Adriatic* zavarovalna družba d.d. S ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik V - št. 8 - Avgust ’96 cena 150 SIT NK Z N I K splošna banka koper 19-letnik utonil v Moli V akumulacijskem jezeru Mola pod Harijami je okoli ene ure ponoči v torek, 13. avgusta, utonil devetnajstletni Marko Vrh iz Obrova. Kljub prizadevanju ilirsko-bistriških gasilcev, ki so začeli iskati njegovo truplo kmalu po tretji uri, so morali zjutraj posredovati trije potapljači Enote za reševanje na vodi in iz vode severnoprimorske regije iz Nove Gorice. Nesrečnega Marka so našli na dnu severozahodnega zaliva Mole okrog 11. ure dopoldne pred očmi njegovega očeta Antona Vrha. Marko Vrh je skupaj z bratom Alešem in še enim prijateljem okrog ene ure ponoči prispel do ozkega in plitvega zaliva na severozahodni strani jezera, nakar so se vsi trije vkrcali v čoln. Potem ko so v trdni temi dosegli nasprotni breg in za nekaj časa celo izstopili, so zaveslali proti sredini zaliva, kjer je Marko nenadoma padel v vodo, se za trenutek spet pojavil na površini in oprijel čolna, nato pa potonil. Vzvalovljena voda in nenadni sunek sta povzročila nihanje čolna, tako da sta v vodo padla tudi njegov brat in prijatelj, ki jima je s skrajnimi napori uspelo priplavati do brega. Ker se Marko ni več pojavil na gladini, sta ga začela iskati, nato pa sta bila prisiljena poklicati pomoč. Kmalu po tretji uri so na kraj nesreče prišli ilirskobistriški gasilci in policisti. Gasilci so zaliv osvetlili z žarometi in ga temeljito preiskali, vendar pogrešanega zaradi teme in izredno kalne vode niso našli - to je dopoldne po dobri uri iskanja uspelo šele novogoriškim potapljačem. Markovo truplo so s pomočjo gasilcev potegnili z dna manj kot tri metre globokega zaliva, ki je bil na debelo prekrit z muljem. Čeprav je Marko znal plavati, je verjetno potonil zaradi neprimerne obleke in obutve. Na dno so ga verjetno potegnili gumijasti škornji, ki so ga obtežili, ko so se napolnili z vodo. Marko Vrh je po letu 1981, ko je utonil 26-letni Lučano Božič iz Sabonj, že drugi nesrečnež, ki mu je Mola vzela življenje. Ob poslušanju in prebiranju podobnih tragičnih vesti (letos je v slovenskih vodah utonilo že 32 ljudi), je smrt tako mladega človeka v takih okoliščinah še toliko bolj grozljiva. Brez pomena bi bilo iskati vzroke zanjo. Marko je bil zaustavljen daleč pred poldnevom, v času, ko je pravzaprav šele začel živeti in misliti podobe prihodnjih dni. Njegovemu očetu, navajenemu trpkih preizkušenj, je od sanj na nebu ostala le tišina; spoznal je, kako se zaprejo daljave in kako je vse izročeno minitvi. In nam, ki smrt drugih spremljamo le od daleč, bo tišino kmalu preglasila pozaba. Če se ljudje učimo iz izkušenj, bi morali veliko bolj skrbeti za varnost življenja; skakati čez reko tam, kjer je most, se včasih ne obnese. ^PIRNIO) 6250 [lirska Bistrica • Bazoviška 19 • 067/42-077 Nudimo vam že vse za NOVO ŠOLSKO LETO; nahrbtniki od 2.600 SIT dalje nahrbtniki INVICTA, SEVEN zvezki A4 od 109 SIT dalje zvezki Werkerke, SEVEN mape A4 od 82 SIT dalje kvalitetne šolske škarje velika izbira šolskih peresnic mape 4 rinke HARLEV DAVIDSON, VIRTUAL, SEVEN, POLICE po ugodnih cenah barvice od 210 SIT dalje VABIMO VAS K NAKUPU KVALITETNIH STVARI PO UGODNIH CENAH! ----J ;i Za varno pot v šolo! V ponedeljek, 2. septembra, se bodo odprla vrata vseh sedmih osnovnih šol v Občini Ilirska Bistrica. V poletnih mesecih je bilo poskrbljeno za barvanje talnih oznak na voziščih, tako da so dobro vidne za vse udeležence v cestnem prometu. Da ne bi brezskrbnost šoloobveznih otrok, pešcev, kolesarjev in mopedistov, ki v teh dneh še preživljajo šolske počitnice, dobila nezaželjene posledice, bomo policisti PP Ilirska Bistrica izvajali poostren nadzor cestnega prometa in opozarjali voznike, da povečajo pazljivost in upoštevajo cestno prometne predpise. Policisti bomo prvi šolski dan obiskali vse osnovne šole in se pogovorili z učitelji ter starši. Cel september se bomo zadrževali v bližini šol in v sodelovanju s PPP Postojna merili hitrost z radarjem. Hitrost bo merjena predvsem na cesti Ilirska Bistrica - Zabiče, v mestu Ilirska Bistrica, v Jelšanah, Podgradu in Knežaku. V letošnjem letu se je na območju PP Ilirska Bistrica pripetilo devet prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi otroci in mladoletniki. Štirje so bili hudo telesno poškodovani, devet pa jih je dobilo lažje telesne poškodbe. Da ne bi prihajalo do podobnih prometnih nesreč ravno v prvih šolskih dneh, ko je na cesti še precej počitniško razpoloženih šolarjev, opozarjamo vse občane, posebno starše in druge udeležence v prometu, da posvetijo otrokom več pozornosti. VAŠA POLICIJA Krotka izredna seja Čeprav so ilirskobistriški svetniki prejeli vabila in gradivo za 22. sejo, ki naj bi bila 6. avgusta, jo je sklicatelj nekaj dni prej preklical. Vzrok za preklic naj bi bila "vprašljiva sklepčnost članov občinskega sveta", tako da se bo občinski svet s točkami predvidenega dnevnega reda, od katerih je treba omeniti zlasti dolgo pričakovano obravnavo poročil o realizaciji sklepov občinskega sveta od 1. do 21. seje, ukvarjal v začetku septembra. Zaradi pismene zahteve župana, v kateri se je zavzemal za to, da bi svetniki potrdili pogodbe "s porabniki proračunskih sredstev, ki izvajajo vzdrževalna dela v času med šolskimi počitnicami, pa tudi zaradi izbora najboljših ponudnikov za druga dela, ki se izvajajo v času šolskih počitnic", je bila v ponedeljek, 19. avgusta, sklicana izredna seja, na kateri se je brez težav zbralo 17 svetnikov. Svetniki so po kratki razpravi in kljub drugačnim predlogom obravnavali 5 točk dnevnega reda: razdelitev letošnjih sredstev za investicije v krajevne skupnosti, potrditev izbora najboljšega ponudnika za izvajanje rednih in vzdrževalnih del na godznih cestah, prenova občinske stavbe, investicijsko vzdrževanje v osnovnih šolah ter izbor izvajalca za šolske prevoze. Krajevne skupnosti so letos za urejanje vodovodov, vaških cest in kanalizacije dobile 15,9 milijona tolarjev iz občinskega proračuna. KS Ostrožno Brdo je na predlog odbora za komunalo in promet dobila 0,8 milijona tolarjev iz denarja za sanacijo poplav. Svetniki so sprejeli predlagano razdelitev sredstev za investicije v krajevne skupnosti, denar za KS Ostrožno Brdo pa zadržali do končne odločitve na eni izmed prihodnjih sej. V nadaljevanju so potrdili predlog posebne komisije in za izvajalca rednih ter investicijskih vzdrževalnih del na gozdnih cestah izbrali Gozdno gospodarstvo Postojna, vztrajali pa bodo, da Zavod za gozdove Slovenije plan del za naslednje leto pripravi še letos, da bi lahko z deli začeli že spomladi in da bi denar za te namene vključili v občinski proračun. Prav tako so se strinjali s komisijo, ki je za izvajalca del na šolskih zgradbah (zamenjava kritine na OŠ T. Tomšiča Knežak, sanacija venca in preplastitev hidroizolacije na OŠ D. Kette ter zamenjava kotličkov in obrob na OŠ R. Ukovič Podgrad), izbrala podjetje Tectum iz Ljubljane. Obravnavali so tudi predlog komisije, ki se je ukvarjala z izborom prevoznika šolskih otrok. Na razpis za opravljanje prevozov sta se prijavili samo dve registrirani podjetji in dve osnovni šoli, ki ne izpolnjujeta razpisnih pogojev. Komisija je predlagala občinskemu svetu, da za naslednje šolsko leto podpiše pogodbo s podjetjem I & I iz Kopra, čeprav je to postavilo pogoj, da bo v primeru, če ne bo izbrano, ukinilo nekatere redne proge. Občinski svet je sprejel sklep, da mora občinska uprava do 30. oktobra pripraviti celovito poročilo o tem, ali bi bilo bolje urediti prevoze s šolskimi kombiji ali ne, do takrat pa bo ostal v veljavi obstoječi način prevoza otrok. Prenova občinske stavbe Delavci gradbenega podjetja Primorje Ajdovščina so začeli 9. avgusta prenavljati prostore v 2. nadstropju občinske stavbe. V poldrugem mesecu bodo uredili sanitarije, popravili in prepleskali stavbno pohištvo, zamenjali tlak, razsvetljavo in instalacije. Občina je s Primorjem podpisala pogodbo na ključ v višini 9,5 milijona tolarjev, od podjetja pa je prejela še ponudbo za ureditev 1. nadstropja (3,5 milijona tolarjev) in stopnišča (1 milijon tolarjev - polovico denarja za stopnišče bi prispevala Upravna enota II. Bistrica). Celotna vrednost investicije bi torej znašala 13,6 milijona tolarjev, čeprav je občinska uprava iz letošnjega proračuna za ta namen dobila le 8 milijonov tolarjev. Člani občinskega sveta so sprejeli ponudbo Primorja, dodatni denar za ureditev 1. nadstropja in stopnišča pa bodo zagotovili iz rebalansa občinskega proračuna za letošnje leto. Malo tekmovalcev, dobra organizacija V nedeljo, 25. avgusta, je Kolesarsko društvo 'Bistre1 iz Ilirske Bistrice organiziralo prvo kolesarsko dirko za Veliko nagrado Ilirske Bistrice "Mašun 96". Pričakovanja organizatorja se žal niso izpolnila, saj se je dirke udeležilo precej manj kolesarjev, kot jih je bilo prijavljenih - tekmovali so mlajši in starejši mladinci iz desetih slovenskih in enega hrvaškega kluba. Ne glede na to pa je bila dirka v obeh kategorijah na zadovoljstvo organizatorja, udeležencev in velikega števila gledalcev na startu pred hotelom Turist in ob progi do Mašuna brezhibno izvedena. Na sliki: mlajši mladinci so v Knežaku vozili še v strnjeni skupini. Več na 10. strani. Snežnik • stran 2 INTERVJU avgust 1996 DANILO CEKADA, kitarist Ansambla 'Snežnik' Naporno gostovanje me je pravzaprav pomirilo Ansambel 'Snežnik' je 7. julija 7 996 odšel na turnejo v ZDA in cel mesec razveseljeval slovenske izseljence v državah Pennsylvania, Illinois, Wis-consin in Ohio. Po značilni gori, ki v marsičem simbolizira ilirskobistriško občino, se imenuje od leta 1994. Lansko spomlad se je iz tria razširil v kvintet; vodji ansambla Jožetu Jenku iz Šembij (harmonika), Ivanu Kompanu iz Jablanice (bas kitara, bariton) in Danilu Čekadi iz Dolenj (kitara) sta se pridružila še pevka Nada Lozar ter Miroslav Paškvan (orgle, klarinet, saksofon) iz Ajdovščine. Vsi člani ansambla pojejo, pogosto tudi a capella narodne in ponarodele pesmi. Narodnozabavni glasbi izobraženi kritiki sicer odrekajo kvaliteto, na drugi strani pa se zanjo ogreva vse več poslušalcev. In teh ni malo tudi med Slovenci v ZDA, saj jim, kot pravijo, pomaga ohraniti spomin na domovino. Prav zato že dolga leta organizirajo gostovanja tovrstnih slovenskih glasbenih skupin v svoji sredini in letos je prišel na vrsto tudi Ansambel 'Snežnik'. V času, ko se narodnozabavne skupine zaradi velike konkurence tudi na Slovenskem vse težje uveljavijo, je Ansambel 'Snežnik' eden izmed redkih, ki mu je uspelo oditi na gostovanje v Ameriko. Brez zvez najbrž ni šlo. Kdo vas je pravzaprav povabil? Povabil nas je Frank Valenčič, velik ljubitelj slovenske narodnozabavne glasbe iz Nadanjega sela, star prijatelj Jožeta Jenka in lastnik podjetja, ki se ukvarja s prodajo avtomobilov. Člani ansambla smo ves čas gostovanja stanovali na njegovi farmi v kraju Strabane blizu Pittsburgha (Pennsylvania, Pa), sam nas je celo prevažal naokoli in nenazadnje, skupaj s prijatelji ter Slovensko narodno podporno jed-noto (Slovenc National Benefit Society), ki že od leta 1904 skrbi za slovensko kulturo v Ameriki, je postoril večino dela pri organizaciji koncertov. Z njegovo pomočjo smo spoznali cel kup velikodušnih ljudi, ki so nas povsod prijazno sprejeli. Kje ste nastopali? Na farmi Franka Valenčiča so se kmalu po našem prihodu začeli oglašati njegovi sosedje, prijatelji in znanci. Logično je bilo, da smo prvič igrali prav tam (10. julija), kjer nas je poslušalo okrog 250 ljudi, tudi kot prvi ansambel iz Slovenije, odkar je samostojna. Nastop nam je omogočil Toni Kaluža iz Dolenj. Po nastopu na pikniku SNPJ v Milvvaukeeju (VVisconsin, 21. julija) smo čez tri dni zabavali plesalce v Ace's Lounge vjohnstovvnu (Pa). 26. julija smo igrali v Vukon Slovene Hallu (Pa), dan pozneje pa v Primorskem klubu Cleveland (Ohio). Tam smo se srečali tudi z zborovodkinjo slovenskega mešanega mladinskega zbora Cilko Dolgan, ki je bila s svojimi pevci že večkrat v Sloveniji, vrhunec vsega pa je bilo priznanje, ki smo ga dobili od dr. Karla B. Bonuttija, častnega konzula Republike Slovenije v Clevelandu. 28. julija smo igrali na 50-letnici slovenskega radijskega programa v Evanstovvnu (Pa), kjer smo spoznali kralja ameriške polke -Frankie Vankovic je ravno ta dan praznoval 81 let. 31. julija smo igrali v Syganu, 3. avgusta v Sharonu (Pa) oziroma tamkajšnjem Apollo Maenerchor Clubu, zadnjič pa 5. avgusta na Slovenskem dnevu v Kennywoodu blizu Pittsburgha, zabaviščnem parku, ki je podoben Gardalan-du. 6. avgusta zvečer smo odpotovali iz Pittsburgha in v Frankfurtu prestopili na letalo, v katerem je bila večina članov naše olimpijske ekipe, ki se je vračala iz Atlante. Jože Jenko, dr. Karl B. Bonutti, Nada Lozar, Danilo Čekada, Miroslav Paškvan in Ivan Kompan v clevelandskem Primorskem klubu Joseph C. Evanish, predsednik SNPJ in predsednica Slovenskega narodnega doma 'Triglav' iz Clevelanda. Od 12. do 14. julija smo tri dni igrali na XV. Slovenefestu v kraju Čamp Side (Pa) in povedati moram, da toliko harmonik še nisem videl na enem mestu. Tam nas je obiskal tudi Miklavž Borštnik, prvi ambasador Republike Slovenije v VVashingtonu. 