V. b. b.
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC«
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
LISI
polittico» O0$poci£irsrvo io prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno: 1 šiling.
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25
Pozamezna številka 10 grošev.
Leto \?
Dunaj, 4. novembra 1925.
St. 44.
Manjšinski kongres v Ženevi.
(Kakor mi koroška Slovenca, tožijo drugod narodne mammóne, da se jim (kratijo narodne od 'mirovne pogodbe easiguirane pravice. Tudi (Nemci pridejo izdaj v ‘ta položaj. Zato je ‘bilo naravno, da se zastopniki 'narodnih manjšin dogovore med seboj .za skupno mastqpanàe. Ta dogovor se je minule dni vršil v Ženevi. 'Udeležil .se ga ije. kakor tzmamio, tudi zastopnik koroških Slovencev. Kakor kažejo razmere, -smemo upati, da bo ta sestanek (začetek nove dobe v življenju koroških (Slo vencev ; u.pati ije, da pridemo po ti 'poki do neke narodne avtonomije. Misel -se ije -sprožila, pot prikazala, zdaj je na nas, da z živahno agitacijo širimo misei med ljudstvom.
•Namen ženevskega sestanka je bil, najti pot. ki Ibi cmogicialda narodnim .mahijšinairn v raznih državah priti -do imiimega narodnega življenja in razvoja narodne kulture. Velepomembna so bila na sestanku izva/jarija zastopnika nemških iLetov dr. Šliemana. Dejal je: „iLjudstvu se mora 'pustiti prosta ma-rodma zavest. Pravica, vzgajati moj-ega otro-toa, (kakor se metili zdi pravilno iz tisoč razlogov krvi čin čustvovanja, -dati mu v življenje jezik, v katerem sem misiji najlepše svoje misli in -čutil najblažja čustva, ali to'ni del mojih božjih pravic, -del svetovnega na-ziram-ja, v katero me sme -segati nobena država, nobena oblast siveta? Za 37 mili-joinov b roječe maro-dme manjšime dvigamo svoj -glas im zahtevamo, da se z mami naj ne. postopa nestrpno, -da se nam pusti ‘prosta 'narodna zavest. Svet naj spozna, da država nima pravice, segati v narodno življenje, -da narodna posebnost posam-miSka ne ovira prispadati k državi, da 'ljudje raznih narodnosti lahko složno -bivajo v isti državi ter sodekije-jo pri vseh nalogah države, četudi jim je prosta ipot svojega kulturnega razvoja."
Sestanek je (proglasil narodno priipadnost kot duševno in nravstveno dobro kulituirnega sveta, 'podobno verski -pnostos-ti in zahteva, da se -naj to načelo podpre ,z postavniirri doloičba-mi.
Potem se je sklenilo zahtevati iza manjšine javnopravno lorganiizacizo, ker se s v o ib o d a more zajamčiti le po samou-p-ravd -korporacij. V vseh evropskih državah, kjer žive drugorodne manjšine, naj bo v j a vn-oipr aivnih
k o r -p io r la c i j a h m a ip o d 1 a g i k r a j e v n e ali osebne samouprave manjšina upravičena, gojiti in negovati svoje n a--r o d n o ž iv 1 j e n -j e. V ti pravici do samouprave vidijo -delie-gatje pot do mirnega skupnega delovan-ga, pot'do -spraveimed evropskimi narodi.
Perkovnikova koroška žaloigra.
(Konec.)
Žaloigra o Koroški in njenem glasovanju se mora pisati drugače: Pričeti se mora s krutim preganjanjem Slovencev že med vojno: Grafenauerja so za-prli kakor razbojnika, Ra-žuna — Nemci sami so ga označili, da je bil ves čas „Ehrenmann“, so zaprli mesce brez vsake sence kake krivde, «cele trume osumljenih so zapirali v nekem histeričnem strahu, in g. Perkovnik sam je v svojih spisih eden prvih dolžil Slovenca izdajstva. Potem je Avstrija propadla in razpadla, nove države so se ustvarjale po jezikovnih mejali. Ali je po tolikem sovraštvu Nemcev bilo neopravičeno, če je velik del Slovencev dejal: Torej idimo proč, ko jim tako mrzimo. Kako se drzne pisatelj Slovence raditega dolžiti izdajstva, ko je dognano, da so vsenemci bili na tem, da cesarja ♦ samega izdajo Prusiji! Hinavci, vzèmite si najprej bruno iz lastnega očesa! Tudi mi vemo, da je Koroška neka gospodarska enota, in da jo je težko cepiti, ali če se ne razumemo med seboj, nam nič drugega ne preostaja. Zdi se nam pa, da Avstrija obilno doprinaša k ti medsebojni mržnji, zlasti s tem, ker nam koroškim Slovencem kljub vsem obljubam ne da nobenih slovenskih šol. Ko je Jugoslavija upravljala Koroško, je vse sijajno oskrbovala z živežem. Za vsakim obmejnim plotom je čepel Nemec, da vtihotapi kaj živil v Celovec; to je razlog, da jim je bila zapora tako neznosna. Glasovanje, to moramo zopet povdarjati, se ni vršilo iz narodnega navdušenja: Če je tam kak duhovnik agitiral in pobiral podpise, ste jih pobirali tudi Nemci in vrhutega plačevali z denarjem, ki se je nabral po vsi tedaj še bogati Nem-
čiji. To je naša »Heimsuchung in nič drugega. Perkovnik to tako dobro ve kakor mi vsi.
Žalibog se take stvari dogajajo: ali naše Nemce moramo le spominjati, kako so se v Celovcu ženske usiljevale same došlim Srbom! Ali niso o tem poročali nemški listi sami? Ali se ne -prodaja dekliška čast na raznih prireditvah Heimatbunda — tudi ob glasovanjski slavnosti: dekleta noč in dan skupaj s fanti brez nadzorstva, ali pesnik ne čuti, kakšna nesreča je v tem?
V bolniško sobo zleze skozi okno norec „Zottel“ pravit, da izgnanci odpotujejo in norec z njimi. „Kako lahko odhajam, ko nimam ne hiše, ne vrta, ne polja, ne živine, samo par uši imam." Pride mizar pomerit rakev, pride odhajajoči učitelj: „Do otrok nimam več pravice, prepovedalo se jim je, mene obiskavati, ne smejo več nemško govoriti, ne več nemško moliti, ne nemško peti."
