kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino PRIREJANJE ZGODOVINSKIH RAZSTAV branko reisp Razstavna dejavnost je najpomembnejši in najvidnejši del kulturnoprosvetnega priaade- vanjia muzejskih, arhivskih in galerijskih ustanov. Na tem področju so te ustanove v zadnjih dvajsetih letih opravile veliko delo. PrednjačiM so seveda muzeji, pa tudi arhivi in biblioteke so samostojno ali posredno pri- spevali svoj delež. Pripravile so se mnoge raz- stave, ki pa so bile silno različne po zamisli, kvaliteti, obsegu in načinu prikazovanja gradiva. Vzroki za veliko razstavno dejavnost so na- slednji : 1. Ker so narasle kultiime potrebe širših plasti prebivalstva in zaradi (poldtdcnih potreb družbe so nekdaj običajne stalne razstave iz- gubile svoj pomen, ker jih ni bilo mogoče dovolj hitro prilagoditi zahtevam časa. Prire- jenih je bilo vedno več občasnih razstav. S tem so se včasih tudi bolj vase zaprte ar- hivske ustanove vključile v tekoče, živo kul- turno in politično življenje in tako postale njegov aktivni faktor. To vključevanje muze- jev in arhivov v tekoče dogajanje ni znaalno samo za nas, ampak se opaža v zadnjih deset- letjih tudi drugod po svetu. 2. Specifični moment, ki je še posebej po- speševal razstavno dejavnost pri nas, je bilo zgodovinsko dejstvo: narodnoosvobodilna borba in ljudska revolucija. Nastajale so nove muzejske in arhivske institucije, ustanovljene z namenom, da se ukvarjajo izključno z zgo- dovino tega obdobja, pa tudi skoraj vse dru- ge stare in nove institucije te vrste so razvile oddelke za zgodovino delavskega gibanja, na- rodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije. 100 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika Na razstavah s to temartiko so prav arhdvsiki dokumenti najštevilnejši muzejski eksponati. Zato je način prikazovanja arhivskega gra- diva tu največjega pomema. 3. Pospeševalno je vplivala tudi težnja mu- zejskih in arhivskih delavcev, da nia tak viden način, kot je razstava, propagirajo svojo stro- ko, svojo ustanovo in njene naloge, namen, da se s tem družbeno uveljavijo, in ne nazadnje želja, da bi od družbe dobili večjo materiailno podporo za svoje delo. Ko smo v kratkem pregledali vzroke za po- večano razstavno dejavnost, poig'lejmo še, kakšen namen so skušali prireditelji razstav s svojim delom doseči. Arhivi, zlasti pa muzeji pripravljajo razstave seveda z namenom, da bi izpolnjevali izobraževalne in strokovne naloge, ki so jih dolžni opravljati. Vsaka razstava dma v splošnem namen, da vzpostavi vezi med institucijo in pubMko, da zbudi zanimanje za bogastvo, ki ga institucija hrani; žeM uveljaviti ipravilen odnos do gra- diva, prikazati njegovo kulturno in znanstve- no vrednost in povečati zanimianje za zbiranje in varstvo gradiva. To ziadnje velja zlasti za vire najnovejše zgodovine. Splošni namen vseh razstav s tematiko iz delavskega gibanja, narodnoosvoboddine borbe iin ljudske revolu- cije je (tudi ohraniti in obuditi čimveč spomi- nov na ta čas in z njim seznaniti zlasti mlajši rod. Konkretni nameni, ki so jih skušali raz- stavljale! doseči, pa so lahko od razstave do razstave, od institucije do institucije različni. V nekaterih primerih je občasna razstava osnova stalne zbirke, npr. Hrvaško-slovenski kmečki upor 1573, Posavski muzej Brežice, 1957. Ali pa je namen iz vrste občasnih raz- stav zbrati gradivo za bodočo staino zibirko. S tem namenom je bil pripravljen oi'Mus raz- stav Podoba Ljubljane skozi stoletja, v Mest- nem muzeju v Ljubljani v letih 1960 do 1965. Prav dober je primer Grorenjskega muzeja v Kranju, ki je v letih 1961 do 1965 načrtno pripravljial svoj bodoči