17. julija smo nastopili na sedežu SNPJ v Imperialu (Pa), kjer smo se spoznali z vodstvom društva in s sodelavci časopisa "Prosveta", ki izhaja enkrat na teden. Nato smo si s predsednikom SNPJ ogledali Chicago, zapeli slovensko pesem v najvišji mestni stavbi (433 m) in 20. julija igrali v Slovenskem kulturnem centru v mestu Lemont (Illinois) Vsi člani ansambla smo odnesli veliko lepih vtisov in upamo, da bo naše gostovanje marsikomu, ki nas je poslušal in se družil z nami, še dolgo ostalo v lepem spominu. Bivanje v Združenih državah Amerike je verjetno nepozabno doživetje. Kakšni so ameriški Slovenci? Ameriški Slovenci so preprosti in zelo komunikativni ljudje. Starejša generacija še govori slovensko, mlajša pa zelo malo. Seveda jim slovenščina dela probleme in jo zamenjajo z angleščino v vseh tistih primerih, ko hočejo kaj hitro povedati. Presenetila nas je zlasti njihova gostoljubnost in na lastne oči smo se prepričali, da je as Republika Slovenija Republic of Sovenia Častni konzulat v Clevelandu Honorarv Consulat« in Cleveland Častno priznanje Certificate of Appreciation Podeljeno Presented to Ansambel "Snežnik" S hvaležnuetio /a odlično predstavitev slovenske narodno zabavne folklore v ameriško slovanskih skupnostih In Appreciation far yaur Outstanding Displov of Slovonian Folklora Moste to Slovamao American Audiencas. mi % * Podeljeno 27. julija, 1996 Presented this 27th day of July. 1996 U-A/s— ..4-41 Dr Karl B. Bonutti, Častni konzul tam marsikaj drugače. Ne spomnim se kakršnihkoli pomanjkljivosti pri organizaciji koncertov - v Ameriki pač ničesar ne prepustijo naključju in vse poteka tako, kot je bilo zamišljeno. Pogovarjali smo se z ogromnim številom ljudi z llirskobistri-škega konca, obiskali pa so nas celo naši izseljenci iz Kanade. Najbolj jih je zanimalo, če poznamo njihove sorodnike in kako živijo, čeprav zadnja leta pogosto obiskujejo Slovenijo in so o dogajanju pri nas dokaj dobro informirani. Vaše gostovanje v Ameriki ni ostalo brez odmeva v medijih. Nameravate z ameriškimi Slovenci sodelovati še naprej? O našem gostovanju so bili obveščeni bralci časopisov in poslušalci radijskih postaj v Ameriki in doma. 14. in 28. julija smo se vključili v oddajo Radia 94 "Prijatelji, ostanimo prijatelji", prav včeraj (15. avgusta) pa je Radio Ognjišče predvajal pogovor z nami, ki je nastal še v Ameriki po našem zadnjem nastopu. Mogoče je vzrok za ugodne kritike, ki smo jih prejeli v Ameriki tudi to, da smo se v primerjavi XV. Slovenefesta, praznika etnične kulture, se je od 12. do 14. julija 1996 udeležilo več kot 6.000 ljudi, tako da je bil eden izmed najuspešnejših doslej. Da bi promovirali našo kulturo, smo pripeljali Ansambel Snežnik iz Ilirske Bistrice. Besede ne morejo opisati tega, kako smo jih bili veseli. Nada Lozar, Jože Jenko, Ivan Kompan, Miroslav Paškvan in vedno smejoči se Danilo Čekada so nas zabavali vse tri dni. Njihova glasba je elektrificirala občinstvo. Moramo jih pripeljati nazaj. Prosveta, časopis SNPJ, 31. julija 1996 z ostalimi slovenskimi skupinami obnašali bistveno drugače. Naši predhodniki so se v glavnem posvetili nastopom in se niso toliko družili z ljudmi. Slovenci onstran Atlantika so sprva mislili, da smo nepristopni, čeprav se je to izkazalo za neresnično in mogoče so nas prav zaradi tega spet povabili. V imenu ansambla se vsem tistim, ki so nam omogočili gostovanje, posebno še Frenku Valenčiču in SNPJ, najlepše zahvaljujem. Priložnost za to, da se ameriškim Slovencem vsaj nekoliko oddolžimo, bomo imeli naslednje leto, ko bodo člani SNPJ obiskali Slovenijo. Za nekaj dni jih bomo povabili v Dolenje, kjer Slak, zato smo temu primerno razširili naš repertoar. Delo seveda ni bilo preprosto, saj smo se na gostovanje pripravljali debele tri mesece. Naštudirali smo tudi veliko pesmi, ki smo jih izvajali a capella; poleg omenjenih dveh avtorjev smo priredili še skladbe Ansambla Avsenik. Seveda nismo pozabili tudi na instrumentalne skladbe, tujih pa nismo igrali, razen na izrecno željo poslušalcev in še to samo večno zelene melodije. Ker imamo dokaj obsežen repertoar, to niti ni bilo preveč težko, posebno takrat, ko smo v očeh poslušalcev razbrali izraze iskrene hvaležnosti. Prihodnji mesec bomo, če bo šlo vse po načrtu, začeli snemati novo kaseto v isti zasedbi in upamo, da bo prišla na police trgovin še pred iztekom letošnjega leta. Tako kot prvo jo nameravamo izdati v samozaložbi, razen v primeru, če bi se predstavili širšemu krogu poslušalcev in tako postali dovolj zanimivi tudi za slovenske založbe, ki izdajajo plošče in kasete z narodnozabavno glasbo. Žal se vedno najde kaj nepredvidenega, obljubljeno pa nam je, da bomo kmalu nastopili v televizijski oddaji "Po domače". Za nastop v tej popularni oddaji se dogovarjamo že skoraj eno leto, zato si vsi člani amsambla želimo, da bi nam tokrat končno le uspelo. Omenili ste mi nerazumevanje tistih, ki bi vam morali priskočiti na pomoč v Ilirski Bistrici. Povedati moram, da smo v Ameriki predstavljali Slovenijo, na vsakem nastopu pa smo še posebej poudarjali, iz katerega dela Slovenije prihajamo. Nekateri pristojni, ki bi jim morala biti promocija ilirsko-bistriške občine v interesu, na naše vloge niso niti odgovorili. V zvezi z narodnimi nošami naj povem, da smo si jih kupili sami, za takšne - "gorenjske" - pa smo se odločili zato, ker naše nastopanje presega regijske in državne okvire. Na žalost je v tujini za slovensko nekako osvojena in priznana prav "gorenjska noša". Nekateri bolje poučeni poznajo še belokranjsko, mogoče štajersko, potem pa se znanje o slovenskih narodnih nošah konča. Člani ansambla bi bili zelo veseli, če bi se našel nekdo, ki bi nam za nastope omogočil nositi domačo, "brkinsko" narodno nošo. Ansambel 'Snežnik' je tri dni igral na XV. Slovenefestu. S puščico je označen Frank Valenčič. bodo deležni posebnega presenečenja v gostilni 'Pek'. Sodelovali bomo še naprej, saj je bila naša izkušnja v celoti izredno impresivna in prijetna. Ansambel 'Snežnik' nima toliko lastnih skladb, da bi z njimi zapolnil celovečerni koncert, zato ste igrali tudi skladbe drugih avtorjev. Katerih? Pripravljate kaj novega? Poleg lastnih smo igrali še skladbe tistih avtorjev in ansamblov, ki so se v preteklosti najbolj priljubili ameriškim Slovencem. To sta predvsem Ottavio Brajko in Lojze Marsikaj, kar je bilo izrečeno in napisano o naših narodnih nošah v času delovanja Ansambla 'Snežnik, je bilo nekoliko krivično, ker neugodne kritike dobivamo le v II. Bistrici, povsod drugje pa nas ne kritizirajo. Da denar v našem primeru ni vse, smo že neštetokrat dokazali in temu se ne mislimo odreči - še naprej bomo marsikje igrali tudi zastonj. V Ameriki smo doživeli veliko lepega in prepričan sem, da bi bilo prav, če bi šel na ono stran Atlantika še kakšen tovrsten ansambel z llirsko-bistriškega. B. Zidarič Prvi javni razpis za financiranje projektov in dodeljevanje jamstev projektom, ki so namenjeni skladnejšemu regionalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja Upravni odbor Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, d.o.o., Šeškova 9b, 1310 Ribnica, tel.: 061/861-953, fax: 061/861 -956, na podlagi zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine, na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur. I. RS 45/95; v nadaljevanju zakon), pravilnika o pogojih za pridobitev in dodeljevanje sredstev Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja (v nadaljevanju sklad) ter sklepa Vlade Republike Slovenije z dne 30. 5.1996 o finančnem načrtu in naložbeni politiki sklada v letu 1996 objavlja PRVI JAVNI RAZPIS za financiranje projektov in dodeljevanje jamstev projektom, ki so namenjeni skladnejšemu regionalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja. I. Predmet razpisa Predmet razpisa je financiranje projektov in dodeljevanje jamstev sklada investitorjem (fizične osebe, poslovni subjekti in občine) z območij (na podlagi v Ur. I. RS 13/94 objavljene uredbe o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji v obdobju 1994-1996 - v nadaljevanju uredba - ter še nekatera, v tem razpisu opredeljena območja) in za posamezne namene, opredeljene v točkah A, B, C, Č in D tega razpisa. Po tem razpisu je za financiranje projektov na voljo 750.000.000 SIT, za dodeljevanje jamstev pa 150.000.000 SIT. II. Splošni pogoji, skupni za vse namene 1. Investitor mora predložiti zahtevo za posojilo oziroma jamstvo na originalnem obrazcu sklada vrste A (kmetijstvo in dopolnilne dejavnosti na kmetijah), B (gospodarske dejavnosti) a\\ C (infrastruktura), odvisno od tega, za katero posojilo oz. jamstvo se poteguje. Vlogi morajo biti priložene priloge in dokazila, ki jih zahteva sklad od investitorja in so navedene na posameznem obrazcu. 2. Investitor mora, če se poteguje za več kot 1,5 mio SIT in ne več kot 10 mio SIT, vlogi priložiti poslovni načrt. 3. Investitor mora, če se poteguje za več kot 10 mio SIT, vlogi priložiti investicijski program po metodologiji, objavljeni v priročniku za izdelavo investicijskega programa (Inštitut za ekonomiko investicij, Ljubljanska banka d.d., Ljubljana). 4. Posojilo ali jamstvo je namenjeno za isti projekt le enkrat, razen če gre za posojilo, ki je kla-sificirano kot dopolnilno: v tem primeru se prosilec lahko poteguje za posojilo oziroma jamstvo še enkrat, če projekt poteka v več fazah. Ta pogoj velja tudi za investitorje, ki so jim bila sredstva za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v letih 1991 do 1994 že odobrena ter za investitorje, ki so že dobili nepovratna sredstva CRPOV za isti projekt. III. Finančni pogoji, skupni za vse namene 1. Minimalna višina sredstev je 1 mio SIT, razen posojil, ki so klasificirana kot posojila dopolnilne narave; vtem primeru je najnižji znesek posojila 300.000 SIT. 2. Doba odplačevanja posojila ne more biti daljša od ekonomske dobe projekta. 3. Posojila do 1,5 mio SIT investitor praviloma zavaruje pri zavarovalnici. 4. Posojila nad 1,5 mio SIT investitor praviloma zavaruje z vpisom hipoteke na premoženje ali z drugim, temu instrumentu enakovrednim jamstvom. 5. Črpanje posojila je dokumentarno, prosilec lahko v obliki gotovine porabi največ 20% dodeljenega posojila, a ne več kot 250.000 SIT. IV. Pogoji za dodelitev in nameni dodeljevanja spodbud A. Financiranje projektov kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah Investitorji so lahko fizične osebe, državljani RS, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje kmetijskih dejavnosti in bodo projekt izvajali v naseljih, naštetih med demografsko ogroženimi in gorsko-višinskimi območji v uredbi. 1. Financiranje nakupov, dokupov in programskih preusmeritev kmetij; pogoji: - delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 60% predračunske vrednosti, - doba vračanja posojila do 15 let, - obrestna mera TOM + 3,5%, - največ dveletni moratorij na odplačevanje posojila. 2. Dopolnilno financiranje izvedbe projektov dopolnilnih dejavnosti kmetij; pogoji: - delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 15% predračunske vrednosti, - doba vračanja posojila do 5 let, - obrestna mera TOM + 4,5%, - največ enoletni moratorij na odplačevanje posojila. Informacije in vlogo A za projekte iz te točke prosilci lahko dobijo pri krajevni enoti Hranilno kreditne službe v Sloveniji. B. Financiranje projektov gospodarskih dejavnosti Investitorji so lahko gospodarske družbe, samostojni podjetniki in obrtniki, registrirani v RS, ki bodo projekt izvajali v naseljih, naštetih med demografsko ogroženimi in gorsko-višinski območji v uredbi. 1. Financiranje gospodarskih naložb; pogoji: - delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 50% predračunske vrednosti, - doba vračanja posojila do 8 let, - obrestna mera TOM + 5%, - največ dveletni moratorij na odplačevanje posojila. 2. Dopolnilno financiranje projektov, ki se primarno financirajo iz drugih državnih virov sektorske ali regionalne narave; pogoji: - delež posojila v finančni konstrukciji je lahko največ 15% predračunske vrednosti, - doba vračanja posojila 4 leta, - obrestna mera TOM + 5,5%, - največ enoletni moratorij na odplačevanje posojila. Informacije in vlogo B za projekte iz te točke prosilci lahko dobijo pri pooblaščenih enotah Abanke v Sloveniji. C. Premostitveno financiranje infrastrukturnih projektov Investitorji so lahko občine v Republiki Sloveniji. 1. Premostitveno financiranje infrastrukturnih projektov krajev na demografsko ogroženih in gorsko-višinskih območjih (kot jih opredeljuje uredba), ki so vključeni v program CRPOV in VTC ali kak drug zaokrožen sektorski in regionalni program, ki ga je sklad verificiral in so pogoji za go spodarsko dejavnost, predvideno v programu; pogoji: - delež posojila je lahko največ 30% predračun ske vrednosti, - doba vračanja posojila 2 leti, - obrestna mera TOM + 6,5%, - šestmesečni moratorij na odplačevanje posojila, - garancija občinskega proračuna. Informacije in vlogo C za projekte iz te točke prosilci lahko dobijo na sedežu sklada v Ribnici. Č. Financiranje izvedbe projektov, ki izhajajo iz zaokroženih razvojnih programov Investitorji so lahko poslovni subjekti in fizične osebe, ki so v posameznih projektih predvideni kot investitor. 