porojena zaradi glada in splošne izčrpanosti.
Polkovnik Lawrence pripoveduje v svoji knjigi o uporu in borbi Arabcev proti stari turški monarhiji »Sedmero stebrov modrosti11, kako velikanski učinek je napravila na arah-, ske borce vest o kapitulaciji Bolgarije, ki so jim jo vrgla na lističih zavezniška letala. Med Turki je ista vest jMvzročila strahovit poplah in prispevala k njihovi hitri kapitulaciji, ki jo Je pripravila že krepka Allenbv-jeva ofenziva proti Jeruzalemu. Z odpadom teh dveh zaveznikov je bil popolnoma razgaljen jugovzhodni bok centralnih sil in srbska in zavezniška vojska, ki sta že koncem septembra prebili solunsko fronto, sta z blazno naglico hiteli proti drobovju stare Avstrije. Takratnim avstrijskim vlastodržcem ni pre-ostajalo drugega, kakor hitro zaprositi zavezniško poveljstvo v Italiji za pogoje premi'i a. To je bito sklenjeno in javljeno avstrijskim četam, ki so site gladu in brezupnega vojskovanja takoj odvrgle orožje. Tdko razorožene jih je znatno število „zajela11 italijanska vojska, kar je dalo povod za komično legendo o ,,zmagi‘l pri Vittorio Veneto.
Kdor je živel za časa prve svetovne vojne v Trstu ye, kako strašno je bilo pomanjkanje
tem mestu, ki je bilo zaradi bližine fronte kct vojaška cona odrezano od svojega zaledja. Časopisi so kar odkrito poročali o številnih primerih smrti zaradi lakote. Otroci, ki srno zahajali v šole, smo bili od stradanja tako oslabljeni, da se nam je delalo črno pred očmi in so se mnogi sredi pouka onesveščali. Zato je pomenil konec vojne, mir, za i'òv tržaško ljudstvo obenem konec pomanjkanju, odrešitev pred grozečo smrtjo za lakoto. Vs<? slovensko ljudstvo in velik del italijanskega, predvsem vse delavstvo, si je želelo osvoboditve po zaveznikih, to je po Angležih, Francozih, Amerekancih, ne pa po Italijanih. In delegacija Osvobodilnega sveta, v kateri so biti tudi Slovenci, se je odpeljala z ladjo nasproti Angležem, da bi jih privedla mimo min v tržaško pristanišče. Preplah in razočaranje sta bila ob prihodu Italijanov mesto pričakovanih zaveznikov pri slovenskem ljudstvu in italijanskem delavstvu splošna. Dobro se še s/xj-m/njam nekega nočnega puškarenja sem in tja posebno leta 1919., ko je italijanski imperialistični šovinizem že do kraja razgalil svoj pravi obraz. Za ilustracijo Ustih časov naj služi sledeča travestija pesmi „La campan-na di S. Giusto11, ki so jo takrat na splošno prepevali delavci pri svojih obhodih in manifestacijah. Namesto „O, Italia .. “ so peli „ComuniSmo, comuniSmo del mio cuore.“Njihova velika imena niso bila morda kak Son-nino. Sforza ali celo Vittorio Emmanuele ali Giunta, marveč Lenin in drugi voditelji takrat še mlade ruske revolucije. Da je to resnica, potrjuje naval šovinistov, še mnogo prej, preden je prišel fašizem na oblast, na delavske domove in ustanove ter njihovo popolno uničenje. Potrjujejo napadi, pretepi, boji delavcev, ki so šli vzporedno z napadi, pretepi in /mboji slovenskega delovnega ljudstva. Potrjujejo ricinovo olje, posiljevanje slovenskih otrok s pl uva n jem v usta in vse one strahote, ki so napovedovale skorajšnji prihod, fašizma na oblast.
Vse to se je zgodilo v mestu samem. Kako je sprejelo slovensko Ijudivo, ki je izključni narodnostni element julijske krajine izven mesta, italijanske imperialistične okupatorje, mislim, da mi ni treba pisati. Splošna narodna vstaja leta 1943. je jasen, enoten in čudovit izraz njegovih najintimnejših čustev.
Ne dvomim, da so se šovinistični in reakcionarni krogi v Trstu iskreno razveselili prihoda Italijanov leta 1918. Saj so si od njega obetali osebne, koristi, moč, oblast in predvsem polnomočje za zatiranje tako osovraženega delovnega, ljudstva, tako slovenskega kakor.
m * *	ScJ^oidCu
Italijanski'šovinisti, organizirani v CLN-u in Lega Nazionale, so pripravljali za obletnico izkrcanja, italijanskih čet v Trstu veliko šovinistično manifestacijo. Hoteli sc ponoviti 27 marec, ko so manifestirali po ulicah Trsta potencirani italijanski šovinisti, pripeljani iz Italije na anglo-amerikanskih kamijonih. Toda topot Italijanov — šovinistcv niso pripeljali iz Italije in manifestacij, lahko rečemo, ni bilo. Res, da so, pozivali meščane, naj se udeleže manifestaci,], toda ti se niso odzvali. Od takrat pa do danes se je 'že mnogo spremenile, predvsem pa je razvoj političnih dogodkov pokazal, da je pot, ki jo nakazuje CLN s svojim trobilom »Voce libera« popolnoma zgrešena.
Doživeli pa smo namesto manifestacij ponovne fašistične provokacije. V nedeljo so se pojavile v centru mesta udarne CLN-ovske PTune z italijanskimi zastavami okoli vratu. Po staran običaju jih ni nihče motil, ko so napadali po ulicah mirne pasante-antifašisto in civilna policija se je zopet pokazala, kot že neštetokrat popolnoma »nepristransko«.
V ponedeljek so profesorji izpustili mladino nekoliko prej iz šole, da je potem vpila po Korzu, toda meščani še jim niso pridružili. Vse je izzvenelo kot vpitje majhne skupine mladih in sitih ljudi, ki nimajo ničesar opraviti s širokimi ljudskimi množicami.
Do resnejših provokacij je prišlo v ponedeljek dne 5. novembra. Poseben vlak, ki 'je vozil ta. dan pripadnike CLN-a in Lega nazionale v Redipuljo k šovinističnim izzivanjem. se je pri Slivami ustavil in šovinisti so napadli delavce, ki • so pogozdovali. Šovinisti so vpili: Avahti Savoia! in streljali z brzostrelkami na delavce ter jih več ranili.
Podobne provokacije in napadi s pištolami, só se vršili tudi v Gorici.
Delavci, ki so že vedeli, da bodo šovinisti delali izpade po fašističnem vzorti, so opo-
zorili ZVLT. naj-naredi red, ker drugače hodu delavci nastopili sami. V resoluciji na ZVU' so poudarili, da. smatrajo ZVU kot odgovorno za fašistična izzivanja. Kljub vsemu ZVU ni poskrbela, da bi ne mišio do fašističnih izpadov, niti ni že po izvršenih napadih aretirala krivce, ki so jih poznali. Zato so na delavci držali svojo besedo in so v ponedeljek pustili delo ter se pojavili v centru me-šta. Takoj je bil red in mir; fašistični izzi-vači so izginili in se niso upali prikazati mti na viale XX Settembre, kjer je njihova »trdnjava«. Tako so delavci dokazali, kako se brez pušk in pendrekov uvede red. Tržaški delavci so odločni in brezkompromisni v borbi, saj to so dokazali že neštetokrat.
V Tržiču pa so delavci odgovorili na fašistične provokacijo s podporo civilne policije, s 15 minutno protestno stavko.
, Dan na dan poroča radio Trst o bombah m orožju. To vse samo -za dobro preračunano korist. Prijeli pa še- niso nobenega! Pri Šti-vanu go streljali z brzostrelkami na delavce in metali bombe, pa so se potem odpeljali z vlakom, toda policija ni nikogar aretirala, četudi je bila prisotna na vlaku. Pri antifašistih iščojo_ orožje in najdejo stare nerabne naboje, pri fašistih ne najdejo brzostrelk!
Namen te igre je prozoren. Trstu je treba diktatorskega guvernerja, ki bo lahko kretil nepomirljiva nasprotstva. Toda guverner potrebuje za te čete A n gl o - a m e r i k a nek e so pa že vajene delati red in bi lahko kar ostale tudi po podpisu mirovne pogodbe.
Za Ta nedemokratični cilj ni prozornega zavezništva med CLN-ovsko drhaljo in zavezni-ško_ civilno policijo in tudi upravo sram izkoristiti dneva, ki je pomenil za veliko večino prebivalstva Julijske krajine nastop 'najstrašnejše zgodovine, kar jih more katero ljudstvo doživeli.
Skrbimo za našo inteligenco
Meri, dvema vojnama se je po vseh deželah in državah vršil boj med raznimi strujami, komu bo pripadala mladina. Ni bil to boj v korist mladini in narodu, ko so govorili in pisali o mladini in njenih milogah. o njeni bodočnosti, ko bode stari odstopili. Videz je bil, kakor da to mladino res vzgajajo in uče za narod, za domovino, za svetle ideale ljudskih velikanov. Toda dejanjska resnica? Za vsem tem se je samo skrivala borba političnih in svetovno nazorskih skupili, kdo bo mladino vpregel v voz svojih umazanih protiljudskih interesov, kdo bo izrabit njen čisti, nepokvarjeni idealizem, njeno prostodušno nesebičnost, njen delovni polet. Izobrazbo so nudili samo onemu, ki je imel za to materialna sredstva, ali pa če se jim je prodal za skorjo kruha. Napredni mladini so izobrazbo otežkočali ali celo onemogočali. Izkoriščevalci so se predobro zavedali nevarnosti, ki bi jo predstavljala izobražena mladina v službi naroda. Z gospodarsko odvisnostjo je reakcija postavila izobražence v svojo službo in proti ljudskim koristim.
Fašizem je začel majati stare temelje F.v-rope.. Neprestano, so Se rušile države v žrelo fašističnega imperializma. Tako se je n. pr. tudi predaprilska Jugoslavija sesula kakor iz igralnih kart sestavljena hišica. Nepričakovani udarec ni strl mladine kljub vsej dolgoletni, interesom kapitala prikrojeni vzgoji. Stopila je enodušno na položaj, ki ji je pripadal: v borbo za narodne švobodo in narodno pravičnost. Iz neštetih ran krvaveča je dajala zglede nesebičnosti in požrtvo-vanja.
Krvavo klanje se je končalo. Mladina v Jugoslaviji stopa po poti, ki ji je bila prej prepovedana. Ona se uči in uči druge. Ona dc-
' VW VVVVVVV^w^^v>Oi<>^i»0»evVNrv'
italijanskega. In priznati moram, da je bilo spet delavstvo Ušlo, ki je gledalo najdalje in najnaprednije v bodočnost. In to prav tako italijansko kakor slovensko. O čem in o kom so‘takrat razpravljali v prostem času po pristaniščih, na shodih, nedeljskih izletih in v gostilnah? Živo še še spominjam žarečih oči mladega delavca, ki je pripovedoval, ko. so ga vprašali, o čem so prejšnji večer razpravljali: jGavemo parla deta revolttzion, del comuniSmo e de Lenin!'1
Tako je sprejelo tržaško delovno ljudstvo, in predvsem delavstvo, prihod italijanske imperialistične vojske leta 1918. v Trstu.in ne, kakor nam zdaj tvezejo gos/iodje od CLN!
Očividec 3, novembra 1918.
la, ^gradi kakor ljudje, ki so Se odločili za plemenita de]a, nesebično, zavestno in z ljubeznijo. Dela čudeže kot je »Mladinska proga«.. Toda tudi poskrbljeno je za to mladino. Ima svoje šole, domove in zavetišča. Vrata izobrazbe so ji na stežaj odprta. Ni ji treba razmišljati, kje bo dobila materialna sredstva za študij.
Tako je v svobodni Jugoslaviji. Tu pri nas pa borba še ni končana, borba za narodno enakopravnost in socialno pravičnost. Imperialističnim silam se je ob premaganih fašističnih državah povečal apetit po tuji zemlji. Naša neprestana čuječnost je nujna. Potrebne so mam vse sile ljudstva za borbo, tudi sile naše mladine, ki ji bo izobrazba povečala sposobnost obrambe, ljudskih teženj. Le potrebno je, da tudi naši. socialno šibko stoječi mladini na tem koščku Slov. Primorja nudimo vsaj del »one pomoči, ki jo uživa študirajoča mladina Jugoslavije. Dokazala bo, da nismo zaman žrtvovali.
Skupna pomoč je nujno potrebna. V ta namen prireja Dijaška matica v Trstu akcijo v Pomoč našemu dijaku. Vse, prav vse nam bo koristilo, v denarju ali živilih.
„ Naj ne.bo nikogar, ki bi v tednu »Za našega dijaka« od 3. do 10. nov. t. 1, ne žrtvoval vsaj malega prispevka.*
Protestna stavka v Tržiču
Na CLN-ovske napade skupno s civilno polidjo na delavce v Štivanu, so odgovorili užiški delavci s splošno protestno stavko, v kateri je sodelovalo vse delavstvo.
Nekateri tržaški listi so prinesli netočna poročita o dogodkih v Štivanu. Iz zgodnjih poročil so prišle na dan še nove podrobnosti: Policija je nastopala nadvse brutalno m pretepala ženske in otroke pod 14 leti. Vec je bilo tudi aretiranih. Policija je vdirala tudi v hiše posameznih antifašistov in se surovo obnašala.
Od napada pri štivanu je znano, da delavci niso prav nič izzivali, toda kljub temu so iz zadnjega vagona vrgli med delavce dve ročni bombi in streljali z brzostrcl-Kami, kmalu za tem se je vlak ustavil in šovinisti so napadli delavce. Medtem je pridr-vel po cesti še kamion s civilno policijo, ki je tudi začela streljati na delavce.
Napadalci so pokradli delavcem jopiče, denar, ure in druge predmete. Ko so javili policiji je policija delavce aretiraj ìq jih odpeljala v Tržič.
I	ft katcečU
/	(c i/ucUtp
uu&niMiaU
Fašistični vojni zločinci preganjajo koroške Slovence
Celovec, 4. novembra. Koroška pokrajinska vlada je obdržala v službi veliko število nacističnih učiteljev. Prav tako so ostali zagrizeni nacisti na vodilnih mestih v. gospodarstvu. Avstrijski oroi-n'ki, bivši člani nacistične stranke, še nadalje preganjajo koroške Slovence. Župani, kot na' primer pliberški, počenjajo isto'.
V zvezi z nujnostjo'denacifika-cije navaja slovenski Ust „Vest-ink“ primer dr. Martina Wutleja, imenovanega „koroški Rosenberg", ki je bil najtesnejši sodelavec državnega komisarja za utrditev nemštva na. Koroškem, majorja Maierja Kaibilscha. Koroška pokrajinska vlada ni ničesar ukrenila, da bi prišel vojni zločinec dr. Wall e pred sodišče.
Ponoven napad nacistov
Iz Podjune javlja Poročevalski urad Osvobodilne fronte:
Ob priliki neki proslave v Podjuni je skupina nemških šovinistov, med njimi nekateri nacisti iz bližnjega štebna, napadla dva koroška Slovenca in poznana protifašista Pečnika Jurija in Sad jaka Janeza. Janez^ Sadjak je nosil na jopiču rdečo zvezdo, kdr je naciste bodlo v oči. Znam nemški šovinist Edvard Konetschnig se je kot vodja pretepaške tolpe zagnal v Sad jaka in mu s silo odtrgal zvezdo z jopiča. Na ta znak so se še drugi, fašistični pretepači vrgli na oba nič hudega sluteča protifašista ter fu začeli pretepati. Namesto da bi navzoči orožnik aretiral pretepače, je odstranil napadenega Jurija Pečnika in s tem preprečil nadaljnji prelep.
Napadi nacističnih skupin na koroške Slovence-protifašisle so vsak dan bolj pogosti, ker oblasti ničesar ne ukrenejo proti njim, ampak jih nasprotno ščitijo, kjer se le da.
Prepoved
Celovec, oktobra. Vinko Grobi a cher, predsednik „Zveze slovenskih izseljencev" je dne 7. oktobra vložil protest pri deželnem varnostnem direktorju zaradi razpusta Zveze.
V protestu je ugotovljeno, da so vsi vzroki, ki jih navaja odlok n razpustitvi, popolnoma neutemeljeni.
Prepoved Zveze je enostranski akt, ki je naperjen izključno proti koroškim Slovencem. To dokazuje tudi dejstvo, da na Koroškem neovirano obstajajo in delujejo organizacije, katerih članstvo tvorijo nekdanji pristaši idej „tretjega rajha", tako imenovani ,jVolkdeutscherji", ki so vrh tega še tuji državljani. Zveza slovenskih izseljencev pa je bila organizuija tistih, ki jih je na Koroškem nacistično nasilje bolj oškodovalo kot kogar koli na vsem ozemlju Avstrije.
N a jM sled protest ugotavlja, da se na Koroškem še vedno — kakor v nacistični dobi — različno postopa s tistimi, ki niso jime ške narodnosti.	' r '
Korošci v osvobodilnem boju...
Na tržažki alici
Doba narodno osvobodilne borbe.
Klicu narodno osvobodilnega pokreta iz takozvane „Lljubljanske pokrajine“ se je odzvalo slovensko ljudstvo Koroške že v jeseni leta 1942, ko še niso bile dobo-jevane odločilne bitke pri Stalingradu in Aleksandriji. Takoj v začetku so se Nemci zavedali nevarnosti partizanskega boja na tleh njihovega rajha in so ga skušali zatreti z zverinsko brutalnostjo. Ker pa je bilo to gibanje izraz volje slovenskega ljudstva Koroške in je imelo globoke korenine v narodu in vzniklo iz domačega ljudstva, niso uspeli, da bi ga zatrli. Zaradi prepletenosti vsega ozemlja z nemškimi priseljenci in zaradi nasilne izselitve nad 3000 zavednih Slovencev, je bil položaj domačih partizanskih borcev v zvezi s silnim terorjem težji kakor kjerkoli drugod.