stalni prikaz narodno- osvobodilnega boja na Gorenjskem z vsako- letnimi občasnimi razstaivaimi pod naslovom Leto 1941 na Gorenjskem, Leto 1942 na Go- renjskem ... in tako do Leto 1945 na Gorenj- skem. Posebno lokalni muzeji in arhivi žele s pripravljanjem razstav prikazati in zbrati gradivo za lokalno zgodovino. Take razstave so bile: Slovenci v Istri in na Krasu, Mestni arhiv Koper, 1957; Srednjeveški Ptuj v zgodo- vinskih dokumentih. Zgodovinski arhiv Ptuj, 1957; Gradbeni razvoj ljubljanskega mesta, Mestni arhiv Ljubljane, 1959; Kočevska v bo- ju za svobodo, Pokrajinski muzej Kočevje, 1960-1963 in še številne druge. S premišljenim prirejanjem tematskih razstav, npr. Ljud- ; stvo MisiHnjske doline v NOB, 1960; Dravo- ; grad z okolico med NOB, 1961, itd. ter na po- dlagi anket in pojasnjevanja ob razstavah je Muzej ljudske revolucije Slovenj Gradec zbral veliko gradiva za kroniko o razvoju partijske- ga in delavskega gibanja na svojem delovnem področju, kar je doikaz, da ne moremo po- sploševati rraienja, da razstavna dejavnost za- vira primarno dejavnost arhivov, to je zbira- nje in urejanje gradiva. V nekaterih primerih to dejavnost celo pospešuje. Namen razstav posebnih muzejev je razis- kava in prikaz tem iz njihovega strokovnega področja. V tem smislu pripravljajo razstave i Slovenski etnografski muzej, Slovenski šolski : muzej in Tehniški muzej Slovenije. Naj ome- \ nim po en primer takih razstav: Včeraj in I danes v Škocjanskih hribih. Slovenski etno- i grafski muzej Ljubljana, 1966; Šolski sistemi i na Slovenskem od 1774-1963, Slovenski šolski j muzej Ljubljana, 1964; Gozd na krasu Slo-j venskega primorja. Tehniški muzej Slovenije j Ljubljana, 1963. i Večkrat žele prireditelji z razstavo oživiti ; spomin na zgodovinske dogodke ali pojave. | Temu namenu so služile razstave Okupatorje- ! vo nasilje v Ptujskem okraju, Pokrajinski ! muzej Ptuj, 1962-1963; 30 let jeseniške stavke, Tehniški muzej Železarne Jesenice, 1965; Nemška koncentracijska taborišča. Gorenjski muzej Kranj, 1966; Talci 1941—1945 na slo- venskem Stajersikem, Muzej narodne osvobo- ditve Mari'bor in Muzej revolucije Celje, 1966. V nekaterih primerih žele prireditelji obu- diti zanimanje za zgodovino prikazanega ob- dobja, pojava, kraja, osebe, gospodarske pano- j ge ipd. Naštel bom nekaj takih razstav po \ vrsti: Dokumenti o borbi za zedinjenje Slo- i vencev in Jugoslovanov, Pokrajir,:jki arhiv i Maribor, 1958; Dokumenti in zgodovinopisje i Novega mesta. Dolenjski muzej Novo mesto, i 1965; Življenje in delo Mirana Jarca, Belo»- i kranjski muzej Metlika, 1962; Pohorsko gla- žutarstvo. Pokrajinski muzej Maribor, 1960. Številne razstave nastanejo zaradi poča- stitve jubilejev, npr. 60 let Zgodovinskega društva v Mariboru, Pokrajinski arhiv Mari- j bor in Pokrajinski muzej Maribor, 1963, druge j pa imajo predvsem študijski namen, kjer naj bi razstavljeni eksponati služili za nadaljnji študij prikazane teme. Taka študijska razsta- i va je bila npr. Oboroževanje Celja in okolice | v preteklih stoletjih. Pokrajinski muzej Celje, 1966. Pobude za razstave pa so pogosto razne obletnice zgodovinskih dc^odkov, npr. Ljub- ljana ob 'osvoboditvi maja 1945, Mestni mu- ; 101 i kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino zej Ljubljana, 1965. Posebno v muzejih ljudske revolucije se pripravljajo raaatave tudi ob obletnicah ustanovitve vojaških enot, npr. VIL SNOUB Franceta Prešerna, Gorenjski muzej Kramj, 1963. Občinski prazniki dajejo povod za razstawe, ki so običajno vezane na tematiko iz ljudske revolucije, npr. otvoritev stalne razstave NOV v Muzeju Kaomnik, 1964. Nadalje se te prirejajo še ob itednih muzejev in arhivov, turisti!