1. Financiranje izvedbe projektov, ki izhajajo iz že izdelanih projektov CRPOV in VTC za delovni prostor ne glede na lokacijo investicije. 2. Dopolnilno financiranje projektov, ki izhajajo iz programov aktivne politike zaposlovanja na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, in sicer v skupni višini 50 mio SIT. Investitorji iz teh dveh točk lahko kandidirajo za katerokoli točko iz točk A, B, C in D, in sicer po pogojih, nave denih pri teh točkah. Pri tem se jim obrestna mera poveča za 1 odstotno točko, če se projekt ne izvaja v naseljih, naštetih med demografsko ogroženimi in gorsko-višinskimi območji v uredbi. Informacije in ustrezno vlogo prosilci dobijo: - pri krajevni enoti Hranilno kreditne službe, če gre za projekte kmetijstva in dopolnilnih dejav nosti na kmetijah, - pri pooblaščenih enotah Abanke, če gre za gospodarske projekte, - na sedežu sklada v Ribnici, če gre za projekte infrastrukture. D. Dodeljevanje jamstev za projekte na območjih s posebnimi razvojnimi problemi 1. Sklad dodeljuje jamstva investitorjem, ki izpolnjujejo pogoje za katerokoli točko iz točk A, B, C in Č, imajo podpisano pogodbo z banko o dodelitvi posojila in ne morejo pridobiti drugega jamstva zaradi negativnih vplivov trga nepremičnin na območju s posebnimi razvojnimi problemi. Informacije in vloge dobijo prosilci na sedežu sklada v Ribnici. V. Merila za izbor 1. Sklad bo pri presoji projektov upošteval kriterije iz 10. člena zakona, in sicer: ohranitev realne vrednosti dodeljenih sredstev, donosnost (profitabilnost) projekta, za katerega se dodeljujejo sredstva (obseg lastnih sredstev pravne osebe, namenjenih financiranju projekta, obseg in vrsta drugih virov financiranja), - razvojna naravnanost projekta, za katerega se dodeljujejo sredstva (uvajanje novih tehnologij, inovacij, nastopanje na novih tržiščih, odpiranje novih delovnih mest), boniteta pravne osebe, kateri se dodeljujejo sredstva (sposobnost nuditi ustrezne instrumente zavarovanja vračila dodeljenih sredstev). 2. Prednost pri izbiri bodo imeli projekti, ki bodo zbrali večje število točk po vrednotenju, izvedenem na podlagi kriterijev točke V. 1. Prednost bodo imeli projekti, ki so sestavni del zaokroženih razvojnih programov. 3. Nepopolne vloge, ki ne bodo zbrale minimalnega števila točk za posamezen namen, in vloge, ki bodo prispele, ko bodo sredstva že porabljena, bodo zavrnjene. 4. Sklad lahko prispele vloge brez soglasja prosilca prerazporedi v ustrezno kategorijo. Sklad s sklepom o dodelitvi sredstev odloča tudi o pogojih za določitev posameznega posojila v primerih, ko razpis omogoča razpon. Demografsko ogrožena naselja v Občini Ilirska Bistrica Bač, Brce, Čelje, Dobropolje, Dolenje, Dolnja Bitnja, Dolnji Zemon, Fabci, Gabrk, Gornja Bitnja, Gornji Zemon, Harije, Hrušica, Huje, Janeževo Brdo, Jelšane, Kilovče, Knežak, Koritnice, Kuteževo, Male Loče, Mereče, Nova vas, Novokračine, Ostrožno Brdo, Pavlica, Podbeže, Podgrad, Podgra-je, Podstenje, Podstenjšek, Podtabor, Pre-garje, Prelože, Prem, Ratečevo Brdo, Račiče, Rjavče, Sabonje, Smrje, Snežnik, Soze, Starod, Studena Gora, Sušak, Šembije, Tominje, Topole, Trpčane, Velika Bukovica, Veliko Brdo, Vrbica, Zabiče, Zajelšje, Zarečica in Zarečje. GOSPODARSTVO llirskobistriški obrat Ete bo nadaljeval z delom llirskobistriški obrat Ete iz Cerkna bo po zagotovilih direktorja matičnega podjetja in strokovnih delavcev kadrovske službe nadaljeval z delom, čeprav v zmanjšanem obsegu - v obratu od začetka julija, ko je 68 zaposlenim prenehalo delovno razmerje, dela 30 delavcev. Odpuščenim je podjetje izplačalo odpravnino iz naslova presežnih delavcev (ti imajo pravico do nadomestila za brezposelnost), nekaj delavcev pa se je v tem času tudi upokojilo. Delovno razmerje ni prenehalo 12 zaposlenim, ki jih ni bilo možno opredeliti kot presežne delavce (invalidi ...) in tistim, ki se jim je začel šestmesečni odpovedni rok po končani bolniški odsotnosti, tako da v obratu trenutno dela 30 delavcev. V ilirskobistriškem obratu se pripravlja nova organizacija dela, vendar njena oblika še ni znana in dokončna; v Eti se nagibajo k temu, da bi obrat oddali v najem in z najemnikom podpisali ko- operacijsko pogodbo. V primeru, da se bodo razmere na trgu izboljšale, bodo zaposlili tudi dodatne delavce. Pripomniti je treba, da vprašanje glede dela objekta in zemljišča, na katerem stoji obrat, ki ga je podjetje Petrol Transport iz Ilirske Bistrice brezplačno preneslo na Občino Ilirska Bistrica v postopku lastninskega preoblikovanja, še vedno ni rešeno. Predlog glede brezplačnega prenosa oziroma prodaje teh nepremičnin podjetju Eta iz Cerknega bo stanovanjski sklad posredoval Občinskemu svetu Občine Ilirska Bistrica na eni izmed naslednjih sej. NALOŽBE VI. Rok in način prijave 1. Rok za prijavo je do porabe namenskih sredstev oziroma do 31. 10.1996. Sklad bo v tekočem mesecu enakovredno obravnaval vse popolne vloge, ki bodo prispele do 1. v mesecu. Prvič bodo vloge obravnavane septembra. Sklad bo javno objavil, kdaj (datum) so sredstva porabljena. 2. Prosilci naj pošljejo svoje vloge na naslov: Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Šeškova 9b, 1310 Ribnica (tel.: 061/861-953), in sicer na posebnih obrazcih sklada, ki jih lahko kupijo od 29. julija 1996 dalje na pooblaščenih enotah Abanke in Hranilno kreditne službe. 3. Prosilec mora k vlogi priložiti vso v posameznem obrazcu zahtevano dokumentacijo. Nepopolnih vlog sklad ne bo obravnaval. Sklad lahko zahteva od prosilca tudi dodatno dokumentacijo. Sklad lahko na svoje stroške preverja dokumentacijo oz. naroči strokovno mnenje o projektu. 4.0 dodelitvi sredstev bo odločal upravni odbor sklada. Odločitev upravnega odbora je dokončna. Sklad bo v 15 dneh po odločitvi dostavil prosilcem sklep o odločitvi. 5. Sklad bo spremljal namensko porabo sredstev pri investitorju. Če bo sklad ugotovil, da sredstva niso bila uporabljena za namen, za katerega so bila dodeljena ali da je bilo posojilo izdano na podlagi neresničnih podatkov, ima pravico od investitorja takoj zahtevati vračilo v enkratnem znesku. Investitor bo moral vrniti sredstva s pripadajočimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje po zakonu o predpisani meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Ur. I. RS 45/95) ter po odredbi o načinu obračunavanja zamudnih obresti (Ur. I. RS 14/92). Pridobljena republiška sredstva za leto 1996 Občina Ilirska Bistrica je v letu 1996 prijavila na državne razpise več programov naložb na področju gospodarskih in družbenih dejavnosti ter komunalne infrastrukture, ki jih je občinski svet že obravnaval ob predlogu proračuna za letošnje leto. Naj jih naštejem: Pospeševalnemu centru za malo gospodarstvo in Republiškemu zavodu za zaposlovanje smo prijavili ustanovitev lokalnega podjetniškega centra, ministrstvu za urejanje okolja in prostora obnovo vodovoda v Cankarjevi in Trubarjevi ulici, obnovo vodovoda Trnovo - S-13, ureditev kanalizacije v Šercerjev! in Vodnikovi ulici ter razširitev in sanacijo čistilne naprave v llirskobistriški vodarni, ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj (sredstva za demografsko ogrožena območja) sanacijo vodovodnega omrežja v Knežaku in Hrušici ter ureditev lokalnih cest Velika Bukovica - Soze, Novokračine - Nova vas, Pavlica - Studena gora, Sušak - Fabci, Mala Bukovica -Pavlica in Rečica - Brce, ministrstvu za šolstvo in šport pa izgradnjo (sofinanciranje) večje telovadnice Osnovne šole Podgora Kuteževo, dokončanje telovadnice OŠ A. Žnideršiča in izgradnjo vadbenega prostora pri OŠ D. Kette. Republika je llirskobistriški občini odobrila sredstva za naslednje programe: ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj 6 milijonov tolarjev v letošnjem in 6,8 milijona tolarjev v letu 1997 za I. fazo prenove dela lokalne ceste Mala Bukovica - Studena gora - Pavlica - Starod od Pavlica do Staroda, 2 milijona tolarjev za ureditev odseka lokalne ceste od Velike Bukovice do odcepa za Soze, 7 milijonov tolarjev za ureditev lokalne ceste Novokračine - Nova vas in S milijonov tolarjev za sanacijo vodovodnega omrežja v Knežaku, Pospeševalni center za malo gospodarstvo in Republiški zavod za zaposlovanje 2 milijona tolarjev za spodbujanje lokalnih iniciativ na področju malega gospodarstva, ministrstvo za šolstvo in šport 18 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev za izgradnjo prizidka OŠ Podgora Kuteževo in 1,4 milijona tolarjev za dokončanje telovadnice OŠ A. Žnideršiča, ministrstvo za zdravstvo 10 milijonov tolarjev za dokončanje podgrajske zdravstvene postaje in ministrstvo za obrambo 2 milijona tolarjev za nov gasilski dom v Trnovem. Na podlagi prijavljene škode in predloženih programov za saniranje poplav v juniju 1995 je Občina Ilirska Bistrica v letošnjem letu prejela 41.753.214 SIT (v proračunu je prikazanih 29.870.253 SIT, razlika v višini 11.882.961 SIT bo vključena v rebalans proračuna). Letošnjo jesen se bodo začela tudi dolgo pričakovana dela na cestah in mostovih, ki so last države. Poznanih protestih krajanov in grožnjami z zaporo ceste Pivka - Ilirska Bistrica - Podgrad, se bo z denarjem ministrstva za promet in zveze začela prenova odseka od Zalčev proti Harijam (51,8 milijona tolarjev), novo podobo pa bo dobil tudi odsek od gostilne Urbančič do podjetja Petrol - Transport v Ilirski Bistrici (18,6 milijona tolarjev). Omenjeno ministrstvo bo financiralo še ureditev dela regionalne ceste Prem - Obrov med Preložami in Pregarjami (43 milijonov tolarjev) ter popravilo treh mostov čez reko Reko pri Trpčanah, Zabičah in Novokračinah (80 milijonov tolarjev), saj je promet preko teh mostov, vključno s premskim, ki ga letos ne bodo obnavljali, prepovedan za vozila z več kot 5 ton nosilnosti. Za izvedbo so bili julija objavljeni razpisi (mostove bo prenovilo SGP Primorje Ajdovšina), dela pa bi morala biti končana do konca letošnjega leta. Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 ilirska Bistrica, let. 067161-297, fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnuiovii Izdajatelj: 'GA Commerce', Bazoviška 40 Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnutovič Uredniški odbor: Dimitrij Bonano, Vojko Čeligoj, Zdravko Debevc, Franc Gombač. Ivko Spetič /predsednik/ Urednik, novinar In lektor: Branko Zidarič Urednik športne strani: Zdravko Debevc Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: "GA Commerce' Ilirska Bistrica Naklada: 1600 izvodov GOSPODARSTVO Za opravljanje prevozniške dejavnosti bodo potrebne licence V skladu z zakonom o prevozih v cestnem prometu, ki predpisuje, da se pravica do opravljanja prevozov oseb in blaga v notranjem in mednarodnem prometu pridobi na podlagi licence - dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje prevozniške dejavnosti v cestnem prometu, bodo 1. januarja prihodnjega leta za vse avtoprevoznike začeli veljati trije novi pravilniki (za pridobitev licence, o minimalnih tehničnih pogojih za parkirišča in o preizkusu znanja). Do zdaj je lahko vsak opravljal to dejavnost, po novem pa si bodo za opravljanje avtoprevozniške dejavnosti vsi obrtniki in podjetniki, lastniki tovornih vozil nad 3.500 kg nosilnosti ali 6.000 kg skupne mase, motornih vozil za prevoz oseb (manjši avtobusi in kombiji), avtobusov z več kot 8 + 1 sedeži in taksisti, morali pridobiti licenco. Licenco si bodo morali pridobiti tudi prevozniki, ki opravljajo prevoze oseb ali tovora za lastne potrebe. Od vseh članov Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica je trenutno kar 18,5% takih, ki se ukvarjajo z avtoprevozništvom (84 avtoprevoznikov, 2 taksista in 5 prevoznikov šoloobveznih otrok). Primernih parkirišč v Ilirski Bistrici in drugih krajih v občini sploh ni ali pa so taka, da ne ustrezajo zahtevam. Izjema je le parkirišče podjetja Petrol Transport, zato Območna obrtna zbornica II. Bistrica s pomočjo občine išče rešitve. Da bi ugotovila, kakšno je stanje na tem področju in koliko je obrtnikov ter podjetnikov, katerih vozila presegajo navedeno tonažo za opravljanje lastnih potreb, je Območna obrtna zbornica II. Bistrica 16. avgusta sklicala sestanek. Udeležilo se ga je nekaj več kot 1/3 ilirskobistriških avtoprevoznikov; ustanovili so sekcijo avtoprevoznikov, poslušali predavanje v zvezi z licencami in se pogovorili še o nekaterih drugih aktualnih zadevah (Celjski sejem, varstvo pri delu, zelena in varna vozila). S strani Občine Ilirska Bistrica se je sestanka udeležila načelnica oddelka za gospodarstvo in finance Nevenka Tomšič, ki je prisotnim zagotovila, da bo občina nemudoma pristopila k razreševanju problematike izgradnje ustreznih parkirišč, saj je bilo o njih izrečenih največ pripomb. Avtoprevozniki so se na sestanku tudi dogovorili, da bo skupne aktivnosti vodila Območna obrtna zbornica II. Bistrica, predvsem predavanja, priprave na preizkuse znanja itd. V mesecu oktobru, ko bodo predvidoma razjasnjene še zadnje nedorečenosti v zvezi s pridobitvijo licenc, pa bo