Prve partizanske skupine so izšle iz vrst slovenskih kmetov in delavcev, ki so se jiprli preseljevanju in raje s puško v roki branili svobodo rodne grude. Ne-glede na zgodnjo trdo zimo so vzdržali in dočakali spomlad 1943. Te skupine so bile jedro poznejšim obsežnim enotam, ki so nastale po veliki zmagi pri Stalingradu, katera je dala ogromen polet narodno o-svòbodilni borbi tudi na Koroškem. Nastal je prvi koroški bataljon pod povel-stvom Franca Pasterka iz Lobnice pri Železni Kaplji. Ta bataljon je izvedel več uspelih vojaških podvigov, med katerimi je bil tudi uspeli napad na gestapovce v Mežici v aprilu l. 1943. Pri tem je bila vsa posadka gestapa uničena, padel je pa tudi junaški poveljnik prvega koroškega bataljona. Po veliki zaslugi politične organizacije je partizanstvo m Koroškem dobilo tak polet, da so lahko pristopili k rednemu novačenju prostovoljcev. S tem so bili dani pogoji za razširjenje o-peracijskega ozemlja, ki je segalo v jeseni 1943 dd ljubeljske ceste. V oktobru je nastal še zapadno koroški odred. Kljub odporu in težavam je zapadno koroški odred v spomladi 1944 prodrl severno od Drave v prostor južno od Celovca in Vrbskega jezera, kjer so te edinice obvladale položaj do zloma Nemčije. Porast koroških edinic, njihovi vojaški uspehi in duhovni polet borbenosti, je omogočil u-stvaritev enotnega vojaškega vodstva za vso Koroško. Nagli porast številčne moči je partizanskim edinkam omogočil, da so obvladale vse ozemlje južno od Drave do Podjune m Ziljske doline, na severni strani Drave pa se je partizansko gibanje razširilo od Celovca v velikovški okraj in na Svinjo planino, ki je bUa glavno zbirališče in taborišče. V jeseni leta 1944 je dosegla narodno osvobodilna borba vrhunec svojega poleta z izvajanjem vetjih vojaških akcij, med katerimi je bila najvažnejša dvodnevna borba s 13. S.S. policijskim polkom pri Črni, kjer je padlo nad 150 Nemcev. Za to akcijo so koroški partizaani prejeli posebno priznanje zavezniške komande za Sredozemlje.
Ta doba dokazuje uspehe eno in pol letne dobe. pripravljanega dela in je tudi dokaz globoko ukoreninjene narodne zavesti slovenskega ljudstva ter politične zrelosti. Slovensko ljudstvo se je zavedalo, da si bo lahko priborilo svobodo samo z orožjem. Sledila je najtežja zima za koroške partizane. Nemci so jih hoteli u-ničiti zato, da bi očistili prostor za umik svojih premaganih armad in da bi uni-
čili s tem tudi narodno osvoboddno gibanje, ki je zahtevalo osvoboditev Koroške izpod nemškega jarma. Partizanske edinice so kljub številnim žrtvam dočakale pomlad 1945 m prešle v napad že v marcu 1945. Tu ofenziva je trajala do zloma nemške vojske. S tem je bil ves slovenska del Koroške osvobojen.
Ta štiriletna borba je zahtevala težke žrtve na ljudeh in na imetju. Grobovi pa-
dlih partizanov, ustreljenih talcev, v taboriščih in zaporih umrlih, požgane hiše in vasi, so neme priče tega nadčloveškega napora skozi tisoč let preganjanega ljudstva. Zato je upravičena zahteva slovenskega ljudstva Koroške po priključitvi k Jugoslaviji. To, kar so z borbo pridobili, ne bodo dopustili,^ da bi jim odvzeli možje za zeleno mizo.
...in doba britanske zasedbe
Po zlomu Nemčije je slovensko ljudstvo Koroške mislilo, da je boj končan, svoboda dosežena in da bodo popravljene krivice, storjene posebno v zadnjem stoletju, v zvezi z nasilnim preganjanjem, žal, temu ni bilo tako, ker so Koroško zasedli Britanci, po sklepu velikih treh na konferenci v Tolti. Sedaj vodijo tam slično politiko, kakor v coni „A“ Julijske Krajine. Zato se boj nadaljuje, čeprav ne z orožjem, - za uresničenje pridobitev osvobodilnega boja in za popravo krivic, ki so jih storili Avstrijci in pozneje nacisti našemu slovenskemu ljudstvu Koroške. To obnašanje zaveznikov je nerazumljivo , ako upoštevamo, da je bilo nemško govoreče prebivalstvo do dokončnega poraza nacizma na njegovi strani in vodilo borbo proti zaveznikom. Dejavnost maloštevilnih avstrijskih borcev za svobodo na Koroškem se je pokazala izključno v okviru jugoslovanskega osvobodilnega boja. Na podlagi tega dejstva so Slovenci pričakovali, da jim bodo priznane neke u-godnosti, da se s tem popravijo prej storjene krivice. Britanci pa zagovarjajo svoje postopanje z izgovorom nepristranskega upravljanja v skladu s sprejetimi obveznostmi.. Ta nepristranost je pa v slučaju Koroške največja krivica, ker sankcionira vse nemške uspehe, ki so jih dosegli z več kot stoletnim nasilnim preganjanjem in še celo s prisilnim izseljevanjem in razlaščanjem za časa nacistične dobe. Ta ,,nepristranski“ postopek potrjuje v svojih končnih posledicah uspehe nacistične miselnosti, ki se je na pr am koroškim Slovencem že nad sto let izživljala, čeprav v različnih oblikah, vendar vedno z istim ciljem: uničevanjem slovenskega življa na Koroškem; to miselnost so jood-pirale vse važnejše politične stranke.
S takim postopkom britanska vojaška uprava ni dosegla nepristranosti, temveč nasprotno: vplivala je na bodoče sklepe mirovne konference odločno v pcid nemštva.
Eden najkrivičnejših ukrepov britanske vojaške uprave je ta, da ne sprejema od prebivalstva zahtev po priključitvi k drugi državi. To nazirarije se da tolmačiti samo v tem smislu, da se slovenskemu ljudstvu na Koroškem odreka naravno in demokratično pravico, da bi izrazilo svojo voljo po združitvi s svojitfl matičnim narodom, kar je očitno v nasprotju z načeli atlan-ske listine. S tem se že vnaprej priznava prejšnje stanje, kar predstavlja Britance kot branitelje prejšnjih imperialističnih zatiralcev. Britanska vojaška uprava, po domače „ZVU“, je dovolila delovanje ljudski in socialistični stranki, ki izražata stališče „nedeljive Koroške'^ ne dovoljuje pa organizacij, ki zagovarjajo načelo: „Slovenska Koroška k Jugoslaviji11.
To je v nasprotju s priznanjem, da obstoja koroški problem, ki čaka rešitve pri mirovni konferenci. Če bi v sedanjih razmerah odločala samo številčna moč, potem je to dejansko nagrada nacističnim zatiralcem za njihove zločine in prezrel je borbe, ki jo je vodilo slovensko ljudstvo na Koroškem, ramo ob rami z zavezniki.
Na gospodarskem polju so bili Slovenci na Koroškem izpostavljeni naj hujšemu zatiranju, ker so bile razpuščene vse njihove zadružne gospodarske organizacije in je bilo Slovencem sploh onemogočeno vsako večje gospodarsko udejstvovanje. Isto velja za prosvetno področje; oropani so bili vseh časopisov in knjig. Do danes, eno leto in pol po osvoboditvi, še niso bile popravljene krivice niti tistim, ki so bili žrtve prisilnega izseljevanja.
Po vseh zgodoviskih izkušnjah in posebno še po izkušnjah zadnjih desetletij
se slovenski Korošci zavedajo, da bodo lahko dosegli popravo krivic in narodno svobodo samo, le bodo združeni z ostalimi Slovenci v Jugoslaviji. Nobena druga rešitev jih more zadovoljili in za nje ni sprejemljiva. V tej njihovi borbi jim bo stalo Primorsko ljudstvo ob strani, kakor za časa osvobodilne borbe. Tudi pri zeleni mizi smo z njimi eno.
Dr. K. C.
ò£òu,aAvàUem wetu
Ml
Neprestano in junaško so se borili koroški partizani proti Nemcem in njihovim hlapcem in tako doprinesli svoj delež za osvoboditev Koroške.
Slavni sovjetski pilot Novi kov
To dni so sovjetski piloti proslavljali svoj veliki clan. V 25. letih je najsCftiejfti sovjetski pilot Mosolov preletel več kakor 2 milijona km. Petdesetletni Peter Zaharov je v 25 letih preletel prav toliko, v zraku pa je bil vsega skupaj 12.000 ur. V Sovjetski zvezi je okoli 200 pilotov »milijcmer-jev«. Pred 10. leti je prvi preletel milijon kilometrov pilot Nikolaj Šerbanov. Največ preletenih kilometrov pa ima slavni pilot Nikolaj Novikov, ki je prebil v zraku 14 mesecev in v tem času preletel okoli 3 milijone km.
Češkoslovaško letalo bo letelo okrog Afrike
Let, ki sta ga nedavno izvršila češkoslovaška letalca poročnik Josef Beenar in le-talka L. Zaviskovà na češkoslovaškem letalu tipa »Sokol ML«, iyi katerem sta preletela več kot pa lO.OOOkm nad severnimi in zapadnimi evropskimi državami, je bil samo uvod v veliko- podjetje, v katerem hoče češkoslovaška proizvodnja letal Dokazati svojo kakovost. To ho let okrog Afrike na letalih tovarne In. J. Mraza (narodno podjetje v' Ohocnju na vzhodnem Češkem), ki ho sestavila za ta let pbSebno letalo, Šest članov posadke ho v treh* letalih odletelo iz'Češkoslovaške republike v začetku meseca februaria 1947. Proga bo vodila preko Jugoslavije. Bolgarije, Turčije, Sirije v Egipt in Abesinijo, preko Ke» nije na jezero Victoria; odtod na Indijski ocean vzdolž obale v Mosambique s preletom preko otoka Madagaskar in Rodezije v Captown. Češkoslovaška letalska ekspe-
dicija se bo vrnila čez belgijski Kongo, Kamerun, Nigerijo, Liberijo, Senegalijo, Maroko, Alžir, in Siril i io in «preko Jugoslavije ma Češkoslovaško. Proga meri o-krog 30.000 km.
Novi tipi sovjetskih traktorjev
V Kubanu prizkušajo nove lipe traktorjev, ki jih izdelujeta tvornici v Altaju in Stalingradu.
Že pred vojno so v teh tovarnah začeli z delom za predelavo motorjev iz bencinskega na dizelov pogon. Zaradi vojne šobila dela prekinjena, takoj po osvoboditvi Stalingrada pa so se nadaljevala. Bili so že doseženi zadovoljivi rezultati. Pri preizkušanju novih traktorjev se je pokazalo, da ti v povprečni potrošnji goriva prav nič ne zaostajajo za ameriškimi traktorji tipa »Katerpiler 1)4«.
Poostrena- borba proti rak« v ZSSR
Pred nedavnim je bil z odlokom Sovjetsko vlade ustanovljen poseben odbor za pooštrenje borbo proti raku. Ta odbor je izdelal izčrpen program za propagando med prebivalstvom.
Sirjenje osnovnih pojmov o raku je e-den od najpomembnejših faktorjev v borbi proti njemu. Za izvedbo te propagande je izvršni odbor Rdečega. križa organiziral na desettisoče grup borcev proti raku, ki bodo. po posebni šoli, odšli po hišah, podjetjih in ustanovah in razlagali najpotrebnejše znanje o raku.
Država je podvzela- izdajanje številnih medicinskih publikacij in brošur, v kinematografih pa predvajajo film o borbi proti raku.
GOSPODARSTVO
Davčni sistem v Sloveniji in naš kmet
Slovenija je še vodao pretežno agrarna dežela, zato je blagostanje- njenega prebivalstva v veliki meri odvisno od materialnega položaja njenih kmetovalcev. Kako je bito v tem pogledu v preteklosti, vemo.
»Skrbi in huda leta moro ubozga kmeta« je pisal že pml sto leti Prešern.
To nevzdržno stanje je trajale* p» vsej Sloveniji prav do najnovejšega Casa. Doòim pa jo pomenil konec zadnje vojne zn slovenske kmete v svobodni republiki tudi konec gospodarskega izkoriščanja, je ostalo na Primorskem tostran Morganove Crte tudi sedaj po starem. Boj za »staro pravdo« i>rimorskega kmeta v coni A torej še ni izbojevan; kakor v političnem pogledu, tako ga tudi materialno težijo še stare vezi iz fašistične dobe. Nismo šn pozabili, kako je n. pr. ZVU poslala osovraženo policijo na briške kolone, ki niso hoteli več dajati zemljiški gospo--di 50% svojih z znojem in žulji prigaranih pridelkov. Zato ne bo odveč, če v kratkem navedemo velikanske olajšavo, ki jih je na-rodne-osvobodilna borba prinesla našemu kmetu v Sloveniji posebno v pogledu davčne obveznost«; saj so vedno Igli ravno davki glavno skrb vsakega kmeta.
Z novim zakonom o neposrednih davkih je napravila ljudsko oblast v Sloveniji oster preokret v davčni pelitiki. Nekdanji davčni zakon je valil težo davčnih bremen na malega človeka in ščitil finančni kapital veleposestnika, dočim novi zakon o nepor srednjih davkih ščiti koristi delovnega človeka. V nasprotju s starim zakonom je nova davčna zakonodaja uvedla obdavčenje po dohodkih, tako da tisti, ki ima več dohodkov, plača tudi več davka. V avgustu pa jo vlada Ljudske republike Slovenije na novo znižala davke za kmete In obrtnike, s čimer jo našla ljudska oblast malega davkoplačevalca' še bolj zaščitila.
V stari Jugoslaviji davčni zakon ni upošteval položaja posameznega kmetovalca. Kmetje, ki so bili oddaljeni od prometnih središč in so zaradi velikih prevoznih stroškov manj izkuptli za svoje pridelke, so morali plačevali enak davek kot on: kmetje, ki sc- laže in bolje vnovče.vn-H svoje pridelke. Prejšnji davčni zakon tudi ni upošteval bolj-
šo- ali slabše letine ali pa višjih in nižjih cen kmetijskih pridelkov.
Popolnoma drugačen p» je odnos države do kmeta danes. Novi davčni zakon upošteva dejanske dohodke kmetovega dela. Če se n. pr. med letom pokaže, da Jo letina, manjša, se to upošteva pri davkih. Seveda pa je hkrati tudi upravičeno, da tisti kmet, ki je imel med letom večji donos svojega dela, temu primerno tudi več prispeva h kritju skupnih državnih potreb. Novi davčni zakon pozna tudi olajšave glede na število otrok. Na podlagi teh olajšav lahko kmetovalec s številnimi otroci sploh ne plača davkov na dohodnino.
Najbolje nam pokaže izredno
znižanje davkov v novih razmerah primer. 'Kmet, ki je v stari Jugoslaviji po velikosti svojega zemljišča in dohodkov plačal 330 dinarjev davka, plača po nnjno-vejšem zakonu 1.11 Slovenije le 100 dinarjev.t . j. manj kot eno tretjine prejšnjega davka. Če pa Upoštevamo današnje cene kmetijskih pridelkov, vidimo, da so v resnici davki Sc neprimerno nižji. Stot krompirja n. pr. stanc danes 300 dinarjev, dočim je pred vojno dobil kmet zanj le 50 dinarjev Tako vidimo, da je moral kmet nekdaj predati več kot, (150 kg krompiria. če je hotel plačati davke, dočim bi danes že za 50 kg krompirja izkupil več kot znaša davek Že iz tega edinega primera vidimo, kako skrbi ljudska ob,-’ast za malega človeka. Nič čudnega. če so se- Slovenci s tako ljubeznijo oklenili nove prerojene države, kar so posebno nazorno dokazale zadnje volitve v siovert.-k' parlament.
Fosforna umetna gnojita
Tomosova (Tomaževa) žlindra
je zelo znano umetno gnojilo, ki «o ga pred vojno precej uporabljali tudi naši kmetovalci. Pridobiva so kot stranski produkt pri fabrikaciji železa v »visokih pečeh«.
Tg gnojilo se uporablja že od 1. 1880. V zemlji se razkraja bol] počasi in zato jo moramo uporabljati takoj ob setvi; travnike pa gnojimo z žlindro že jeseni Zaradi počasnega delovanja In pa. l»r jo veda težko izpira, uporabljamo žlindro v večji količini, do 100 kg na 1000 m9. Njeno delovanje na travnikih se pozna 3-i leta zaporedoma, zato je Tomosova žlindra o‘d vseh umetnih gnojit za travnike najbolj priporočljiva. Vsi dobro vemo, v kaki krizi se nahaja naša živinoreja zaradi pomanjkanja lame; vzrok pa. ne smemo Iskati samo
JESENSKO DELO V SADOVNJAKU
Ko naši kmetovalci Jeseni pobirajo zadnje sadje smatrajo, da so v tem letu opravili s svojim delom v sadovnjaku. Temu pa ni tako. Dober kmet in sadjar bo jeseni šel od drevesa do drevesa in si ga dobro ogledal Tam, kjer bo naletel na suho ali odlomljeno vejo jo ho odstranil, rano zgladil in namazal s cepilnim voskom. Znano je, da se v takih drevesnih ranah, ki niso zglajene in namazane, zbira voda in drevo začne trohneti Poleg tega so take rane najprimernejše mesto za zbiranje in kotenje raznega mrčesa.
Pri drevesih, ki rabijo pOdporo, da vzdižo težo snega in kljubu-jejb btlrji, je treba jprCgledatl staro kele, če so Sé "dobri, kjeT'pa drevo šo nima kola, ga postavimo. Marsikatero drevo se je zaradi vetra nagnilo, zato ga je treba zopet izravnati; to storimo na ta način, da na nasprotni strani kakor se je drevo nagnilo zabijemo močan kol, na katerega privežemo močno žico, ki jo ovijemo okrog debla, ko smo predhodno deblo zaščitili, da ga ne bi z žico ranili. Nato žico počasi navijemo, dokler se deblo no vzravna.
Dober sadjar bo sedaj zaznamoval drevesa, ki mu ne rodo all pa mu rode droben divji sad, s», požlantenje v pomladi, zaznamoval si bo pa tudi koliko cepičev in cepilnega voska mu bo potrebno spomladi za precepltev ali požlahtenie. Zaznamoval si bo tudi. koliko novih sadik mu bo potrebno tam, kjer misli zasaditi sadno drevje.
