IC E L J E i 20. FEBR. 1959 « LETO X. ST. 7 t CENA \^ DIN S NEKAJ ZAPA2ANJ O POTEKU ŠTUDIJA GRADIVA VII. KONGRESA V CELJSKEM OKRAJU BREZ ZNANJA NI USPEHOV ŠTUDIJ POTEKA ZADOVOLJIVO, NAJBOLJŠE PA V ŽALSKI, ŠOŠTANJSKI IN CELJSKI OBČINI. - HIBA: PREMALO INDI- VIDUALNEGA ŠTUDIJA IN PONEKOD ŠIBKA UDELEŽBA. - DOSLEJ SO PREDELALI ŽE SKORAJ POLOVICO PREDVIDE- NEGA GRADIVA. — KVALITETNA PRDAVANJA NA VE- ČERNI POLITIČNI ŠOLI. OPERATIVNI NAČRT IDEOLO- ŠKE KOMISIJE: POŠOLSKO POLITIČNO IN KULTURNO IZOBRAŽEVANJE NAJ SE RAZMAHNE CIM BOLJ V ŠIRINO Po dosedanjih i>odatkih ideološke ko- misije pri Okrajnem komiteju ZKS po- teka študij gradiva VII. kongresa v celjskem okraju zadovoljivo. Študij- v •snovnih organizacijah in pri občinskih komitejih je ravno v tem času v pol- ■em teku. Predavanja na občinskih ko- mitejih so kvalitetna in dobro podana, manj kvalitetna predavanja pa so v ne- katerih osnovnih organizacijah. Tudi razprava na študiju je dokaj živahna, ponekod seveda bolj. drugod manj, kar je pač odvisno od ideološkega nivoja slušateljev in še posebej od tega, kako so se posamezniki na študij pripravili. V nekaterih osnovnih organizacijah je namreč opaziti, da prihajajo člani Zveze komunistov premalo pripravlje- ni na predavanja. Za nekatere bi lahko trdili, da ne prečitajo pred študijem ni- ti najosnovnejšega gradiva, odnosno vsaj gradivo VII. kongresa. Zdto ni napačna praksa, ki so jo ponekod za- radi tega uvedli, da določijo šele na za- mem študijskem sestanku predavatelja, ki poda le osnovne teze za določeno te- mo. Na ta način skušajo doseči, da pri- hajajo slušatelji na predavanja pri- pravljeni. Snov je na ta način manj kvalitetno podana, vendar pa je dose- žen s tem osnovni namen, da vsak pred predavanjem gradivo vsaj v grobih ob- risih tudi sam prouči. Namen teh semi- narjev je namreč, da člani Zveze ko- munistov čim več študirajo individu- alno, na predavanjih pa le razčistijo nejasna stališča in tako utrdijo svoje znanje. Sicer pa še najboljše predava- nje ne koristi mnogo, ker je snov so- razmerno težka in obsežna. Na splošno je opaziti vrzel prav v tem, ker prejšnja leta ni bilo siste- matičnega ideološkega dela in izobra- ževanja ter je zaradi tega ideološki ni- vo posameznih članov dokaj nizek. Štu- dij v osnovnih organizacijah poteka tedensko ali štirinajstdnevno. Doslej so predelali že skoraj polovico predvide- nega gradiva in kaže, da bodo s pred- videnimi temami zaključili v maju ali juniju. Pri študiju je v nekaterih ob- činah in osnovnih organizacijah opaziti zlasti v zadnjem času še eno hibo. Po- nekod udeležba na študiju upada ter bodo morale osnovne organizacije in občinski komiteji v tem pogledu zao- striti disciplino. Zavedati se pač mo- ramo, da je študij ena osnovnih nalog članov Zveze komunistov, saj brez te- meljite ideološke podlage ne more biti niti uspehov pri izvrševanju nalog, ki stoje pred komunisti. Najboljše po- teka študij v žalski, šoš+anjski in celj- ski občini, tudi drugod hi kaj reči, ra- zen da je udeležba na študiju v zad- njem času nekoliko upadla. Predvsem bodo morali izboljšati udeležbo na se- minarju pri občinskem komiteju v La- škem in seveda v nekaterih drugih ob- činah. Preko 20 slušateljev iz celjskega okraja bbiskuje tudi večerno politično šolo v Celju. V tej šoli so izredno kva- litetna predavanja, saj predavajo naj- bolj izkušeni družbeno