KAKO SO SE USMERILI LETOŠNJI OSMOŠOLCI Dekleta nočejo v tovarne Usmerjeno izobraževanje je trenutno precej ak-tualna, celo vroča tema. Vzrok za to so prav gotovo spremembe, posledice oz. rezultati, kratkoročni in dolgoročni, ki jih obvezno prinašajo s sebo/ spre-membe v izobraževalnem sistemu. Izobraževalni si-stem namreč ni neka/ samostojnega, ločenega od družbe, temveč prav v njem v večji meri kakor vse drugo odseva širši družbeniznačaj. PravzatoJezgra-ditev koherentnega In smotrnega izobraževalnega in vzgojnega sistema osnovni pogoj in najpomemb-nejša predpostavka, brez katere navsezadnje ni mo-goče realizirati novih družbenih smotrov. In ker je z vsem tem tesno povezano tudi samo usmerja-nje vpisa, smo o vpisu v 1. letnike srednjega usmerjene-ga izobraževanja za šolsko le-to 1982/83, pa še o nekaterih drugih problemih, poizkušali poizvedeti kaj več od sveto-valke za usmerjeno izobraže-vanje pri mestni izobraževalni skupnosti Terezije Osterman. - Za začetek morda vpra-šanje o številu razpisanih mest za letošnje šolsko leto? V razpisu je bilo objavljenih za ljubljanske srednje šole 6.455 vpisnih mest za mladino in 2.580 mest za odrasle. Raz-pisanih je bilo 1000 vpisanih mest manj kot je letos vpisa-nih učencev v 1. letnik sred-' njega usmerjenega izobraže-vanja. Razlogi za to so delno zmanjšanje srednješolskega prostora zaradi ukinitve izme-nične organizacije pouka v nekdanjih poklicnih šolah, nadalje, zaradi ukinitve dveh šol (neprimerni prostori babi-ške šole in poklicne kovinar-ske šole na Brdu) ter planira-no zmanjšanje obsega vpisa v neproizvodnih usmeritvah.« Preveč pri jav za neproizvodne usmeritve - Kako pa je bilo s prijava-ml za vpis? »V zakonitem roku se je pri-javilo za vpis v ljubljanske srednje šole 6998 učencev in 168 odraslih. Nezasedenih je ostalo po zaključku prijavne-ga roka še 1066 mest za mladi-no in 2412 mest za odrasle. Ta mesta so predvsem v defici-tarnih strokah, kot so gradbe-ništvo, kovinarstvo, agroživil-stvo, papimištvo; 13 šol pa je dobilo več prijav kot je pro-stih mest (skupaj 1549 prijav preveč). Suficit prijav je na vseh šolah neproizvodnih usmeritev, od proizvodnih pa na elektroniki, računalništvu, veterini, ptt prometu, tekstil-ni konfekcijski smeri in grafi- ki. S prijavami učencev ni-smo torej dosegli predvidene-ga razmerja med proizvod-nimi in neproizvodnimi usmeritvami. Predvideno ra-zmerje je slabše predvsem za-radi prijav deklet, ki so se tudi letos opredelila pretežno za neproizvodne usmeritve; 81% vseh prijavljenih na teh usme-ritvah je prav deklet« - Potrebno je bilo torej preusmerjanje? »Do izvedbe vpisa v junij-skem roku je potekalo inten-zivno preusmerjanje. Pro-blem pa je v tem, da so prosta mesta v usmeritvah, za katere pri ženskah ni zanimanja, zato je preusmerjanje zelo težav-no. Ta neugodna situacija je posledica neuspešnega po-klicnega usmerjanja v osnov-ni šoli oziroma mentalitete družbenega okolja, pa tudi dejstva, da podatki o bodočih možnostih zaposlovanja niso uporabni za poklicno usmer-janje učencev. Tako se seveda zgodi, da je treba na nekaterih šolah vpis omejevati ter izve-sti postopek za izbiro kandi-datov in nadaljevati s preu-smerjanjem po izvedbi izbire kandidatov. Deficitarne pano-ge pa bodo morale vpisovati tudi še v jesenskem roku ozi-roma po zaključku vpisa v su-ficitarnih šolah.« Nekatere dejavnosti postajajo »ženske« -Velik problem pri vsem tem predstavljajo torej de-kleta? »Res je, osnovni problem je, kdaj se bodo dekleta drugače odločala, saj so že danes kar cele študijske smeri, in, kot posledica tega, tudi nekatere dejavnosti popblnoma femi-nizirane, npr. pedagoška de-javnost ali zdravstvo. Takoj po vojni tega ni bilo, zdaj pa predstavlja to resen problem. Zenske same se ne zavedajo dovolj, da bo tako ogrožen tu-di njihov enakovreden polo-žaj v družbi. Prav na področ- jih, ki si jih izbirajo, se na-mreč obetajo največje omeji-tve in bodo torej prav ženske tisti družbeni sloj, ki bo to najbolj občutil. Obeta se jim torej ali brezposelnost ali prekvalifikacija, ki je zelo po-gosto dekvalifikacija.« - Kakšne ukrepe bi pred-lagali za vse naštete težave? »Pri nas, na mestni izobra-ževalni skupnosti predlaga^ mo naslednje celovite ukrepe: določitev obsega vpisa mora temeljiti na predvidenih po-trebah združenega dela, zato je treba nujno upoštevati pla-ne organizacij združenega de-la v Ljubljani; doseči je treba družbeno utemeljeno poklic-no obstoječo zakonodajo za vsakoletno izvedbo vpisa; šol-skim svetovalnim službam je treba zagotoviti večjo družbe-no podporo in pomoč pri rea-lizaciji nalog na področju po-klicnega usmerjanja. Vsi navedeni problemi in ukrepi so bolj ali manj skupni celotnemu slovenskemu ob-močju, zato se položaj tudi v naši občini od tega občutno ne razlikuje.« - Za konec bi pa le radi izvedeli bolj konkretno, ka-tere srednje šole so si izbrali naši osmošolci? »V rednem prijavnem roku, to je marca 82, je bilo stanje na šolah v naši občini nasled-nje: Skupno število prijav ]e bi-Io na srednji šoli I. Cankar za splošno kvdturo in elektroe-nergetiko 84, na srednji šoli za oblikovanje in fotografijo 220, na zavodu za glasbeno in ba-letno izobraževanje se je prija-vilo skupno 68 učencev, na srednjo družboslovno šolo V. Janšžič 218, na srednjo uprav-no-administrativno šolo 191, na srednjo pedagoško šolo 324 učencev, na srednjo vzgo-jiteljsko 152, na srednjo elek-trotehniško 400, na ekonom-sko srednjo šolo B. Kidrič 288, na srednjo šolo za trgo-vinsko dejavnost 418, na zdravstveno šolo 302, na sred-njo šolo za farrnacijo in zdrav-stvo 256, na šolo za gostinstvo in turizem pa se je vpisalo skupno 295 učencev.« Tako so se torej »usmerili« naši osmošolci, kako pa so jih oziroma, jih še bodo nakna-dno usmerili oziroma preu-smerili, bo dokončno znano šele v jeseni, saj bodo morale deficitarne panoge vpisovati tudi še v jesenskem roku, po koncu vpisa v suficitamih šo-lah. V. L.