Nekatera drevesa, posebno mlada ali precepljena, obdrže jeseni na svojih vejah še listje. Dober sadjar bo te liste osmukal predano pade prvi sneg, da se ne bi mladiko pod teže snega, ki so nabere n» teh listih, zlomile.
GNOJENJE SA DR EGA DREVJA
Sosed Žerjal je ugotovil, da je v Lakošku imel letos izredno lepo sadje, dočim je bilo drugod vse bolj slabo in redke. Nikakor si ni mogel priti na kraj, kako je to mogoče No, končno so je le domislil, da je lansko jesen tam potrosil tomaževc žlindro in kalijevo sol, spomadj pa pognojil ■iv .gnojnico. Ni nameraval gnojiti sadnemu drevju, pognojil je travnik, da bo letos imel več sena, ker mu je lanske leto suša vse pobrala. Uspel jo, toda šo bolj je nehote uspel pri sadnem drevju.
Predlansko leto je sosed Pečar navozil komposta, dobro predelanega in pomešanega z apnom, v ogrado k,«- ga raztrosil okrog sadnega drevja. Uspeh so je pokazal že lansko leto. Drevje, ki Je v svoji rasti zaostajalo, je lansko leto pognalo dolge, krepko mladike, letos je pa obrodilo tako lépo in krasno sadje, kakor ga, ni imel nobeden od sosedov. Ko je vozil kompost v ograde so se mu sosedje smejati, da zemljo ?■ zemlio gnoii. no letos pa že tudi sosed Glavina pripravlja, tam za hlevom, kompost. Najbrže bo tudi on začel gnojiti sadne.mn drevju s kompostom.
Najbolj enostavno gnojenje je s kompostom, ki ga samo raztro-
simo in dele je končano. Zatorej bomo gnojili vsako jesen sadnemu drevju s kompostom.
Hlevski gnoj je tudi dober, toda ga jo treba podkopati ali poderati. Apneni dušik bomo trosili samo onemu drevju, kateremu je treba poživeti rast Kalijevo sol bomo tudi trosili sedaj, jeseni. Gnojnico bomo razvažali šele % januarju. Superfcsfat bomo trosili spomladi. Jesensko, odnosno zimsko gnojenje z apnom učinkuje jako uspešno posebno pri koščičastem sadnem drevju, kakor marelicah, breskvah, češnjah, slivah itd.
Sosed Pečar, ki je sploh na-preden sadjar, si je nabavil »ska-rifikater«, to jo na pol plug na pol brana, s katerim je razrezal travniško rušo in rahljal zemljo pod drevjem, da se prezrači in vanjo lažje pronicajo hranilne snovi.
NOV NASAD
Pripraviti bo treba tudi vse potrebno za nov nasad. Najprej bomo izkopali staro drevje s koreninami vred in navozili v jame sveže zemlje. Z dobrim sadjarjem se bomo posvetovali o vrsti drevja, ki ga bomo sadili spo mladi. V poštev bo prišla lega zemljišča, osojna ali sončna, v zavetju ali Izpostavljeno vetrn, vrsta zemlje, način izrabe zemljišča, oddaljenost od doma itd; temu primerno si bomo torej izbrali sadno drevje. Da bomo vedeli koliko dreves bomo morali naročiti, bomo morali površino izmeriti; če gre za travniški nasad, bodo vrste oddaljene 15 m
v Suši. Zavedati se motamo, da so naši Travniki pope Imama Izčrpani zaradi pomanjkanja hranilnih snovi v zemlji, predvsem pa fosforja. Posebno težko občutijo pomanjkanje fosforja stročnico (detelja, lucerna), ki jih štejemo med najboljšo živinsko krmo.
Poleg 10-20% fosforne kisline vsebuje Tomasova žlindra še 40-50% apna, lei je tudi važno gnojilo IL*s je sicer, da je pri nas na Krasu apnencu povsod dovolj, mestoma celo preveč; ker jo ta apnenec težke topljiv, zato pr® prehrani rastlin no pride v poštev. Največ apna pa potrebujejo kisla, močvirna zemljišča ta zemlja, zelo bogata s humusom (črno pistjo).
&roi*vodt tovarne JŽlota se iJEvaxofo v 3% držav
Zimski proizvodi so povsod v inozemstvu na dobrem glasu. Ta naj lepše potrjujejo številna naročila, ki prihajajo v Zim iz vseh poljih kontinentov sveta. Kljub temu, da so bile trgovske zveze z inozemstvom vzpostavljene pred dobrega pol leta. narodno podjetje Bata izvaža svoje proizvode že v 34 različnih držav. Poleg vseh evropskih držav se izvažajo zimski čevlji v Afriko, obe Ameriki in večino angleških kolonij. Nova naročila so prišla iz Saudske Arabije in nekaterih juSnos ameriških držav. Za izvoz čevljev dobi Češkoslovaška Republika odgovarjajoče surovine, ki omogoča jejo boljšo kakovost češkoslovaških čevljev.
ena od druge, drevesa pa !(>■• eno od drugega. Na Iha pride torej GO drevesc. V strmih legah pa so vrste lahko bolj gcRte.
Jame bomo izkopali že sedaj jeseni in sicer GO cm globoke, v premeru 1.50 m. Rušo bomo odmetavali tako, da bo zgornja (živa) plast ločena od spodaj« (mrtvo) plasti
Oskrbeli si bomo kole, jih ošpL čili in v spodnji polovici ožgaB, da ne bodo tako hitro trohneli. Koli morajo biti gladko obeljeni, da ne bedo ranili drevesc.
Do spomladi si bomo pripravili tudi dovolj komposta, s &n-terirn bomo izboljšali zemljo tat pognojili drevesca.
Na ta način bomo lahke sp*» mladi drevesca pravočasno »*-dili. Kako bomo to opravili, s» bomo še pogovorili.
Stanko Čok.
jr je	i
Kaj često srečujemo v naših listih in časopisih kratico 1 K. F. Verjamemo, da si je veliko bralcev ne zna razložiti. Zato smatramo za svojo dolžnost, da to zadevo pojasnimo, zakar naj služi naslednje;
Italijanski fašizem je zelo zgodaj uvidel, da bodo za dosega njegovih ekspanzionisfilnih in imperiali žilnih ciljev potrebni ogromni napori in materialna sredstvu, tako v industriji, kakor tudi na ostalih področjih ituli-ianskega gospodarstva. Da bi te dalekosežne načrte izvedlo, je moralo italijansko gospodarstvo ìweitì z nsnačrtno-Uberalistični h načel k nairtno-dirigiranemu gospodarstvu. Do takrat še nepovezani italijanski kapitalistični magnati so združili svoje moči in se sirnih okoli voditelja — Mussolinija, ki naj bi jim že v najbližji bodočnosti — z veliki-
mi političnimi zmagami v svetu — otvorit še večjo moč in nove kapitale.
S tem j asm začrtanim ciljem sta se na vseh področjih italijanskega gospodarstva pričeli smotrna jiovezava in aktivnost ekonomske zmogljivosti. Na zunaj je ta. povezanost sicer dajala videz prehoda od liberalistične politike v gospodarstvu k podržavljenju celokupnega gospodarskega sistema, vendar pa je bito to v bistvu le operacija, ki je združila vso italijansko gos/xj-darsko silo v rokah fašističnih mogotcev in jim s tem omogočila popilno kontrolo.
Reorganizacija se je temeljiteje pričela z ustanovitvijo IRl-ja (Institut za rekonstrukcijo industrije). Ta ustanova, osnovana z vladnim dekretom dne 23. jan. 1033, je dobita značaj javno-
pravne, mogli bi reči državne ustanove, kar se jasno vidi že v samem besedilu ustanovitvenega statuta z dne 24. junija 1937, in po njem predpisanega poslovanja. Ze prvi člen omenjenega statuta jasno dokazuje vse gornje trditve. Ta člen se glasi dobesedno:
‘IRI je javnopravna ustanova, ki ima nalogo, da vodi po motnih načelih podjetja, v katerih je soudeležena, in sicer na podlagi navodil gospodarje politike, režima, izraženih po merodajnih korporacijah. Udeležba in aktivnosti pri Ustih fXHtjetjìh, do katerih država nima interesov, da jih obdrži, bodo posto-ffoma ukinjene^
IRl je. bil razdeljen v dve sekciji:
1.	V sekcijo za finansiranje industrije in
2.	v sekcijo za demobilizacijo industrije.
Oba sektorja sta skrbela na eni strani za tehnično in gospodarsko povezavo /er finansira-
nje podjetij, važnih za vojno in avtarkijo, na drugi strani pa, da se ukinejo podjetja in ustanove, ki so za te naloge in cilje nepomembna.
5 širokimi pooblastili fašističnega regima je posegel JRl v vse gospodarsko življenje Italije; ustanavljal je nove delniške družbe, /m katerih je izvedel svojo, udeležbo pri podljetjiti vkljiue-
Izda/at /e obveznice, s katerimi je dobival, sredstva za udeležbe pri teh delniških družbah.
Z izda jan jem obveznic je. IRt obvezoval državo do velikega privatnega kapitala in ji moral nj, i (j1 na ein /Tosredno vračati dobičke, od svoje soudeležbe pri /Todjetjih.
Po IRl-ju stvor j ena delniška družba ,,Finniare“ je zajela vse pomembne paroplovne družbe in jih uvrstila v splošni gospodarski sistem fašističnega režima. Z organizacijo, izvedeno ob tej priliki, je izgubi! Trst znaten del svo/e trgovske mornarice v ko-
rist drugih italijanskih luk.
Prav tako je IRl v svojih novoustanovljenih delniških družbah „Finsider“ in „FinsieF postavil neposredno /md svojo kontrolo skoraj vso italijansko industrijo ier skoraj vse pogonske vire, tako na primer električne centrale, ki so /Tostale na ta način energetska podlaga za širokopotezno načrtno industrijsko aktivnost.
Po istih načelih je stavil IRl /wd svoj vpliv tudi v« pomembne italijanske finančne zavode, po katerih je izvrševal finančne 'operacije, potrebne za izvedbo M omenjenega prodiranja v gospo* (tarski sistem Italije.
S sìroko/xìteziw akcijo je tako vrgel fašistični režim ves Hali jonski	privatni Velekapital r
svojo dobro premišljeno igro, da bi ojačal in še sistematičneje organiziral svojo nesocialno in kan pitalistično družbo, ki se je ata stavila v službo politično-gospo* darskim imperialističnim ciljem fašističnega režima.
IP
m
ui «u
DACK
LONDON
Utrdbo so zavzeli ponoči in jo nato zažgali. V svitu požara je polovica gusarjev padla pod puščicami, druge so ujeli in pred smrtjo mučili. Ostal je samo Subien-ko\v, ali bolj pravilno rečeno, Subienkow in veliki Ivan, ako bi mogli še tako imenovati tisto gmoto mesa, ki je stokala in umirala na snegu.
Na porogljivem Jakagovem obrazu so bili še vidni sledovi biča. Indijanec jo zahteval zadoščenje in Subienkow ni mogel zanikati, da ima Indijanec pravico na to. Toda strah ga je bilo mučenja. Prišlo mu je na misel, da bi se obrnil na Maka-muka, poglavarja rodu, in ga prosil za posredovanje. Toda takoj je uvidel, da bi bila taka prošnja brez uspeha. Mislil je tudi na to, da bi raztrgal vrvi in se spustil v boj na življenje in smrt s svojimi krvniki. Ta konec bi bil hitrejši in manj mučen, ali vrvi so bile premočne in se niso vdale pritisku njegovih mišic.
Po dolgem premišljevanju pa sc mu je porodila v glavi nova misel. Poklical je Makamuka, naj pride k njemu, nato je zahteval, naj pripeljejo še kakega Indijanca, ki bi bil lahko za tolmača.
Nato je začel:
-- Oh, Makamuk, jaz no iporem umreti. Vedi, da sem posebno človeško bitje in da v resnici ne bom mogel umreti. Ne, nisem prav nič enak vsem tem mrhovinam...
In z zaničljivim pogledom je ošinil tisto stokajočo gmoto, ki ji je bilo nekoč ime Ivan.
— Tako je, Makakuk, — je vai . nadaljeval, — preveč so mi J/s odkrite vse stvari, dà bi moli gel umreti. Proti smrti imam nadnaravne mazilo, ki je samo meni znano. Ako hočeš, ako me boš poslušal, ga boš spoznal.
— Kakšno je to mazilo? — je vprašal Makakuk.
—- Nenavadne in čudovito!... Subienkow je za hip premolknil, kakor da se v svoji notranjosti bojuje, ali bi izdal skrivnost. Nato jo nadaljeval:
— Sklenil sem, da ti odkrijem to skrivnost Za zdaj naj ti povem samo to, da zadostuje, če namažeš s tem mazilom kožo. V hipu postane trda kakor skala, celo trša od železa, tako da je ne more raniti nobeno rezilno orožje. Še tako močni u-darci nimajo nobenega učinka. Koščen nož je tako krhek, da se zdrobi, če se le dotakne take kože. Tudi tisti noži, ki ste jih odvzeli nam, se skrhajo. Če ti razodenem skrivnost, kaj mi boš dal?
—	življenje ti darujem!
Subienkow se je zlobno zasmejal.
— Življenje! zato, da bom tvoj suženj do
smrti.
Poljakov smeh je postal še bolj zloben.
— Ako hočeš, da te navadim, razveži mi roke in noge.
Poglavar je dal znak, da ga razvežejo.
Ko je bil Subienkow prost, je mirno izvlekel iz žepa tobak in si nabasal pipo. Prav tako počasi in mirno jo je prižgal.
—	Ti me imaš za norca, — je rekel Makamuk, — takega mazila ni. Dobro na-brušenemu nožu se ne more nič upirati.
Makamuk je bil neveren, vendar pa se je neodločno obotavljal. Beli možje so napravili že toliko nenavadnih in čudovitih stvari, da tudi zdaj ni docela dvomil, čeprav se je bal, da ga ima SubienkoVv za norca.
—	Daroval ti bom življenje in ne boš moj suženj, — je izjavil poglavar.
— To mi še ne zadostuje.
Subienkovw je branil svojo stvar hladno, kakor bi se pogovarjal za lisičji« kožuh.
— Ponavljam, je to nadnaravno mazilo. Zahtevam, da mi daš sani in pse m šest svojih zanesljivih ljudi, da me popeljejo ob reki navzgor.
— Takih pogojev ne sprejmem! Tu moraš ostati, da me boš navadil vseh čudodelnosti, ki so ti znane.
Subienkow je skomizgnil z rameni in globoko potegnil dim iz pipe.
— Kaj pa ta brazgotina? — je nenadoma. vprašal Makamuk in pokazal s prstom na Poljakov vrat, na katerem sc je poznala belkasta brazgotina od rane z nožem, ki jo je Subienkow dobil v nekem pretepu v Kamčatki. — Vidiš torej, da tvoje sredstvo ne pbmoga.
Subienkow je nekoliko pomislil, nato je priznal:
Bil je to mož močnejši od tebe, ki me je ranil. Močnejši od tebe in močnejši od najmočnejšega iz tvojega rodu: kljub temu pa vidiš, da rezilo ni prodrlo glob!jev
Po teh besedah je s končkom noge pot skušal odriniti od sebe kozaka, ki je padel v nezavest.
Groza ga je obšla pri strašnem pogledu na razmesarjeno truplo, ki se ga je življenje oklepalo samo zato, da mu je podaljšalo trpljenje.
— Pa tudi mazilo je bilo šibko, — je nadaljeval Poljak. —• Ko sem ga mešal, so mi manjkale neke jagode, ki jih je v teh krajih v izbbifrci. Tu'bo'imelo moje mazilo polno moč	. .	.
— Naj bo, pustil te bom, da boš potoval ob reki navzgor, dal ti bom sani, pse in šest mož za spremstvo.
—	Prepočasen si v svojih odločitvah, — je rekel Poljak ravnodušno. — Razžalil si mojo mazilo, ker si podvomil v njegovo učinkovitost in ker spočetka nisi hotel sprejeti mojih pogojev. Zato zahtevam zadoščenje. Dal mi boš sto bobrovih kož.
Makamuk se je zdrznil od presenečenja.
—	In sto liber posušenih rib.
Tovariš t.i.g.r,
Naša na j več j a želja je bila vedno, navezati z našimi čitatelji vseh slojev čim tesnejše stike in tako s skupnim delom dvigniti naš „Tednik“ na tako višino, da bo z njim zadovoljen sleherni čitatelj.
Zato smo vsakega najmanjšega nasveta, pa tudi kritike, veseli, kajti to nam ne samo lajša delo, ampak daje tudi prijeten dokaz, da naši čitatelji osvajajo „Tednik11 kot svoj neločljivi družinski list.
Tvojega pisma, tovariš t.i.g.r. pa smo bili še posebno veseli. Ne morda samo zato, ker si nas nekoliko okaral, temveč predvsem zato, ker si nam s svojimi pripombami priskočil na pomoč ravno tam, kjer smo pomoči potrebni.
Tebe torej naš poizkus z novo rubriko ni zadovoljil. Želiš si boljše in to predvsem jezikovno.
Prav, tovariš! Strinjamo se s teboj in prav radi priznamo, da tudi mi nismo vedno z vsem zadovoljni. Po tvojem pismu pa sodimo, da misliš kot mt, da namreč te rubrike ne kaže opustiti, temveč jo i-zboljšati. In prav je tako. Mi si namreč že pri vsakem delu v naprej postavljanu} nalogo: izboljšati! Napake nas ne uženejo v kozji rog, temveč so nam šola za obratni proces.
Tako, tovariš t.i.g.r.: Skupne, iskrene in resnične želje nas družijo pred skupnimi nalogami in zato bi bilo edino pravilno, da nam priskočiš na pomoč, kajti s svojim pismom si vsekakor pokazal, da bi nam mogel koristiti.
Pri tvoji odločitvi na to naše povabilo naj bi te pač vodila zavest, da bi ti bil vsak primorski Čitatelj, željan in po tolikem trpljenju tudi potreben šaljive besede tudi v tej obliki, hvaležen.
Pričakujemo res iskreno, da se boš ob prvi priliki oglasil v našem uredništvu, da se pomenimo, ali pa da nam pošlješ na drug način svoje prispevke.