politični delavci. Prav tako je tudi način izobraževanja (Nadaljevanje na 2. strani) Z LETNEGA OBČNEGA ZBORA OBČINSKEGA ODBORA ZB NOV V CELJU Dejavnost borcev je bila pestrejša in širša Pretekli četrtek je bil v Celju redni let- ni občni zbor organizacij ZB v celjski ob- čini. Poleg delegatov se je občnega zbora udeležilo tudi več gostov, med njimi na- rodna heroja, predsednik 00 ZB tov. Ivan poleg tega pa v osnovnih črtah omenil vse naše notranjepolitične uspehe, posebno pa tista vprašanja, ki zadevajo borce NOB. Kot najvažnejše naloge v prihodnje je tov. Loštrk omenil: skrb za partizanske otro- Dva prizora z rednega letnega občnega zbora ZB v celjski občinL Zgoraj: Pionirji in otroci borcev so prišli pozdravit občni zbor. Spodaj: Gostje in delegati med poročilom. Kovačič-Efenko in komandant celjske gar- nizije podpolkovnik Jože Ožbolt. Poročilo o delu organizacij v preteklem letu je podal predsednik Občinskega od- bora ZB tov. Milan Loštrk. Poudaril je, da je bila dejavnost članstva v preteklem letu širša in pestrejša. Na kratko se je dotak- nil tudi sedanje politične situacije v svetu, ke naj bo v bodoče skrb celotne družbe, skrb vseh političnih organizacij in oblasti. Povečati je treba skrb za borce same, za njihovo strokovno in politično rast, za nji- hove materialne in stanovanjske prilike, ki so še vedno pereče. Več skrbi bo treba posvetiti zdravljenju borcev in razširitvi članstva v organizacijah, saj je fluorograf- ska akcija pokazala, da je v občini okoli 600 ljudi, ki imajo pogoje za sprejem v Z-B. Nadalje bo treba urediti dokončno tu- di muzej NOB, delo po komisijah še bolj poživeti, hkrati pa, in to v prvi vrsti, skr- beti, da bodo bivši borci aktivni na vseh področjih družbenopolitičnega življenja. (Nadaljevanje na 2. strani) Celje T priprarah za 40-letDico KPJ Vsa celjska kulturno-prosvetna. šport- na in telovadna društva ter ostale mno- žične organizacije se že pripravljajo na čim lepše in veličastnejše praznovanje 40. obletnice ustanovitve KPJ. Odbor za organizacijo proslav 40- letnice KPJ pri Občinskem komiteju ZKS v Celju je v ta namen že sklical zastop- nike vseh množičnih organizacij in dru- štev ter umetniške vodje, da bi se dogo- vorili o razporedu proslav in prireditev. Po doslej izdelanem programu je razvid- no, da bodo proslave in prireditve vsebin- sko dokaj bogate in kvalitetne ter da se bodo vrstile preko celega jubilejnega leta. Vsak pomemben politično-zgodovinski do- godek v našem delavskem gibanju bo po- sebej proslavljen, vendar bodo prireditve osredotočene predvsem na mesec april in maj, ko bo praznovanje 40-letnice KPJ na višku. Po doslej sestavljenem programu se bo- do prireditve in proslave vrstile po nasled- njem redu: 7. marca bo v Narodnem domu prva pro- slava, združena s praznovanjem Dneva žena; od 6. do 12. aprila bo Invalidski športni teden; 4. aprila bo v Celju gostoval Invalidski pevski zbor iz Ljubljane; 18. aprila bo nastopil Mladinski mešani zbor celjske Svobode; 26. aprila bo zaključek glasbenega festi- vala pevskih zborov Svobod; 14. maja bo koncert Mladinskega zbora III. osnovne šole (2PD »France Preše- ren«) ; 10. maja, na Dan pomladi bo Jurjevanje pionirjev vseh celjskih šol na letališču v Levcu; 24. maja bo proslava pionirjev celjskih odredov; 25. maja bodo proslavili Dan mladosti v okviru TVD Partizan; 3. julija bo proslava v počastitev Dneva borca; 4. julija bo okrajna proslava obletnice Zleta Svobod v Celju; 20. julija bo v počastitev občinskega praz- nika in Dneva vstaje koncert moških zbo- rov in godb na pihala (KUD »Ivan Can- kar«) ; 4., 5. in 6. septembra bo mednarodni waterpolo turnir. 