Čnih in kulturnih tednih, ob raanih kongresih, društveniih zborovanjih, po- svetovanjih in podobno. V okviru Mairaiborske kulturne revije sta priredila Muzej narodne osvoboditve Maribor in Pokraijimski arhiv Ma- ribor leta 1959-1960 razstavo Dokumenti revo- ludonamega gibanja v Mariboru 1918-1941; Pokrajinski muzej za Pomurje Murska Sobota pa ob tednu muzejev ob 20-1 etnici vstaje raz- stavo Pomurje v NOB, 1961. Nadaljnje pobude so jubileji institucij in društev. Državni arhiv SRS je ob svoji 10-1 etnici in 15-1 etnici pripra- vil razstavi Družbeni odnosi na Slovenskem v dobi zgodnjega kapitalizma, 1955, in Doku- menti za zgodiovino industrije na Slovenskem, 1960. Kiiltumi in znainstveni stiki med insti- tucijami in prijateljski sitiki med mesti so lahko tudi pobuda za razstavo. Mednarodno proučevanje situlske umetnosti je dalo pobudo za razstavo Umetnost alpskih Ilirov in Vene- tov, Narodni muzej Ljubljana, 1962. Za raz- stavo Francozi na Gorenjskem, Gorenjski mu- zej Kranj, 1966, je dala pobudo Občinska skupščina Kranj, ker ima Kranj prijateljske stike z mestom La Ciotat v Franciji. V red- kejših primerih je povod želja prosvetnih delavcev, da bi z razstavo dobili dopolnilo k pouku. V ta namen je bila pripravljena raz- stava Nastanek in kolonizacija loškega gospo- stva, Loški muzej Skofja Loka, 1960. Končno je pobuda za razstavo tudi to, da je gradivo že zbrano, zanimivo in proučeno, npr. Stare vedute Celja in okoUce, Pokrajinski muzej Celje, 1963. Razumljivo pa je, da vsebuje lahko vsaka posamezna, tu omenjena aH druga naizsitava tudi več naštetih motivov. Tu navedeni vzroki, nameni in pobude seveda niso izčipani, nastanejo lahko tudi novi. Pri naštevanju sem se omejil na razstave z zgod'ovinsko tematiko, na katerih so ibile arhivalije — razen v nekaterih primerih, kjer jih sploh ni bilo — bolj ali manj zastopane. Galerijskih razstav in razstav, ki jim je na- men prikazovati izključno predmete, se nisem dotaknil. Ker še niso jasni in opredeljeni ipojmi in poimenovanja raznih vrst nazstav, bi v na- slednjem skušal nekoliko prispevati k raz- čiščenju pojma in predstave o tem, kaj je zgodovinska razstava. Pri nas se je dosilej le malo razipmvljalo o izkušnjah, pridobljenih pri prirejanju razsitav, še manj pa o načelih, kako naj bodo razstave urejene. Ze po nekaj primerih, naštetih v uvodu, se vidi, da je bila razstavna dejavnost pestra, da je bilo v to delo vloženo mnogo truda in vneme, da pa je bila bolj ali manj nenačrtna in da so le nekatere ustanove pri- pravljale razstave po ziačrtanem programu. Običajno pa so institucije to vprašanje reše- vale po potrebi in možnosti, od primera do primera, v okviru svojih kaidrovsikih, finan- čnih in prostorskih zmogljivosti. Med nekaterimi muzejskimi delavci, ki so se načelno ukvarjali z vprašanjem, kako po- stavljati razstave, je prevladalo mišljenje, da se zgodovina muzejsko ne da podajati, čeprav tega prakltično niso poskusili. Ti muzejski de- lavci so trdih, da .pomenijo razstaive na pod- lagi predmetnega gradiva najprikladnejši na- čin za posredovanje pomembnejših spoznanj. Mišljene so tu tako imenovane kulturno- zgodovinske razstave, ki prikazujejo izključno predmete. Do neke mere bi se dalo to mnenje prenesti tudi na arhivske razstave, kjer se prikazujejo le izbrani dokumenti. Čeprav je razloček že v tem, da arhivalije delujejo dru- gače kot >drugi predmeti, ker jim manjka še tretja, prostorska dimenzija, po drugi strani pa govore tudi same s svojo vsebino. Za druge muzejske razstave, ki večidel ne slone na predmetnem gradivu, pa so ti mu- zejski delavci menili, da se