Vsekakor nasvidenje, tovariš t.i.g.r.!
Uredništvo
Našim čitateljem!
V prizadevanju, da bi naš Ust vsestransko zadovoljil svoje čitatelje in ker se zavedamo, dà 'dàtìes'' idrav humor vsi težko pogrešamo, je uredništvo „Ljudskega tednika11 s to številko otvorilo novo rubriko humoristične vsebine. Obenem vabimo vse, ki bi nam mogli ustreči z originalnim gradivom tevrs te, da nam ga dostavijo na naslov: „Ljudski tednik11, Via Imbriani 5-1.
Ponovno vabimo naše čitalje, da nam pošljejo vprašanja o vseh nejasnih zadevah iz gospodarstva, h jih bo strokovno razložil naš gospodarski svetovalec.
vwwyyywvwvyvvvYvvvyYvvyvYVVvwwvwyYwyywwyvvvvvyvvvvYVYVvvvvv^
f. Kriša je peklo, da ga slabotna ženska imenuje mehkužneža; pograbil je težko vrečo, toda po petih minutah brezuspešnega napora se je sesedel. Stric pa se je sklonil in že mu je vreča ležala na rami. Kriš je spoštljivo snel klobuk: »živ čudež si, striček, živ, sijajen čudež. Kaj deš, ali si bom kdaj pridobil tako spretnost?«
John Bellew je skomignil. »Se preden se pot prične, jo boš ucvrl nazaj.«
»Ne, tega se pa nikar ne boj«, je vzdihnil Kriš. »Nazaj ne grem, dokler ne bo sila.«
Prva nošnja je šla Krišu po sreči. Najeli so Indi-jance/da xdheso njihovo 2500 funtov* težko zalogo do
9. Kriš sl jo najprej nalagal po 50 funtov, potem pa vedno več; toda teža ga je kmalu jela zmagovati. Čutil je v ušesih, kako mu bije srce, spotikal se je in le z veliko težavo se je držal pekonci. Že ga je mučila skušnjava, da se vrne, toda v njem je bilo nekaj, kar ga je vleklo k temu napornemu življenju. Venomer si je ponavljal, da mora izvršiti tudi on, kar je izvršilo že toliko ljudi pred njim.
Finigenovega križpotja. Od tam naprej je delo čakalo njihovih lastnih hrbtov,
* 1 funt = 56 dkg.
10. Obupno je Kriš napel svoje zadnje sile in dospel do taborišča. Omahnil je in padel na obraz, kakor jo bil dolg in širok.
Naslednje dni si je prigovarjal: »Saj sem 27 let star in mož«. Tisti teden je prenesel vsak dan 800 funtov miljo daleč, ampak pri tem izgubil 15 funtov lastne teže. Postal je prava delovna žival.
Ko se je raznesel glas, da so ob Lindermanškem jezeru posekana poslednja drevesa, pornbna za čolne, sta tja odhitela z veliko žago brata Hal in Robert ter pustila Kriša in strica, da sama spravita prtljago naprej.	'
I	Vil
km je if
Prvi alomshi eksploziv
Vzemimo na primer kos urana, ki ga pridobivajo kemiki iz rude. Na zunaj izgleda kot kos železa; in vendar vemo, da se vršijo v tej masi majhne eksplozije, ki se same po sebi vedno ponavljajo... Se. veda niso te eksplozije prav niC nevarne, ker se vrže same po sebi tako pogasi, da bi poteklo približno 4,4 milijard let, preden bi eksplodirala vsaj polovica atomov v tem kosu.
Leta 1938, 43 let potom, ko so odkrili naravno radioaktivnost urana, so fizikj odkrili Se drugo* vrste eksplozije, in sicer na ta način, da so bombardirali uran ^ majhnimi naelektriziranim! teles, ci. ki so jim imenovali neutrone.
Kaj so zgodi v takem kosu urana ? Z dolgotrajnim opazovanjem in natančnim merjenjem so priSli do zaključkov, da niso bili rezultati takega bombardiranja vedno enaki, ampak da So se razlikovali, in sicer je bil rezultat drugačen če je bombardiranje zadelo različne vrste neutronov.
Prav za prav se kos urana, sestoji iz dveh uranov: urana 235 in 238, ki sta spojena vedno -.v enakem razmerju in se razlikujeta samo v Številu neutronov v njunih središčih.
Pa si oglejmo najprej uran 2351 SrediSCe tega urana eksplodira v trenutku, ko ga zadene neutron. Pri tem se središče razdelj na dva dela, približno enaka, ki zletita z veliko brzino. Federic Joltot Curie je leta 1939 odkril, da pride lahko do eksplozije dveh alf treh neutro. nov naenkrat, ki lahko zadenejo najbližja srediSCa in povzročijo na ta naCin zlom. Fiziki imenujejo to «povezan^ reakcija».
Na ta način bi lahko v kratkem Ca<u eksplodirala vsa središča u-rnna 235 in povzročila ogromno e-»ergijo.. En :ki]ggta.m„.,ur.aPtv,--23{5-.. nroizyaja toliko energije, kolikor. 8000 ton premoga. ‘Učinek bi bi! Se večji, Ce bj labko ločili uran 233 od urana 238.
Sicer imata oba enake fizične lastnosti in bi bila možna njuna ločitev, vendar bi ta postopek zahteval mnogo Casa in denarja.
Da bi pridobili na primer samo en miligram urana 235 bi potrebovali milijon k.ilowatni.h ur, Amerikanci so rabili več kot pet let, da so nabrali nekaj sto gramov urana 235, s katerim so po. tem izdelali prvo’ atomsko bombo.
☆ & ☆
Dober večer, Janez! Kampa greš tako pozno? Jaz grem že večerjat, ti pa menda šele na sprehod?
Ne, tovariš, ampak na potovanje po nebu! Na svojo zvez-darno grem.
Pojdi z menoj, pa večerjaj enkrat malo pozneje.
Saj sem res malene pozabil, da imaš svojo astronomsko opazovalnico. Veš, astronomija je v moji gla,vi povezana e pojmom »nezadostno«, z golo teorijo, ki nam jo je profesor razlagal, a nikoli m mogel ničesar pokazati. Sedaj me pa res zanima kaj mi boš mogel pokazati ti. Za danes bom z večerjo kar potrpel.
No, upam da ti ne bo žal. Kar pojdiva. Velikih daljnogledov res nimam, a pokažejo zadosti, da se ti ogreje srce pri pogledu na nebesna čuda.
Četrt uro pozneje.
Pa je kar čeden tvoj daljnogled. AH si veliko žrtvoval zanj?
Ne več, kakor kdo drug za glasovir. Pa poglejva ven v globino neba! Vidiš tam ono lepo belo zvezdo? Poglej jo sedaj skozi daljnogled.
Saj to ni èna zvezda! Dve sta in čisto blizu skupaj!
Počakaj, da izmenjam okular. Poglej zdaj.
O, čudo! Stiri zvezde, po dve in dve in tako blizu skupaj stoje!
Da, štiri zvezde. Vidiš, na tisoče je sonc v vesoljstvu, ki se družijo: v pare, trojice, četverčke- V neskončni daljavi, v globinah neba, krožijo okoli skupnega težišča. Pomisli, da imajo morda ta sonca tudi planete kakor naše Sonce; kakšno zanimivo razsvetljavo uživajo tedaj! Eno sonce je oranžno, drugo žareče ali bele. Pa so dvojnice sestavljene iz sonc najrazličnejših barv.
Praviš, da so to sonca?
Da, prava sonca so to. Naše Sonce je le eno izmed neskončnih milijard sonc najrazličnejših velikosti, barv, vročine itd. Tem soncem pravimo zvezde stalnice, v nasprotju s planeti, otroci našega Sonca, ki vedno menjajo svoje mesto. Stalnice ostanejo v medsebojnem razmerju vedno na istem mestu in tverijo t. im. ozvezdja, kakor Veliki voz, Orion in druga. Toda z modernimi merili so odkrili, da tudi la sonca menjajo svoje položaje. Ker pa so v takih silovitih daljavah, se tega v kratki dobi človeškega življenja ne občuti. Toda Priroda ima drago časovno merilo in v vekovih tudi Sonca prelete take razdalje, da popolnoma izpremene medsebojno lego. Čez petdeset tisoč let bo Veliki voz, kakor tudi druga ozvezdja, že popolnoma drugačne oblike.
Sedaj po poglej skozi daljnogled v ono smer, kjer tvoje oči sicer ničesar ne vidijo. Ali kaj vidiš?
Da, a če še tako ostro nastavim, vidim sredi malih zvezd neko megleno kroglo,^ iz katere se mi zdi, da moli prav kratek meglen rep.
Dobro gledaš. Že nekoliko dni opazujem tudi jaz to meglo. Javljeno je bilo, da so ugledali nov komet ali zvezdo repatico. Naglo se premika med zvezdami v smeri našega Sonca. Ko je bil komet še daleč od Sonca, je bil popolnoma podoben megleni krogli. Čim bolj pa se bliža Soncu, tem silneje vpliva nanj žarenje našega mogočnega očeta. Najredkejše kemetove pline zadevajo sončni žarki s tako silo, da zaostajajo ti plini za kometovo glavo kaker rep. In čim bliže boi komet Soncu, tem hujši bo pritisk sončnih žarkov, tem daljši bo rep. Včasi nastane rep, ki je daljši kakor je razdalja od Senca do Zemlje in sega preko velikega dela neba. Pa nič strahu! Kometov rep je tako redek, .da.se -vidijo,zvezde skozenj in naš zrak je že tako gasi, ‘ftà'TvOnfé'tÒvcga repa niti ne bi občutil, če bi zatfel vani.
Tovariš, cbrni no svoje veliko oko tja gor ha tisti srebrno svetli trak, ki mu pravimo Rimska cesta.
Dobro, in posebno primerno, ker ravno ozvezdje Laboda, za katerim je Rimska cesta posebno svetla, leži ugodno. Le poglej in povej sedaj, iz česa sestoji ta čudoviti trak, ki preprezai vse nebo.
O, to je krasno! Saj tu je zvezda pri zvezdi!
Prav imaš! Če namestimo na okular fotegrafsko kamero, ki je občutljivejša od očesa, nam po nekaj urah zariše na Rimski cesti na milijone zvezd. Vso Rimsko cèsto so prefotografirali in ugotovili, da je sestavljena iz približno tristo milijard samih najrazličnejših senc. Kakor ogromna leča, katere premer je tako velik, da mora svetloba, s hitrostjo tristo tisoč kilometrov na sekundo, leteti sto tisoč let od onega roba do dragega.
('('tik u su oz d cri ni
PAVLE KUNAVER
☆ -S
ik
Nepojmljivo! Kaj so ta kratka leta človeškega življenja proti tem silnim dobam vesoljstva!
Nič, tovariš. Primerjati bi megli človeško življenje pri-
---;------------ rodnim sekundam.
Le potrpežljivo raziskavanje prirodo nam odkriva počasno pasilm) snovanje in ustvarjanje v naravi, ki računa same z milijoni, milijardami in bilijoni leti. A kljub vsemu napora ne vidimo niti začetka niti konca vesoljstva.
Tako jasno je nebo! Ta čas,-ko si ti govoril, sem zrl tja gor; menda pravite vi tistemu ozvezdju Andromeda. Pa glej tam notri vidim nek silno nežen oblaček. Kaj je to?
Počakaj, da izmenjam okularje. No, gotovo.
Kaj pa jo to? Sedaj je ta oblaček podolgast.
Da, tovariš. 1 a meglica je dala premnogo opravka starim zvezdo-znancem. Sele moderni' velikanski daljnogledi so dognali, da so to spiralne, čudovito zavite »meglice«, ki pa so sestavljene iz premnogo milijard ravno takih sonc kakor naša Rimska cesta. To. ki jo ravnokar gledaš, je tako imenovana Andromedina meglica. Je to naši Rimski cesti najbližji tuji ogromni sestav, milijardna družba zvezd, sonc. Pa se pia v nic ne čudi, če najin skromni daljnogled ne mòre razčleniti to meglice v zvezde. Saj se spominjaš, da som rekel, da preleti svetloba v eni sekundi kar tristo tisoč kilometrov. Glej, od te meglice pa je potovala svetloba^ ki je sedajle zadela tvoje oko, kar okoli šest sto osemdeset tisoč let!
Prijatelj, to je že kar preveč. Kam bliže me pelji!
Oj! ali si videl?! Krasen utrinek! Kakor nalašč! Ta naju je pripeljal zopet nazaj na Zemljo!	'
Res, klasno je posvetil na nebu. Kakor da bi se zvezda utrnila!
,a , 0(‘ toga, tovariš! Res se takle .utrinek mnogokrat posveti bolj kakor najsvetlejša zvezda, pa je 1» izpodnebni kamen, drobir, ki v neskončnih milijonih tudi kroži okoli Sonca kakor naša zemlja, f ■ Strasn-° lutrostj'0’ do 70 kilometrov na sekundo, zadel oh 7^1 V Z'ak.‘n-s<; °b ?ljcm teko °grel> d!> se je užgal in trenutno f , 0, v Vlsini loO kilometrov nad Zemljo se vnamejo utrinki in zg01 e, kakor so pač veliki, v višini od 80 do 30 kilometrov nad zorne jskirn površjem, če pa so preveliki, se tudi od udarca ob zrak m od vročine zdrobe in včasih treščijo na zemljo.
Ta čas, ko sva se razgovarala, pa je vzšla tista svetla zvezda-ivaj pa je to?
Kar poglejva jo, pa bova dobila odgovor.
Čho! Ta je pa ogromna!
Prijatelj, to tudi ni kako daljno sonce, ampak je kljub svoji navidezm velikosti ponižen planet, otrok našega Sonca, njegov naj-rUp,tCr’ ?cs jfi sicor P° V6ebini tisočkrat večji od svoje PoW „ a -’V0, vedno za več kakor tisočkrat manjši od Sonca!
V o V 'zposc>J‘crii svetlobi. Sonce ga obseva, kakor !1^0ty°ke' ?lanate: Merkuria> Venero, Zemljo, Marsa, Saturna; Uiana Nep una m Plutona. In zakaj ga vidiva tako povečanega?
J’ kci, Je b!17-u v Pomeri z drugimi zvezdami. Pri planetih namreč
750raCUnum° f m,li]oni kiIometri in tale Jupiter je le okoli 10O mibjonov kilometrov oddaljen od nas in od Sonca. Za to pot pa labi svetloba se precej manj kakor pol ure.
1- -fTi0V?liŠ’ £e ”e bi vodel’ da si rosorl èlovek, bi bil kar hud nate to0»!£«. SCVOm ° 8t0Hnah mi,ijonov klI°™trov, pa trdiš, da je
Tovariš, če gledaš v vesoljni prostor, moraš pozabiti na Zorni io-ki jo le neznansko droben prašek, atomček, v neizmernosti in Jie 'Uidi Sonce v teh strahotno velikih prostorih komaf fekrSa ki j« zaznavna le nekoliko desetin svetlobnih let daleč potem na se izeiibi med milijardami enakih sonc. Vse more zadobe v teh prostorih čisto drugačen pomen m Sonce z našo Zemljo in drugimi pianeti, svojimi
astronom v^vniih° "ajblizji dom’ Y katerega se celo najhladnejši kar rad vraS	eskonunost vesolj*lva segajočih potovanj včasih
Smo pač tudi zvezdoznanci samo ljudje; telo in duh se tiri tem prodiranju v neskenčnost utrudita. Mislim, da sva tudi midva postala ze trudna m za danes lahko noč, zvezdnato nebo!	P
'wyvvwwvvvvwvywvvv^^	vvvvvyyvwvwyvvywvvyvCv^^
11. Čas je potekal in sneg je pobelil hribe. Ako bi jjji zima zajela tostran prelaza, bi bilo zamujeno celo leto.
Kriš si je po zgledu Indijancev opasal širok jermen preko glave in kmalu mu je bilo mogoče kriviti hrbet pod 100 funtov težkim tovorom, vrh katerega je prosto tefcala še 15 ali 20 funtna teža. V eni roki je nosil sekiro ali veslo, v drugi pa košaro s kuhinjsko posodo. Pot je bila od dne do dne slabša, tovori pa so vedno bolj teiiK.
12. Snežni rob se je pomikal vse niže in niže od vrha hribov. John Bellew je najel nove Indijance, da so jim pomagali nositi. Kriš se je z njimi vzpenjal proti vrhu Chilkoota. Bil jo že skoro blazen od bolečine, a ni zastokal. Chilkoot je imel strma pobočja in večkrat se je Kriš moral plaziti po vseh štirih. Ne glede na vse težave pa je prišel na vrh grebena obenem z Indijanci. Odslovil jih jo in ostal sam na vrhu gore. Bil je moker do kože, lačen in utrujen. Dal bi vse dohodke celega leta za prasketajoč ogenj in čašo tople kave.
tora in zaspal. Drago jutro je razprostrl po ledu m ponjavo, naložil nanjo % tone in začel vleči p0vi Jodrnka je bila vedno bolj strma in tovor je 1
KISI 'S,’ tak\da mU ie S,cd11^ «Podnosel ! ' . e padel V5,'nak na vrh tovora in vse skupi
op^ekCuiočaLZd0k DÌVje- ie kri^ aprcdS S
mvnn r	60 noSaci skakali vstran. Nenadom
°V*% k'oni1- stfKriša je obdal leden dim v šotor, ki jo stal ob vznožju lednika.
' , ' j na, odeJali je zagledal mlado žensko, ki g ‘ 'P0 gledala. Bila je tista, ki mu je nekoč 1 mehkužnež.
Monet éro/a
JKontekrista
Ko jo vse utilmilo, je »grof« poklicni tovariša. Toda Bistrih je aumo tiho stokal. Oti vidno že ni bil vet pri zavesti. »Grof« je raztrgal na sobi srajco in prevezal ranjenega Bistiiha. ki je ime! dva rani: eno v ledju, drugo v vratu. Nato je obvezal svojo rano: imel je prestreljen gornji del prsi. Zatajujoč laido bolečino, st je »grof« « naporom prevalil na rame težkega Bistriha in se počasi opotekal nazaj k odredu.