ponovno organizirala predavanje na to temo. Samostojnim podjetnikom in tistim, ki bodo to še postali, bo licence izdajala Obrtna zbornica Slovenije (pravnim osebam Gospodarska zbornica Slovenije). Licenc, izdajale se bodo za dobo 5 let, trenutno ni mogoče pridobiti, ker ministrstvo za promet in zveze še ni imenovalo komisije za preizkuse strokovne usposobljenosti. Predvidoma jo bo imenovala po času letnih dopustov, do takrat pa lahko vsi avtoprevozniki zberejo potrebne listine, in sicer: vlogo, overjene kopije prometnih dovoljenj ali overjene izpise upravne enote, pri kateri so vozila registrirana, overjene kopije spričeval o šolski izobrazbi, dokazila o znanju slovenskega jezika, dokazila o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti ali potrdila o preizkusu znanja, dokazila o finančni sposobnosti, dokazila o nekaznovanosti, dokazila o parkirnih mestih ter mestih za vzdrževanje vozil. Opravljanje prevozov brez licence bo od začetka naslednjega leta prekršek, za katerega je zagrožena denarna kazen najmanj 600.000 tolarjev, v primeru, ko prevoznik med vožnjo v vozilu ne bo imel overjene kopije licence pa najmanj 200.000 tolarjev. ZAPOSLENOST Število zaposlenih v gospodarstvu se zmanjšuje Po poročilu občinskega oddelka za gospodarstvo o stanju na področju zaposlovanja, strukture brezposelnih oseb in zaposlovanja šolajoče se mladine je razvidno, da se v Občini Ilirska Bistrica zmanjšuje število zaposlenih v gospodarstvu, julija 1996 je bilo v občini 889 registriranih brezposelnih oseb, kar je še vedno izredno veliko, čeprav se je številka v primerjavi z oktobrom 1995 (985) in letošnjim februarjem (941) zmanjšala. Poleg tistih, ki se bodo vključili v programe Zavoda za zaposlovanje in za nedoločen čas dobili delo v negospodarstvu ter zasebnem sektorju, je letos predvideno predvsem povečanje zaposlovanja pri malih oziroma samostojnih podjetnikih. V Občini Ilirska Bistrica je po zadnjih po datkih Republiškega zavoda za zaposlovanje OE Ilirska Bistrica, in Davčne uprave RS, Izpostava Ilirska Bistrica, zaposleno 4.451 oseb (v gospodarstvu 2.335, v negospodarstvu 691, zasebnikov je 691, kmetov 594,396 je zaposlenih pri zasebnikih). Struktura brezposelnih je naslednja: 539 je žensk, 136 je iskalcev prve zaposlitve, 306 je mladih do 26 let, 80 oseb je trajnih presežkov, 152 je iskalcev dela zaradi stečajev. Največ brezposelnih ne premore strokovne izobrazbe (47,5%), IV. stopnjo izobrazbe ima 31,4%, V. 17,3%, najmanj pa je tistih, ki imajo VI. (2,2%) in VII. stopnjo izobrazbe (1,6%). Stopnja registrirane brezposelnosti je 16,8%, na področju koprske enote Republiškega zavoda za zaposlovanje je manjša (11,4%). Od 989 registriranih brezposelnih jih prejema četrtina (25,8% ali 229) denarno nadomestilo (156) in denarno pomoč (73). V ilirskobistriških družbah in podjetjih je zaposlenih 124 tujcev. V programe priprave na zaposlitev je trenutno vključenih 82 oseb (sofinanciranje pripravništva, izplačilo denarnega nadomestila v enkratnem znesku, priprava na zaposlitev, program javnih del, vključeni v svetovanje za samozaposlitev, odobritev subvencij za samozaposlitev, odobritev subvencij za samozaposlitev). V občini naj bi se letos zaposlilo 83 oseb: 70 delavcev (polovica za določen, polovica za nedoločen čas) ter 13 pripravnikov za določen čas (6 jih bo opravljalo pripravni- Turistično zavarovanje Zavarovalnice Triglav Turizem ni brez vzroka ena najdonosnejših in najhitreje rastočih dejavnosti na svetu. Potovanja so vir sprostitve in oddiha. Morda boste tudi Vi že jutri sedli na vlak, v avto ali na letalo in odpotovali na dopust. Nanj se ponavadi skrbno pripravimo: pazljivo izberemo kraj oddiha, preverimo kvaliteto namestitve, pregledamo avtomobil, s katerim se bomo peljali na oddih. A na varnost ne smemo nikoli pozabiti. Če želite svoj dopust uživati zares neobremenjeno in brezskrbno, se pred potjo zavarujte. V Zavarovalnici Triglav smo vam pripravili širok izbor zavarovanj; eno izmed teh je turistično zavarovanje. Ker žmjehie potrebuje varnost N Lahko se vam tudi zgodi, da boste morali zaradi nevšečnosti prekiniti dopust. V tem primeru vam bo zavarovalnica povrnila stroške za neizkoriščen del potovanja, če pa boste morali potovanje zaradi bolezni ali poškodbe podaljšati, vam bo zavarovalnica krila dodatnih pet dni; in če jih boste preživeli v bolnišnici, bo zavarovalnica poskrbela za stroške obiska in bivanja osebe, ki vas bo obiskala. Turistično zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam povrne škodo zaradi ukradene ali poškodovane prtljage in osebnih stvari, denarja, vrednostnih papirjev, nakita iz plemenitih kovin ali dragega ka menja. Če morda na dopustu zbolite ali se poškodujete, vam ne ho treba skrbeti za stroške zdravljenja v zdravstveni ustanovi, saj vam jih ho doma povrnila zavarovalnica. Za trajne posledice nezgode bo izplačana ustrezna zavarovalnina, v primeru nezgodne smrti pa zavarovalnica krije tudi stroške prevoza do doma. postojna tradicija varnost znanje prijaznost Tudi če se na poti kaj pripeti vašemu vozilu, ne boste v zadregi; zavarovalnica bo povrnila vse stroške reševanja, vleke ali prevoza vozila do servisa, stroške vleke ali prevoza vozila, ki ga ni mogoče usposobiti za vožnjo, stroške prevoza potnikov in prtljage od kraja nezgode do cilja (ali doma) in stroške za uporabo nadomestnega vozila, ki ga boste uporabljali medtem, ko popravljajo vaše vozilo. Nenazadnje pa je mogoče tudi, da s svojim ravnanjem nehote povzročite škodo drugim - tudi to bo v okviru zavarovanja odgovornosti namesto vas poravnala zavarovalnica. Vsa dodatna pojasnila lahko dobite pri območni enoti Zavarovalnice Triglav v Postojni. ško dobo v podjetjih, ki so jih štipendirala). Podatki Republiškega zavoda za zaposlovanje ne zajemajo samostojnih podjetnikov, zasebnih podjetij s tremi ali manj zaposlenimi ter družbenih podjetij in organizacij z 10 ali manj zaposlenimi, ampak le 70% podjetij, v katerih je zaposleno 90% delavcev vseh zaposlenih v gospodarskih subjektih, ki so bili zajeti v anketo. Podjetja so izrazila največ interesa za delavce s IV. (18), VI. (12) in VII. (15) stopnjo izobrazbe. 11 delavcev s VII. stopnjo izobrazbe nameravajo zaposliti kot pripravnike, načrtujejo pa 15 presežnih delavcev, od tega 12 v podjetjih. Po podatkih registrskega sodišča, Davčne uprave RS in Kmetijsko svetovalne službe je v Občini Ilirska Bistrica trenutno registriranih 9 družbenih podjetij, 7 javnih zavodov, 4 zavarovalnice, 1 javno podjetje, 2 banki, 1 hranilno kreditna služba, 2 kmetijski zadrugi, 4 delniške družbe ter 210 podjetij v zasebni lasti. Registriranih je 520 samostojnih podjetnikov, ki se ukvarjajoz različnimi dejavnostmi: prevoz blaga in oseb (83), trgovina (81), gostinstvo (56), osebne storitve (36), servisna dejavnost (23), proizvodnja (127), proizvodne storitve (82) ter ostale dejavnosti (32). V občini je 1930 kmetij, vendar samo 37 čistih. 71 kmetij je potencialno čistih, 530 mešanih, 659 dopolnilnih, 392 ostarelih, neaktivnih pa je 124 kmetij. Poskrbite za varen vsakdan in varnejšo finančno prihodnost. Svojo in svojih najbližjih. x v v\ a 'či ^ s' S s / ' >.s c.1 r 1 Adriaticova življenjska zavarovanja Vam nudijo pestro izbiro možnosti, da prehitite negotovost prihodnosti in da Vaši finančni viri ne ugasnejo v primeru nezgode, manjše delovne sposobnosti, starosti ali v primeru najhujšega. Izbirate lahko med raznimi oblikami življenjskih zavarovanj za primer doživetja, katero lahko spremenite tudi v eno izmed vrst rentnih zavarovanj. Odločite se lahko za življenjsko zavarovanje za primer smrti ali pa za kombinacijo življenjskega in nezgodnega zavarovanja in še mnogo več. Zahtevajte podrobne podatke o življenjskih zavarovanjih. Pokličite na telefon 067 23 783, obiščite Adriaticovo poslovno enoto Postojna ali najbližjo pooblaščeno agencijo. Adriatic Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica OBLETNICA 110 let bistriških gasilcev Tiha želja, da bi bistriški gasilci slavili visoko društveno obletnico že v novem gasilskem domu, se žal ni uresničila. Težko zbranih 20 milijonov tolarjev in več kot 2.000 delovnih ur ni bilo dovolj, da bi dokončali nekdanji vojaški objekt v Trnovem. Otvoritev doma so zato preložili na kasnejši čas, do tedaj pa morajo zbrati in zaslužiti še dodatnih 15 milijonov tolarjev ter opraviti še kdove koliko prostovoljnih delovnih ur. "Prav varčevanje za nov gasilski dom bo dalo pečat proslavljanju letošnje 110-let-nice življenja in dela društva," pravi njegov predsednik Pavel Mavrič. Osrednja svečanost bo začela v nedeljo, 22. septembra 1996, ko se bodo domači gasilci, skupaj z gosti iz vseh prijateljskih društev v občini, soseščine ter Hrvaške, zbrali na slovnostni seji. Po mimohodu društvenega članstva in predstavitvi njihove opreme se bo praznovanje nadaljevalo pred osnovno šolo v Trnovem, kjer bodo izvedli zahtevnejšo gasilsko vajo, nato pa bodo v Domu na Vidmu odprli razstavo dokumentov in opreme, ki bo predstavila 110-letno delo in uspehe PGD Ilirska Bistrica, najstarejšega gasilskega društva v občini. Za to priložnost bodo gasilci izdali tudi svojo prvo razglednico, s pomočjo Pošte Slovenije in Primorskega numizmatičnega društva II. Bistrica pa še priložnostni poštni žig, ki ga bo ta dan uporabljala bistriška pošta. Na koncu bo pred novim gasilskim domom od popoldanskih ur naprej potekala še velika gasilska veselica z izbranimi ansambli in velikim srečelovom. Gasilci seveda vabijo občane na vse prireditve z željo, da bi skupaj proslavili res lep gasilski jubilej. Vojko Čeligoj SOCIALA Od maja dobiva dodatek veliko več otrok Po uveljavitvi sprememb zakona o družinskih prejemkih maja letos se je število upravičencev do otroškega dodatka precej povečalo, saj ga v Sloveniji prejema več kot tri četrtine otrok. Po novem so do otroškega dodatka upravičeni vsi otroci iz družin, ki v lanskem letu niso presegle 123.196 tolarjev dohodka na člana (110% povprečne plače), kar je precej več, kot je bilo v veljavi poprej (55.998 tolarjev). To je omogočilo prejemanje dodatka znatno večjemu številu otrok, čeprav je med njimi veliko takih, ki so upravičeni le do najnižjega mesečnega prejemka (2.332 tolarjev ali 7% zajamčene plače). Otroci iz socialno najbolj ogroženih družin prejemajo najvišji dodatek, ki trenutno znaša 7.436 tolarjev ali 22% zajamčene plače. V ilirskobistriški občini je po podatkih Centra za socialno delo Ilirska Bistrica sredi julija prejemalo dodatek 3.018 otrok iz 1.792 družin oziroma skoraj 50% več kot decembra 1995, ko ga je prejemalo le 1.660 otrok iz 930 družin. Od vseh vlog, ki so pravočasno prispele na center, je bilo le 7 takih, za katere se je v postopku preverjanja izkazalo, da so imeli prosilci lani več kot 123.196 tolarjev dohodka na družinskega člana. Podatek o številu upravičencev do otroškega dodatka se seveda nenehno spreminja zaradi novorojencev in tistih, ki kljub obilnemu informiranju še ne vedo za nove pogoje in za dodatek še niso zaprosili. Ilirskobistriške družine imajo največkrat 2 otroka, za 3 ali 4 se le redko odločajo. Starši prejemajo zneske na tekoče račune ali na hranilne knjižice, v primerih, ko center oceni, da bi družina lahko porabila denar za druge namene, pa z dodatkom poravna stroške bivanja otroka v vrtcu ali šolsko malico, čeprav je takih družin zanemarljivo malo. Denar za izplačilo nadomestil za čas porodniškega dopusta, starševske dodatke, otroške dodatke in dodatke za nego otrok zagotavlja država iz proračuna. Starši za vsakega novorojenca prejmejo denarno pomoč (povprečno 20.460 tolarjev) ali darilni zavitek. Denarni dodatek za nego se izplačuje enemu od staršev za hudo bolnega otroka oziroma otroka s težjo telesno ali duševno okvaro in je namenjen povračilu stoškov, ki jih ima družina zaradi zahtevnejše nege in varstva. Višina dodatka za nego takih otrok znaša 30% zajamčene plače. Če je otrok v eni izmed ustanov ali zavodov, ima tam brezplačno oskrbo - višina dodatka za nego v tem primeru znaša 20% zajamčene plače. Ilirskobistriški center za socialno delo je ustrezni komisiji v Ljubljano poslal 6 vlog, da bi ocenila, ali so starši upravičeni do posebnega dodatka ali ne. 8 otrok je takih, ki že imajo vsa potrebna dokazila. Pravico do tega dodatka lahko starši uveljavijo tudi za nazaj, saj je zaradi težav z računalniškimi programi prišlo do zamude. Po zakonu o družinskih prejemkih lahko vsak otrok dobi dodatek do dopolnjenega 26. leta starosti, potrdila o vpisu v šolsko leto 1996/97 pa je treba centru dostaviti do konca septembra. PRIDOBITVE Podbežci so si uresničili staro željo V Podbežah, nekoliko odmaknjeni vasi od živahnejšega dogajanja, živi nekaj čez 100 ljudi, od tega 20 mladih, ki se v ničemer ne razlikujejo od svojih vrstnikov v drugih krajih občine - radi imajo šport in žogo. Da Podbežci radi poprimejo za delo, je že dolgo znano, maja letos pa so začeli uresničevati star načrt in s skupnimi močmi jim je uspelo, da so bili v nedeljo, 28. julija, poleg številnih gostov, ki niso hoteli zamuditi vaškega praznika, priča njegovi uresničitvi. Župana Stanislava Prosena so povabili medse, da bi odprl novo košarkarsko