28. novembra bo v počastjtev obletnice -AVNOJ priredil proslavo ZPD »France Prešeren«; 22. decembra bo v počastitev Dneva JLA nastopil Komorni zbor in godalni orkester KPD »Ivan Cankar«. To so osrednje prireditve, ki bodo imele glavno obeležje prav na počastitev 40. ob- letnice KPJ. Razen tega bodo organizira- la posamezna društva, organizacije Zveze komunistov in sindikalne podružnice v celjski občini še vrsto javnih in internih proslav v najrazličnejših oblikah. Pri pri- rejanju teh proslav naj bi organizatorji upoštevali datume zgoraj navedenih osred- njih proslav, da bi omogočili ljudem obisk le-teh v čim večjem številu. Mladinska brigada Jožeta Lacka' odlikovana Pretekli teden je bila v Celju svečanost, katere se je poleg številnih brigadirjev in brigadirk z lanskoletne akcije na avtocesti udeležilo tudi veliko število celjske šolske mladine. Na tej svečanosti je bilo podeljeno kombinirani štajerski brigadi »Jožeta Lacka« odlikovanje Orden dela n. stopnje, ki ga je za posebne zasluge brigadi podelil predsednik Re- publike. Navzočim brigadirjem in mladini je ob tej priliki govoril pred- sednik Okrajnega komiteja LMS tov. Franček Knafeljc, za njim pa sekretar Okrajnega komiteja ZKS tov. Franc Simonič. ki je na konca faročil komandantu brigade visoko odlikovanje. S SEJE SVETA ZA BLAGOVNI PROMET PRI CELJSKI OBCINI Proti povišanju prometnega davlio Pred dnevi so na seji Sveta za bla- govni promet pri celjski občini, na ka- teri so bili navzoči tudi predstavniki okrajne trgovinske zbornice, razprav- ljali o i>ovišanju stopnje občinskega prometnega davka od 2 na 4%. Odlok o tem povišanju je Občinski ljudski od- bor v Celju že sprejel. Člani sveta sicer razumejo težak položaj občine, da bi na ta način prišla do dohodkov za kritje proračunskih potreb. S povišanjem pro- metnega davka od 2 na 4% bi se stri- njali, če to povišanje ne bi šlo na ško- do potrošnikov. Ker pa so zastopniki trgovinske zbornice na podlagi analiz trgovskih podjetij dokazali, da bi trgov- ska podjetja v Celju težko prenesla povi- šanje prometnega davka na 4% ter bi morala v tem primeru dvigniti malo- prodajne cene industrijskim artiklom za 1 do 2%, so se člani sveta izrekli proti takemu povišanju. To povišanje bi bilo namreč v nasprotju z našo os- novno politiko, da se cene brez po- sebne utemeljitve ne smejo dvigovati, o čemer je tudi celjska občina svoje- časno sprejela odlok o maksimiranih cenah, da bi zaščitila standard potroš- nikov. Tega povišanja niso sprejele ob- čine v drugih okrajih in so zato me- nili člani sveta, da bi se v primeru zvišanja cen v Celju povečal blagovni promet v Ljubljani, kamor bi ljudje hodili kupovat. Zmanjšan blagovni pro- met v celjski občini pa bi še bolj pri- zadel naša trgovska podjetja. Iz okrajnih virov smo zvedeli, da se cene ne smejo dvigniti, tudi, če bi od- loka o povišanju prometnega davka ob- čina ne razveljavila. V tem primeru bi morali nastale razlike v trgovinah, ki tega zvišanja ne bi zmogle v okviru določene marže, subvencionirati ljud- ski odbori na kakšen drug način. V celjski občini pa smo naknadno zve- deli, da