Dolgo jo hodil in večkrat je bil tako utrujen, da, «e je bal, da bo izgubil zavest. V takih trenutkih je legel vznak in počival, željno vdihujoč mrzli zrak, na kar sc je vnovič napotil dalje.
Ko je prišel v odred, je bilo že svetlo. Velikanska, škrlatna sončna obla, ki je pravkar vzšla, je obžarila debla borov, med katerimi je videl temne obrise znam; mu postavo. Bila je Gal ja, ki je vso noč v skrbeh čakala, kdaj so vrneta.
— Petja! — je vzkliknila prestrašena, ko je videla, kako se »grof« majo in opoteka s poslednjimi močmi.
No, Miškin ni mogel več odgovoriti dekletu. Polagoma so je zrušil na zemljo in spusti! z ramen težko BI* Strahovo truplo.
Bistrih in »grof Montekifct« sta se istočano in skupno zavedla in kakor na ukaz odprla oči. Oba sta ležala v partizanski bolnici, ki je bila nastanjena v najprostornejši in najbolj suhi zemijeniei. Medli plamen privite petrolejke je metal mehko luč na. neravne stene zemljenice, ki so bile opažene s surovimi deskami, na nepreplcskana pograda, zbita iz desk.
Na pručici, stoječi mod pogradoma pred mizico, je sedel dremajoč partizanski zdravnik doktor Epštajn, tisti, ki so jo še v mirnem času tako prostodušno navduševal za »grofovo delo«. Ko so se Nemci bližali Ensku, «o Ep Štajna povabili, naj zapusti mesto. On pa se n} hotel umakniti iz mesta, kjer je zdravil ljudi skoraj štirideset let, poznal vso družino in se tikal z vsakim drugim prebivalcem mesta
— No pojdem, — je odločno izjavil na mestnem komitetu, kamor so ga bili poklicali na razgovor. — Jaz sem botor v vsaki drugi hiši. Imam v oskrbi okrog sto bolnikov, kj jih ne morem zapustiti.
— Kaj pa, če bomo morali mesto prepustiti Nemcem? " ga jo vprašal sekretar mestnega, komiteta in pogledal vstran.
— Mislim, da se bo tud j tedaj našlo delo za me, čepra v ne v samem mestu...
Ne razumem vas, — ga je skušal premodriti sekretar mestnega komiteta. -- Kaj imate prav za prav v načrtu, doktor?
— Poročilo tovariša Stalina, — je odgovoril Epštajn. — Tam jo docela jasno povedano, kaj jo naloga sovjetskih ljudi v okupiranih pokrajinah. In sekretar mestnega komiteta so prav gotovo spominja, da v tistem poročilu zdravniki niso izjemo. Skratka, čeprav imam na grbi preko šest križev, mo to ne more ovirati, da so Ite bi pridružil partizanskemu odredu.
— Zdaj mi jc ‘vso jasno, — so je nasmehnil sekretar mestnega komiteta, ~ Ostanite torej tu.
In doktor Epštajn je ostal in pozneje je s partijskim aktivom odšel v partizanski odred. Tu je najprej uredil zdravstveno službo. Izbral in opremil jo zemTjeruco, ki je dobila ponosno ime »zdravstvena postaja«, in skrbno čuval nad zdravjem borcev odreda. Ako je kakšen partizan dobil nahod, ga jc doktor vzel v roke in napisal o njem natančen »bolezenski list« ter začel mučiti nesrečneža s termometrom, s strupenimi obliži in puščanjem krvi.
— Kužnih bolezni no trpim! — jo rentačil Epštajn v odgovor na njihove prošnje in stokanje. — Gripa jc v teh okoliščinah prav tako nevarna kakor kuga. Kot oseba, ki odgovarja za zdravstvo odreda, se ne bom prerekal ‘ niti se spuščal v razpravljanje z bacilonosct. Vsakega bđfhika bom izoliral v zdravstveni postaji in tam bom videt, kaj dalje.
V dveh mesecih je start zdravnik izkoreninil zadnjo sled gripe in teroriziral partizansko kuhinjo s svojimi higienskimi predpisi. Partizani so se izvrstno počutili na svežem zraku, bili so videti zdravi, niso se pritoževali, da jih zbada, in tudi niso več kihali. F’oljc delovanja doktorja Epštajna se je nato silno zožilo. Postalo mu je dolgčas, shujšal je in hodil je okrog mračen. Končno se je javil komandirju odreda.
—• Kaj je novega* doktor? — ga je prijazno vprašal komandir. — Cernu ste tako mračni? Ali ste odkrili pojave tropične malarije, indijske kuge ali afganistanske kolere?
— VI se vedno šalite, -- je ugovarjal Epštajn, meni pa res ni do šale. Prvič po štiridesetih letih sem obsojen v lenarjenje. Kliničnega materiala skoraj ni. Ali veste, kaj mi je prišlo ‘na misel?
— Ne morem vedeti.
- V nemških voznih sprevodih so večkrat tudi dobre zdravilne potrebščine. Naši ljudje pa ee ne razumejo rja to. Menim, da je za to strokovnjak na mestu,..
Nikar ne prikrivajte, kje vas čevelj žuli, - ga je prekinil komandir. povejte naravnost, da bi se radi vsaj enkrat udeležili bojne operacije, zato ni treba, da se sklicujete na farmacevtiko!
— In če bj temu tudi. tako bil«, kaj za to? —- je sta-_roc dalje ugovarjal. Rad bi sc udeležil.
Začel se je prepir. Pa če se jc komandir še tako upira!, je Epštajn vztrajal pri svojem Ko mu je stari zdravnik dal častno besedo, da se bo zadovoljil same z enim pohodom, mu je komandir dovolil, da se udeleži bojne operacije. Z drugimi partizani je bil Epštajn poslan, naj gredo podminirat železniško progo. Doktor je imel srečo: ko so se vračali, je prišlo do streljanja z nemško 'patruljo pa konjih. Skratka, bil je to pravi spopad. Epštajn je pozneje pripovedoval, da ni še nikoli »preživel tako zabavnega ; večera«
Takšnega kova. je bil »partizanski doktor«, ki je mirno dremat v trenutku, ko sta Bistrih in »grof« prišla k zavesti.
Ko. sta se njuna pogleda srečala, sta se oba hkrati spomnila, kaj se je/zgodilo z njima.
— Hvala ti. bratec, — je kratko izpregovorii Bistrih in se izogiba! pogledati »grofu« v obraz. — Rešil si me, medtem, ko si bil sam ranjen. Gotovo si me nesel?
»Grof« je pogledal svojega še nedavnega sovražnika in V hipu je z vsem srcem sjioznal: vse, kar je bt!o med njima v teku let, se je dokončno in za vselej zrušilo. Med njima ni biio več mesta za nezaupanje in sovraštvo.
— Alj je rana boleča? — je vprašal in se izognil odgovoru,
— Malo me že boli, • je odgovori! Bistrih in hotel še nekaj reči, tedaj pa je skoči-! p okencu doktor, ki se jo prebudil, in zakričal:
— Kaj se tu razgovarjata! Ali menita imeti miting v zdravstveni postaji?... Odločno vama to prepovedujem! Predpisan vama je popoten mir, ležanje in mo<yna hrana. Zdaj pa se obrnita e hrbtom drug k drugemu!
Bistrih in »grof« sta Se mrmraje obrnila na drugo stran. V tistem hipu so se zasliàa’.j lahki koraki in »grof«, ki n» še videl, kdo je vstopil, je takoj zaznal Galjino navzočnost.
■ — Kako gre, doktor? — je libo vprašala deklica.■ — AH bosta .kdaj prišla k zavesti?
— On... oprostite, hotel sem reči, ona sta že prišli k zavesti, — je nagajivo odgovoril Epštajn. — Zdaj jima porečem, da-se po vrsti obrneta k vam, ker istočasno tega ne smeta.
Treba je povedati, da je doktor Epštajn že davno uganil, zakaj je Golja v zadregi pri rabi osebnih zaimkov in koga izmed obeh pacientov bi rada čimprej videla. Vendar pa je rekel z istim resnim izrazom na obrazu:
— Tovariš Bistrih, obrnite sc z obrazom k tovarišici Soboljevi.
—- Tako je, obrniva se k tovarišici Sobol jev!, — jo odgovori' namesto Bistrih« »grof« in se naglo obrnil h Galji.
— Petja! — je vzkliknila deklica, toda ni se mogla, vzdržati in je pohitela k njemu. Bistrili, ki se je tudi obrnil, je pomežiknil doktorju, težko vzdihnil in se zopet obrni! k steni. Nato se je pretvarjal, da spi in je začel celo smrčati. Zdaj pa se je doktor Epštjan spomni! na neko »nujno (garavilo« in šel iz zemljenice, potem kc je strogo zabičal Galji:
— Prosim, da do mojega prihoda ne pustite bolnika samega.
In tako sta bila zopet skupaj in skoraj popolnoma sama-Marsikaj bi si bila lahko povedala. Toda molčala st« Njuni pogledi so govorili brez besed, tesno objete roke, nemirno dihanje in njuni vrisliajoči srci so jima razodevali, da je končno prišla k njima sreča, do je prišla ljubezen.
Mladost je silna in nepremagljiva ^Grofova« rana ni bita lahka, toda njegova mladost, saj mu je bilo Set« dvajset lot, njegovo stremljenje k življenju in vera v lastno moč so zmagali. Doktor Epštajn je samo kima! od zadovoljstva, k« je videl, kako se njegov pacient poprat -l.j-a in se mu si!« z vsakim' dnem vračajo. Ko je nedavno lega. izvlekel iz ranjenčevih prsi kroglo, jc ostala za njo široka zijajoča, in globoka rami, ki se je zdaj na k raj eh naglo celila, votlina, pa se je kakor po nekem čudežu polnila s svežini rožnatim tkivom.
Tudi Bistrili se je popravljal, toda veliko počasneje.
»Grof« je hodil zdaj vsak dan na, iz prehod v Galjincm spremstvu. Po cele ure. sta se izprehajala po gozdu, On je pohlepno vdihaval gozdni zrak in se naslajal el* pogledu na zlatormneno jesensko cvetje. Bil je srečen kakor še nikoli. Vsak gib, vsaka smreka v gozdu, sleherni pogled ljubečega dekleta mu je bil vir sreče Vse okrog njega: rdeče, božajoče sonce,, pozlačeni jesenski gozd, .zagorela. nežna deklica, ki ga je tako skrbno podpirala, velikanski bori, ki so mu tako vzpodbudno pokimavali « svojimi bujnimi krošnjami, — vse to je bilo- zares življenje, veliko, radostno, prelepo življenje, ki je bilo vredno borile in tveganja.
Prej ni opazi! vse te lepote. Dihati, giliati so, jesti, delati, ni bilo nič takega in prav nič zanimivo. In vse to, kar je šlo prej mimo njega neopazno, je bila v resnici velika, čudovita sreča, neizčrpen vir povodov za veselje in žalost, za razmišljanje, užitek in ljubezen.
Ponoči, preden je zaspal, je dolgo premišljeval o čudoviti izpremembi, ki se jo izvršila v njegovi notranjščini in ki mu je nenadoma odprla oči za smisel življenja.
Stopnjema, kakor so mu je vračalo zdravje, se je razvijala v njem duševna zrelost. Ko je iz spomina razbiral svojo preteklost, ki se mu je še nedavno zdela tako junaška in lepa, se jo zdaj mnogočesa sramoval. Obšlo ga je spoznanje, da je resnična sreča v pravilnem in čistem življenju, v zavestni borbi, v vdanosti domovini in v ljubezenski zvestobi
Nemce jo sovražil že prej. Zaznaval je bolj s čustvom kakor z razumom, da so oni njegovi zakleti, smrtni sovražniki, da se mu je boriti proti njim z vsemi močmi in da jih mora uničevati. In boril se jo častno, častno je uničeval sovražnika. Zdaj že ni več zgolj čutil, ampak tudi jasno razumel, kako neizbežna jc ta borba, dokler ne bo Nemec premagan, to se pravi, da ne bo življenja, ker, kakšno vrednost naj ima življenje brez sreče? Ali je to življenje?
Tako je premišljevat Miškin. Tako se mu je vračalo istočasno s telesnim tudi nravstveno ozdravljenje.
Dva meseca pozneje je pritisnil mraz, reko so zamrznile, ceste so bile zasnežene. Zjutraj so se meglili z ivjem obloženi gozdovi, ponoči jo žvižgal veter — prišla je zima,
V	Ensku so se Nemci zarili v hišo kakor krti. Bali so se pokazati nos na mraz, še manj so si upali iz mesta v tiste temne, nevarne Iffiste, v tiste neizmerne, zasnežene poljane zavojevane, toda nopokorjene dežele.
Nekoč zvečer je komandir odreda poklical k sebi j grofa« in mu povedal, da je treba pogledati v mesto, dognati, kaj se tam dogaja in ugotoviti številčno stanje tamošnje nemške posadke. Komandir ni nič drugega povedal, toda »grof« je po njegovem resnem obrazu in redkobesednosti uganil, da to ni navaden izvid in d» »e pripravljajo večji dogodki.
Komandir jo ukazal »grofu«, naj se napoli v mesto skupaj z Galjo, ki so jo poznali v tajni javki.
— No mudita se tam dolgo in bodita oprezna, — je rekel komandir za slovo.
Ko je »grof« šel iz komandirjeve zemljemice, se je napotil h Galji in ji sporočil, kakšen je ukaz. Bil je že popolnoma zdrav, tako da. je lahko šel na daljno pot.
O svitu sta Galja in »grof« zapustila gozd na smučeh.
Vijoličasta lončića jo ležala nad zasneženimi polji, napovedujoč sončno in mrzlo jutro. Galja in »grof« sta letela po zmrznjeni sneženi skorji in naglo puščala zn seboj kilometre poti. »Grof«, ki jo Sel naprej, se je tu pa: tam ozrl po dekletu, ki mu je sledila, in jo vprašal, če je utrujena.
V	treh urah sta prispela do mesta. Velikansko sonce se je polagoma dvigalo izza obzornega roba in oblivalo polja s prečudno, fantastično barvo. Tu in tam soi mlade hoste vztrajale v temi, kakor da se pojemajoča, noč noče odtrgati cd njih. »Grof« so je odločit, da se približa mestu s strani Zelene gore, Galja se je s tem strinjala, Tu sta se zadnjič ustavila in se odpočila.
— Pa se dvigniva, — jc rekel naposled »grof« in Sei naprej. Galja je šla za njim.
Kmalu sta bila pri Zeleni gori. Krasna, znana slika »z otroških let se je na široko razgrnila pred njim. Na lovi strani, stiskajoč se na vznožju gore, je mirno dremalo mestece. Na levov za snežno gladino jezera, so se razprostirala neskončna polja. Njihova površina se je iskrila v prvih sončnih žarkih. Ni bil še pravi dan, iz dimnikov pa sc je že kadilo in v tišini mrzlega jutra .«o leni stebri dima stati negibno, kakor da jih je nekdo naslikal na. sinjem nebesnem platnu.
»Grof« se je razgledal okrog sebe, kaker da bi bolel vsrkati vose ves ta prostor, vso to mirno pokrajinsko sliko. Potem je molče pogledal Galjo. Obema je hkrati prišlo na misel, kako sta prav na tem mestu in prav takega čudovitega zimskega jutra preživela pred Mi nekaj lepih ur. In vsa leta sta se vedno spominjala tistega jutra, zdaj pa je končno za vselej izginilo, kur je stalo med njima. To spoznanje ju je tako presunilo, da nista vzdržala in sta se zjokala. Bile so to dobrodejne, radostne solze, ki niso peklo v dušo in ki ju jih ni bilo sram. Miškin je pristopil h Galji, jo molče objel in poljubil kakor tisto jutro na tople, nežno ustnico. Potem ji je. poljubljal oči, ki so bilo mokre od sete, ter ji šepetal dosedaj neznane mu besede, kit jih je našel * podzavestno iznajdljivostjo otroka, ko je ta prvič izuaUf besedo »mama«.
OPOi^PtS
DONESEK K ZGODOVINI OBNOVE SLOVENSKEGA ŠOLSTVA NA PRIMORSKEM
I
V »Ljuctekem tedniku smo že pisali o samorastlosti obnovljene slovenske šole na Primorskem in o razmerah, v katerih ee je tedaj razvijalo naše šolstvo. Omenili smo tedaj, da sta tako SNOS, kakor ,tudi PNOO skrbela, da se jo samoniklost slovenske šole spopolnjevala z organizacijo in strokovnim vodstvom. V ta namen, so bili pri okrožnih NOO osnovani prosvetni odseki in imenovani okrožni šolski nadzorniki. Vsak okrožni prosvetni odsek je imel svoj center. Ta je bil precej gibljiv in njegov sedež je bil odvisen od vsakokratnega vojaškega položaja. Se najbolj stalen je bil Prosvetni odsek Severnoprimorskega okrožja, ki mu ni bilo treba preveč »hajkati«. V prav težkem položaju je bil prosvetni odsek ZapadnopHmorskega okrožja, ki je nekaj časa imel svoj center celo v Beneški Sloveniji in Prosvetni odsek južnoprimorskega okrožja, ki je bilo najgosteje posejano s sovražnimi postojankami in je tudi teren sam v Južnopri-morskem okrožju najbolj neugoden za premikanje.