igrišče in balinišče. Ideja predsednika Vaške skupnosti Pod-beže Ivana Križmana in sedanjega tajnika Občine Ilirska Bistrica Ivana Barbe je stara že kakih deset let, vendar vaška skupnost do letos nikakor ni mogla dobiti primernega zemljišča. Maja si je ob vstopu v vas zemljišče z zamenjavami in dokupom končno zagotovila, nakar so vaščani začeli s pripravljalnimi deli za asfaltiranje 650 m2 košarkarskega igrišča: sezidali so podporne zidove, uredili in delno nadkrili bali- nišče ter okoli novega športnega objekta postavili mrežo in razvetljavo, za kar so porabili 1.500 ur prostovoljnega dela in 3,5 milijona tolarjev. Denar so zbrale družine (300.000 tolarjev), vaška skupnost (600 tisoč), nekdanji vaščani in najrazličnejši pokrovitelji. Otvoritveno prireditev je povezoval Franc Gombač, nastopila pa je tudi Mladinska pevska skupina iz Podgrada, Hrušiški fanti in mladi iz Podbež. (Fotografija: D. Cek) KINO PROGRAM FILMOV V SEPTEMBRU POROTNICA, amer. barv.; igrata: Demi Moore in Alec Baldwin; 1. septembra ob 21. uri. ŠKRLATNO ZNAMENJE, amer. barv.; igrata: Demi Moore in Robert Duvall; 3. septembra ob 20 n. ORANGUTAN V HOTELU MAJESTIC, amer. barv.; 6. septembra ob 2030,7. septembra ob 18. uri. IZVIRNI STRAH, amer. barv.; igra: Richard Cere; 7. in 8. septembra ob 20!0. PERISKOPE DOL, amer. barv.; 13. septembra ob 2010,14. septembra ob 18. uri, 15. septembra ob 20J0. TAJNI AGENT OOO, amer. barv.; igra: Le-slie Nielsen; 20. septembra ob 20“ 21. in 22. septembra ob 18. uri. ZADNJI SPREHOD, amer. barv.; igrata: Su-san Sarandon (Oskar '96 za glavno žensko vlogo) in Sean Penn (Berlin '96 za najboljšo moško vlogo); 21. in 22. septembra ob 2010. OTHELLO, amer. barv.; 24. septembra ob 18. in 2030. BILKO DEBILKO, amer. barv.; 27. septembra ob 2030,28. in 29. septembra ob ob 18. uri. UKRADENA SRCA, amer. barv.; igrata: Sandra Bullock in Denis Leary;28. in 29. septembra ob 2030. Pridržujemo si pravico do spremembe programa! KINO Gozdno Gospodarstvo Postojna ODKUPUJE IES Hlodi smreke F Hlodi smreke I. (nad 40) Hlodi jel., sm. I. Hlodi jel., sm. II. Hlodi jel., sm. III. Drogovi igl. Celul. les jel./sm. Hlodi bukve F Hlodi bukve L Hlodi bukve I. Hlodi bukve II. Hlodi bukve III. Drva bukev, javor 24.000. 00 SIT/m3 12.500.00 SIT/m3 10.100.00 SIT/m3 8.100.00 SIT/m3 6.100.00 SIT/m3 6.000. 00 SIT/m3 3.100.00 SIT/m3 23.000. 00 SIT/m3 14.700.00 SIT/m3 10.700.00 SIT/m3 7.600.00 SIT/m3 5.000. 00 SIT/m3 3.700.00 SIT/m3 Cene veljajo ko kamionska cesta. Za prevoz na skladišča Gozdnega gospodarstva Postojna se prizna prevoz 400 SIT/m3. Rok plačila je 15 dni po nastanku plačilne obveznosti. Informacije: 067/25-222 (Zaresne zgodbe Moji ljubi bralci! Poldrugi mesec dolga pavza. Izgubljen stik z vami. Vedno bolj močan občutek, da se več ne "pogovarjam" z vami. Praznina. Izgubljen v vesolju. Takole nekako bi opisal stanje, preden sem se spet lotil pisanja. Seveda je sedaj vse spet vse normalno. Svet gledam skozi rožnata očala. Kriza je torej mimo. Spet sanjam o bralcih, ki včasih solznih oči, na trenutke veseli ali tudi besni ..., prebirate sporočila, za katera vem, da vam sežejo do srca in gredo morda na jetra. Odvisno od senzibilitete posameznega bralca. Po štirih letih sva se z nekdanjim kolegom, učiteljem, srečala na parkirišču v Kopru. Jaz, looser, z yugom, on, uspešen, z mercedesom. Kljub temu, da se mu je strašansko mudilo, me je povabil na pijačo. Takoj je povedal, da ima podjetje z devetimi delavci, da mu gre kar dobro, pa še o drznih načrtih je razlagal. Opredelil sem ga nekako takole: 50% njegove biti je liberalno-kapi-talistične, 45% managerske in kakih 5% socialdemokratske. Trenutno kar uspešna mešanica razmerij. Dal mi je vedeti, da za delo, ki ga opravljam, dobivam preveliko plačo. Da smo vsi državni uslužbenci paraziti. Na moje vprašanje, kolikšna je njegova plača, je z nekoliko žalostnim obrazom odvrnil, da so davki visoki, delavci strašansko dragi in da kljub temu, da mu gre dobro, gre v resnici slabo. Zasmilil se mi je. Bivši šolnik je naprej razvijal teorijo o tem, da bi kulturniki, učitelji in njim podobni morali svoje dejavnosti opravljati poceni, skoraj ljubiteljsko, najbolje kar zastonj. Pozneje sem razmišljal, da iz človeških potreb in stisk ne gre kovati denarja. V praksi bi to zgledalo takole: čez dan bi zdravnik normalno služil plačo z zidarstvom, ponoči bi se prelevil v humanista in zastonj zdravil in reševal človeška življenja. To bi bilo zelo moralno ... Pijačo sem seveda plačal jaz. Iz obdobja olimpijskih iger sem si najbolj zapomnil zmagujoče črnce, himne in tisti poceni cirkus ob zaključku prireditve. Slovenija bo morala za naslednje olimpijske igre kupiti 20 črncev in jim dati naše državljanstvo. Tako bi si prislužila kar nekaj zlatih odličij in odlično promovirala mojo deželo. Jaz bi uvedel nove olimpijske discipline, v katerih bi gotovo prevladovali belci, predvsem Balkanci: streljanje s topom na 5 km, 10 km in 50 km. Himne: so enodelne in večdelne. Prve pripadajo velikim in starim državam. Tudi angleška je taka, je pa za današnjo rabo zastarela in smešna. Večdelne himne so sestavljene iz svečanega uvoda, drugi del pa je napisan v molu in govori o težki preteklosti, o borbah za osvoboditev domovine izpod sovražnikovega jarma, zatiralcev, zajedalcev, zavojevalcev ... Tretji del govori o današnji in prihodnji svobodi, blagostanju in pro-speriteti. Sodeč po himnah, se cedita po celem svetu samo med in mleko. Največ preglavic mi je v tem poskusu klasificiranja povzročila Zdravljica. Res ne vem, kam spada. Besedilo je sicer fajn, a melodija ...? Morda boste vi našli pravi "predalček" zanjo. Je pa moderno, da na mega prireditvah himno zapoje samo ena oseba - zaslužna umetnica. Predlagam, da na naši naslednji veliki proslavi postavijo 20 m visok stolp, obarvan v nacionalne barve, na vrh naj montirajo mikrofon in poleg posadijo Heleno Blagne, poročeno Zaman. Irci nimajo collones. Namesto da bi se pošteno spoprijeli, po moško, nekaj mečkajo, si že nekaj stoletij podtikajo bombe, se spotikajo ter igrajo podobne zahrbtne igrice. Zadnji Evropejci, ki so se pred Balkanci pokazali za prave machote, so bili Španci za časa caudilla. Takrat so se udarili pošteno in odkrito, ne tako kot irski protestanti in katoliki, lepo oblečeni, v belih rokavicah, pa tako dolgočasno pokvarjeni... Oni dan se počasi vozim iz Postojne domov. Počasi in previdno. Kar zagledam velikansko reklamno tablo in na njej napis RAID UBIJE ENKRAT ZA VSELEJ. Strah se naseli v mojo dušo: kdo je Raid? Koga bo ubil? Zakaj? Ali lahko ubije enkrat za določen čas in ne za vselej? Prestrašen vozim naprej: CESTA JE NJEN PLEN. Napis predstavlja izziv na dvoboj s cesto. Iz statistike vemo, da cesta ponavadi ni nikogaršnji plen. Kvečjemu obratno, poraženci so vedno avtomobili. Vozim dalje. Prekleto, še ni konec strašenja: 2 MILIJONA SUHIH UST ČAKA IZID. Predstavljam si okrogla 2 mio Slovencev, ki jih pričakuje huda preizkušnja v obliki katastrofalne suše in sedaj čakajo na dež kot na božjo mano. Bo deževalo ali bomo vsi pomrli od žeje ...? Nekaj dni se počutim zares slabo. Takele reklame pač na nikogar ne morejo delovati dobro. Končno me neprijetne more reši čisto navadna novica v TV dnevniku. Da, drobna vsakdanja novička je naredila čudež. Povrnila se mi je samozavest, spustil sem se na čvrsta tla, v svet realnosti krutega, a lepega vsakdanjega življenja brez posebnosti. In kaj so povedali na TV? Da je vse normalno; prejšnji teden je bilo na naših cestah 6 mrtvih, v enem mesecu 93 samomorov, ki sojih udejanili predvsem pijani in brezposelni. Zgodili so se še kakšni trije ali štirje družinski umori in posiljenih je bilo nekaj mladoletnikov, kar je trenutno velika moda v Belgiji. Običajna slika. Danes, ko to pišem, sem zvedel za nekaj bistriških posebnosti: o goljufijah pri dodelitvah nekakšnih socialnih pomoči, predvsem pa za poseben poudarek pri naporih za povečanje natalitete. Bojda je neka uslužbenka znane ustanove podpisala pogodbo, da bo v primeru nosečnosti takoj prenehala z delovnim razmerjem, torej dala odpoved. Tako bo imela dovolj časa za rojevanje otrok. Če jih bo rodila 10, bo zadnjemu postal boter sam predsednik republike, kot nekdaj Mussolini ali Tito. Srečni novorojenec pa bo prejel za darilo plenice Pampers... Do konca sem prebral knjigo Moja resnica. Bilo je težko, a vzdržal sem. Pisana je tako, da je razumljiva vsakomur, ki je uspešno končal 4. razred osnovne šole. Je torej čtivo za široke ljudske mase. V knjigi so neštetokrat na zelo skromen način opisane avtorjeve zasluge za narod oziroma vodenje konsistentne in konstruktivne politike. Da v usodnih trenutkih beograjskega osme-roboja ni bilo lepo, seveda radi verjamemo. Kakih šestkrat piše o odvisnosti nekdanjega osamosvojitvenega statusa Slovenije od znanja tujih jezikov, posebno španskega. Našemu junaku je največ težav povzročal tisti zoprni Lončar, takratni zunanji minister. Pisec knjige ima le eno napa- ko. Na zna latinsko, sicer bi si nekoliko bolj zapomnil papeževe besede, saj je ta povedal, da če se je spremenil Vzhod, bi se moral tudi Zahod. In naj odgovorni nikakor ne pozabijo na delavce... Pričel sem brati knjigo Kučanov klan. Začetek je zelo čuden. Uspel sem prebrati le 50 strani, natančno do stavka: "Takrat bi bili krščanski demokrati za svoje osebne politične funkcije prodali tudi lastne matere". Izhaja, da so "takrat" krščanski demokrati navijali za sužnjeposestniški red in ne za kapitalizem, saj gre za čisto trgovino z belim blagom. O tej knjigi bolj podrobno prihodnjič. Razno Tovarišija, ki je začela s črnim sprayem pisati po zidovih, nima nobene domišljije. Priporočam ji, da na TTX-u poišče grafite in jih prekopira. Recimo tegale: NESPOSOBNI SO SPOSOBNI ONESPOSOBITI SPOSOBNE. Nekoliko starinsko patinirano, a dobro... Nekdo je rekel, da je naše zdravstvo na psu. Bolj pravilno bi se glasilo na želvi, kajti simpatična živalica se premika zelo, zelo počasi in živi zelo, zelo dolgo. Pričakovati je torej, da bo zdravstvo še dolgo stopicalo skoraj na mestu. A ja, še to. Na začetku nove sezone smo povsod brali in poslušali geslo IMEJMO SE FAJN. Akcija je negativno uspela - po bistriškem receptu, kjer poznamo negativno in pozitivno soglasje. Vse jo je lepo ucvrlo na počitnice v Hrvaško, jaz bi naredil drugače. Uvedel bi vizume za Hrvate, ti bi nam potezo vrnili. Slovenci bi ostali doma, Hrvati in Bosanci pa tudi. Res nam ne bi bilo tako lepo, a pomagali bi domačemu turizmu in Tudmanu pokazali, da se z nami ne more zaje..., ker nismo mone. Na prehodih z Avstrijo so odprli poseben pas za avtomobile s slovensko registracijo. Jaz bi jih odprl še več: za Balkance posebej, za Aziate posebej, za Črnce posebej in posebej za Žide. Vsi različni, vsi enakopravni. Izšla je druga številka humorističnega časopisa Slovenski delničar. Od vsebine je najbolj resno zapisan članek o horoskopu. Imejte se še naprej fajn, fejst in mogoče tudi ^°' Dimitrij Bonano Mikozcu še vedno so vidne posledice prve svetovne vojne. PREMSKE RAZGLEDNICE Povest o dobrih Ijzideh Vas kdaj popade nerazložljivo veselje, ko se vam zdi, da so vsi ljudje dobri in da živite v najboljši in najlepši deželi ne samo na sončni strani Alp, temveč kar v svetovnem merilu? Hitro se prebudite, da se vam ne dogodijo še kakšne hujše sanje, podobno kot našim poslancem v parlamentu, ki včasih ne vedo več, kje so in ponoči na svojih posteljah vsi prepoteni bledejo o referendumih in gospodarskem čudežu, ki ga ni od nikoder. Kako naj bi se zgodil, ko pa smo dežela samih povprečno dobrih ljudi. Nedavno sem prebiral zloglasne Rezančeve eseje o slovenskem vprašanju, v katerih brez usmiljenja pometa z narodnimi miti. Resignirano ugotavlja, da v tej povprečnosti še vedno nimamo kakšnega izjemnega lopova ne svetnika. Od Martina Krpana sem, ki pa je bil žal živa dobričina in kon-trabantar, nismo imeli lompa, ki bi kaj pomenil na cesarskem dvoru, razen nekega Rihtariča, pa še ta je bil sumljivega porekla. Pravijo, da jih imamo zdaj vendarle nekaj, a še teh nihče ne preganja. Niti Interpol noče imeti z njimi nobenega opravka. Ostanejo nam le literarni junaki, kakršen je bil Kranjčev Peter Koštrca, ki je kradel samo bogatim in dobiček delil revežem. Bil je torej nekakšen socialni delavec, ki bi ga sedanja oblast zaposlila kvečjemu kje v kulturi, ker bi ji povsod drugje delal samo škodo. In v tej sivi povprečnosti se res ne more dogajati kaj pretresljivega, kar dokazuje že naše dnevno časopisje in TV poročila. Povsod sami dobri ljudje, le tu pa tam se zaradi lepšega v parlamentu tudi skregajo. Ljudje iz novonastale visoke družbe pa drug drugega vabijo na čaj točno ob petih popoldne kot Angleži - in življenje teče lepo naprej po novih tirnicah. Ne živimo samo v regijskem raju, marveč že kar v nacionalnem, saj nihče več ne demonstrira proti vladi, davkom in brezposelnosti. Tistih nekaj nergačev, ki kalijo rajski mir, že kako utišajo. Oblast to zna že od nekdaj. Tudi naša komuna ni izjema. Trenutno ni pri nas nobene gladovne stavke; ljudje šim-fajo čez oblast samo po vogalih, kjer jih nihče ne sliši; baje ni več najetih vohljačev kot nekdaj in karavana gre