jim je treba odpo- vedati. To so utemeljevali tako, da nekaterih vprašanj iz politične, socialne in gospodarske zgodovine ni mogoče pokazati samo s pred- meti (in tudi ne samo z arhivaMjami) in je treba zato iskati nadomestila v obliki prire- jenega gradiva: obsežnejših legend, grafiko- nov, statističnih tabel, kart, maket ipd. To pa od povprečnega obiskovalca, kateremu so raz- stave v prvi vrsti namenjene, zahteva preveč trudia, ker ta ne bo hoidil na razstave brat pov- zetkov znanstvenih del v obHki legend. Menili so, da se tako urejen muzejski oddelek v na- čelu ne razlikuje od daljših zg'odovinskih raz- prav, in opominjali, da bi taka razstava ne bila deležna kaj prida obiskovalcev. Nekateri muzejski delavci pa te zamisli na- čelno niiti niso utemeljevali, temveč so jo za- radi različnih vzrokov pogosto pra'kticno iz- vaja'M. Tu navedenim in še drugim dokazom, ki so se navajali v zagovor zamisli o postavljanju le predmetnih razstav, sicer ni mogoče odre- kati delne resnice, izvedeni pa so ibiM iz tega napačni zaključki. Napačni zato, ker zago- 102 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika varjajo samo kultumozgodoviniske razsitave in ker zanikajo možnosit in smisel prirejanja zgodovinskih razstav. Med arhivskimi delavci pa so bile ob iz- kušnjiah, pridobljenih pri arhivskih razstavah, izražene misli, da vloženi trud in finančna sredstva niso v sorazmerju z učinkom razsta- ve in da zaradi razstavne dejavnosti trpi primarno arhivsko tekoče delo. Ugotavljali so tudi, da arhivsko gradivo deluje zelo enolično. Težili so za tem, da bi razstavili izbrane arhi- vahje. To je zlasti pri tematskih razstavah težko doseči, obiskovalec pa dobi lahko zmiotno predstavo o \'idezu in vsebini arhivskih fon- dov. Koraik k zamisli zgodovinske razstave pa so bili poskusi, ida se arhivalije popestre z drugim, za oko privlačnejšim gradivom. Po- javljala se je tudi skrb, da se arhivalije kot enkratni dokumenti — unikati —na razstavi zaradi zunanjih vpliviov ne pokvarijo, kar je še posebej pereče, če gre za stalno razstavo. Mislim, da imajo kulturnozgodovinske, ar- hivske in arheološke razstave — to je razsta- ve, kjer je težišče izključno na prikazu pred- meta — svoj smisel predvsem zato, ker in kolikor razvijajo osnovno dejavnost muzejev in arhivov, to je zbiranje, urejanje, strokovno obdelavo in restavracijo gradiva in seznanja- jo javnost s tem področjem dela. S pripravlja- njem samo takih razstav pa bi se približali ne- varni praksi, da bodo muzejski prikazi izložba redkih, dragih aH drugače zanimivih kulturno- zgodovinskih predmetov, pri arhivalijah tako imenovanih ,mnelij', obiskovalci razstav le strokovnjaki, iz javnosti pa le ljubitelji sta- rin in esteti. Bistveno okrnjena kultumopro- svetna fiinkdija razstave bi bila rezultat take prakse. Ta koncept odpove še posebno pri pripravljal ju razstav s tematiko iz ljudske revolucije. V primerjavi z razstavami, kjer je predmet težišče prikaza, pa ima na zgodovinski raz- stavi predmet funkcijo zgodiovinskega vira. Zgodovinska razstava nima namena prikazati izključno predmeta, temveč je ta le medij za pridobitev določenih spoznanj o zgodiovinskem dogodku. To je osnovna, ne pa edina bistvena razlika med obema koncepcijama. Zgodovinska razstava mora biti uravnan in zaključen mu- zejski prikaz določenega zgodovinskega obdob- ja ali pojava s svojo notranjo kompozicijo. Predmeti, od arhivalije in knjige do novca in portreta — tu med njimi ni razJHke — imajo funkcijo zgodovinskega vira. Upoštevane morajo biti vse vrste zgodovinskih virov po tehtnosti. Ti se uvrščajo enakovredno med napise in drugo študijsko pripravljeno