OPO preko P 13. Tak je bil naslov Prosvetnega odseka- Srednjeprimorskega okrožja. Le redki vedo, kje je bil položaj kurirske postaje P 13, preko katere je la odsek dobival in odpošiljal vso pošto. Položaj Prosvetnega odseka je bil najdalje v vipavskih Brjih, kjer je bil pod streho gostoljubne Vidmarjeve hiše. Pri Picho-vih, tako pravijo pri hiši, bi znali marsikaj povedati o početkih partizanstva na Primorskem. Pichova mama je nasitila kaj partizanov, k njej so se zatekali tudi Gapovci; pri njih je bila javka za kurirje in včasih tudi vsaj del štaba kake bri-, gade. Nekaj časa si je moral tesno sobico deliti prosvetni odsek z obveščevalnim centrom Bazoviške brigade; tovariško so si razdelili pol mize prosvetni odsek, pol mize obveščevalni častnik. Vsak večer so romale listine, pisalni stroj In drago v varen bunker; zjutraj pa je bilo treba najprej počakati poročil o eventualnem nočnem vpadu ali bližanju okupatorja, preden so bunker odpili in je bilo mogoče pričeti Z uradovanjem Ob sovražnih' vpadih v vas pa so se morali vsi aktivisti (Brje so bila nekaka, metropola, kjer je bil sedež več uradov) umakniti iz vasi. Ce SO' poročila napovedovala vpatl samo z ene strani, je bil umik v nasprotno smer m£-goč; če pa je bil napad izvršen od več strani, je nudila zavetje navpična kraška jama na hribu pod Sv. Martinom. Po lestvah, postavljenih v jamo, si zlezel v brezno in so stisnil na policah, ki so bile zgrajene v nadstropja. Vhod v jamo so maskirali z brinovim grmom. Tam si preždel v strogi tišini marsikateri dan in prezebel v polsnu marsikatero noč. Ko je prišlo poročilo, da je nevarnost minila, si zlezel iz jame, potegnil svoje ■otrplo ude in so zopet vselil v svoj ‘»urad«, kjer je še malo prej stolovala nemška komanda. In delo je zopet teklo dalje. Toda vpadi so bili vedno pogostejši, delo vodno pogosteje prekinjeno. Zato se je OPO preko P 13 preselil. Osebje prosvetnega odseka si je naprtilo nahrbtnike polne aktov poročil in seznamov; okrožni šolski nadzornik-si jo oprtal težki pisalni stroj in noč jih je pobrala. Cez poldrago ure pa je
na Vipavsko še četniška nadloga, je bilo delo in kretanje skoro onemogočeno. Arhiv je Polda ponoči zakopala pod Supo meter globoko, kajti raznesel se je že glas, da so četniki mojstri v iskanju bunkerjev. Prosvetni odsek pa se je z najpotrebnejšimi listinami preselil na Kras in našel gostoljubno streho in varen bunker v Pre-serjih pri Svetem. Bližali so se z naglimi koraki odločilni dnevi osvobojenja. Vsi odseki narodno-osvoboclilnih odborov so se pripravljali resno na svobodo in popoln prevzem oblasti. Tudi prosvetni odsek ni hotel zaostajati. Niti nevarnosti zadnjih okupatorjevih sunkov na Kras niso mogli ovirati dela, ki so ga člani odseka vršili v veselem pričakovanju dokončnega zru-šenja naci-fašističnega tiranstva. Ko so se končno 1. maja 1945 preselili prosvetni odseki Severno-, Zahodno- in Srednjeprimorskega okrožja v Gorico in sc. spojili v novi prosvetni odsek Goriškega okrožja, je delo v novih razmerah steklo brez ovir in Zastoja: tudi prosvetni činitelji našo ljudske oblasti so dokazali, da je izgradnja ljudske oblasti uspela v najtežjih prilikah in s tem pokazala svojo življenjsko silo.
D. P.
Vof£a Voféa..
Jugoslovansko pevsko društvo „KOLO*
Jugoslovansko pevsko drnšlvo „Kolo“ iz Šibenika, ki se nahaja na turneji po Češkoslovaški Republiki, je obiskalo tudi
pevcev je v prvi tretjini nudil primere stare in novejše zborne literature, stilizacije narodnih tem (Satner, Bajič), dve Mokranjlevi narodni pesmi m zelo zanimivo Vilharjevo balado. Drugi del koncerta je bil izpolnjen s partizanskimi
omew
v Kreftovi predelavi,
mesto	težke industrije Plzenj, kjer je pri-	pesmimi, katerih skladatelji so v	sodobno
'/f,	lJrtuno uspel koncert. Znam pu-	jugoslovansko vokalno glasbo	prinesli
;	nnJniiaVnii delav,ec J°sef Barlovsky	popolnoma nov ton, ki je odrejen ne sa-
v Plzen!s^em dnevniku „Novd	mo po karakterističnemu tekstu,	lenivec
- ^ *	•' -L tufjj .po mvi koncepciji skladbe resnično
- /noderno. izvajltn,.......
doba“ sledeč članek:
‘ Niti ne leto dni pò koncertu malih pio- HnMerno. ’Tzvafàhju programa je dvakrat ‘	'	......... prepolna dvorana burno aplavdirala. Či-
stost intonacije, plastika izraza, krasni glasovi solistov, bogat zvok celote in resnično moderen program je napravilo intimno razpoloženje večeru, kakršnih je bilo malo. To je bil večer poln resnične umetnosti, ki vedno zmaguje. Zmaguje, ker je zrasla iz trpljenja, ki je posvečeno. s krvjo in tolikimi žrtvami.
V Pragi se bo snemal poljski film
Poljsko državno filmsko društvo »Film polSki« ho začelo v najkrajšem času snemati film »Obmejna ulica«, v katerem bodo imeli glavno vlogo otroci. Ker bo pa poljski filmski ateljeji v Varšavi uničeni in ker začasni ateljeji v Lodžu ne zadovo-l.jujejo, se vodijo pogajanja s češkoslovaškim filmskim društvom, da bi bil poljski film posnet v P1'»»'- Pogajanja so bila
uspešno končana in v teh dneh bo odpotovala iz Varšave v Prago skupina poljskih umetnikov in filmskih delavcev, kjer bo snemala prvi poljski film v praških ateljejih na Barandovu.
nirjev iz Splita, je mesto Plzenj doživelo obisk znanega pevskega društva „K.o-lo“ iz Šibenika. Na Češkoslovaško so prišli direktno iz Albanije, kjer so absol--virali 11 uspelih koncertov. Mih in bratsko pozdravljeni dalmatinski gostje so nastopili polnoštevilno, vsega 80 članov mešanega zbora. Napolnili so oder s svojimi pestrimi barvami narodnih noš, vso, prenapolnjeno dvorano z lepoto, čarom, močjo in navdušeno elastičnostjo svojega imel niškega nastopa Odlika „Kola11 je predvsem krasno moduliran glas, h je uravnovešen v vseh sektorjih, „Kolo"’ je zbor široke osnove zvokov, vesele višine sopranov, polnega tona altov, jasnih tenorjev in globokih basov. Dirigent „KOLA", absolvent tržaškega, konservatorija in sam skladatelj, vodi svoj zbor z lahkoto modernega dirigenta, vsako točko svojega programa modelira umetniško. „Kolo" ima resnično izbornega pevovodjo. Danilo Danev ima odličen in tehnično zrel zbor, sinteza obeh teh komponent je umetniški izraz velike-Program jugoslovanskih
V SOVJETSKI ZVEZI
OPO snJihal v čilvnovo poboPfe in ibmM «*	*"»«*•	......... JmJ*
nov položaj na Tabra nad Črničami. Pri “	‘.....
Škampičevih so imeli v kovačnici imeniten bunker, ki je bil odlično maskiran; tudi spalo se je imenitno v njem. Pisarno pa si je postavil prosvetni odsek na obširnem ognjišču Košutove domačije.
Skupaj s člani komisije za ugotovitev voj?-tu h zločinov, ki je imela svoj sedež tudi na Tabora, so prosvetarji prenočevali največkrat v zapuščenem mlinu v grapi pod Čavnom. Tu je odsek božičeval, silvestrovat, toda tudi sem gori so pričeli prihajati okupatorjevi hlapci. Niti dober mesec ni bil center OPO na Taboru, pa jo prišel nasvet: selite se! Kam sedaj? Nazaj v dolino, čez cesto in ker so Brje vendar-le Preveč razvpite, pa nazaj v Svino, sai gostoljubnih, naši borbi predanih ljudi je bilo povsod dovolj. In oni, ki so svetovali selHov sp imeli prav dober nos: nekaj dni pò odhodu OPO so postavili Nemci fivojo postojanko na taboru. Na Svinerà je sprejela prosvetni odsek pod. streho zavedna* tovarišica Polda. Toda tudi tu ni bilo miru. Obiski- okupatorja so bili vse Pogostejši. Junaška Polda je energično odbila vprašanje belogardistov, kje ima spravljene partizane, četudi je medtem v bunkerju pod stopnicami bil ves prosvetni odsek s celim arhivom. Ko je prišla končno
Slovenski knjižni zavod je zaključil prvo serijo svoje „Knjižnice Slovenskega gledališča** z izdajo tragedije v petih dejanjih „Tugomer**, ki jo je zasnoval Josip Jurčič, predelal Fran Levstik, sedaj pa ji je dal dokončno obliko dramatik in dramaturg naše Drame dr. Bratko Kreft. Tako je tragedija, katere snovi je nedavna vojna Nemcev zoper Slovane dala novo aktualnost, dobila tisto odrsko preobliko in tragedijsko dognanost, ki ji bo zagotovila trajno mesto v slovenski dramatski literaturi. „Tugomer** bo poslej še pripravnejši za odrsko uprizoritev. Nje režija je olajšana s pregledno dramaturško razčlembo, ki jo je dal v uvodu tej izdaji dr. France Koblar posebej še z izčrpnimi režijskimi opombami B. Krefta ob koncu knjige. Tudi scenični osnutki in primeri kostumov dajejo knjigi praktično uporabnost. „Tugomer** v sedanji obliki pa je hkrati knjiga, ki bi morala zanimati slehernega prijatelja slovenske dramatike. Zato jo posebej priporočamo kot čtive vsem, tudi amaterskim igralcem, srednješolski mladini in tistim, ki hočejo uživati ne le mikavno vsebino prve slovenske tragedie, marveč tudi Levstikov svojski jezik, ki je dobil v B. Kreftu zvestega posnemovalca, občutljivega za izrazno lepoto te arhaizirane besede prav tako kakor za dramatski učinek odrskega doga-
V deželah, kjer kapitalizem svobodno gospodari, si ne moremo misliti trgovino brez reklame Plakati, slike in napisi po zidovih, veliko svetlobne reklame po glavnih ulicah skušajo pritegniti s kričečo vsi-- Ijivosflo mimo hitečega državljana. Blago prav gotovo ni tako sijajno in edinstveno, kakor trdo te reklame. Stanejo pa to reklame lepe denarje, kijih plača nič hudega sluteči kupec, ker je blago zate toliko dražje.
Vse drugače je v Sovjetski zvezi. Francoski časnikar F.ffel piše iz Moskve v listu »France soir«, da v Sovjetski zvezi ni prav za prav -nobenih pravih reklam. Vse tovarne so državna last in nimajo v*oka, da bi si konkurirale. V celi Moskvi je videl Rffel le dve reklami: ena je predstavljala sladkosnednega medveda, ki svetuje Moskovčanom, naj si privoščijo
sladoleda; na drugi je bančni uradnik vabil ljudi, naj vlagajo denar v njegovi hranilnici.
Tudi tedniki in mesečniki ne priobčujejo celih strani reklam kakor v kapitalističnih deželah. Le redko najdemo v kaki reviji na predzadnji strani preprosto fotomontažo, ki naznanja, da so začeli izdelovat; novo tkanino ali kaj drugega. Sovjetom se zde reklame v zapadnih časopisih brezsmiselne ali pa vsaj pretiran luksu«.
Izložbe, ki jih ni mnogo, se prav nič ne trudijo, da bi tekmovale med seboj glede pi ivlacnosti. Najznačilnejše sc izložbe velikih trgovin z jestvinami, imenovane »Gastronom«. Te so polne šunk, hutilk, kruhkov, škatelj kavijarja, ogromnih kolačev, rib.. Ce pa pogledamo ml blizu, vidimo, da je vse izvrstno napravljeno iz kartona in rahlo pokrito s prahom.
To pa ni nobena prevara. Vstopimo v trgovino. V notranjosti je vse čedno in popolnoma čisto. Prodajalke v belih bluzah vam lahko postrežejo v resnici z vsem, kar ste videli v izložbi iz kartona. Pa še mnogo več si lahko kupite. Petdeset vrst kruha: bel, polbel, črn, štručke, hlebčke, francoski kruh, leningrajski kruh... Petdeset vrst kolačev: mandeljeve, češnjeve, smetanove, vse izvrstni izdelki moskovske slaščičarske šole. Sto različnih vret cigar, cigaret ali »papiros«. Sto različnih vrst vin, od katerih žlahtna, krimska vina porto prekašajo celo mnoga znana francoska vina. Pozabiti ne smemo tudi sloveče »vodko«.
Glede udobja in elegance je Moskva mogočo še na slopnji kolektivnega luksusa. Bizava m obema, sta doslej mogli povečati lo prijetnost in udobjo najbolj obiskanih javnih' prostorov: podzemeljske železnice. parkov, velikih trgovin.
To pa še ne pomeni, da se Sovjetska zveza ne bi zanimala za privatno ali pol-Platno udobjo. Toda vsaka stvar ob bvo-jem času! Mnogi znaki kažejo že na to, kakšen bo sijaj in čar Moskve v petih do desetih letih.
LJUDSKI ZDRAVNIK
NEKAJ O HORMONIH
V. prejšnji številki smo se spoznali z golšno žlezo, žlezo s tako imenovanim notranjim izločevanjem. Marsikateri čitatelj se je spomnil na kakega znanca s pretirano debelim vratom; pri nas ni redka stvar srečati takega človeka, so pa nekateri kraji, kakor na primer v švicarskih Alpah, kjer ima večina prebivalcev zelo povečano golšo, posebno mlade ženske; vzrok te golšne spremembe je nedvomno voda, v kateri je premalo joda. Če spremlja to prekomerno povečanje golšne žleze, povečano izločevanje hormona, tedaj govorimo o bolezni »Bazedow«, po imenu zdravnika, ki jo je prvi opisal. Lahko pa ostane izločevanje hormona tudi normalno razen estetične neprijetnosti ali Otežkočeno dihanje zaradi prevelikega pritiska na sapnik.
Človek pa, ki boluje na bolezni Basedow, je navadno zelo živčno razburljiv, ima zelo velike, izbočene, bleščeče oči, srce mu hitreje bije kot normalno in roke so mu tresejo. Kako zdravimo to belezen? Najlepše rezultate imamo z operacijo ali z obsevanjem z rontgenovimi žarki.
Niti petdeset let ni preteklo, odkar žanje kirurgija uspehe pri Basedovvi bolezni, toda operacija je bila v začetku zelò nevarna, kajti zdravniki niso poznali cb-golšne žleze, ki se nahaja na zadnji ob-golšni ploskvi, v obliki rurriehkastorjavega fižola. ; Dogajalo se je namreč, da je kirurg poleg žleze golše izrezal tudi obgolšne žleze (paratircide). Bolniki so kmalu po operaciji dobili posebne napade: zvijali so jih krči v mišicah na rokah in nogah in večinoma' so umirali po nekaj dneh, ker so krči prešli tudi na dihalno mišičevje. Tako stanje imenujemo tetanija. Zakaj nastane? Vzrok je nered v telesnih sokovih, v katerih prične prevladovati natrij nad kalcijem, kajti obgolšna telesca, in si-čer hormoni, ki jih ta izločujejo, uravnavajo. prcosnovo kalcija v telesu.
iduwMska yiòwtJkóvcJUtUa
........ . ■i..!.-  i ■ ■	i—... .....—...i.... u
. Včasih sc zgodi, da se človeku začne kolcati (hlipati). Če se mu kolca samo nekaj Sainut, se prijatelji z njim malo ponorču-Jejo, pravijo, da je to hlipanje nedvomljlv znak, da na njega misli ljubica, oziroma fant. Ko pa se zgodi kakor tov. Z. B. iz Trsta, postiine stvar resna. On mi piše, da ga neprijetno hlipanje draži že cele tri tedne; tu pa tam miruje, potem pa se zopet prikaže, posebno po kajenju.
Kaj povzroča kolcanje? V možganih imamo poseben center za kolcanje^ in to se pojavi, ko je ta center razdražen. Ta
Kostanj...
UiliiiiiiliifllilHIIIHfllliilltilltllllllNIftiitHtll
Od oktobra pa do konca februarja ima mo kostanj na trgu. Kostanj je zelo hranilen in vsebuje predvsem veliko kalcija in škroba. Kalcij je potreben za gradbo kosti in zobovja, zato je tako važen v otroški prehrani. Otroci kostanj tudi zelo radi jedo. Zdaj je kostanj posebno slasten, ker je njegov čas in je vsled tega tudi poceni; lahko nas reši marsikatere skrbi ža večerjo. Po kostanju postrežemo še s kavo ali čajem in koščkom kruha, pa smo odpravljeni.
Kuhan' kostanj. Debel kostanj kuhamo približno eno uro; ko je kuhan, ga odcedimo in stresemo v skledo. Če pa želimo postreči z olupljenim, tedaj ga surovega olupimo in skuhamo.
Pečen kostanj. Kostanj narežemo in. piažimo v kozici kakor kavo. Treba ga je pogosto premešati ali obrniti.
Kostanj kot kompot. Olupljen kostanj zavremo, odcedimo vodo, zalijemo' s hladno in kuhamo do mehkega. Kuhanega odcedimo, polijemo z mrzlo vodo in mu olupimo še rjavo kožico. V kozico damo košček sladkorja, malo vode, oranžnega soka ali vanilije, dodamo kostanj in še enkrat prevremo. Kostanj zložimo v skledo in ga polijemo s sokom. Serviramo mrzlo, kot kompot. Slaščica za otroke!
center lahko razdražijo težke infekcije, kakor tifus, malarija, kolera itd., ali pa razna zastrupljanja, kakor na pr. z nikotinom, svincem, pa tudi razne želodčne bolezni in akutno vnetje trebušne mrene. Kakor je razvidno,.je mnogo vzrokov kolcanja in-ako ga hočemo odpraviti, moramo najprej odpraviti vzrok, Kot terapijo bomc bolniku predpisali ali zelo gorke ali pa zelo mrzle obkladke na želodec, pije naj z malimi požirki zelo mrzlo vodo in po vsakem požirku naj globoko diha. V hujših slučajih bomo uporabili energično akcijo merfija ali tropina.
V tvojem slučaju, tovariš, pa mislim, da bo najbolj«, če se odpoveš, vsaj za nekaj časa, kajenju.