bo odlok o povišanju promet- nega davka razveljavljen, saj se za to zalagajo tudi sindikalne organizacije. Razen tega so člani sveta razprav- ljali tudi o prioritetnem redu investi- cij v trgovini v letošnjem letu. Po tem predlogu naj bi začeli investirati naj- prej tiste investicije, ki so najbolj nuj- ne. Sem sodi izgradnja skladišča za ži- vila, dalje oprema trgovinskega pavi- ljona na Otoku, nabava opreme za predzavijanje blaga pri trgovskem podjetju Merx, ureditev samopostrežne trgovine pri Centru, ureditev tržnice, popravilo skladišč in nabava opreme pri Agroprometu ter razširitev trgo- vine Rio. -ma- Se vedno nepravilnosti v odkupu živine Okrajna trgovinska zbornica v Celju je te dni sklicala sestanek s predstavniki me- sarskih podjetij in kmetijskih zadrug ce- lotnega okraja, na katerem so se pogovo- rili o problemih odkupa živine, preskrbi z mesom, o sklepanju pogodb med kmetijski- mi zadrugami in mesarskimi podjetji itd. Kljub temu, da okrajna tržna inšpekci- ja in občinski inšpektorji z vso strogostjo in doslednostjo preganjajo nepravilnosti pri odkupu živine, izrekajo za prekrške najstrožje kazni, seznanjajo preko trgo- vinske zbornice in OZZ kmetijske zadru- ge in mesarska podjetja z zakonitimi pred- pisi — se manjše, pa tudi grobe kršitve (Nadaljevanje na 5. strani) 2S. FEBRUARJA BO ODŠLA PRVA BRIGADA MLADIH ZADRUŽNI- KOV IZ CELJSKEGA OKRAJA NA AVTOMOBILSKO CESTO Na avtomobilsko cesto BEOGRAD —SKOPLJE bo konec tega meseca odšlo 120 mladih ljudi iz raznih ak- tivov »Mladih zadružnikov'): celjske- ga okraja. To bo prva mladinska delovna brigada, ki bo šla na avto- mobilsko cesto. Imenovala se bo »I. celjska MDB Mladi zadružnikih, vo- dil pa jo bo kmetijski tehnik Stane Horvat iz Velenja. Ta brigada bo delala na odseku NIS—PARAČIN 2 meseca. Okrajna zadružna zveza Ce- lje je prevzela patronat nad to bri- gado in jo bo tudi primerno opre- mila. Poskrbljeno bo tudi, da se bo- do mladi zadružniki v prostem času lahko izobraževali, saj bo na progi istočasno tudi več kmetijskih tehni- kov, ki bodo brigadirje seznanjali z osnovnimi načeli sodobnega kmeto- vanja. Tudi razne tečaje (joto in ra- dio amaterski ter tečaj za traktori- ste) imajo namen organizirati. Okrog 20. aprila bo odšla na grad- njo ceste druga kmečko-delavska brigada, ki bo delala nekje v Srbiji, tretja pa bo odšla okrog 26. julija in bo verjetno imela delovišče nekje v Makedoniji. 20. junija bo odšla iz celjskega okraja na progo tudi prva srednje- šolska brigada, ki bo delala do 25. julija, potem pa jo bo zamenjala druga srednješolska, ki bo odložila lopate in samokolnice 3L avgusta. Za kmečko-delavske brigade je v našem okraju še kar lep odziv in po vsej verjetnosti tudi srednješol- ska mladina ne bo hotela zaostajati. STR^N 20. FEBRUARJA 1959 — STEV. 7 Naš komentar: Hič^a ie tudi minus če je v matematiki ničla res ničla, potem je v družbeno političnem živ- ljenju ničla minus. Zakaj? Naš dialektični pogled na druž- benopolitična dogajanja ne more tr- peti stagnacije, ki jo nekateri ime- nujejo »neškodljivo mirovanje«. Ni negativna samo negativnost delova- nja sama zase, negativna je potem- takem tudi pasivnost. Torej je ničla le minus ... Rad bi spregovoril o problemu, ki načelno ni problem, to pa zato ne, ker ga nihče, kot takega, ni odkril. Pri nas je ponekod še tako, da je nek problem postal problem šele ta- krat, ko