Med nami menda otrokom ni treba pre-povedavati, naj ne obiskujejo nemških učiteljev, saj jih otroci sami ne marajo in so veseli, če jih več ne vidijo, kedar so enkrat iz šole. Učitelji sami vedo, kako jih nihče več ne pozdravlja, ker ljudem nanje mrzi : to je sad divjega ponemčevanja, ki srca ljudi odtuji seve tudi učitelju. Z govorjenjem in molitvijo pa je stvar narobe: vi učitelji prepovedujete o-trokom govoriti v materinem jeziku, vi jih ne učite nobene slovenske pesmi, ki bi jo otroci umeli in z veseljem peli. Da so naši nemšku-tarski učitelji kedaj z otroci molili, nam je novo, molili so otroci, nemški gospod pa je stal zraven, kakor da se molitev njega ne tiče.
Pride v hišo „stari župnik", dobro rejen, vidi sc mu, da je njegovo življenje bilo posvečeno dobrim delom." Perkovniku je težko risati župnika, saj jih še nikjer ni hvaJil, tudi starih ne, ki so se ob „dobrih delih opitaii".. A prikupiti se hoče vsaj nemškim duhovnikom s svojim poklonom o ..dobrih delih".
Umirajočega fanta bi bilo treba sprevideti. Stari župnik toži: „Dušno pastirstvo se mi je prepovedalo, tabernakelj mi je zaprt, do Najsvetejšega ne morem." Ako bodo čez leta ljudi še to ..Heimsuchung" brali, si bodo pač mislili: kakšnega škofa pa so tedaj nesrečneži imeli na
PODLISTEK
Kovač Franc:
Na grobeh.
Ne vem kako to, da me na vseh svetnikov dan v večernem mraku, predno pridejo ljudje v cerkev molit rožni venec, že od nekdaj vleče tajna sila na pokopališče. V večernem hladu se izprehajam med grobovi, okrašenimi z jesenskim cvetjem. Migljajoče lučice, katerih svetloba se odbija od belih hrizantem, tvorijo v fantastičnih podobah dolge, premikajoče se sence nagrobnih spomenikov. Na preprost način, a toliko bolj čustveno krasi ljudstvo grobove svojih dragih. Beli, lepo okrogli kamenčki, skrbno zbrani v potoku, so položeni okrog groba. Venci iz cvetlic na domačem vrtu, venci iz smrekovih vejic, vse to znači več pijetete do umrlih kot bahati mestni luksus, ki je brezčuten, sama zunanjost brez iskrenosti in čustva.
Polagoma prihajajo ljudje v cerkev; tu in tam kleči kdo ob grobu in moli polglasno za
rajne svojce. Počasi, neslično, da ne motim ljudi, zatolpjenih v molitev, grem po pokopališču. Mlad deček stoji ob zapuščenem grobu, na katerem dogoreva svečica. Nisem ga še videl v fari. Tudi njegovo oko se vprašujoče ozre v me.
„Odkod pa si ti?"
„V S ... vasi služim."
„Kdo pa je tu pokopan?"
..Mama."
„Imaš še očeta?"
„Ne, padli so v vojski. Z mamo smo še nekaj časa skupaj živeli, a ko so umrli, sem moral iti služit in mola dva starejša brata tudi."
Vojna je šiloma razrušila družinske vezi: otrok brez starišev — cvetka z izpodjedenimi koreninami...
Grem počasi naprej in pridem do spomenika padlih vojakov. Bel mormornat obelisk na podstavku iz granita, na vsaki strani je postavljena ena granata. Na vrhu obeliska izklesan vojak, infanterist s puško ob nogi. Kot da stoji na straži, gleda nepremično v daljavo.
Pod izklesanim križem napis:
Minuli so boji, minulo trpljenje, za dom svoj nreljubi smo dali življenje. Zdaj širom sveta naša trupla trohnijo, a gor nad oblaki spet združimo se.
V	teh kratkih stihih je izraženo dolgoletno trpljenje in hrepenjenje po rodnem krovu padlih, pokopanih v tujini in upanje na snidenje v večnosti.
V	medli, lesketajoči svetlobi v lahnem vetriču migljajočih lučic se blesketajo zlati napisi in fotografije padlih. Mnogo jih je; vojna je zahtevaa mnogo krvi...
Cela vrsta: možje v najboljših letih, v cvetu mladostnih moči. Vriskajoče, upapolno življenje je strl bratomorni boj. — Uničeni upi
---------Nemo gledajo fotografije gledalca —
kot temne in nrazne očesne jamice lobanje — mrk je njihov oogled:
..Zakaj smo morali umreti tako mladi? — In zakai pokopani v tujini?"-----------
Zazvonilo je, vzbudil sem se iz razmišlje-vanja in odšel v cerkev, kjer smo molili tri rožne vence, in ljudstvo je molilo dolgo in iskreno.
Koroškem, da je nemškim „dobro rejenim" duhovnikom prepovedoval dušno pastirstvo!
Celo „Karntner Tagblatt1 priznava, da Perkovnikova »Izkušnja", ki so jo uprizorili ob koncu plebiscitnih slavnosti v celovškem gledališču, ni bila umestna niti ni zadovoljila gledalcev. Je pač tako, da še noben izdajalec ni žel slave nad izdajstvom svojega naroda in tudi Perkovnik je ne bo.
3 POLITIČNI PREGLED M
Avstrija. Naši zvezni uradniki od svojih zahtev nočejo odstopiti. Naj pogine zraven tudi država, da le pridejo na svoj račun. Vsi vemo, da država nima denarja, ker bi tedaj ne navijala davčni vijak tako močno, da davkoplačevalci obupavajo in so rubežni na dnevnem redu. Uradniki, zahtevajo stalno ureditev pristojbin, in sicer na leto 2 mesečni plači več, izplačljivi v 4 obrokih, in pred koncem leta na vsak način že eno mesečno plačo kot nagrado. Zahteva je stavljena ultimativno: odgovor takoj in ugoden ali pa izbruhne 4. t. m. splošni štrajk. Vsekakor zelo predrzno. Znano je, da uživajo državni uradniki tudi še druge ugodnosti. Sicer pa si je treba urediti življenje po plači, saj si ga mora tudi kmet po dohodkih.