Dr. Slavko Štrukelj:
Domača vzgoja šolskega otroka
„Čemu pa te pošiljamo v šolo/11, vpije mati na Janezka. „Za nobeno rabo nisi!“, kriči oče na Majdo. „Izguba časa!'1, zmerja učitelj vsevprek, „pojdite krave past, ne pa študirat!" In Janezki in Majde, se plašno umikajo hudim staršem ter žalostno in osramočeno povešajo glave pred jeznimi učitelji. Komaj čakajo, da zazvoni, da se zapodijo na ulico, nešteto ovinkov obredejo, da pridejo čim pozneje domov. Toplo in prijetno jim je le v družbi tovarišev, kjer so si vsi enaki, kjer ni preziranja in ostrih očitkov. Tako jih cesta odtuji domu in šoli. Kdo je tema kriv?
Veliko staršev je, ki mislijo, da so storili v polni meri svojo dolžnost, če so
Topla blazinica
za ohlapen plašč
Ohlapni plašči, ki se ne prilegajo životu, niso posebno tepli. Ker pa je ohlapen plašč za marsikatero postavo bolj primeren kakor prilegajoč se, ali pa se brez pravega vzroka bolje počutimo v takem plašču, sl do toplote lahko pomagamo s tanko vati-rano blazinico, ki jo prišijemo ob vratu in ramenih vrhu podloge na hrbet. Taka blazinica se tesno oprijemlje hrbta, ker je okrog pašu zavezana s traki. Za tako blazinico .potrebujemo blago, ki je enako
r~r~T~m
m
trn
blagu podloge. Med spodnjo in zgornje blago položimo nekaj plasti vatelina, vate ali toplo flanclo, kar imamo pač pri rokah in prešijemo po dolgem in počez, kakor vidite na sliki. Če je podloga svilena in vatelm mehak, tedaj se od šivov naredijo v blazinici kupčki, ki so pravi okrasek notranji strani plašča. Če delamo nov plašč, tedaj prišijemo tudi v rokavih podlogo na vatelin, vsaj dokler se vidi, če plašč slečemo.
Pri tako pripravljenem plašču se nam ni treba bati, da nas bo mrazilo po hrbtu, Take blazinice so kaj primerne za deklice, ki morajo večkrat v mrazu in burji daleč v šolo. če je plašček bolj veliko mere, prenese tako blazinico tudi, če ni o-hlapno ukrojen. Pri ohlapnem plašču se namreč blazinica čisto nič ne pozna in plašč zaradi tega lepo pada.
Če Pa imamo samo lahek plašč, ki ga moramo nositi tudi v zimskem času, tedaj sl naredimo kar telovnik in ga tudi prišijemo na plašč. Ni mogoče dovolj povedati, kake prijetne so take blazinice v plaščih. Ko nastopi toplejše vreme, pn jih zopet odstranimo in spravimo za prihodnjo zimo.
Doma narejene copate
Iz debele volne ali močne pavole spletemo kratke nogavico, da se nam v členku lepo opri jemljejo. Za vzorec imame lahko vsake doma narejeno nogavice, posebno take, ki -jih nosimo vrhu tankih nogavic v zimskem času ali v športnih čevljih. Kako se pletejo nogavjee, gotovo že vsaka zna. V narejene nogavice vtakne-mq oblečen vložek, ki ga kupimo, ali iz lepenke ali linoleja same naredimo. Na prstih, ob peti in spodaj pn podplatu pa nogavice obšijemo s tankim usnjem ali čim drugim. To delo nam seveda najbolje napravi čevljar. Tisti, ki take copate nosijo. trdijo, da; niso bili prej nikoli tako prijetno obuti doma. Copato so prošlome, tople in mehke, če pa jili okrasimo e kakim vbodom žive barve, bodo tudi na lepoti precej pridobile. Take papuče nas spominjajo na bosanske papuče. Če pat ninlhmo ne volne ne pavole, tedaj si jih lahko naredimo iz zrezanih nogavic. V tem primem moramo rezati zelo ozke trakove
in potem lahko pletemo alj kvačkamo. Take copate so potem kakor mali škornji.
Kako perem
Zadnji vodi, v kateri operemo tople stvari, primešamo žlico olivnega olja, ki napravi volno in flanelo zelo mehko in šc bolj toplo
Črna svila so najlepše opere, če jo vtaknemo v precejeno vodo, v. kateri smo kuhali krompir, ki pa ne sme biti razkuhan.
Ščepec galuna (kamen), ki ga dodamo vodi. v, kateri peremo modre ali zelene stvari, bo preprečil, da blago ne bo puščalo barve.
Potne madeže iz svi e ali drugih tkanin odpravimo z limono. Madežasti del obleke trdo nategnemo čez skodelico vrele vod«, na blago pa stiskamo limono in nalahko drgnemo, dokler madež no izgine. Nato blago vtaknemo v čisto vodo, iztisnemo vodo iz tkanine v frotirni brisači in zlikamo.
Kavine madeže drgnemo z glicerinom in jih nato speremo v mlačni vodi.
Trdo paslo za čevlje napravimo zopet mehko, če kanemo vanjo nekaj kapljic tei Dentina.
Če okna niso preveč zamazana, iili najhitreje in z majhnim trudom umijemo s časopisnim papirjem in špiritom. .Šipe najprej dobro zbrišemo s napiriem. potem s špiritom, nazadnje Tia jih .zlikamo s pa-piriem ali krpo.
Lepe in zdrave zobe obranimo, ako uživamo mnogo sadja, posebno Jabolka. Jabolčni sok izmiva z zob školliive snovi, ki ostajajo v ustih od hrane. Uživanie trdih jabolk odstranimo zobni kamen. Ako poje mo zvečer, preden gremo k počitku, ja-bo’ko. nimamo zmtraj v ustih neprijetnega okusa in slabega duha;. Poleg tega pa pospešuieio jabolka prebavo. ,
Nekaj o kruhu
Klub mora biti popolnoma hladen, preden ga spravimo. Hranimo ga na čistem in zračnem prostoru, zavitega v čist prtiček.
Krušni topli hlebčki
Potrebujemo; 3 dkg kvasa. 2 čajni žlički sladkorja, četrt lil ra mlačnega mleka ali vode. 1 kg bele moke, 10 dkg sladkorja, ‘razne dišave, 2 /.lički soli, 10 dkg maščobe, osminko kg rozin ali kako drugo suho saTlje.
Priprava: Kvas in sladkor dobro umešamo, dodamo mleko ali vodo, žlico moke, zmešamo in damo vzhajati na toplo. Nato zmešamo moko, sladkor, dišave, sol ter maščobo, nakar dodamo še suho sadje. Ko je kvas narastel, napravimo v gmoto vdolbino. vlijemo vanjo kvas ter napravimo mehko testo. Po potrebi dolijemo še mleka, Testo postavimo na toplo, da nam naraste do dvakratne količine. Iz tega testa napravimo 12 štrukoljčkov. z majhnim nožem pa naredimo na vsakem štrukeljčku križek in počakamo, da spot vzhaja. Pečemo jih v vroči pečici približno 15 minut, dokler niso lepo rjavi.
Pri iiripmvi hrane pazi, da vsebuje Stiri važne snovi, ki so potrebne človeškemu organizmu. Te so; tolSCa, beljakovine, škrob in vitamini. Mnogo tolšče vsebuje; Mast, maslo, olje, slanina, loj, mandlji, orehi ih drugo, beljakovine:	meso, jajca, mleko,
kruli, sir, fižol, ie6a, grah.
Škroba pa ima največ; bela móka, niž, krompir. Vitaminav: zelena solata, zelonfh-ya in sadje, paradižnik in paprika, citrone, oranže in potobno. Solato hi sadje bi mota«
liniživatt vsak dalji V .
vpisali, otroka v šolo, mu kupili torbico in potrebna učila ter ga dnevno priganjajo k učenju. Vse drugo naj stori učitelj. In veliko učiteljev je, ki so prepričani, da je njihova naloga le, da razložijo učencem predpisano snov in napišejo ocene v spričevala. Vse ostalo naj opravi dom. Oboji pa pri tem pozabljajo, da išče mlada olroška duša vzorov vprav pri odraslih, najčešče pri njih samih ter da zahteva življenje (udi od otroka še marsikaj drugega kot suhoparno poznavanje uče'nosti iz knjig.
Od otroka zahtevamo, da je vljuden, uslužen, reden, marljiv, včasih celo nadarjen. Zase pa mislimo, da smemo biti z njim surovi, malomarni, živčni, čestokrat tudi krivični. Ker imamo pač svoje skrbi in težave in ker pozabljamo na poglavitno dejstvo: da je otrok tudi že bitje s svojim zaključenim. svetom, čeprav je še nedorasel, ker ne pomislimo, da ni prev nikdkega upravičenega vzroka, da bi mu kradli spoštovanje in obzir, ki ga imamo do odraslih Hudi.
Kako naj ho vljuden do tovariša otrok, ki je doma navajen le kričanja in psovk, na katerega se v šoli neprestano zadirajo učitelji? Skratka, otrok je verna slika okoliša in vzdušja, v katerem dorašča, torej nas vseh, staršev in učiteljev. Namesto neštetih pridig, ki ga utrujajo, — več dobrih zgledov!
■ čut za red, snago in dostojnost, ki so poleg pridnosti glavne odlike dobrega učenca, mora prinesti otrok od doma. Šola more na splošno graditi le na temelju, ki ga prinese otrok od staršev.
Od časa do časa se vrše roditeljski sestanki, ki. naj l>: skl beh, za čim tesnejše sodelovanje, - iole. in doma. Na žalost pa starše, v večini slučajev ne zanima pravo stanje, otrokovega znanja, ' marveč le suhe številke; tudi učitelj se često ne poglobi v povode in vzroke učenčevega neuspeha ali slabega vedenja.
■* „Len je!", se cesto pritožuje učitelj. Morda je bil Janezek priden otrok, pa smo mu sami ubili voljo do dela. Morda nam je hotel „pomagati", že ko je bil še majhen, pa smo ga vedno spodili proč, češ, to ni zate. Nepopravljiva napaka je, ne. upoštevali otrokove volje do dela, ki ga veseli. Saj bi mogli pri tem mimogrede. spoznati tudi njegove zmožnosti! Ko-lifto nesreč in neuspehov v življenju, vprav zaradi tega, ker ne poznajo ne starši, ne učitelji prave otrokove narave in njegove sposobnosti.
Marsikatera mah, ki sili otroka ves dan h knjigi, naj se zaveda, da otrok ni stroj, ki bi mogel nenehoma delati! Bolj kot vsi drugi potrebuje odmora, oddiha in razvedrila. Toda skrbeh mora za to, da bo čas, ko se otrok uči, res posvečen učenju. Naj bo mir v hiši, da mu ne. bo treba tiščati ušes, ker bo v njegovo učenje udarjalo klepetanje sosede ali kričanje drugih otrok. Spoštuj njegovo delo kot delo odraslega. Ne moti ga neprestano s pošiljanjem zdaj po to, zdaj po ono.
„Lažnjiv jel" pravi oče in ugotoviš tudi sama. Če nočeš, da bo otrok lagal, pazi že od rane mladosli na svoje besede. Ne daj, da zgubi vero in zaupanje vanje.
Zakaj ga včasih ne bi razu meh v njegovih težnjah in tegoba h? Zakaj bi U moral lagati, da ni napravil naloge, ker. ga je bolel zob, ko je morda le ni mogel, ker je imel svoj „slab dan", kot ga imaš čestokrat tudi ti. In končno, >Jf slresàjmo svoje nejevolje in nerazpoloze-•nja na otroka! Če hočemo, kar gotovo hočemo, zdravo, pošteno, delovno, značajno mladino, ji dajajmo zato primerne zglede s svojim lastnim življenjem-Pomagajmo ji iz svojih najboljših tnoci vedno in jmsod na pot k ustvarjanju novega človeka. Takšnega, kakršnega žele vsi pravi starši, vsi pravi» ljudje,, vsi nravstveno zdravi narodi tega človeka, plemenitih misli in čustev, clovejj ka velikih dejanj, ki bo resnično Ituon svojeg bli&ii&Q kot samgA sebe!
ft
START “PONZIANE”
V JUGOSLOVANSKI LIGI
»Ljubitelji Ponitene« igrajo v jugoslovanskem državnem nogometnem prvenstvu
Pred tednom dni je bila skupščina nogometnega društva »Ponzianc«, na kateri so sklenili, da bodo ustanovili še društvo z imenom »Ljubitelji Ponzianc«, ki bo sodelovalo v jugoslovanskem nogometnem prvenstvu. Istočasno pa so sc tudi sporazumeli, da bo »Ponziana* sodelovala v italijanskem C prvenstvu. Odbor bo ostal za obe društvi isti, kakor tudi člani.
Moštvo »Ljubiteljev Ponzianc« je 30. oktobra zjutraj odpotovalo v Jugoslavijo s sledečimi igralci: Parola, Corhatto I. in IL, Gianini, Stivo!!, Donda, Pugliese, Bcn-venutti, Malutaj Velassi, Esca, Tomma-sini in Ronconi. Prvo tekmo je tržaška enajsterica igrala v Zagrebu proti »Lokomotivi«. V borbi z enim najboljših zagrebških moštev ji je uspelo s tehnično izborno in borbeno igro doseči neodločen rezultat 3 : 2. Gola sta zabila BcnVcnutti v prvem polčasu »n Tomasi»! v drugem.
S to tekmo so si Tržačani priborili prvo
točko. Drugo tekmo pa so morali igrati Rezultati italijanskega nogomet-
že čez dva dni v Beogradu proti »Rdeči zvezdi«. Utrujeni od dolge vožnje in petkove. tekme so izgubili z visokim rezultatom 5 : 0. Vendar ie pa rezultat previsok, kajti tržaški »muli« so tudi v tej tekmi, kljub utrujenosti in težkemu, blatnemu terenu dokazali, da znajo igrati prvorazreden nogomet. V drugem polčasu so bili celo v rahli premoči, vendar to premoč niso znali izraziti v golili, Vsekakor ie cnajstorica ?>Liubiteljcv Pouzia-«c« častno zastopala tržaški nogomet in ^memo pričakovati, da bo zasedla v tekmovanju dobro mesto. V nedeljo igrajo Tržačani v Ljubljani proti »Pobedi«.
Ostali rezultati jugoslovanskega prvenstva so tile: Kvarner — Partizan 0 : 3;
• Dinamo — Metalac 3:1; Hajduk —. Železničar (S) 3 : 0; Železničar ^N) — Spartak 2:1; Lokomotiva — Pobeda 2 : 0.
Tabela jugoslovanske lige
Partizan iBeograd) Hajduk (Sptil)
Rdeča zvezda (Beograd) Dinamo (Zagreb) Lokomotiva. (Zagreb) Spartak (Subotica) Metalac (Beograd) Železničar (Niš)
Pobeda
Budučnost (Titov gr;jU) Kvarner (Reka)
Nafta (Dolnja Lendava) Železničar (Sarajevo) Ljubitelji Ponzianc .

7
7
H .
9
7
7
H
5
b
b
7
2
0
1 0 1
2 4) 1
,3
I
l
1
O
0
1
o
0 2 2 4 3 Z'
■ 5
3
4
5
6
1
24
18
24
18
15
14
12
.A,-
7
5
5
f)
2
4
1
9
11
14
13
12
18;1
•13
13
13
19
22
7
14
13
12
9
8
.8
7
, 7 _
! 5 •
3
3
2
2
1
nega prvenstva
Livorno—Lazio 1:1; Atalante—Milan 1:2; Venezia—Fiorentina 3:0; Iter—Torino 1:3; Roma—Brescia 2:1; Napoli—Triestina 2:0; Sàmpdoria—Genova 3:0; Bologna—Modena 1:0; Alessandria—Vicenza 0:2; .inventus— Bari C:U.
Koiesanske dirke na Reki
V	nedeljo. 3. t. m. ie bila na Reki kolesarska krožna dirka po mestu, mi kateri so sodelovali najboljši kolesarski tekmo, vaici iz Trsta, Zagreba in Reke. Proga ic bila dolga 70 km ter so Jo morali dirkači prevoziti v 20 krogih. Od tekmovalcev
' ic zahtevala mnogo vzdržljivosti. Najboljše so sc odrezali# kljub smoli, ki jih ie spremljala, tržaški kolesarji. Med posamezniki je zmagal Kuret Karl, med moštvi pa tržaška sknpfna. Že v četrtem krogu sc je Kuret bliskovito odtrgal od ostalih in nato s kroga v krog povečava! naskok, tako da je privozil na cilj 7 minut pred ostalimi. Izredno smolo sta imela Tuki in Nadižar. ki sta morala odstopiti ter Colja, Udovič in Tomasi, ki so imeli defekte na kolesu ravno takrat, ko jc manjkalo le še nekaj krogov do konca/ — Rezultati: 1. Kuret Karl, Trst 2.51.35; 2. Pisma Aleksander, Reka 2.58.29;	3.
Tomažič Pino, Trst 2.58.57; 4. Cela Bruno, Reka; 5. Udovič Stojan. Trst; C. Colja Boris, Trst itd.
Pokrajinsko in okrožno nogometno prvenstvo
V	organizaciji Zveze društev za telesno vzgojo za Trst in Julijsko krajino se Arsita dve nogometni prvenstvi. Pokrajinsko prvenstvo, y katerem sodelujejo najboljša moštva Trsta m bližnje okolice. NajrauL mivejša tekma tc nedelje ie bila med Skednjem in Tržičem, ki se je po lepi In borbeni igri končala z zmago Skedeuj-ccv 4:3. Ostale tekme pokrajinskega prvenstva so dale sledeče rezultate; Krnim —Gorica 2:2; Rasa—Gradiška 4:3; Toynr-na strojev—Ajdovščina 2:0,
: .’tiii; \ i yl i'/ »

Sovjetska atletinja Nina Dumbadz e
Nekega dne so pripeljali v moskovsko bolnišnico -Sklifonovsk mlado -dekle. Zdrav-' »lik je ugotovil, da si je zlomila koleno. f Slučaj je bil precej, resen.'Pravili so, da . jj noga ne bo več tako sluzila kot poprej. To dekle jc bila Nina Dumbadze, že takrat zelo poznana svetovna prvakinja v skoku v daljino. Do takrat ie dosegla že lepe rezultate, in sicer jc skočila v daljino: ,2.59, troskok pa 7.59.
V tem kritičnem momentu svojega .športnega udejstvovanja je pokazala Nina .Dumbadze močno voljo in vztrajnost. Spoznala jc, da se zaradi svoje noge ne bo mogla nikoli več baViti s .skakanjem.'Ker pa ji je bil sport nad vse drag^ je sklenila; da se bo posvetita drugi panogi športa, pri kateri je noga ne . bo ovirala.