gradi- vo (zemljevide, grafikone, slike, makete ipd.), kakršna je pač potreba teme, ki jo razstava obravnava. Predmeti služijo za ilustracijo in dokumentacijo povedanega in skušajo s štu- dijsko pripravljenim gradivom vred znanstve- ne izsledke o določenem dogodku ali pojavu čimbolj vsestransko in na najbolj prikladen način posredovati obiskovalcem muzeja. Zgo- do^nnska razstava je torej poljudnoznanstveno delo, ki nima oblike knjige, temveč obliko muzejskega prostora. Knjižne ilustracije pa zamenjujejo muzejski predmeti in prav v tem je, kljub raznovrstnim reprodukcijskim in avdiovizualnim sredstvom, še vedno moč in privlačnost take razstave. Arhivalije so po zamisli zgodovinske razsta- ve enakovredne vsem drugim zgodovinskim virom. Zato nimajo kakega posebnega položaja in vse splošno obrazložene opredelitve veljajo tudi zanje. V dobi, ko arhivalij kot zgodovin- skih virov še ni, prevladujejo na zgodovinskih razstavah kot viri preostanki materialne kul- ture — arheološki predmeti. Za zadnja sto- letja pa je arhivsko gradivo po količini in tehtnosti najpomembnejši zgodovinski vir. Temu primerna naj bo vloga arhivalij na zgodovinski razstavi. Običajno te ,po številu eksponatov prevladujejo. Za raizstavo naj se iz;berejo arhivalije v vsej svoji raznovrstnosti. To ne samo zaradi po- pestritve podobe, ampak tudi zaradi vemej- šega podajanja vsebine arhivskih fondov. Ne samo lepa in čitljiva arhivaMja, tudi poškodo- vana in defektna govori na svoj način. Arhi- vaUje so že po svoji obKki primerne za postavitev v vitrinah in na panojih ter izixjpolnjujejo razstavni prostor, razvrščene po vsebinsikih skupinah. Dmiigi predmeti so po- stavljeni prosto ali pa 90 uvrščeni med arhi- vaUje in jih tako dopolnjujejo. Račimajmo na obiskovalčevo zmogljivost sprejemanja. Zato naj gradiva ne bo preveč, zlasti pa naj ne bo preveč natrpano. Važno Vlogo pri tem ima aranžma s primemo kombinacijo barv pod- lage in predmetov. Da se gledalec ne preutru- di, prekinimo vrsto dokumentov in poglavje ilustrirajmo z drugimi viri, vendar tako, da ga vodimo od dogodka do dogodka, od začetka do konca, povezano v smislu notranje kompo- zicije razstave. Taka razvrstitev eksponatov je primerna tudi zato, ker zahteva arhivsko gradivo največ pozornosti in koncentracije. Razstava naj bo prirejena itako, da bo pri- jetna za oko, naj pa da spodbudo tudi za raz- mišljanje. Skušajmo jo popestriti z viri, ki lahko pritegnejo razne kategorije obiskoval- cev. Zlasti pronicljivejši med njimi pa ibodo nemara ob razgledovanju gradiva zaslutili tisto dolgo pot, ki jo je moral zgodovinar pre- hoditi, da je prišel od osnovnega podatka, ki 103 kronika časopis za slovensko krajevno zgodovino ga daje arhivalija, do popolnejše podobe pre- teklosti. Razstava mora biti poljudnoznaaisitveno pri- kazana, to sledi že iz njene kultumcprosvetne funkcije. Po možnosti naj bo prilagojena tu- di potrebam pouka, ker je v povprečju dobra polovica obiskovalcev iz vrst šolske mladine. Da je razstava strokovno dobro pripravljena in da doseže svoj namen, je potrebno, da je obdobje ali pojav, ki ga pritoaizuje, znanstveno že primemo obdelan. Ogled tako pripravljene nazstave zahteva od obiskovalca res nekaj več tru^da in pozor- nosti ali celo poprejšnjo študijsko pripravo, daje pa mnogo več kot ogled razstave samih predmetov. Tu pomagajo vodstva po raz- stavi ali ogled pod profesorjevim vodstvom in tiskan vodnik oziroma primemo sestavljen priročnik. Kako naj se zgodovinska razstava priprav- lja? 2e iz zamisli razstave sledi, naj pri pri- pravah sodelujejo strokovnjaki iz vseh področij, iz katerih se bodo uporabi j ali zgodo- vinski