mirno dalje ... Seveda gre, dokler se vam kaj ne zgodi, recimo nepredvidena gasilska vaja, kot se je nedavno meni. Ko sem namreč nekaj brkljal po traktorju in skušal ugotoviti, zakaj noče "užgati", je le-ta zares zagorel. Sosedje so najprej pomislili, da gre za kakšno mojo potegavščino, ko pa so ugotovili, da gre vražje zares, so pridirjali z gasilnim aparatom in ogenj utišali. Mulcem je bilo kar všeč, saj takšne stvari gledajo samo na televiziji. Po uspešnem posegu smo vsi vzhičeno zatrjevali, da bi tovrstne vaje morale biti pogostejše prav zato, ker utrjujejo v ljudeh občutek dobrote. Lahko bi, recimo, organizirali občinske igre brez meja, na katerih bi ekipa moje ulice Via Doloroso sodelovala s svojo gasilsko točko. Prve igre bi lahko imeli kar v Prešernovi ulici, kjer bi zažgali kakšno odvečno skladovnico drv, ki bi jo potem naša ekipa uspešno pogasila v rekordnem času. Vsekakor bi tovrstne dejavnosti pozitivno vplivale na našo mladino, ki vse preveč zapada v kriminal. Vsak dan poslušam po radiu nočno kroniko, v kateri nastopa policija v vlogi angelov varuhov. Nedavno sem slišal, da je imela predstavo tudi v MKNŽ-ju. Kako se je končala, ne vem; povedali so leto, da je šlo za kaljenje nočnega miru. Pa smo tam; če bi mulce malo bolj zaposlili, ne bi toliko ponočevali in razgrajali, ker bi morali hoditi na vaje. Vaja pa dela mojstra. Le poglejte naše ljube medicinske sestre, ki so mi na sobotni dan izdrle vsiljivega klopa, in to brezplačno. Za to pogumno dejanje se jim seveda zahvaljujem, enako prijazni zdravnici. Kam so ubogo žival djali, ne vem, mogoče sojo celo izpustili v bodoči regijski park, kjer bo čakala na naslednjo žrtev. ZZZS sicer grozi svojim zavarovancem, da takšnih stvari ne smejo početi v prepovedanem času, a zdravniki so samo ljudje in to mi je všeč. Klop je po sedanji zakonodaji takorekoč državna lastnina, tudi v času dežurstva ... In ko smo že pri igrah, naj mimogrede omenim razne tako imenovane kmečke igre, ki nas vabijo na vse strani. Tam tekmujejo v vseh mogočih disciplinah, ki naj bi predstavljale nekdanje kmečke običaje in razvedrila. Povem vam da pogrešam najnovejši običaj, ki mu pravimo vlečenje ljudi, se pravi kmetov za nos. Na tovrstnih prireditvah manjkajo naši politiki, ki so mojstri v teh veščinah, saj bi lahko namesto vola na ražnju delili svoj predvolilni golaž - seveda vsak svojim volivcem -, čeprav se bojim, da bi imeli naslednji dan vsi prebavne težave, ker bi se prenajedli političnih obljub ... Za ta mesec bo to vse. Bodite takšni, kot ste, pa boste zadovoljni sami s seboj - ne kažite preveč svojega veselja sosedom, ker bodo takoj pomislili, da se jim prilizujete ... Ostanite pokončni; če ne gre drugače, si kupite kozmodisk. Prav? Če vam ne bo odleglo, vam bodo vrnili denar, tako vsaj obljubljajo. Vredno je poskusiti, saj so povsod sami dobri ljudje... Jože Stegu OBVESTILA RAZSTAVA V petek, 27. septembra 1996, bo v Galeriji na Vidmu ob 19. uri odprta razstava slikarja MURISA ČORBIČA z Reke. VML EX TEM PORE "PREM 96" Letošnji ex tempore organizirajo: Galerija na Vidmu, ZKO Ilirska Bistrica, ZKO Sežana in ZKD Postojna. Prijave sprejema Galerija na Vidmu od 29. septembra do 6. oktobra 1996, kjer bodo vsi zainteresirani lahko žigosali platna, papir in druge podlage. Nastala dela bodo razstavljena od oktobra do decembra v Galeriji na Vidmu, v Železničarskem domu Postojna in v KC 'Srečko Kosovel' Sežana. GLEDALIŠKO-GLASBEi II ABOi IMA Zveza kulturnih organizacij II. Bistrica Bazoviška 26, tel.: 81-250, bo 9. septembra začela z vpisom v gledališko-glasbeni abonma za sezono 1996/97. IZLET ZKO II. Bistrica vabi na tradicionalni izlet v Benetke in še posebej na letošnjo osrednjo beneško razstavo "Stari Grki in Zahod" v Palači Grassi. Med razstavljenimi eksponati so tudi nekateri, ki doslej še niso bili dostopni za javnost. NOVOSTI V KNJIŽNICI Leposlovje za odrasle Breton, A.: Nadja; Sarraute, N.: Tropizmi; Gradišnik, B.: Strogo zaupno na Irskem; Bojetu, B.: Ptičja hiša; Cartland, B.: Zaljubljeni kralj, Markizova zmaga; Jelačin, A.: Vesele in debele iz "karjole"; Mddern-dorfer, V.: Tek za rdečo hudičevko; Mnog, P.: Gospodična Smilla in njen občutek za sneg; Titan, R.: Portal; Cestnik, M.: Maja; Pavčnik, T.: Skrite in pozabljene igre; Pavček, L: Temna zarja; Hibbert, E. B.: Otrok ljubezni; Kravos, M.: Krompir na srcu; Kolšek, P.: Kletarjevo popoldne; Bradford, B. T.: Angel; Prešeren, F.: Sonetni venec = Krono de 1'sonetoj; Žabot, V.: Pastorala; Matičič, N.: Vodnjak pozabe; Stopar, Z.: Moja srečanja; Garcia, M. G.: O ljubezni in drugih demonih; Penzoldl, E.: Ubogi Chatterton; Hesse, H.: Frančišek Asiški. Strokovna literatura za odrasle Praper, P.: Tako majhen, pa že nervozen!?; Vuja-nič, A.: Auto Gad za Okna; Haupt, W.: Poznavanje blaga; Janša, J.: 8 let pozneje; Budja, J.: Ščit; Monte-ssoripedagogika; Brooks, M.:Zbližanje in ujemanje; Filipovič, L: Kako biti boljši starši; Posvetovanje društva za vrednotenje dela; Odgovornost managemen-ta za organizacijo in kadrovski razvoj ter plače zapo-s/en/fi; Trstenjak, A.: človek simbolično bitje; Vodnik po telesu; Carroll, S.: Veliki družinski vodnik za zdravo življenje; Družinska enciklopedija zdravil; Rath-bone, A.: Windows 95 - Okna 95 - za telebane; Pie-kalkiesvicz, J.: Druga svetovna vojna; Urbanc, D.: Vsak lahko izboljša spomin; Prevrati in slovensko gospodarstvo v XX. stoletju; Grossman, S.: Pariz, London; Chester, C.: Rim; Dunaj; VVhelan, B. M.: Barvna harmonija 2; Jovič, B.: Zadnji dnevi SFRJ; Žagar, T.: Didaktika slovenskega jezika v OŠ; Adan, F.: Sociološki portreti; Lah, A.: Pregled književnosti V.; Dolgan, M.: Govorno ustvarjanje; Mastnak, L: Kristjanstvo in muslimani; Seifert, J. VV.: Vizualizacija, prezentacija, modernizacija; Eadie, B.).: V objemu svetlobe; Fcnvvick, E.: Čisto zares o seksu; Bro-vvn, H. J.: Drobna navodila za življenje; Rodari, J.: Srečanje z domišljijo; Bubnov, S.: Potresi; Vora, D.: Zdravje je v tvojih rokah; Kecman, K.: Kako upravljamo sami sebe, Kako motiviramo, Kako upravljamo; Kako načrtujemo; Kako izbiramo ljudi, Kako izkoristimo čas; Gawain, S.: Živeti v svetlobi; Hessayon, D. G.: Sadje; Omerzu, S.: Ribiči s srcem in žlico; Mašera, A.: 50 zavarovanih plezalnih poti; Colo-rosso, B.: Otroci so tega vredni; Štefe, B.: Lovne vode Slovenije; Zbašnik, A.: Podjetništvo za vsakogar; Doblanovič, D.: Prepovedano življenje; Pauli, S.: Kaj je mojemu otroku; Frei, K.: Spolna zloraba; Giirt-ler, H.: Mama, ne jezi se; Haberli - N., U.: Koliko svobode potrebuje moj otrok; Ethington, B.: Operacijski sistem. Microsoft VVindovvs 95 se predstavi; Parker, R. C.: Microsoft Office za VVindovvs 95. Fotokino krožek "Dragotin Kette" 1961 -1996 9 V osmih nadaljevanjih smo doslej v SNEŽNIKU listali po fotografskih albumih bistriških ljubiteljskih ali poklicnih fotografov. Sledili smo fotografskim objektivom bratov Bogumila in Milana Brinška, Kazimirja Kranjca, dr. Tomaža Bileka, Ljudevita Nojmana in fotografske družine Maraž, ki so vsak v svojem času beležili utrip našega kraja in ljudi okrog sebe. Njihov odnos do fotografije kaže, da v njej niso iskali le njene dokumentarne vrednosti, pač pa so s sliko želeli poudariti tudi njeno umetniško izrazno moč. Tokrat je pred nami fotografski album članov Fotokino krožka "Dragotin Kette" iz osnovne šole v Trnovem pri Ilirski Bistrici.Vanj je polnih 35 let vlagalo svoje fotografije kar nekaj sto nadebudnih šolarjev j fotoamaterjev. ______________ Čas po drugi svetovni vojni je prinesel številne družbene spremembe. Marsikaj, kar je bilo prej domena posameznikov, je začelo dobivati masovnejše in bolj organizirane oblike. Na občinski ravni so začeli delovati razni odbori, ki so podpirali prostočasne dejavnosti in jim nudili strokovno pomoč, opremo in skromna sredstva. Tako je bilo na področju kulture, telesne kulture, pa tudi tehnične kulture. Na Bistriškem je deloval Občinski odbor ljudske tehnike, ki je vključeval avtomoto društvo, društvo šoferjev in avtomehanikov, jamarje, radioamaterje, mlade traktoriste in fotoamaterje. Zahvaljujoč prav takemu prisopu pri organizaciji tehnične kulture je bilo veliko postorjeno in dobili smo prenekatero dejavnost, s katero se je mladina živahno ukvarjala. S strokovnim usposabljanjem, organizacijo raznih tekmovanj, udeležbo na tekmovanjih, mnogokrat tudi izven občine in Slovenije, pa je rasla tudi kakovost in usposobljenost članstva. Marsikatera od naštetih organizacij deluje v občini še danes kot samostojno društvo. Tako so sredi petdesetih let v okviru občinske Ljudske tehnike ustanovili tudi prvi Fotoklub Ilirska Bistrica. Njegovi člani so imeli prostore v Sokolskem domu, kjer so si v kinooperaterski kabini v prvem nadstropju uredili skromno temnico. Dobili so tudi preprosto, vendar novo fotografsko opremo, maloslikovni fotoaparat in poveče-valnik. Čeprav je klub deloval le nekaj let, mu je uspelo organizirati več tečajev, na katerih so se njegovi člani usposobili za delo s fotoaparatom. Potem ko je Sokolski dom zasedla vojska in ga za nekaj let preuredila v "Dom JLA", je organizirana dejavnost kluba zamrla. Bistriški fotoamaterji so se znova povezali leta 1963, ko so ustanovili Fotokino klub "Snežnik" in za predsednika izvolili Ljudevita Nojmana. tokino krožek "D. Kette" 1965) In kaj lahko zapišemo o šolskem Fotokino krožku "Dragotin Kette"? Predvsem to, da od davnega februarja 1961, ko so učenci OŠ Dragotin Kette v Trnovem pri Ilirski Bistrici razvili prvo fotografijo, krožek aktivno deluje še danes oziroma kar polnih 35 let. V tem času se je s skrivnostmi "črne skrinjice" seznanilo in se naučilo slikati ter fotografije tudi izdelati kar nekaj sto mladih, uspehi krožka pa so segali tudi krepko čez občinske meje. Že to so prijetni podatki, pa naj bodo razlog, da o tem krožku napišemo tudi kaj več. Pod mentorstvom (podpisanega) šolskega učitelja je prva skupina navdušenih osnovnošolcev že februarja 1961 preuredila majhno sobico v prvem nadstropju trnovskega samostana, kjer je tedaj delovala osnovna šola, v svojo prvo fotografsko temnico. Ker sobica ni imela vode, jo je bilo treba nositi iz bližnjega stranišča. Šola, ki jo je vodil tedanji ravnatelj g. Franc Raktelj, je dejavnost foto krožka podprla z nakupom prve opreme. Nabavili so fotoaparat Vera, fotografske kemikalije in papir, Občinski odbor ljudske tehnike pa je prispeval povečevalnik in sušilec. Kar precej improvizacije je bilo potrebne, da je delo steklo. Zanimanje za dejavnost krožka je bilo izredno veliko. In koliko veselja je imel vsak nadebudni fotograf s svojo prvo sliko! Mladi so v krožku dobivali osnovna znanja o fotografiji, tehnikah, kompoziciji, spoprijeli so se s praktičnim razvijanjem negativa in pozitiva slike ter se lotili tudi že zahtevnejših fotografskih tehnik, od fotograma, so-larizacije, toniranja idr. Praviloma so vsako drugo leto organizirali 20-urni fotografski tečaj, ki se je zaključil z zahtevnim "A" izpitom. Izpitno komisijo so največkrat sestavljali odrasli člani kluba, izpit pa je imel člansko veljavo in je mladim omogočal, da so v srednjih šolah samostojno nadaljevali foto-amatersko delo tudi v drugih fotoklubih. Svoja fotografska dela so člani krožka razstavljali na šolskem hodniku vse šolsko leto, na koncu šolskega leta pa so pripravili večjo fotografsko razstavo. S preselitvijov novo šolsko poslopje, leta 1963, je za temnico najprej služilo skromno in ozko skladišče ob učilnici tehničnega pouka, šele kasneje so za temnico pridobili ustreznejši prostor, v katerem krožek deluje še danes. Že leta 1961 so se mladi s svojimi fotografijami udeležili razstave tehničnih izdelkov v Kopru, od leta 1965 naprej pa so sodelovali na vseh razstavah mladinske fotografije po Sloveniji: "Pionirski foto 1965" v Kopru, "Pionirski foto 1966" v Kostanjevici na Dolenjskem, "Mladina fotografira 1967" v Kamniku in "Pionirski foto 1967" v Ljubljani, 2. zvezna razstava mladinske fotografije v Celju leta 1968, "Pionirski foto 1968" v Slovenskem Javorniku... In tako bi lahko naštevali dalje do današnjega časa. V vsako sliko, poslano na kakršnokoli razstavo, je bilo vloženega ogromno dela mladih fotografov in njihovih mentorjev. Mnoge izmed teh razstav so si mladi fotoamaterji tudi ogledali. Bili so v Kostanjevici na Dolenj- Ave Fabjančič, 15let: "Ku ku, tukaj sem", detajl (Fo- Fotogram Nevenke Tomšič ,13 let, z naslovom "Srečno balončki" je bil razstavljen na "Pionirskem fotu 1968" v Slovenskem Javorniku. skem, v Celju, Tržiču, Slovenskem Javorniku, Bohinjski Bistrici, Litiji, na Jesenicah, v Ljubljani in še marsikje. Kako ponosni so bili, ko so videli, da so mnoge njihove fotografije prišle v ožji izbor in bile razstavljene. Leta 1969 je bil domači foto krožek organizator večje fotografske razstave za foto krožke osnovnih šol z območja nekdanjega Okraja Koper. S fotografijami so mladi napolnili panoje dveh šolskih učilnic. Krožek je izdal svoj prvi fotografski razstavni katalog. Razstavljene fotografije našega šolskega krožka so bile opažene in pohvaljene. Javna priznanja so dobili tako mladi avtorji kot tudi krožek. Posebno so bili veseli priznanja Okrajnega odbora ljudske tehnike