Novi dolgovi. Avstrijski uradniki sicer, kakor se poroča, niso slabše plačani, kakor drugi, a verjetno je, da težko izhajajo, kakor težko izhajajo vsi, zlasti naš kmet. Kdor pa v mestu vidi, kako se ena veselica drži druge, mora reči, najprej bo treba štediti, in če to ne-pomaga, potem šele bomo delali nove dolgove. Težko izhajajo družine, mladi ljudje brez družine pa zapravljajo, ker je pač država odnehala terorju mladih, ki trdijo, da ne delajo manj in zato ne marajo biti slabše plačani. Leti mladi ljudje seve ne pomislijo, da bodo čez leta imeli tudi oni svojo družino, da se lahko reče, mladi ni slabše plačan, ako se da družinskim očetom primerno večja plača. Ko minejo leta, pride tudi nanj vrsta. Sicer pa ni res, da je delo mladeniča enako delu starega delavca, zlasti inte-ligenta, ker človeka leta več uče nego knjiga, stari ima življenjske izkušnje, ki jih mladi nima. Da se uradnikom pomaga, se je sprožila nova misel: Prav za prav države ne obremenjujejo tako uradniki, akor penzionisti. Ko se je dalo 100.000 uradnikov iz službe, se jih je dalo v pokoj. Prej je bilo preveč uradnikov, zdaj je preveč vpokojencev. Država ima stroškov 869 milijonov šilingov, od teh stroškov gre 172 mil«, samo na vpokojence, to je ena petinka. Toliko penzijonov nima nobena država, toliko dolgov menda tudi Avstrija plačevati ne more, ako ne mara ubiti z davki sploh vso produkcijo. Res je, da bodo ti vpokojenci v 20 letih pomrli, a to je predolga doba. Zdaj se čuje predlog, naj se to breme razdeli na daljšo dobo let, tako da se najame posojilo, ki se plačuje v recimo 40 letih ali pa se naj vse vpokojence izroči zavarovalnici, pri kateri bi se to breme plačevalo 40 let. Recimo, da bi bilo pol preveč vpokojencev, torej 86 milijonov se plačuje preveč, to breme v 20 letih izgine; če se to plačevanje potegne na 40 let, bi se seve znižalo recimo za polovico. Gospodarstvo bi se olajšalo, da bi se_notem moglo za to vsoto pri davkih popustiti; a ko sc že pri predlogu pravi, da bi se tako mogle zvišati uradniške plače, ni upanja, da bi se produkciji po ti poti kaj pomagalo in če produkcija naprej peša, bodo se zmanjševali državni dohodki! Vprašanje je, kje je pomanjkanje hujše, pri uradnikih ali v produkciji? Sicer pa bi moralo takšno posojilo dovoliti Društvo narodov.
Grško-bolgarski konflikt. Ugotovljeno je, da leži krivda na strani Grške. Društvo narodov je storilo odločen korak, kateremu se je Bolgarska takoj uklonila, Grška .pa s pridržkom, da Bolgari izpraznijo grške obmejne stražnice. Posredovati je moral runumski poslanik. Ozemlje se mora izprazniti v 60 urah in ustaviti vse sovražnosti, na lice mesta odide posebna vojaška komisija in čez Grško se proglasi pomorska blokada, ako ne bi hotela ubogati. Grki so odgovorili z razširjenjem fronte in obstreljevanjem mesta Petrič in okoliških vasi. Bolgari se jim niso ustavljali. Šele ponovne grožnje so Grke ukrotile, da so začeli izpraznjevati bolgarsko ozemlje. Pri tem pa so
bolgarski komitaši s pomočjo vojske napravili veliko napako s tem, da so izvedli protinapad. Izpraznitev se je zato zakasnila. Bolgarske izgube znašajo 50 mož in žena. Konflikt je sedaj noravnan in Društvo narodov se bo imelo ba-viti le še z vprašanjem odškodnine, ki jo zahteva Bolgarska.
Francoska. Težki finančni položaj države je letos zrušil že drugo francosko vlado. Za Herriotom je moral sedaj podati ostavko Pain-levé, dasi sta imela oba v parlamentu strnjeno večino. Padec vlade je povzročil predvsem padec franka. Bivša vlada bi morala urediti odplačevanje dolgov Angliji in Ameriki, kar se je posrečilo le deloma: z Angleško je šlo, v Ameriki pa ni imela uspeha. Vlada se je postavila proti zahtevi levice po oddaji premoženja. Četudi je vlada pritegnila najboljšega francoskega finančnega strokovnjaka, finančne krize vendar ni bilo mogoče rešiti. Finance je prevzel sedaj Painlevé, ki pravi, da že v kratkem predloži parlamentu nov finančni načrt in da ima državna banka za izplačilo bonov še milijardne kredite na razpolasro.
Francoske izgube. Min. predsednik je izrazil v zbornici zadovoljstvo nad tem, da so operacije v Maroku skoro končane in da se bodo ostali deli Maroka podjarmili se v teku zime. Do 15. oktobra so znašale francoske izgube v Maroku 2176 mrtvih — 40 oficirjev in 600 vojakov Francozov — 5306 ranjenih — od teh 1490 Francozov. Vojna je stala doslej 950 milijonov. V Siriji je padlo 624 vojakov, vojna pa je stala do julija 1925 197 milijonov. Francozi se motijo, če mislijo, da bo Maroko in Sirijo tako lahko podjarmiti, ker Abd el Krim zopet zbira svoje moštvo v obrambo. Se tako nekulturen narod je rad svoboden na svoji zemlji.
d
DOMAČE NOVICE
a
Nasilslvo pri sodiščih.
„Reichspošta“ piše dne 22. okt. kako se Nemcem na Tirolskem dela sila pri sodiščih. Ravnokar se namreč javlja v laških listih od-• lok ministra za pravosodstvo, ki ukazuje, da se mora v novih pokrajinah : ,v nemški Tirolski in v Gorici rabiti pri sodiščih samo laški jezik. Noben spis, ki ni v laškem jeziku spisan, nima veljave, ljudje, ki ne znajo laški, se ne smejo voliti med porotnike. Kdor se proti temu odloku pregreši, se kaznuje s kaznijo do 5000 lir, uradniki, ki bi ne delali po tem odloku, se denejo za tri mesce brez plače iz službe in potem vpokojijo. Ta odlok zadene seve tudi primorske Slovence in Hrvate, in »Reichspošta" pravi: „To je najgrše nasilstvo vsega, kar se je do zdaj zgodilo narodnim manjšinam v Italiji. V tem trenotku. ko moderna država državljanu ne daje več pravnega varstva, in to varstvo se odteguje tistim, katerih jezik se pri sodiščih ne pripusti — sc podirajo temelji pravne države ...“
Popolnoma sc koroški Slovenci ti obsodbi pridružujemo, a tisto, kar se zdaj ukazuje v Italiji, se ves čas že prakticira pri nas. Kako se dela pri sodiščih v Velikovcu, Pliberku, Do-brli vasi? Ali se tam dovoli slovenska razprava, če bi že imeli slovenskega odvetnika? Saj se je postavno določila pri nas nemščina za državni jezik in dobro je, da se Nemci zdaj, ko bič pada po njihovem hrbtu, spomnijo neke loravicc, ki jo ima vsaki človek, spomnijo se dolžnosti države, a teh pravic do zdaj niso poznali. Ne veselimo se nobene sile, tudi tiste ne, ki se našim Nemcem vrača, ali zopet moramo reči, kar smo že zadnjič rekli: Iz tvojih ust te sodim! Pravico, ki jo Nemci zahtevajo za se, morajo že pustiti tudi nam in Mussolini jih bo rajši poslušal ko izve, da so Nemci pravični proti narodni manjšini na Koroškem.