viri. Običajno so to arhivarji, kustosi in bibliotekarji. Ker mora razstava prikaziati več strani človeškega udejatvovanja v določe- nem obdobju, je potrebno tudi 'sodelovanje strokovnjakov raznih znanstvenih disciplin. Poleg zgodovinarja je to še arheoliog, etno- graf, pravni, literarni, umetnostni zgodovinar in še drugi. Najprimerneje je, če se sestavi ekipa, v kateri so znanstveni raziskovalci te- me, ki jo želimo prikazati, arhivski, muzejski in bibliotečni poznavalci tega področja in po potrebi še strokovnjaki za specialna vpraša- nja. Ob sodelovanju te ekipe strokovnjakov naj sestavi j alee razstave napravi strokovni načrt in s hiiSitoričnim čutom ob pravem vrednote- nju posameznih dogodkov in pojavov in s primernim izborom eksp^onatov pripravi ce- lotno sliko. Aranžma razstave se .lahko poveri zunanjemu sodelavcu, nekateri muzealci pa imajo tudi na tem področju že precejšnje izkušnje. Načeloma se strokovna zamisel tu ne sme podrediti zvmanjim efektom. Ker se moramo izogniti vsaki improviza- ciji in ker je treba vaaki posameznosti po- svetiti primemo pažnjo, so p>o'trebne daljše študijske priprave. Tudi zbiranje in odlbira- nje originalnega gradiva in priprava študij- sko prirejenega gradiva lahko traja nekaj mesecev. Zlasti priprava ziaidnjega zahteva veliko truda in stroškov. Nemalokdaj je po- trebno za izdelavo tega gradiva sodelovanje kartografa, akad. sUkarja, tehn. risarja, foto- grafa in še koga. Pri sestavljanju razstave pa sodeluje pnjleg že navedenih strokovnjakov še vrsta obrtnikov. Tudi največje institucije v svojih oddelkih, laboratorijih in delaivnicah nimajo ljudi, 'ki bi bili kvalificirani za oprav- ljanje vseh potrebnih del. Za del uslug se morajo obračati na obrtne delavnice in pod- jetja. Torej je večja zgodovinska razstava draga. Zato naj bo pripravljena tako, da bo v.sebin- sko tehtna, vizualno efektna, domiselna in tehnično dovršeno postavljena, tako da obi- skovalca prevzame, da se mu vtisne v spo- min. S tem bo razstaiva dosegla ne samo ^ strokovni uspeh, ampak bo itudi nesitrokovne- mu obiskovalcu vzbudila spoštovanje in od- nos do snovi, ki jo prikazuje. Vprašanje popiilarizacije razstave in iz- koriščanja le-te v kultumoproGvetne in stro- kovne namene je snov za posebno obravnavo. Omejil bi se le na nekaj splošnih misli. V razstavo vloženi trud in stroške je treba ma- ksimalno izkoristili. Nesmiselno je, da razsta- va, ki jo pripravljamo leto dni in več, stoji le nekaj tednov. Sele, če je ta odprta nekiaj mese- cev, dobe pripravljald čas in priložnost za raz- ne kultumoprosvetne akcije. Za šole je najpri- merneje, če je razstava odprta od pomladi do jeseni. Le tako si jo ogleda večje število šolskih skupin, predavatelji pa utegnejo raz- stavo tudi vključiti v učni program. Sole naj bodo zato o razstavi posiamič obveščene s posebnim, zanje prirejenim dopisom ali pro- spektom in drugim materialom npr. s pla- kati. Brezpogojno pa jim morajo biti na raz- polago vodstva, seveda če to žele. Cez poletje odprta razstava je deležna več obiskov turi- stov, tudi tujcev. V primeru, da pričakujemo večji obisk tujcev, bi veljalo razmisliti o iz- daji prospekta v tujem aH tujih jezikih. Obi- čajni načini popularizacije so: krajše notice v časopisih še pred otvoritvijo razstave, vaibila, plakati, prospekti, informacije o otvoritvi razstave v radiu in televiziji, poročila o razsta- vi v dnevnem in strokovnem časopisju in v drugih sredstvih za javno obveščanje, rekla- ma v kinu, priprava propagandne izložbe itd. Ob kaki večji razstavni prireditvi bi bila ne- mara na mestu tiskovna konferenca. Tu je treba dati novinarjem širokosrčno na razpola- go