Koper in Diplome "Janeza Puharja", ki jo je krožku podelila Fotokino zveza Slovenije. Krožkarjem je bilo v veliko veselje tudi dejstvo, da so mnoge njihove fotografije objavili v časopisih Primorske novice, tedanjem Snežniku in Snežniških razgledih. Fotoaparat je mladim postal stalen spremljevalec ob vseh šolskih in krajevnih dogodkih. Najpomembnejši dogodek v preteklih letih delovanja fotokino krožka je bila prav gotovo organizacija 14. republiške razstave "Pionirski foto 1973", ki jo je našemu krožku zaupala Fotokino zveza Slovenije. Dela je bilo ogromno. Na razpis se je odzvalo kar 145 mladih fotografov iz 25 slovenskih foto krožkov ter zamejstva in poslalo 512 fotografij. Izbrati je bilo treba najboljše, izdati katalog razstave, pa tudi pripraviti razstavni prostor in panoje. Naši krožkarji so pripravili lep izbor fotografij za razstavo, morali pa so se spoprijeti tudi z bolj banalnimi opravili. Očistiti in celo ostrugati so morali parket v dvorani Sokolskega doma, ki je bila tik pred razstavo nanovo pobeljena. Priprave so trajale kar nekaj mesecev. Otvoritev razstave, ki je potekala pod pokroviteljstvom tovarne Lesonit, je izredno lepo in 9. decembrom 1973 si jo je ogledalo nad tisoč ljudi in knjiga vtisov je polna pohval. Nagrade za najboljše fotografije so prejeli mladi iz Vinice, Doline pri Trstu, Ljubljane in Kočevja, najuspešnejšo mlado fotografko ilirsko-bistriškega krožka Lotti Verbič pa je nagradil Fotokino klub "Snežnik" s posebnim priznanjem. Petim najuspešnejšim mladim razstavljal-cem je sliko z lastnoročnim podpisom po posebnem odposlancu iz Beograda podaril tudi predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito. Za člane foto krožka so bila gotovo nepozabna tudi srečanja z vrhunskimi mojstri slovenske fotografije, ki so jih povabili medse. Dragocen gost je bil mojster Jaka Čop, ki je kar dva dneva preživel z našimi krožkarji in jih pospremil v Bohinjsko Bistrico ter strokovno pokomentiral tamkajšnjo razstavo, pa mojster Vlastja Simončič, ki je ob pomoči soproge in naših vrlih krožkarjev prvošolcem v vseh treh oddelkih "izpeljal" odličnim poznavalcem slovenske fotografske zgodovine, ki jih je vodil tudi po obsežni razstavi ob 150-letnici slovenske fotografije v Ljubljani (1991). Mladi so se poskušali tudi s filmsko tehniko, pa zanjo žal nikoli niso imeli ne strokovno podkovanega mentorja ne filmske opreme. Nekaj filmov, ki trajajo le po nekaj minut, so posneli z rusko 8-milimetrsko kamero Luč, ki je imela še mehanski pogon -na vzmet. V tem času so bile na pohodu že kamere za "super 8"; ko je krožek takšno kamero dobil v dar od tovarne TOK, so tovrstne naprave že izpodrinjale video kamere. Žal šola s svojimi skromnimi sredstvi ni nikoli dohajala tehničnega razvoja. Na tem področju je krožek tekmo izgubil, čeprav je le ostalo nekaj dragocenih filmskih posnetkov iz dejavnosti šole v preteklih letih in to v tehniki, ki je danes tudi že povsem odpisana in zato že skoraj zgodovina. Fotokino krožek so v teh letih vodili mentorji Vojko Čeligoj, Darko Butinar in Valerija Reberc, učitelji Osnovne šole Dragotin Kette, pa tudi srednješolci Igor Batista, Janko Čeligoj, Jožko Pegan ml. in v zadnjem letu Mateja Maraž, sicer tudi sami nekdanji člani krožka. V veliko pomoč pri zahtevnem delu z mladimi fotografi so bile vsekakor tudi dragocene izkušnje zunanjih sodelavcev Marjana Maka, Rudolfa Valenčiča, Lju- uspela. Med 27. novembrom Skupina članov Fotokino krožka "Dragotin Kette" 8. januarja 1968. "Zlata fotografska naveza" se je pred objektiv postavila po opravljenem zahtevnem fotografskem izpitu pred komisijo. Z leve sedijo: ravnatelj šole Franc Munih, Rudolf Valenčič, Ljudevit Nojman, Hinko Poročnik in izpraševalec, avtor zapisa. šolsko uro na temo "Kako izdelati fotografijo devita Nojmana, Filipa Zajca, Hinka Poroč-brez fotoaparata". Kar večkrat so se krož- nika, Emila Maraža idr. Dejavnosti šolskega karji srečali tudi z dr. Mirkom Kambičem, foto krožka je bilo vsa leta naklonjeno tudi vodstvo Osnovne šole "Dragotin Kette". V imenu sto in sto mladih fotografov, ki so se v 35 letih zvrstili v krožku in sklonjeni nad fotoaparatom ali razvijalno mizo ustvarjali svojo naj lepšo fotografijo, gre zahvala vsem. Le koliko jih bodo še v svojem življenju! Naj jim jih uspe čimveč! Pa “Mnogo svetlobe!" Vojko Čeligoj NAGRADNO VPRAŠANJE V letih pred drugo svetovno vojno sta imela fotografski atelje pri Severjevih v Trnovem dva brata iz Postojne. Tokrat vas sprašujemo po njunem priimku oziroma imenu tega fotografskega ateljeja. Prvi bralec, ki nam bo sporočil pravilen odgovor, bo nagrajen z enoletno naročnino na naš mesečnik. ODGOVOR V prvi svetovni vojni je padlo 89 fantov in mož iz trnovske fare. Pravilen odgovor je tokrat vedel Dario Šajn iz Ilirske Bistrice. Naslovnica kataloga za republiško razstavo otroške fotografije "Pionirskifoto 1973" v Ilirski Bistrici Fotogram je izdelek članov domačega krožka. Snežnik • stran 8 ZANIMIVOSTI avgust 1996 KONJENISTVO Konjski rezget na vrhu Snežnika V zadnjih letih konjeniški šport znova dobiva veljavo, saj lastniki in ljubitelji konj marsikje po Sloveniji ustanavljajo svoje konjenice in poskušajo nadaljevati pozabljeno tradicijo. Število konj se počasi veča in nekaj podobnega se dogaja tudi na llirskobistriškem. V soboto in nedeljo, 3. in 4. avgusta, so ljubitelji konj iz različnih krajev občine organizirali pohod na Sviščake, ustanovitev 'Snežniške konjenice' pa so "skušali začiniti s podvigom, kakršen je vzpon s konji na vrh 1796 m visokega Snežnika," je dejal jadran Dekleva, poleg Andreja Jelena in Jožeta Dolgana eden izmed pobudnikov zanimive akcije V soboto se je pred gostilno Perkan, kjer je še pred nedavnim potekal konjski semenj, zbralo 19 jahačev in konj iz Ilirske Bistrice, Zabič, Knežaka, Zarečice, Kopra, Kočevja in Trsta. Od tam so krenili v Gabrje, se povzpeli na Črne njive in preko Milanke dosegli Trnovsko bajto, Jadran Dekleva z Rifom in pravi domači konj R/ian s Stanetom Novakom iz Knežaka. Rojstvo 'Snežniške konjenice' so udeleženci zalili s penino, s čajem in domačim žganjem pa sta jih ogrela Janko in Majda Ferlež, oskrbnika koče na Snežniku. Konji in jezdeci na Sviščakih ... zadnjih 7 kilometrov do Sviščakov pa so jahali po cesti. Ker konji po skoraj dvajset kilometrih vzpona, za katerega so potrebovali tri ure in pol, niso bili preveč izmučeni, se je 8 jahačev po tehtnem premisleku odločilo za vzpon na vrh Snežnika. Na vrh so brez večjih težav prijahali Dag Kle-va z ]ohnnyjem, Janko Kolarič z Vilmo, Koprčan Vili Krmac s Sašo, dveletni Sokol s Francem Štefaničem iz Kočevja, Marta Fatur z Mici iz Kilovč, Tara s Claudijem Stepancichem iz Trsta, Po vzponu se je 'Snežniška konjenica' srečno vrnila na Sviščake in prenočila na Okroglini, kjer je v edinem ohranjenem hlevu daleč naokoli še deset privezov. Drugi dan so jahači in konji srečno prispeli še v Ilirsko Bistrico. Domači ljubitelji konj nameravajo ustanoviti konjeniško društvo in drugo leto pohod ponoviti, le da iz druge smeri - na vrh Snežnika se bodo verjetno odpravili iz Zabič preko Golja-kov, v Ilirsko Bistrico pa naj bi se vrnili preko Mašuna. , in na vrhu Snežnika (Foto: D. Cek) (JUDJE MED SEBOJ Srečanje šoferjev Transporta O srečanju šoferjev podjetja Transport in njihovih najožjih družinskih članov, ki ga vsako leto prireja sindikat, sem pisala že lani. Letos smo se zbrali na Črnih njivah v soboto, 13. julija. O vzorni organizaciji ne bi izgubljala besed. Oznake, urejeni parkirni prostori, prostran prireditveni prostor, hrana in glasba ansambla 'Refren', vse je bilo brezhibno po zaslugi vodilnih v sindikatu, za kar jim gre posebna zahvala. Letos so srečanje še nadgradili, saj je predsednik izvršnega odbora vse prisotne pozdravil, jim zaželel prijetno počutje in se spomnil tudi upokojencev, ki so s svojim delom vgradili marsikateri kamen v pisani mozaik razvoja podjetja. Mislim, da se v času, ko podjetja propadajo, ko se na oglasnih deskah izobešajo seznami ljudi, ki so tehnološki viški, ko so plače delavcev vse manjše, skratka, ko so razmere v kolektivih vse prej kot rožnate, redko zgodi, ali pa se sploh ne, da bi si delodajalec in sindikat podala roke. Tokrat se je. Direktor podjetja je šel najprej od mize do mize, pokramljal z delavci, nato pa s predsednikom sindikata nazdravil vsem. Povedal je nekaj vzpodbudnih besed in zatrdil, da bodo samo s skupnim delom in zaupanjem lahko še naprej uspešno delali. Take in tem podobne geste razmere v kolektivu umirjajo, silijo ljudi k strpnosti (ki nam jo vsem primanjkuje) in ustvarjajo pogoje za boljše delo. Tudi pikniki in veselice so potrebni. Ljudje na njih postanejo res ljudje, se sprostijo, v miru pogovorijo in si naberejo novih moči za nadaljnje delo. Zato vodilnim sindikata šoferjev v Transportu, predvsem pa organizatorjem srečanja na Črnih njivah še enkrat hvala za lep sobotni popoldan. Joža Kastelic ALPINIZEM Bojan Počkar znova v Himalajo! Naš domačin s Prema, priznani alpinist Bojan Počkar, se tokrat odpravlja v Himalajo z dobrim plezalnim tovarišem Žigo Petričem in zdravnico dr. Ando Perdan. Tudi tokrat je cilj mini odprave izzivalni, 7468 m visoki in nepreplezani vrh gore Vzhodna Kumbhakarna (jannu East) v severovzhodnem delu Nepala. Čudovita in skoraj 2.000 m visoka navpična in nepreplezana stena, s katero ima Bojan še stare "neporavnane račune", pa ne le on, že desetletja izziva alpiniste celega sveta, ki so jo doslej zaman naskakovali. Bojan Počkar vzhodno steno Kumbhakarnc že dobro pozna, saj jo tokrat naskakuje že tretjič. Leta 1991 sta morala s soplezalcem Vanjo Furlanom zaradi dolgotrajne snežne nevihte odnehati samo 400 m pod vrhom. Naskok sta ponovila naslednje leto. Vrha tudi takrat nista dosegla, pač pa sta iz stene izstopila v najvišje doseženi višini 7.100 m na vzhodnem robu gore. Nanovo potegnjeno smer sta domoljubno imenovala "Slovenska smer" in sodi med tehnično najzahtevnejše plezalne smeri v Himalaji. S soplezalcem Žigo Furlanom se bosta stene tudi tokrat lotila v alpskem slogu - z minimalno plezalno opremo in skrajno omejenimi zalogami hrane. Za plezalni podvig načrtujeta 3 - 5 dni vzpona, odvisno od vremena, in 2 - 3 dni za sestop. Nizke temperature, sneg, led in navpična stena, vse to bo od obeh alpinistov zahtevalo ogromne napore. Bojan in Žiga jim bosta gotovo kos. Tričlanska alpinistična odprava, ki jo vodi Bojan, bo odpotovala v Nepal 15. septembra. Pričakovati je, da bosta v steni že v prvi polovici oktobra, ko bomo lahko pričakovali veselo novico o uspehu odprave. Tone Škarja, načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva, ki deluje pri Planinski zvezi Slovenije, je o Bojanu in Žigi izjavil, da sta odlična alpinista, ki sta doslej v navezi uresničila vse svoje cilje, zato imata velike možnosti, da kot prva preplezata ekstremno vzhodno steno in osvojita enega izmed zadnjih neosvojenih sedemtisočakov v Himala- ji. K dobrim željam se pridružujejo tudi bralci, uredništvo "Snežnika" in vsi, ki že vrsto let spremljamo plezalne uspehe Bojana Poč-karja in njegovih soplezalcev. Za vse, ki bi radi želeli tudi finančno podpreti odpravo sporočamo, da je pri Planinskem društvu "Snežnik" Ilirska Bistrica odprt žiro račun št. 52210-678-90756, na katerega lahko nakažete dobrodošel prispevek s pripisom "Počkar 96". Še posebej pa so vabljeni vsi, ki bi želeli poslovno sodelovati pri tem alpinističnem podvigu. Obrnejo naj se neposredno na Bojana Počkarja, Krivec 1/40, 1000 Ljubljana, tel.: (061) 1592-333, fax: (061) 714-807. Srečno Bojan in tovariši! Vojko Čeligoj 'p"."':?