Za list. Trierska škofija je letos dan 13. sept. proglasila za nedeljo časnika: vsi duhovniki, vsa društva so ta dan govorili o pomenu časnika in nabirali naročnikov. Pri ti priložnosti je pisal tamošnji škofijski list: „Prva čašniška nedelja, ki smo jo imeli 1. 1922., je imela veliko uspeha, agitacija katoliških duhovnikov je rodila krasen sad. Politični položaj naše dobe, prevrat, pomanjkanje, beganje
ljudi po raznih strankah, vse to je ustvarilo nevaren položaj. Nastala je nevarna duševna borba in v ti borbi bo odločeval — časnik. Dandanes še posebno velja, kar je rekel Alban Stole pred 50 leti: „Na papirju se danes borita angel božji in vrag." S časniki se bo odločilo, ali bo zmagala krščanska vera in morala, ali se bo naša kultura, gospodarsko in državno življenje uravnalo po krščanskih načelih. Nasprotniki to vedo in si prizadevajo z vso vnemo dobiti .v roko odločilne točke bojišča — časnikarstvo in tiskarne. Zato je tudi za nas vprašanje tiskarne in tiska največjega pomena in se moramo zanj zavzemati z vso skrbjo. Nekatoliškim časnikom in knjigam se je posrečilo v obilni meri prodreti tudi v katoliške kroge, katoliški listi niso prišli v roke nekato-ličanov. Zato moramo vzbuditi katoliško ljudstvo, ki sc naj zave, da je dolžno podpirati svoje časnike in svoje knjige. V vsako katoliško hišo mora katoliški list. Svariti je treba ljudi pred časniki, ki se delajo nepristranske, ter se znajo urivati v katoliške hiše. Z ozirom na svoj dobiček se ti časniki sicer ogibajo napadov in katoličanov naravnost ne žalijo, a izogibajo se vsake verske besede. Ko se napada cerkev in sramoti njen nauk, ti listi molče, ne marajo izgubiti naročnikov in hočejo tako pisati, da bi bilo prav vsem. Tak časnik je ko-_ nečno nevarnejši nego očiti nasprotnik. Kdor ni z menoj, je proti meni." Katoliški'list nam je potreben kakor vsakdanu kruh. Katoliški list naj vodi ljudstvo v boju za stvar Kristusovo in njegove cerkve. Le z Ijstom se da zmagati! Za nas koroške Slovence je lisk tem večjega pomena, ker nimamo ljudske šole, ki bi narod izobraževala. Ljudstvo se mora izobraziti iz lista. List je najboljša in edino uspešna obramba zoper nasprotnike: proti nemškutariji, proti oblastim. List naj nas poučuje v vseh vprašanjih, ki vsak dan nastajajo, list naj nam pomaga napredovati v gospodarstvu; le z listom o-hranimo stare svoje svetinje: vero in rodo-Ijubje! Priredimo tudi mi nedeljo, ko vsi govorimo za naš tisk in spomnimo vse ljudi, kaj so dolžni s v o j e m u č a s n i k u. *
Popravek. V zadnji številki smo v uvodniku pisali, da je vodja škocijanskega Jugend-bunda itd Maks Besser; imenuje se resnično Marko Besser.
Mednarodni dan štednja. Lansko leto dne 31. oktobra se je vršil v Milanu mednarodni kongres hranilnic, ki je sklenil, da se ima ta dan vršiti vsako leto in po celem svetu propaganda proti nepremišljenemu zapravljanju in za štedenje. Pri tem so sodelovale šole, cerkve, tisk, film in radio. Največja važnost se polaga na to, da se vzgoji mladina k varčevanju. V to svrho so poskusile letos posamezne hranilnice razna sredstva. Dunajski kreditni zavod je dal vsem otrokom, rojenim I. 1925, hranilno knjižnico z vlogo dveh šilingov, če vložijo stariši otrok ob istem času 3 šilinge. Drug hranilni zavod je naklonil otrokom, ki še niso stari nad 10 let, a so rojeni 31. oktobra, enako vlogo, ako ostane tudi vloga starišev nedotaknjena do otrokovega 40 leta. Koroška hranilnica je dala vsakemu otroku, ki obiskuje prvi razred ljudske šole v Celovcu, po en šiling. Če otrok doda še dva šilinga, dobi hranilno knjižico na 3 šilinge, ki pa ostanejo nedotakljivi do dopolnjenega 14. leta. Naše posojilnice kaj takega seveda ne zmorejo, ker skrbe drugi z nalaganjem visokih kazni in razlaščanjem zato, da se premoženje preveč ne pomnoži. Tudi Slovenci na Koroškem smo varčevanja potrebni. Zapravljanje se je potom ponemčevanja hudo razpaslo. Gospodarske razmere so pri nas zelo neugodne in težko je štediti; vsak pa mora pomisliti, da ima prišteden denar sedaj že trajno vrednost in tvori temelj bodočemu blagostanju.
Sin, rodbinska drama s petjem, se uprizori po Društvu slovenskih diletantov v Borovljah dne 15. t. m. v Glinjah prvič na Koroškem. Snov igre je vzeta iz vsakdanjega resničnega življenja, zato vlada za prireditev tudi veliko zanimanje.
Brezskrbno življenje se vam ponuja, ako
ste v posesti srečke razredne loterije, s katero lahko zadenete 750.000 šilingov ali 7jž milijard. Takoj se poslužite današnje priloge, če hočete
biti srečni, odrežite dopisnico in jo pošljite firma J. Prokopp, Baden bei Wien, ki vam bo srečko takoj poslala.	138
Jugoslovanska šolska Praksa. „Karntner-Tagblatt“ objavlja v svoji 247. številki z dne 30. okt. pod tem naslovom dopis nekega profesorja v Mariboru:	Dne 10. oktobra so bili
učenci slovenske meščanske šole v Mariboru prisiljeni, pisati sledeči rek: „Spominjajte se neodrešenih bratov na Koroškem, ki dvigajo roke proti vam.“ (V tej šoli je več otrok nemških starišev.) — Dalje se je otrokom medsebojno nemško govorenje med odmorom pod strogo kaznijo prepovedalo. — Ne razumemo Nemce, kako se morejo vsled take malenkosti razburjati, ko se pri nas na Koroškem prakticira isto že 50 let in se dogajajo pred nosom taki slučaji vsak dan. Jugoslovani so se po dolgih desetletjih vendar nekaj naučili od naših učiteljev in šolskih oblasti. Vzgledi končno pač le vlečejo.