ga imenujemo z besedo, če- prav je kot dejstvo že obstajal. Recimo tale primer: Mlada zakon- ca (m.ed 24 in 26 let), ona uslužben- ka, on človek z višjo kvalifikacijo. V službenem razmerju sta oba neopo- rečna. V strogo službenem merilu. Ne zamujata, izpolnjujeta pričako- vanja in zahteve predpostavljenih, če je treba »potegneta tudi čez uro«. In njuna ostala dejavnost? Nista reakcionarno razpoložena. Sta člana sindikata (članarina in sindikalne vožnje), drugega nič ... Torej nič . .. Vendar je on v podjetju, kjer se vsa- kodnevno srečuje z družbenimi pro- blemi, z družbenim upravljanjem. Kot strokovnjak je odgovorna oseba. Toda politično je nezainteresiran, nepodkovan, neaktiven. Tu se ničla spreminja v minus... Podobno je tudi z njo. Vzemimo pedagoga za katedrom. Med^ dijaki se krešejo mišljenja. Marksistični krožek je prizadeven. Na šoli je število mladih komuni- stov zlezlo do številke, da usta- novijo osnovno organizacijo. Del vzgojiteljev je z njimi, komaj kateri je, ki bi bil hladno razpoložen in še ta ne zmore več kot kako porogljivo pripombo. Ti že spadajo v kategori- jo minusa. Toda neredki so oni (v povprečju seveda še vedno redki), ki za razgibanost napredne ideje si- cer ne storijo nič proti, toda tudi ničesar z a. Mlad človek je ve- lik kritik in večji psiholog kot mar- sikdaj m.islijo tisti, ki so psihologijo študirali. Torej je pedagog, ki je sa- mo suh šolnik, ne pa vitalen vzgoji- telj, ki je suh teoretik ne pa življenj- ski praktik, po kriterijih naše druž- be na stopnji pasivnosti. Ali pa poiščimo kako izgubljeno priliko v obliki internata, mladin- skega doma ali podobne ustanove. Sola ne zmore vsega in še to kar je, je teoretično, teorija pa lahko pre- senetljivo hitro izpuhti. V nekaterih domovih in internatih pa je v pogle- du družbenopolitične razgibanosti stanje »neškodljivega mirovanja«. Res je, da je osnovna naloga mla- dega človeka — učenje. Toda ali res samo golo učenje? Ce pravimo, da so mladinske akcije tudi družbeno- politična šola mladega rodu, potem bi tem bolj lahko bile take šole tudi naši domovi in internati. Koliko mladinskih aktivistov, koliko komu- nistov, koliko razgledanih mladih državljanov nam da ena sama iz- mena brigad. V dveh mesecih na desetine novih ljudi, ki so opora političnim organizacijam. Mi pa imamo razne tečaje, ki tra- jajo tudi več mesecev. Mladino ima- mo na okupu, pa mislimo, da smo opravili veliko, če smo v učni načrt vnesli recimo kot predmet tudi našo ustavo in državno ureditev. Kaj bi se dalo storiti z mladino, ki je v takih domovih leto dni, po več let? Tudi tu imamo ponekod ničle spre- menjene v minuse ... Takih prime- rov bi lahko našteli še več, toda dovolj je teh nekaj primerjav ... Kr- OB 40-LETNICI ZKJ V zoliuliovšhein revirju nekoč in danes Daleč preko meja Savinjske doline je bilo že v stari Jugoslaviji znano delo za- bukovških delavcev, predvsem so bili znani v svojem revolucionarnem delu, saj so se nenehno borili za svoje socialne pravice s takratnimi delodajalci in proti takratnemu režimu. Iz vrst delavstva so zrasli vidni politični voditelji, ki so vzgajali delavce in mladino. Pod zastavo društva »Svobo- de« je delalo že takrat niz sekcij in po- zneje pod »Vzajemnostjo« kar trije zbori: moški, ženski in mešani, dramska skupina, orkester »Zarja«, mladinski pevski zbor ter tamburaši. Imena Albina Vipotnika in