* Še nepreplezana stena Vzhodne Kumbhakarnc SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV KRIŽANKE IZ JULIJSKE ŠTEVILKE (vodoravno); vojak • Eboli • teran • EŠ • ho • Sorel • ag • Burt Lancaster • Antoine • Celovec • JD • Im • cb • narava • Tučepi • Ivangrad • latinica • ti • Mirna • pet • Aaron • Braid • spak • ete • Ancenis • as • op • Anja • el • Rateče • oje • plovni kanal • ne • Santa Monica. avgust 1996 OGLASI Snežnik • stran 9 N Občina Ilirska Bistrica ProVTA( Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41-820 BESS_ TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM PODBEŽE 39 - ZALČI 6250 ILIRSKA BISTRICA tel. 067/82-402, fax. 067/81-285 TRGOVINA "BOŠTO* BAZOVIŠKA 4a 6250 ILIRSKA BISTRICA LESONIT dd Lesno kemična industrija 6250 Ilirska Bistrica, Slovenija Nikole Tesle 11, p.p. 49 Telefon: n.c. +386 (0) 67 41 241 Telex: 34 125 leson si Telefax: +386 (0) 67 41 433, 41 547 ‘uJd transport terminal ilirska bistrica PIVKA perutninski kombinat Neverke 30 123 6256 KOŠANA CENJENE KUPCE VABIMO, DA OBIŠČEJO DELIKATESO IN AGROTRGOVINO NA KALU. ZA VAS IMAMO: - široko paleto svežega in zamrznjenega piščančjega mesa ■ izdelke iz perutninskega mesa • konzumna jajca po izredno ugodni cenah ■ vse vrste peletiranih krmil za živali ■ dan stare piščance Informacije po telefonu: 067/51-030 ali 067/55-810 POSTANITE IN OSTANITE NAŠI ZVESTI KUPCI! TRUDIMO SE, DA BI PROIZVODNJA MESA ČIMPREJ STEKLA V NAŠI PRENOVLJENI KLAVNICI, DA BO PONUDBA ŠE PESTREJŠA IN KVALTETNEJŠA. BODITE Z NAMI IN USPELO NAM BO! rD V \ Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 6250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 ILIRSKA BISTRICA Prešernova 1 S J V ^ v v ) \ c S Cankarjeva 24, 6250 ILIRSKA BISTRICA TOlrtlS Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 ■U primorje IH ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih in mizarskih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. \ ^fkPlRNlOj 62S0 11. Bistrih ^ ;°WSKA 19,067/»-° N COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.O.O. 6250 Ilirska Bistrica GRAFIČNI ATELJE IN UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40 tel. 067/01-297, fax. 067/41-124 PAPIRNICA - LINEA ART Bazoviška 19 tel/fax. 067/42-077 _J\ I J L J v v J v J V z v ■ J PUR^TEX Gradišče 51 6243 OBROV Telefon: 066/88-016 Telefax: 066/88-033 PE PODGRAD Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210 /— KLIMATSKE NAPRAVE MITSUBISHI DAIVA AIR CONDITIONERS o s c ar mm OSKAR SAMSA s.p. OSKAR SAMSA SERVIS GOSPODINJSKIH APAPARATOV Maistrova 17, 6250 IL. BISTRICA, TEL: 067/41-101 CENIK OGLASOV 1. cela stran 28 x 35 cm 80.000 SIT 2. polovica strani 28 x 17 cm 40.000 SIT 3. četrtina strani 14 x 17 cm 20.000 SIT 4. osmina strani 14 x 8,5 cm 10.000 SIT 5. šestnajstina strani 6,5 x 8,5 cm 5.000 SIT Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite: “GA commerce", Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 067/81-297, fax: 067/41-124 Snežnik UREDNIŠTVO 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 LOKOSTRELSTVO KOLESARSTVO Velika nagrada Darku Mrvarju Kolesarsko društvo 'Bistre' Ilirska Bistrica je 25. avgusta pripravilo kolesarsko dirko za kategoriji starejših in mlajših mladincev na 19,1 km dolgi progi od Ilirske Bistrice do Mašuna. Organizatorji dirke so se izjemno potrudili in dobili nemalo pohval sodnikov Kolesarske zveze Slovenije. Ponujena jim je možnost, da prihodnje leto organizirajo na isti ali daljši progi (II. Bistrica -Ribnica - Pivka - Knežak - Mašun) še državno prvenstvo za mladince. Domači kolesarski klub ima v načrtu tudi izvedbo krožne kolesarske dirke po Ilirski Bistrici. Na dirko se je v obeh konkurencah prijavilo 95 kolesarjev, predvsem iz slovenskih klubov, zaradi različnih vzrokov pa jih je bilo na startu precej manj. V kategoriji starejših mladincev Klemen Vičič tik pred ciljem dirke na Mašunu je med 18 kolesarji prepričljivo zmagal Darko Mrvar (Rog Ljubljana), državni reprezentant in udeleženec letošnjega svetovnega mladinskega prvenstva v Novem mestu - za progo je potreboval 42 minut in 2 sekundi,vozilpajespov-prečno hitrostjo 27,143 km/h. Bistričan Matjaž Bajc se je uvrstil na solidno 13. mesto. V konkurenci mlajših mladincev je slavil Gaber Gomišček (Krka Novo mesto) s časom 45 minut in 26 sekund (25,333 km/h). Bistričan Klemen Vičič se je izkazal z 9. mestom med 28 tekmovalci. V ciljnem finišu je imel možnost ujeti dva tekmovalca pred seboj, vendar mu je napad preprečilo spremljevalno vozilo. Organizator je v obeh konkurencah nagradil deset najbolje uvrščenih tekmovalcev, najboljši ekipi pa sta bili Rog Ljubljana pri starejših in Sava Kranj pri mlajših mladincih. KOŠARKA Prva tekma bo 7.9. v športni dvorani Košarkarski klub Ilirska Bistrica te dni ureja še zadnje zadeve v zvezi z registracijo igralcev in se pripravlja na prve uradne nastope članske ekipe. Selekcija mladih igralcev, ki so se izkazali v poletni ligi, je pod vodstvom trenerja (Mitja Muha) že začela s treningi. Prva resna tekma čaka mlade igralce v soboto, 7. septembra, ob 19“ v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča. V tekmi 1. kroga Košarkarskega pokala Slovenije se bodo pomerili z ekipo KK Po-stojna-mladi. Če bodo Postojnčane premagali, bodo teden dni kasneje igrali doma še v 2. krogu proti KK Portorož. V klubu seveda pričakujejo pomoč tudi s strani navijačev oziroma obiskovalcev tekme, ki se bodo lahko po dolgih letih vrnili ob košarkarsko igrišče in bodrili domače moštvo. Z. Debevc REKREACIJA Akcije Športne zveze in klubov Športna zveza Ilirska Bistrica v okviru državne akcije "Mesec športa" med 13. septembrom in 13. oktobrom 1996 vabi vse občane in potencialne organizatorje športnih prireditev, da se vključijo v akcijo na občinski ravni. Športna zveza Ilirska Bistrica bo skrbela za koordinacijo vseh akcij in tudi za izvedbo nekaterih stalnih ali občasnih prireditev. Med temi je v prvi vrsti liga malega nogometa, predvidoma pa bodo organizirane še jesenska kolesarska akcija z gorskimi kolesi, odbojka itd. Športna zveza Ilirska Bistrica vabi vse zainteresirane, da se zglasijo s predlogi in programi na Bazoviški ulici 26, tel./fax: 81-177. POLETNA KOŠARKARSKA LIGA Lestvica po nepopolnem 4. krogu 1. KLUB ŠTUDENTOV +64 7 2. ŠPORT BAR +51 7 3. TRNOVO +17 7 4. KOČAN l]A +33 6 5. HO -40 5 6. V. BUKOVICA 0 4 7.79 + - - 52 4 8. PALETE -73 2 OBVESTILA Vpis in rekreacija Karate klub Ilirska Bistrica obvešča vse člane, da bo v sredo, 4. septembra, ob 18. uri začel z rednim delom in vpisovanjem novih članov, hkrati pa obvešča vse ženske, ki so obiskovale ure rekreacije, da se v torek, 3. septembra, ob 20. uri začne jesenski cikel. Vabljeni! Obrtniki gredo v Celje llirskobistriški obrtniki se bodo 14. septembra udeležili 18. športnih igrah obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev za pokal MOS '96 (Mednarodni obrtni sejem v Celju). Moške ekipe bodo tekmovale v kegljanju, tenisu, malem nogometu in vlečenju vrvi, ženska ekipa pa v pikadu. Iger se bo udeležilo 26 tekmovalcev iz vse občine. Bistriški lokostrelci ne dovolijo presenečenj na tekmah za slovenski pokal Bistriški "čičafajarji" smo se v času med dvema številkama Snežnika udeležili dveh tekem za slovenski pokal in mladinskega državnega prvenstva v disciplini FITA-STAR. No, pa pojdimo lepo po vrsti. V nedeljo, 11. avgusta, se je ekipa 12 tekmovalcev s spremljevalci in navijači odpravila na tekmo 900 krogov v Zagorje ob Savi. To je bila prva tekma po enotedenskih pripravah v Bohinju, kjer je hkrati potekala tudi lokostrelska šola. Perspektivne tekmovalce je izpopolnjeval ameriški inštruktor 6. stopnje NAA Tony Murrawsky, ki se že peto leto udeležuje te enotedenske šole. Priprave so se bistriškim lokostrelcem krepko obrestovale, saj so dobesedno eksplodirali z rezultati. Vsi so kot za šalo rušili osebne rekorde. S tekme smo se vrnili z desetimi osvojenimi pokali (glej sliko). Prva mesta so osvojili: ]an Šuštar, dečki goli lok, Aljaž Simončič, dečki compound, Sanja Štembergar, deklice goli lok, in Dunja Štembergar,deklice olimpijski lok, Nejc Štembergar, Boštjan Kaluža, Andraž Čeligoj, Vanja Štembergar, Nina Rolih in Maja Štefančič pa so osvojili druga in tretja mesta. Na mladinskem državnem prvenstvu v Ljubljani je Igor Rudež osvojil nehvaležno 4. mesto, Martin Hrvatin pa 6. mesto (compound). Tudi v Matkah pri Žalcu smo v soboto, 24. avgusta, uspešno nastopili. Tekma je bila napeta vse do zadnjih strelov vseh 110 nastopajočih lokostrelcev. Toda naši se tudi tokrat niso dali ugnati. Na najvišje stopničke so stopili Tomaž Rojc, dečki goli lok, Urška Flrvatin, deklice goli lok, Aljaž Simonič, dečki compound, in Nejc Belušič, dečki olimpijski lok. Druga in tretja mesta so zasedli Sanja, Vanja in Dunja Štembergar ter Jan Šuštar. Obveščamo vas, da je Lokostrelskemu klubu in mestu Ilirska Bistrica zaupana organizacija odprtega absolutnega državnega prvenstva v disciplini ARROVVHEAD, ki bo, upajmo tudi z Vašo pomočjo, 12. in 13. oktobra 1996. Lep lokostrelski pozdrav "VSE V ZLATO". Igor Šuštar "Snežnik v mojem srcu" Tudi letos je bilo na vrhu Velikega Snežnika prisrčno in veselo, tako kot na vseh prejšnjih srečanjih planincev. Proti vrhu Snežnika in nazaj v dolino se je v nedeljo, 18. avgusta, vila kolona udeležencev od zgodnjih jutranjih ur do poznega popoldneva. Letošnjega, že 28. poletnega pohoda, se je udeležila pravcata množica ljudi, na vrh Velikega Snežnika pa se je povzpelo najmanj 500 planincev. V imenu organizatorjev je prisotne pozdravil |anez Žibert, podpredsednik PD 'Snežnik', in poudaril, da društvo še posebej ceni zvestobo vseh prijateljev te čudovite gore. Prisotne je spomnil na letošnje društvene jubileje (45 let otvoritve Cankarjeve koče na Sviščakih in 35 let postavitve Koče na Snežniku) ter izrekel zahvalo njihovim graditeljem. Vsi prvopristopniki so bili na vrhu deležni še planinskega krsta z jermenom po zadnji plati, ki ga je "neusmiljeno" vihtel Janko Muha. • Živahno pa je bilo na Snežniku in pod njim še ves dan. Bistriški planinci so popeljali skupino udeležencev po novi planinski poti mimo znamenja "Snežne Matere božje" še v Grdo drago, pred planinskim domom na Sviščakih pa je domača Športna zveza pripravila športne in razvedrilne igre za vse udeležence srečanja. Za to priložnost je domače planinsko društvo izdalo tudi lične značke z napisom "Snežnik v mojem srcu" in jih podarilo prvim petdesetim obiskovalcem Snežnika. Tekst in fotografija: Vojko Čeligoj K prijetnemu vzdušju na Snežniku je seveda prispevala tudi harmonika planinca Dimitrija Grlja in številne pesmi iz grl zbranih bistriških pevcev, ki so jim pritegnili kar vsi prisotni. Tudi tokrat so bili nagrajeni nekateri udeleženci, ki so si pridobili naziv "naj". Najštevilčnejša je bila 15-članska družina iz Kopra, najstarejša je bila 72-letna Hermina Kerenčič, prababica najštevilčnejše družine, najmlajša je bila dveletna Sara Auber, pravnukinja najstarejše planinke, najtežji je bil Berto Menard iz Logatca (142 kg), ki pa zagotovo ni najtežje prišel na Snežnik. Omeniti je treba še maratonca Stojana Bilca iz Šembij, ki je pot od doma do vrha Snežnika pretekel v poltretji uri. Igor Rudež na Nizozemskem Mladi slovenski lokostrelci so odlično zaključili letošnje tekmovanje za evropski mladinski pokal v mestu Baarschot na Nizozemskem. Na finalni tekmi (24. avgusta) si je zmago v posamični konkurenci pristreljal M. Marčen, 3. mesto je osvojil S. Emeršič. Ekipno so naši mladi lokostrelci slavili zmago, saj so bili boljši od ekipe Evropa 1. Igor Rudež je imel z 12. mestom po kvalifikacijah v petek, 23. 8., nekoliko slabše izhodišče za finale. Izkazal pa se je v soboto, ko je najprej izločil Petra Šilca in nato zaradi manj zadetih desetic kljub istemu rezultatu izpadel v 2. krogu s kasnejšim zmagovalcem M. Marcenom. Na koncu si je Igor med 19 tekmovalci delil 5. - 6. mesto. V nedeljo je nastopil še v kombinirani ekipi Evropa 1. Uspešen nastop mu tako podaljšuje kategorizacijo športnika mladinskega razreda vsaj še za eno leto. STRELSTVO/TRAP 3. mesto v I. trap ligi Trap klub II. Bistrica je tudi letos uspešno zaključil strelsko sezono v I. članski trap ligi. V konkurenci devetih klubov je končno 3. mesto izvrsten dosežek. Med posamezniki iz Trap kluba II. Bistrica jev sezoni 1996 najbolje uvrščen Sandi Rolih na 5. mestu. Očitno je letos precej napredoval, saj se kot posameznik lahko pohvali tudi z zmago v 2. krogu lige. Andraž Lipolt, ki je prejšnji dve leti osvajal prvo mesto, je bil letos le deveti zaradi tega, ker ni nastopil na dveh tekmah. Nekoliko je popustil tudi ob koncu štiriletnega olimpijskega ciklusa, v katerem mu ni uspelo doseči zaželenega cilja - norme za Atlanto, več časa pa je posvečal tudi študiju in obveznostim na fakulteti. Mladi strelci solidni v 3. ligi Mladinska ekipa se je letos v 3. ligi, v kateri je nastopalo 9 ekip, uvrstila na 5. mesto v absolutni konkurenci. Samo v mladinski konkurenci pa je zasedla 2. mesto. Med posamezniki se je ponovno izkazala Tamara Matko, ki je bila najboljša med mladinkami. Med mladinci se je tokrat odlično uvrstil Gorazd Slemenšek, ki je zasedel 3. mesto. Z odličnimi nastopi v prvenstvu si je priboril tudi mesto v slovenski mladinski reprezentanci. Matko in Slemenšek na Češkem Tamara in Gorazd sta 16. avgusta nastopala za reprezentanco na tekmi mladih upov v češkem Plznu. Dosegla sta podpovprečna rezultata, saj sta streljala precej pod svojimi zmožnostmi. Tamara je bila 24. z zadetimi 77 golobi, Gorazd pa 22. s 84 golobi. Vzrok za tako slaba rezultata je bila po vsej verjetnosti zasičenost s streljanjem zaradi priprav na mladinsko državno prvenstvo in povsem drugačni pogoji na strelišču, kot sta jih navajena pri nas. Podobno pa so streljali tudi ostali slovenski reprezentanti, razen Mateja Kra-šovica, ki je bil drugi med 26 tekmovalci iz Poljske, Slovenije in Češke. Slovenska mladinska ekipa, v kateri je bil tudi Gorazd, je bila šele 5. med 6 nastopajočimi. Mladinsko državno prvenstvo V Panovcu pri Novi Gorici je bilo 25. avgusta državno prvenstvo za mladince in mladinke. Poleg novega mladinskega rekorda Mateja Krašo-vica (Tils Dolomiti), zmagovalca v posamični konkurenci, lahko s tega tekmovanja poročamo o uspehu bistriških strelcev. Gorazd Slemenšek je skupaj s finalno serijo zadel 116 golobov in se uvrstil na 4. mesto, za tretjeuvrščenim pa je zaostal le za 2 goloba. Tamara Matko je ponovno osvojila državni naslov - zadela je 96 golobov brez finalne serije. V ekipni razvrstitvi so bistriški strelci z 2. mestom potrdili, da so za Trap klubom Štefan Kovač v slovenskem mladinskem vrhu. Ekipo Trap kluba II. Bistrica so zastopali Tamara Matko, Gorazd Slemenšek in Ivo Kompan. Z. Debevc