V zavodu šolskih sester v Št. Rupertu pri Velikovcu se sprejemajo dekleta, kjer se morejo izučiti v vsem, kar je treba znati vsaki gospodinji — zlasti kuhati, šivati in ravnati s perilom. Začne se 15. novembra in neha meseca maja. Pogoji se dobijo pri predstojništvu zavoda.
Grebinj. (Razno.) Dne 11. oktobra smo obhajali peto plebiscitno slavnost, ker se večina prebivalstva vsled oddaljenosti ni mogla peljati v Celovec. Novi kaplan je bral mašo na trgu, kjer so uprizorile pustne šeme na pust svojo živinsko predstavo, kateri so sledili pri nas običajni pretepi. — Dve nedelji navrh — 25. X. — se je vršil tukaj katoliški dan. Ker se je prvotno razglasilo, da bodo tudi slovenske nridige, se je shoda udeležilo več Slovencev z Djekš, Kneže, Krčanj, Kloštra in Vovber, ki pa niso prišli na svoj račun, ker jè razen kratke nedeljske pridige govoril slovensko le še g. Zebedin: „Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce.“ Za nas bridka resnica, ko izgubljamo enega slovenskega duhovnika za drugim. G. Šader je nam povedal, kako slabo stojimo na Koroškem v verskem, moraličnem in gospodarskem oziru. Da je res tako, je velika krivda tudi kršč. soc. stranke, ki podpira germanizacijo in soglaša z metodami germani-zatorjev, ki sejejo versko brezbrižnost in nemoralnost. Ponemčenemu elementu ni za vero in cerkev, pač pa za gostilno. Severno Drave to jasno vidimo. Nikdar se kršč.-soc. niso še potegnili za naše nravice. za slovenske duhovnike, za slovenske šole; ko so se požigali slovenski domovi, streljali slovenski duhovniki se nobeden teh gospodov ni potegnil za nas in sedaj, ko se gre za najemnika Narodnega doma v Velikovcu, za Društveni dom v Dobrli vasi in posestvo hranilnice v Pribli vasi itd., tudi vse molči. Krivica in pravica se bijeta, pravičniki pa stoje ooleg in gledajo.
Ruda. (10. oktober.) Lepe čase so nam obljubljali Nemci pred petimi leti: imeli bomo vsi enake pravice, davkov pa dolgo ne bomo plačevali. Oboje bi za Nemce in Slovence bilo dobro, tako pa imamo le pri davkih enake pravice oziroma dolžnosti. V zahvalo za neznosne davke so tudi pri nas obhajali Nemci, ali kakor jih „Bauernzeitung“ tako rada imenuje: Windi-šarji, slovesno petletnico. Celo noč je trajala muzika in pri nas v zadnjem času tako udomačeni ples. Nekteri so opravljali petletnico celo dva do tri dni, posebno taki junaki, ki med vojno niso prodirali na fronti, ampak v kmečke hleve in kašče, da so mošnje par takih dobivale debele otekline, ki še po petih letih niso izplaknile. Da se pri nas toliko pije in pleše, je seve krivo tudi to, da mladina nima poduka in spodbude, ker se je odvadila hoditi v cerkev. Zakaj? To pa itak vsi vemo. Za nas je to v toliko dobro, da vsaj sami vidimo, kolikega pomena je za vero krščanski nauk v materinem jeziku. Če tega ni. mladina nc izgubi samo zvestobe do svojih slovenskih mater, ampak tudi zvestobo do Boga. Zato bomo mi vedno bolj cenili svoj materni jezik in čim hujše nas Nemci pritiskajo, bomo tem bolj ponosni, da smo sinovi največjega evropskega naroda — slovanskega —, ki se bo vsako leto bolj potegoval tudi za nas Slovence na Koroškem. Zato nimamo vzroka, da bi zgubljali pogum, na-
sprotno raste naj — tudi na slovenski Rudi! Zato pa tem huje obsojamo tisto malo število, ki se Nemcem prilizuje. Vse take so 10. oktobra Nemci v Celovcu imenovali le „Die Windi-schen und die Wackler“. Toliko časti še mora pač vsak imeti v sebi, da se v zahvalo za zasramovanje ne bo še Nemcem prilozoval!
Globasnica. (Razno.) Dne 18. oktobra sem šel od sv. maše v Šmihelu domov proti Globasnici. V bližini vasi so me vzdramili iz premišljevanja klici: „Čuš! čuš!“ Ko se ozrem okrog, vidim, da vpijejo za menoj trije otroci. Kdo uči izzivanje že otroke? Gotovo naša vzorna šola in nje voditelj. On ubija v glave naših otrok nemško kulturo, ki obstoji v izzivanju nacionalnih Slovencev. Mesto da bi učil narodno strpnost, uči narodno sovraštvo. — Dne 25. okt. se je pomikal proti cerkvi velik žalni sprevod. K večnemu počitku smo nesli rajnega Ligočevega očeta, ki je dočakal 83 truda oolnih in dolgih et. Počiva naj v miru! Ligočevi družini pa izrekamo iskreno sožalje!