sHkovni material in pubHkadjo, če je izdana. Jasno je, da so načini popularizacije in efekt v precejšnji meri odvisni od finanč- nih sredstev. Kultumoprosvetne akcije ob razstavi so: vodstva po razzatavi in šolske ure na razstavi, kultume oddaje v radiu in televiziji, televi- zijske in ra'dijske šolske ure in predavanja. Ko se razstava zapre, naj je s tem ne bo ko- nec. V strokovnem oziru naj deluje še naprej. Koristno je, da se izdela celotna dokumenta- cija o razstavi. Napravi naj se popis in načrt 104 Časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika razstave, kamor se vnesejo vsi podatki o gra- divu in vsi napisi do najmanjše legende. Tak popis naj se pretipka v nekaj izvodih in zveze. Doda naj se tudi fotografska dokumentacija pomembnejšega ah vsega originalnega gradiva in vsega študijsko prirejenega gradiva. Taka dokumentacija ni draga, služila pa bo še leta in to ne samo instituciji, ki je razstavo pri- pravila, temveč tudi sorodnim ustanovam in posameznikom. Zbrano razstavno gradivo olajšuje strokov- ne in znanstvene raziskave in daje včasih pobudo zia nove raziskave. Posebno vprašanje je publikacija. Ta je poleg razstave najvidnejši in najtehtnejši izraz strokovnega dela prirediteljev, njen učinek pa sega časovno preko razstave. Pri manjših razstavah zadostuje morda krajši prispevek, informacija z nekaj reprodukcijami na vabilu ali v obliki prospekta. Pri večjih pa je publi- kacija nujna. Ker pri zgodovinski razstavi ni težišče na predmetih, je v publikaciji lahko opuščen običaj ni seznam (katalog) razstavljenih predmetov. Katalog niaj se opusti predvsem v primeru, če je od ohranjenega fonda zgodovin- skih virov na razstavi prikazano tako majhno število, da bi popis tega izbora ne služil niti obiskovalcu razstave, še manj pa kasnejšemu raziskovalcu tega obdobja. Namesto seznama predmetov priključimo publikaciji raje več shkovnih prilog. Nujno je, da so v publikaciji znanstvene razprave, ki obravnavajo celotno tematiko lazstave aH posamezne probleme in šele tem je treba kdaj pa kdaj primemo pri- ključiti katalog predmetov. Tako urejena publikacija lahko postane strokovni priročnik za obravnavano obdobje ali pojav. 2e zaradi načina dela — tu misHm na sodelo- vanje arhivarjev, kustosev in bibHotekarjev — zaradi gradiva, ki ga hranijo arhivi, muzeji in biblioteke — običajno torej več samostojnih institucij — in zaradi večjih stroškov je ne- mara smotrno nekatere večje zgodovinske razstave pripraviti s skupno udeležbo sorod- nih institucij. Kar je bilo doslej povedano, naj ne izzveni v mnenje, da zaradi zahtev, ki se postavljajo pred prireditelja, lahko zgodovinske razstave pripravljajo le veHke in osrednje institucije. Z manjšimi stroški in z manjšim številom sodelavcev se lahko pripravijo po obsegu in kompleksnosti tematike ožje zgodovinske raz- stave. Primer: razstavo Napoleonovih IHrskih provinc je priredil Narodni muzej kot osred- nja muzejska institucija, razstavo Francozi na Gorenjskem pa lokalni Gorenjski muzej. Obravnavana zamisel o postavljanju zgodo- vinskih razstav je načeloma mogoča za vsa zgodovinska obdobja. Razstave, ki prikazujejo delavsko gibanje, narodnoosvobodiino borbo in ljudsko revolucijo, pa zaslužijo še posebno obravnavo zato, ker so skupina zase in ker med razstavami z zgodiovinsko tematiko po številu odločno prevladujejo. Za konec še vprašanje, kaj bi s tiako pri- pravljenimi razstavami dosegli. Našemu obi- skovalcu ne bi pokazali le tega, kar se po muzejih, arhivih in biblioteikah hrani, ampak bi mu prikazali zgodovino njegove domovine, tujcu pa našo zgodovinsko pot in naš pri- spevek k civilizaciji in kulturi. i 105