•Spomnila se jc, da je že kot dijakinja . »reduje šole dosegla., rusko prvenstvo v , metanju diska. Odločila se je, da sc zo-. pet posveti temu športu.
Začela jc citati4 knjige, v katerih šo znani športniki razlagali tehniko metanja diska. Njena pisalna miza jc bila prenapolnjena s knjigami o dinamiki in pa z. življenjepisi najslavnejših metalcev diska.
Po dolgem iti neutrudljivem učenju je
(fiešitve ugank
12 PREJŠNJE ŠTEVILKE
številčnica : Iran, vran, Anko, ilota, tonu, rana, ikra, nart; kvar; otok; — Ivan Trinko.
Premikatiiica: Trst, Kckii, Pu’j.
Besednica: vodnik, uprava, lui-tara, grmada — sodnik, oprava, čutara, armada: Soča.
L mesec^ 2. lonce, 3. mleko, 4. nožar, 5. kunec, 6. sliva, 7. rokav.
Zlogovnica: Kazan, gobec, mrena, požar, senik; afekt, vrana, Anica; kezel; lonec — fazan, n-bec, arena, nožar, cenik, efekt ; br«na, enica, vozel, konec; Fran ISO Bevk.
A
končno obvlnUnln tehniko metanja diska in se začela ri-ipravtiati na tekmovauin. Kmalu je dosegla že lepe uspehe. Meseca inarca leta 1937 je Nina vrgla disk 37.MI metrov daleč; že naslednji mesec pa •10.37 thetrov iti tako postala učiteljica. Svoj prvi rekord je dosegla že isto leto, in si. cer meseca soiitemlira, ko je vrgla disk 33.13 metrov daleč. V tekmi z dotedanjo prvakinjo Zojo Siničko je zmagala Nina, ■ ki je dosegla 44.51 metrov. Leta 1938 je na tekmah v Bakain ostala samo meter zn svetovnim prvakom, vrgla jc 47.33 m.
Končno Sc prišel trenutek, ki ga ic Nina .s tako nestrpnostjo pričakovala. Pred 80.000 gledalci ie dosegla 49,11 metrov in iako postala svetovna prvakinja.
Toda Nina tudi s teni še »1 hila zadovoljna.
Rekla je. *Ne bom prej odnehala, do. kler ne bom prekoračila 50 metrov.«
Od takrat ic Nina še večkrat izboljšala svoj rekord in dosezla , 49.88 metrov. To. da vse te zmage . niso zadovoljile Nino, ki jo še vodim želela prekoračili 50 metrov.
Sele letos meseca septembra so se uresničilo nične sanic. Na tekmah v Sar. pagorkn ua Norveškem je vrgla disk 50.50 metrov daleč.
Zc deset let je preteklo od takrat ko Se Nina Dumbadze ležala- z zlomljeno nogo v moskovski bolnišnici in vsa obu. pana mislila, da sc ne ho mogia nikoli več udejstvovati v športu. Z veliko vzlraj. nosijo jc končno dosegla svetovno prven. stvo.
Vztrajnost in marljivost sta dve vrlini, ki odlikujejo vso rusko mladino
jelena ^obilica
»Kje neki se je napil V Točno vem, da doma ni bilo niti (kapljice vina «
Petki n oče pa je Sel do JŽiganove hiSe in pripovedoval tam delavcem, da gori senik v Grudiki. Žigon je brž zaprege) voz in se z delavci odpeljal pogledat.
Po večerji nisem šel takoj spat. 8 Petkom in Koljušo smo sklenili, da bomo ostali budni in pazili, kaj bodo ukrenili naši očetje. Skril sem se torej na dvorišču in poslušal. Oče je prišel iz hiše in sedel na stopnice. Ko je v zvoniku odbilo polnoči, je stopil k sosed«. Petkovemu očetu.
»No, torej?«
»Vse sem uredil. Žigana sem poslal na Gnidko, a čevljar D j a tel je tako'pijan, da no more niti stati.«
»Doduško je prevzel, da stvar izpelje. Pravi pa, da ne more prav do Česnokovske bolnice. Dvajset vrst, to je zanj preveč,« je nomčal moj oče.
■ '	... . .	’ -, r
Rezultati okrožnega -iprvrnsiva ni m>; Skupina A; Col—Nabrežina 3:1, Pjsóuì- . Sv. Marko 2:2, Primorje P—Kraljič 3:2, Primorje D—Brelicr Sv. Ivan 0:0; Skupina 13; Skedenj II—Drelier Sv. Ivan II 4:0, Roiauese-—Ranber 4:1.
hisfri jugoslovanskega !m
Jugoslovanski zaslovel 1936. leta, ko ic jugoslovanska reprezentanca v tekmah za »Davisov« poka. orvič premagala češkoslovaško reprezentanco s 3:2 in francosko v Parizu tudi s 3:2. Takratni zmagi Jugoslavije sta glofioko odjeknili v svte«, kajti bala za najboljši v Evropi. Svet jc za. češkoslovaški in francoski tenis sta ve. čudeno prisluhnil nad državo, do takrat, v tenisu neznano. Imena Punčec, Pala-da. Mitič in KukuljCvič pa so postala strah in trepet inozemskim teniškim igralcem. Zaradi zmag, ki so jih izvoje. vali z loparjem v roki so jih pričeli imenovati ' jugoslovanski mušketirji.
Nezadržno so miši mušketirji zmagovali na tajili in domačih teniških igri-iićih. Najveći usiseli pa so dosegli 1939. leta, ko so v evropskem finalu za Davisov pokal, premagali v Zagrebu Nemčijo s 3:2 in se tako plasirali za pre-knocennski semifinale, ki so ga igrali z Avstralijo v Postomi v Ameriki. Izgubili so s 4:1. Edino točko jc prinesel Punčec, ki Je premagal enega najbolj-šili igralcev tenisa na svetu, Avstralca Bronviča. Daleč od svoje domovine in publike, pred deset in deset tisoči gledalcev, ki so na vse trlo vzpodbujali zkvMraiee, - so. po ■. budili . borbah ' morali položiti orožje, vendar pa sc v svolili srcih niso nikdar predali. Kovali so rc. vaii/o. Letos bi kmalu prišla! Morda pa . še bo? Ce ne za Punčeca, Mitiča, Palude in Knknlieviča, pa zn njih učenec.
lakoj po zadnji vojni so imena mušketirjev. ki so jih že vsi metali med staro šaro, ponovno zablestela in prekrižala račune marsikateri državi, ki je upala, da si bo priborila Davis»,, potmi. Ves svet pa ie zopet zastrmel nad uspehi naših mušketirjev. V letošnjem tekmovanju za Davisov' pokal so se srečali s Švedsko, ki v tenisu ne pomeni bog ve ko so premagali najnevarnejše (elilinee, s . ce, prvi dan so vodili z, 2:0, v nadalj-nih srečanjih pa. nesrečno izgubili z 2:3; morda, ker ni igral Punčec, ki ic bil bolan. Preden pa so se plasirali v finale, so inorali najprej premagati v Za. sreba Egipet, ki so ga odpravili s 5:0, nato češkoslovaško v Pragi s 3:2 m končna Emucijo v Parizu s 3:2.
Oglejmo si malo predvojno vrednost naših mušketirjev v svetu. Najboljši izmed njih je bil Punčec. Leta 1938. jc bil na lestvici najboljših teniških igralcev na svetu, ki so jo sestavili v Arne riki. na 10. mestu. 2c leto dni kasuaie pa ic bil četrti. Lestvica ie bili takale 1. Rie (DA), 2. Broavič (Avstralija) 3. Kvist (Avstr.), 4. Punčec (Jug ), ‘. Par-
ker (ZDA), C. Henkel (Nemčija), 7. Mac Neil (ZDA), 8. Kuk (ZDA), 9. Van lima (ZDA) in 10. Hunt (ZDA). Na Jrugj le-sivici, ki so jo sestavili Švicar]!, ic 'j*I tretji ua svetu. Izgledala je: 1. Hroit-vič (Avstr.), 2. Rie (ZDA). 3. Punčec (Jug.). Na	evropski	lestvic!	pa	jc bil
Punčec na prvem mestu. Ostali trije naši mušketirji so bili med prvimi naj. boljšimi v Evropi in	dvajsetimi na sve.
m.
Jugoslavija je od 1927 do 1946 odigrala za Davis kup 34 tekem, dobila' Hit ie 20, zgubila 14, razmerje v točkah le 89:73 v njeno korist.
Punčec, Palada, Mitič in KukuJjevič Se niso vrgli	puške v	koruzo.	Še	vedno
zastopajo čast jugoslovanskega tenisa in še marsikateri "'znani ’ teniški igralec bo moral pred	njihovim	zitnnicm in	borbe-
hosljo položiti orožic.
Zvedel sem še, da je v tamkajšnji bolnici mlad zdravnik, ki bo zdravil ranjenca. Da je ranjenec prišel sem pod tujim imenom in da se imenuje Mihajlo Sofromč Kostarev, doma pa tla je iz Cesnokovskega. Tekel sem poročat tovarišema, kar sem zvedel. No, Petka je tudi poslušal m je vedel vse.
Pod jesen nekoč, ko smo že hodili v šolo, mi je oče dejal:
»Veš, Egorjanko, ozdravili so onega...«
»Mihajla Sofroniča?«
Oče se jc začudil, odkod vem za njegovo ime. Poklicali so nas zopet vse tri in nas spraševali, kaj vemo.
»Vse vemo. Poslušali smo vaš pogovor« >e dejal Petka.	’
mitoSS..* w“k k,iž’<iMki! «* «•
»Mi? Pri nas je kot bi bilo pokopano.«
»A Senjki ste povedali?«
»No da! Senjka je naš zaveznik... Za vedno!«
konec

Piha v veselje In zabavo poštenim, In v žalost In jezo onim dragim
Osli o svojem glasilu
„Voce libera1' je objavila pismo fašističnega CLN-a gospodu Bowmanu, v katerem pravi, da so se tudi Slovenci radovali prihoda italijanskih čet 1. 1918.
V'
■ -

„Veš kaj, če tudi je tale cunja za nas osle, je pa le preoslovska !
Beseda o naši „Burji"
Ko sem bil majhen, sem mislil, da hudič leti najhitreje. Če Je kdo govoril o tristo hudičih, mi je bilo razumljivo, da tristo hudičev leti tristokrat hitreje kot en sam hudič. In ker si nisem mogel predstavljati kakšno silno hitrost ima en sam hudič, so bile moje predstave hitrosti triste hudičev takšne, da bi si že ob sami misli na tisto peklensko hitrost snel klobuk, če me moj oče no bi tako globoko žalil. Ni mi namreč hotel kupiti klobuka in dema so mi potiskali na glavo doma izdelano čepico z velikim cofom (kakšna ironija za moj mladi mozeg). Nehote sem jim to nepozernost vračal z majhnimi škandali: skregali so sc s sosedi, ker sem jim razbil šipe, zaradi provokacij n.ii-hovih otrok na račun mojega cofa in ki jih moji pametni starši niso hoteli plačati; pretepel sem neko punčko, ker je nosila pia\ tak cof kot jaz, kar je bilo za mojo moško čast nedopustno.
Sicer pa nisem hotel govoriti o tem, hotel sem le povedati, da se časi izpreminjajc in da se tudi mi izpreminjamo z njimi. To so končno pogruntali že stari Rimljani. vendar to teoretično in praktično velja še danes.
Tako sem tudi jaz dobil kmalu 'drugačne predstave o najhitrejšem letenju. Hočem reči, da sem jenjal misliti, da hudič leti najhitreje, ker v hudiča nisem več verjel. Krjavljeva zgodba, da je presekal hudiča na barki na dvoje me namreč ni prepričala, drugim pa zaradi še manjše verjetnosti že dolgo prej nisem več nasedal.
V hitrosti avtomobilov in letal praktično nisem veroval, ker nisem imel z njimi opraviti, doklct nisem tekel pred njimi. Vendar prave veljave ni imelo zame, ker sem računal, da se bo to nehalo in da je burja velike hitrejša in učinkovitejša. Burji so nisem mo gel nikoli zoperstaviti. GbJekel sem suknjo, suknjič, sviter, dvojo hlač. srajco, majco, dolge... •in še kaj, pa me je vseeno prepihalo. Tudi potem, ko sem si pri desetih prijateljih izposodil dernn in si izpopolnil svojo garderobo, ki sem jo stalno nosil na sohi, ni nič zaleglo. Še danes me nekateri preklinjajo zaradi že bradatih 'dolgov. Vendar ni samo to .povečalo ugleda burje v mojih'očeh.
Kljub temu. da som obsoluten 'gospodar svojih nog, nisem mogel, kadar je brila burja, prekoračiti ceste. Stal sem na mestu in stopal, kot bi tlačil zelje. Edino moj prijatelj Naćek Vodopivec je
prešel čez cesto, čeprav se je opil in še zdaleč ni bil gospodar svojih nog. Res. da ga je odpeljal rešilni voz čez ceste in naprej, toda čez cesto je vendarle prišel. Jaz pa sem stopal na mestu, dokler me ni vrglo v ulico, kamor sploh nisem hotel iti. No. zdaj smo tu! Hotel sem vam reči, da ni treba nikogar biti strah, če je pripihala burja v ta naš »Ljudski tednik«. Ta burja ne bo preganjala, v-as, ker bc- bolj disciplinirana od pocestne burje. ki preganja tudi poštene ljudi. Preganjala bo tiste, ki to zaslužijo, od-
pihovala bo nesnago in smrad vseh tistih, ki pravijo, da so vse njihove 'bleščeče in lesketajoče se fraze o svebodah in demokraciji samo zlatosočnata resnica Ohranjala pa bo ta burja svoje tradicije v toliko, da bo pihala tako, kakor drugi ne bi hoteli; vzdigovala bo še tako lepe kožuhe in odkrivala umazano kožo.
To je vse. Vendar še nekaj: ker sam ne bom mogel krotiti burje, pomagajte tudi ostali! »
V tem smislu vas pozdravljam in ostajam vaš dolžnik.
Pepe Prepihan
Lekcija kemije
Bil je deževen dan, ko sva s tovarišem kemikom sedela v kavarni; srebala sva kavo in prelistavala časopise. Bila je nedelja, zunaj je lil dež in v kavarhi je bilo prijetno ozračje; bilo je živahne, kajti gostov jo bilo polno.
S tovarišem -kemikom sva preganjala dolg čas: jaz sem brskal po časopisih, on je reševal križanko. Kar privihra mlado, lepo
dekle; ozira se okoli, nato stopi k nama in poprosi, če sme prisesti. Tovariš kemik pogleda izza časopisa in se namrdne; kar pro* sim! Lepota pa že odpira dežni plašček in sede. Naroči si kup, revij, prižge si cigareto in puha oblake dima v zrak. Moj tovariš se ne zmeni dosti in mirno rešuje križanko. Toda jaz ne morem brati; soseda me vznemirja. Te morire cči. ti plavi lasje, lep nosek, res božansko bitje; vse na njej je kot ustvarjeno za ljubezen. Gledam na skrivaj vso to lepoto in dekle mi včasih izza revije vrne pogled. Oh. te oči! Moj prijalelj pa mirno rešilje križanko: afriška rastlina s tremi črkami?
Tako beži čas; jaz listam po časopisih, moj tovariš rešuje križanko, plavuša pa nama puha dim pod nos in se skriva za revijo. Gez čas pa se nenadoma dvigne, obleče plašč, pokima z glavico in odvihra. Šele sedaj sem n-pazil, da jo zunaj nastal mrak. Moj tovariš je že našel afriško rastlino s tremi črkami in rešil križanko. Odložil je časopis in mi navdušeno hitel razlagati o afriških rastlinah in r. križankah.
»Govoriva rajši o čem zanimivejšem«. ga zavrnem. »Si videl to lepoto? Moj bog, pravi angel!«
Tovariš kemik nakremži obraz, nato pa važno spregovori. »Lepota? Puh! Korist, korist.« »Egoist, biriterlfllfst«, mu zabrusim toda tovariš že nadaljuie: »Prav za prav bi to dekle bilo kar koristne. Ali veš da bi z vodno silo in s kalorijami, ki jih ima v sebi lahko razsvetljevala eolc en kilometer dolgo ulico?
»Zanimivo« pomislim in vprašam: »To sladko dekletce?«
»Pa, rčs s'adko; 1/i kg sladkorja hi dobi! iz njo«.
»Kakšne neslanosti pa govoriš?«
»Neslanosti? Prosim, dekle je slano. 10 ž'ičk naifineiše soli bi dobil iz nie In 5 kg kleja: zato ni nič čudnega če se ti ženska obesi, da se je potem ne moreš otresti.«
»Vi kemiki sto divjaki«, mu zabrusim.« nič smisla nimate zn lepoto in milino.«
»Kaj lepota! Z n io si ne moreš dosti pomagati. Soda,j. ko primanjkuje surovin, bi dobil iz takele ženske maščobe za 17 komadov mila. In kjer je maščoba, je tudi glicerin; ta bi zadoščal za 10 kg dinamita, t. j. baš za eno granato. Veš, ženske niso zaman tako divje; kaj hitro lahke po-. čijo!«	?
»In to de.kle,« se razvnema dalje moj tovariš kemik, »te je kaj hitro ugrelo. Lahko: v sebi ima fosforja za 80.000 vžigalic. Rol sveta bi lahko zažgala, pa ne bi tvoie srce...«
Besede tovariša kemika mi zvene v ušesih. Nič no ugovarjam. Strmim v prazen prostor in namesto lepoto vidim na fotelju, kup vžigalic, topovsko granato, 17 kosov mila, -5 kg kleja in elektrarno za t km dolgo ulico-O moj beg!
In kemija mi postone še br.-lj odvratna.
R -1
IZUMITELJ
— Kako sijajno bi bilo, če W vodo kondenzirali v prašek.
— In potem?
, — No, potem nič lažjega kol prašek raztopiti v vodi.
•M •
«r
-T -


Prišel je ciganček, sajast kakor vranček.
Capasi in pa bos, kakor v grmu kos.

Sel je proč ciganček, hitro kakor vranček.
Izginil kakor škrat, sit in pa bogat.