Vernberg. (To in ono.) Prvi radio v občini je vpeljal g. učitelj Willv Domačalah. Zdaj ga imata tudi že g. Luchesig, postajenačelnik v Podravljah, ter g. Marašek, župnik v Domačalah. — Elektrike pa še od nikoder ni. Bomo najbrž čakali dotlej, da jo dobimo tudi brezžičnim potom. Ali pa morda zdaj vendarle pride polagoma sem iz bivše cone A? — Občinski očetje mislijo sezidati v sredi občine občinsko hišo. V njej bi bil občinski urad, stanovanje za tajnika ter morda tudi ubožnica. Pametna misel, če bi se le uresničila! — Mladinci (L. Jugendbund) so si omislili zastavo, ki -se je dne 15. VIII. v gradu blagoslovila. Po cerkve-! nem opravilu so imeli shod in Gautag. Predsedoval je g. J. Piber. Med drugimi je govoril tudi dež. glavar g. Schumv. Vseh govorov sok ie bil: »Nedeljena Koroška! In tja pod peruti nemškega orla! Ena država od Rena do Mažu-rije ter od Belto do Karavank!“ Vederemo. Končno se je zapela ..Deutschland, Deutsch-land liber alles!“ Ljudi je bilo do 300. Mir se ni motil. — Požarna bramba Vernberg si je po-stavila ob cesti nov krasen dom, diko celega okoliša. Mnogo rok se je moralo ganiti, da zdaj je. Blagoslovil se je v nedeljo dne' 20. IX. t: 1. popoldne. Slavonosnikov je bilo do 600, med njimi 180 uniformiranih brambovcev, ki so prihiteli od^ vseh strani. Med drugimi je govoril tudi g. župan, ki se je vsem zahvalil. Dan je bil solnčen. Veselica se je nato vršila pri gosp. Vosperniku Vernberškemu. — Prvokrat se je pri nas dogodilo, da so stariši dne 5. X. t. 1. oskrbovali za zadnjo pot svojega ljubljenega enoletnega otroka Edvice Anderwald na kraj miru tudi celotno godbo na godala. Gotovo velika redkost! Spavaj sladko, angelček! — Slana je letos ajdo čisto vzela. — Občinski odbor je v svoji seji dne 11. X. t. 1. občinski lov za nastopno dobo dal soglasno za letnino 1100 šilingov v najem domačinu-občanu, skušenemu strelcu, g. Matiji Vosperniku v Vernbergu. To bodo zeci veseli! Častitamo! — Petletnico plebiscita so v »Hochburg des Jugoslaventums“ v Podravljah dne 9. X. in v Klečah obhajali naši „zeleni“, ki pa dne 10. X. 1920 dejansko niso mogli biti niti „zeleni“ niti „beli“, ker pri nas ni bila cona A. „Živio“ ni bilo slišati. — lako registrira kronist!
Drava. Od nedelje dne 15. t. m. do pone-deljka 23. t. m. se bo obhajal pri nas najbrž prvi misijon, odkar župnija stoji. Kakor škofijske vizitacije in primiciie tako naj bi se farani udeležili teh duhovnih vaj polnoštevilno!
d GOSPODARSKI VESTNIK®
Seja deželnega svela dne 22. oklo-tora 1925.
iPreds. Sape r s,ber g 'poroča o razpravah na seji ;prediseidniikoiv kmetijskih glavnih 'korporacij: iKomferenoa ;se je pogajala iz državno železnico, •da ibi za .slamo, seno in živimo dovolila niž j e v o iz n e cene. iželazmca ©a se je sklicevala ma dejstvo, da se imoma sama vzdrževati in obe cala 'samo nekatere oljašave.
Govorilo se je o škodi, kr jo nekatere tovarne delajo 'kmeti j st v. m, ko nastajaj o iz tovarn strupeni plini. 'Na iKorošikem pridejo v po-
štev tovarne v Franoah (Woifsiberg), ,na Mostiču in Raldenteinu.
Govorilo se je o ekspertizi, ki jo je napravilo Društvo narodov o 'avstrijskih gospodarskih ra z m e r a h. Izvedenci so prišli do spoznanja, da kmetijstvo dobro uspeva, .zaostalo pa je še zadružništvo. Treba je torelj še naprej izpopolnjevati naše zadružništvo (Posebno je tega treba v slovenskem delu dežele. Op. mr.).
Predsedniki so se .zglasili tudi k š t r a j k u v Do n a vdci. Ne odobrava se zvišanja cene premogu, ker tako zvišanje zadene vse in goni kvišku vse cene.
Predsedniki so ostro .ugovarjali nameri davčnih uradov, ki hočejo zadruge obdače-v a t i kakor obrtna podjetja.
■Za umetna gnojila se je priporočalo zahtevati izjavo o ‘Odstotkih,, ki jkh blago vsebuje '{iDeklarati'onszwiang), potem se bodo .ta gnojila od raznih oseb nadzorovala, da se ne bo prodajalo malovredno blago.
Ko se je sestanek pritoževal, da .se živina tako težko prodaja, je poljedelsko ministrstvo reklo, da se bo prodaja nekoliko oljajšala s tem, da se bo moralo v bodoče pri mesnini napoveda-vaiti, ali je napravljena iz zmrztega mesa. Tako se bor potralbilo nekolika več domačega mesa in manij ameriškega.
Kmetje žele, da bi se m e p o b i r a 1 a več c a-rima, ikd ise plačuje od lesa, ki se izvaža. Visoka 'carina .zabranjmje izvoz hlodov. Žagarji pa to carino izahltevajo da imajo domače žage dela, zato bo treba med gospodarji in žagarji sporazuma.
Poljedelski minister BucMniger je poročal, da se bo še letos sklenila postava b a p o s p e Sevam j e deželne k m 3 tur e '(poljedelstva). Potem bo zopet mogoče subvenoijoniraiti vodovode ali dajati potrebnih cenili posojil v ita namen. Država pa izahiteva, da kulturo v enaki meri podpira tudi dežela s svojimi sredstvi.
Poročalo se je o sklepanju trgovske pogodbe iz Madžarsko. Pogajanja se niso mogla izvršiti, ‘ker Madžarska zahteva, da se ji pripusti uvažati gotovo množino vina. Tako dovoljenje se jle dalo že Jugoslaviji in Italiji; ako se da še Ogrski, se bo več vina uvažalo nego se ga zavižije, in domači viničarji svojega ne bodo mogli prodati. Predsedniki so ostro nastopili zoper namero, ob nedeljah na Dunaju prepove pr od a -ja mleka. S tem bi se bilo ustreglo prodajalcem zgoščenega mleka (kondens), ker bi morali ljudje kupovati več tega. Poroča se, da na Predarelskem hudo nastopa k r o m p i r j e v r a k. Na Koroškem k sreči še ni bilo nobenega slučaja. Vlada je izdala najstrožje - odredbe, da se la bolezen ne prenese. (Treba bo paziti pri uvozu.) Podpredsednik Panc je poročal o postavah republike, ki se delajo prenaglo im se skopajo določbe, ki so nesipre-j e ml ji v e. Najde se v .ustavi določba, da se deželne postave morejo sklepati samo na podlagi državnih: ako so nasprotniki na Dumajiu dosti močni, deželni izbori nobene gospodarske postave skleniti ne morejo! Višja agrarna oblast se je v ustavi .popolnoma pozabila im zdaj nima nobene postavne podlage.
Kar se tiče namera varnih iaposojdl, predsedniki niso sklenili ničesar,, ker se v sedanjem 'času nikomur me more svetovati, ma jeti posojilo, da si 'kaj .zboljša. Obresti' so predrage im poljedelstvo se .zopet ekstenziivira (zopet bomo pasli in ne več orali.)
Msgr. Po d. p o r c vpraša, ali se predsedniki niso že bavii iz .agrarnim .programom spcija'mih demokratov? Treba ta načrt proučiti iz gospodarskega stališča in treba ljudi poučiti, predirno se vsuje nanje agitacija.1. Stvar naj se obravnava v agrarno političnem odseku im potem na občnem izboru (o tem bomo še spregovorili. Op, ured.).
Preds. S u p e ir s b erg: Sociljalma demokracija je sestavila še le načrt, to še mi program, ke-dar bo program dovršen, bo čas, da se nastopi.
Dr. Stotiter: .Zgornja Avstrijska zahteva, da se nastavi 'primernejša voznina za i izv o iz živine. Koroška se ti zahtevi' pridružuje za izvoz živine na Dunaj in v Nemčijo. Morebiti bi pri cenejši vaznim le bilo mogoče, nekaj živine spraviti tja. Ministvrstvo poroča, da se je donesek d r ,ž a v e iz a d e ž e 1 n o k ,u 11 u r o z v i š a 1 z a polovico. Za imlekarski zavodi ma Dunaju se je vpostavilo v proračun 3 irmiia'rde, da pridemo v mlekarstvu mekoliko naprej. Predložila se bo nova postava o p ris to j bi n sk ih k a iz m ih, ki ima mamem, stare prestroge določbe oimifliti za slučaj, ko je stvar ljudem bila neznana. 1
((Konec sledi.)
Uporaba premoga na Dunaju. V prvem četrtletju t. I. se je uvozilo na Dunaj 469.310 ton črnega premoga, 203.495 ton rujavega premoga in 18.868 ton koksa. Od januarja do marca je torej skupno prišlo na Dunaj 691.673 ton. Od 469.310 črnega premoga se je v Avstriji izkopalo 15.284 ton in od 203.495 ton rjavega premoga pa 171.324. Od črnega premoga se je porabilo 194.077 ton za domačo kurjavo, 160.154 ton so porabile mestne plinarne, 60.011 ton in-drustrija in 35.068 ton mestne elektrarne. Zadnje so prevzele tudi največjo količino rjavega premoga, to je 139.830 ton.
Uršin sejem v Celovcu. Vrvenje je bilo ta dan nad vse živahno: ulice polne kmečkih vozov, trgi polni stojnic in živine. Prignalo se je: 483 konj, 87 volov, 103 krav, 26 telic, 476 svinj in mnogo koz in ovac. Cene so bile ugodne in prodajalo se je dobro. Cene: ipitani voli 1,40—1,50, vprežni voli 1,20—1,40, plemenske krave 1,20—1,50, klobasarice 0,80—1,10, telice 1,20—1,40, plemenski prašiči 1,50—1,90, pitani prašiči 1,90—2,30, klavni konji 0,30—0,40, ovce 0,80—0,90 S za kilogram žive teže. Konji težki 800—1200, lahki 250—500, kočijaški 800 do 1400, koze 30—40 šilingov komad.
Živinski sejem v Železni Kapli 28. X. Cene : pitani voli 1,30—1,50, vprežni voli 1,20—1,30, junci 1,20—1,30, krave in telice 0,90—1,10, plemenski prašiči 2—2,10, ovce 0,65—0,70 šilingov za kg žive teže. Obisk in, trgovina slaba. Prignanih: 2 konja, 1 bik, 4 pitani voli, 29 vprežnih volov, 11 juncev, 34 krav, 3 telice, 20 prašičev, 208 ovac in 3 koze.
B2 RAZNE VESTI M
Muhe.
Na angleškem dvoru prince zelo strogo vzgajaio in smejo govoriti le, če jih kdo kaj vpraša. Tako je sedel nekoč kralj Edvard Vil. (1900—1910) v krogu najožjih prijateljev v palači Buckingham pri obedu. Med obedom je naenkrat zavpil mladi njegov vnuk:	„Oh,
dedek —!“
Ni pa smel stavka izgovoriti; takoj so namreč pri mizi nehali govoriti in stari oče ga je strogo pokaral: »Otroci morajo biti tiho in poslušati."
Nastala je neka tesnoba pri mizi in nič več niso mogli prav govoriti. Kralju, ki je imel svojega vnuka zelo rad, je bilo žal, da je bil tako osoren, in prijazno je vprašal mladega hudodelca:
4 »No, sedaj mi pa lahko poveš, kaj si pravzaprav hotel."
»Sedaj je pa že prepozno, dedek," je odgovoril prinček, malo v zadregi.
»Prepozno? Zakaj pa?"
No, v tvoji solati je bila mrtva muha^ hotel sem te opozoriti nanjo, sedaj si jo pa že pojedel!"	_____
Lastni dom. Vsaka družina hrepeni po lastnem domu, kjer se ne bi bilo treba prepirati z drugimi strankami, kjer se otroci lahko prosto igrajo, kjer bi se ne bilo bati, da se ti rad otrok jutri odpove. V mladi avstrijski republiki se je ljudem v tem oziru marsikaj obetalo. Možje so prišli od vojske, hoteli so ustanoviti svoje družine, treba je bilo najti zanje prostora. V mestih so se ustanovila društva za zgradbo malih domov, vlada jih je podpirala, ljudstvo je kupovalo akcije. A leta 1924 18. sept. pisala je »Arbeiter-Zeitung":	Iz naseljevanja
nam preti nevarnost; sodrug, ki v tem dela, mora biti pozoren nase in na vse okrog sebe. Prelahko dobi nagon po lastni premoči ter razdre skupnost, po kateri stremimo. — To se pravi; Židje, ki vodijo delavstvo, ne marajo, da delavec postane lastnik svojega doma, ker kot samostojen gospodar ne bo več držal z ljudmi, ki hočejo imeti vse skupno. L. 1925 je začela dunajska socijalistična občina nastopati proti malim naselbinam, ki so si jih bili delavci sami ustvarili. Ob Donavi so si mali ljudje postavili sami 600 hišic, v katerih stanuje 4000 ljudi. Občina jim je bila poprej prodajala stav-binsko gradivo, mesca avgusta letos pa je ob-
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem
Tiska Lidova tiskarna
čina prišla s komisijami, ki so dognale, da nihče stavb ni dovoljeval, da jih nihče ni odobril in v mnogih slučajih je občina dala ukaz, da se mora zgradba takoj podreti! Delavci so se na to seve postavili pokonci in so grozili, da se bojo s silo branili proti vsakomur, ki se dotakne njihovih hišic. Nato je občina nekoliko odnehala, ali stvar še ni pri kraju. Le eno se je očito prikazalo, da je Židom, ki vodijo delavce, blagor delavca deveta briga, njim je le za to, da dobe glasov pri volitvi, glasove pa jim daje ponajveč le nezadovoljno ljudstvo. In da ljudstvo ostane nezadovoljno, ne sme imeti svoje hišice, ko žid stanuje v razkošni palači.
Prehrana in starost. Na higijenski razstavi na Dunaju je predaval minule dni dr. Eisenhut o sredstvih, s katerimi si lahko človek ohrani telesno in duševno čilost, tudi če je že v letih. Velik vpliv ima na človekovo svežost prehrana. Kakor hitro prekoračimo mejo srednje starosti, moramo prostovoljno omejiti dnevno hrano in kolikor mogoče malo uživati takih jedi, ki jih naše telo uporablja za svojo izgradnjo (meso, beljakovine). Prav tako niso priporočljive jedi, ki se uživajo bolj radi njih slasti, nego radi gladu. V dobi, ko človek postane starec — dr. Eisenhut je začrtal mejo pri 65 letu, — se mora dieta kar najbolj poenostaviti. Kruh, mleko in sadje so za starca najbolj priporočljive jedi. Stari ljudje ne smejo sedeti doma in se oblačiti v težko, toplo obleko. Domneva, da je za nje boljše, če nič ne delajo, je čisto zgrešena. V mnogih primerih je baš nezaposlenost vzrok, da se starostni proces hitreje razvija in prinaša razne neprijetnosti. Res je, da se mora star človek varovati napora in da mora tudi pogosteje počivati, vendar pa je lenuharenje zanj škodljivo. Tudi, če trpi na srcu, ni s tem rečeno, da se ne bi smel gibati. Edino zanesljivo zdravilo za težave v želodcu in revmatične bolečine, ki nastopajo pri starcih, je vsakdanje gibanje in dobro izbrana, preprosta hrana.
B NAŠE KNJIGE ~i
Ksaver Meško: »Našim malim". Zopet roma med narod novo Meškovo delo, »Našim malim". Čudovito se je pisatelj in pesnik uživel v otroško dušo in jo izlil v lepe priproste pesnice in kratke črtice. Ljubezen do domovine, do slovenske grude, do naših gora, do slovenskih domov, katero doživljamo mali in odrasli vsak trenutek, opeva on v pesmi »Domovini". Tako poje v sedmi kitici:
»Domovina moja, krasna vsa!
Morda zabim kdaj očetov dom,
tebe, tebe zabil pa ne bom,
ti ljubezen mojega srca!"
Kljub temu, da ga je domovina, kateri je posvetil svoje najboljše duševne in telesne moči, bičala, preganjala, kipi iz njegovega srca goreča ljubezen do slovenske domovine. »Ne bom ga pil," na strani 13. naj bi postala himna naše mladine, ako naj ona doraste v korenjake, ker pitje le pije njej moči in alkohol le pamet meša. V črtici »Urica" na strani 20. krasno riše krščansko hišo in realno življenje v njej. Ko se Tinetu, petletnemu fantičku, pripeti nesreča, da polomi Filipovo uro, ostane oče pri tej priliki vedno oče in odpušča z vso pisateljevo milobo. Tudi slika izza svetovne vojne »V pričakovanju" poseda čisto v realno življenje. Našim malim bo še posebno ugajala pesmica »Jaz bom kmet". Mali fantiček poveličuje kmetski stan in njega življenje, ki je sicer priprosto a srečnejše in zadovoljnejše od življenja na cesarskem dvoru. Že po teh primerih vidimo, da je knjižica prav nestre vsebine in res knjiga »Naših malih". Priporočamo jo vsem društvom, posebno še onim, katera imajo mladinski odsek; knjižice naj domuje tudi v vsaki slovenski hiši, kot nadomestilo slovenskega šolskega berila, da bodo tudi »Naši mali" še poznali blagost Meškove duše.
Inseriraite v Koroškem Slovencu! s
Tovarniška zaloga usnja
Julijus Blass
Celovec, Novi trg štev. 4
ima v zalogi vse kožne izdelke ter kupuje in prevzema v delo sirove kože.

Prodam aH zamenjam
itiri dobro ohranjene	133
—^== harmonike ==—
Več pove Sebastijan Begaš pri Matevžnjaku v Kotmari vasi
Izšla je Blasnikova	130
..Velika Pratika**
za navadno leto 1926, ki ima 365 dni. »Velika Pratika** je najstarejši slovenski kmetijski koledar, ki je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Stane 5 Din. in se naroča pri
J. BLASNIKA naslednikih, tiskarna in litografie ni zavod Ljubljana, Breg štev. 12.

Naznanilo.
Dovoljujem si, naznaniti vsem cenj. somišljenikom, trgovcem in odjemalcem, da izvršujem
sodarsko obrt
in izdelujem le prvovrstno sodarsko robo kakor žehtarje, vodne škafe, velike in manje banje (bance), periljake, pinje, „kebre“ itd.
Potrudil se bom, zadovoljiti trgovce in odjemalce z dobrim blagom in nizko ceno.
S spoštovanjem
}AKOB OGRIS, sodar
v Kočuhi, pošta St. Margareten im Rosentale.

142
Pod ugodnimi MVMfla folca v dobrem sta-pogoji se prUOd III5 Q nju s skupno V/, orala zemijišča in sadnim vrtom. — Kupci naj se oglasijo pri Apoloniji Matic v Goričah, občina Medgorje.
šivalne stroje kolesa
centrifuge za mleko
pod najugodnejšimi pogoji
pri	143
Pavel Miklin v Pliberku



K
$

©
1
A
M
Društvo slovenskih diletantov v Borovljah,
Vabilo
na 4 dejansko rodbinsko dramo s petjem
Sin (4,
ki se uprizori
v nedeljo, dne 15. novembra 1925 v dvorani »pri Cingelcu" v dinjah. Začatek ob 3. uri popoldne.
igra se vrši ob vsakem vremenu Šolarjem vstop prepovedan.
Vse prijatelje poštene zabave prisrčno vabi
ODBOR.

v Celovcu. - Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Žinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. -Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsky), Dunaj, V., Margareienplatz 7.