Petra Sprajca so nerazdružno povezana z vsem takratnim delom. Vipotnik je bil predvsem duša vsega gibanja, njemu pa so sledili Rudi Cilenšek in Julka, Vipotni- kove sestre: Anica, Alicka in Panika, Leto- nja, Lapajne, Ciril Spegel in Raček, ki so bili tudi med prvimi komunisti ter še neka- teri tovariši. Znane so že takrat svečane proslave Oktobrske revolucije in praznovanje Prve- ga maja, ki so ga vedno proslavljali ob največji udeležbi na Mrzlici, skupaj z de- lavci trboveljskega revirja. Zaradi takšne- ga aktivnega dela so že takrat, posebno po letu 1929 vsi ti voditelji okusili preganja- nje žandarmerije, bili po zaporih in znanih taboriščih Bileča ter Ivanjica. Kljub temu pa so se nenehno jačale vrste delavskega gibanja. Leta 1939 je bila že ustanovljena prva organizacija SKOJ. Okupacija Jugoslavije ni našla komu- nistov in skojevcev nepripravljenih. Ta- koj so mobilizirali vse zavedne ljudi v borbo proti okupatorju, sami pa odšli v partizane. 24. julija je bila ustanovljena prva Savinjska četa. Doba okupacije je zadala težke rane v vrstah delovnih ljudi zabukovškega okoliša, kar priča spomenik pred novim domom »Svobode«, na katerem je vklesanih 150 imen. Po osvoboditvi je delo ponovno zaži- velo na kulturno-prosvetnem polju in dru- gi gospodarski dejavnosti, najprej v dru- štvu SKUD »Peter Sprajc«, nato pa zopet pod imenom »Svoboda«. V zvezi s proslavo 40. obletnice ZKJ in SKOJ pripravlja'jo za 20. april svečano akademijo s koncertom v domu »Svobode«, 1. maja pa bodo organizirali množičen iz- let vseh organizacij na znameniti vrh Mrzlice. Tako bomo tudi v zabukovškem revirju dostojno proslavili nov državni praznik — 40. obletnico ZKJ. Ivo Iz zgodovine delavskega gibanja in KPJ 13. FEBRUAR 1907: STAVKA V »RDEČEM PREDMESTJU« Pet sto delavcev tovarne sladkor- ja v beograjskem delavskem pred- mestju Cukarica je 13. februarja 1907 pričelo stavko, ki je trajala do 1. marca. V boju za delavske pravice so padli štirje delavci. Cukarico so pričeli imenovati »Rdeče predmest- je.« Vzrok za stavko je bilo neizpol- njevanje obveznosti, ki jih je tovar- na prevzela ob podpisu tarifnega sporazuma leta 1906. Izkoriščanje delavcev je bilo v tem obdobju ved- no večje. Zato so sindikalni zaup- niki 13. februarja zjutraj obiskali ravnatelja tovarne, da bi ga sezna- nili s položajem in zahtevami de- lavcev. Ravnatelj je odgovoril: »No- čem ničesar slišati. Ce vam v tovar- ni ne ugaja, bomo zlahka dobili dru- ge delavce.« Okrog 11. ure nato se je pričela stavka, v kateri so stavka- joči kljub nasilju in dovajanju stav- kokazov vzdržali vse do 1. marca, ko so jih orožniki in vojaki prema- gali z orožjem. Med VQditelji te ve- like stavke, ki je bila zadušena » krvi, je bil tudi znani socialistični prvak Dimitrije Tucovič. 16. FEBRUAR 1919 Sredi februarja 1919 so bili šte- vilni protesti delavskega razreda, zlasti na Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini ter v Srbiji, da bi si delavci priborili osemurni delavnik. V tem boju delavskega razreda za zboljšanje življenjskih pogojev so uporabljali delodajalci tudi drastič- ne ukrepe — odpuščali so delavce. To pa je samo povečalo odpor in število stavk je raslo. Končno je morala vlada izdati dve naredbi o uvedbi osemurnega delovnega časa in volitvah delavskih zaupnikov. 16. FEBRUAR 1942 Tega dne je v boju s sovražnikom padel v Selški dolini heroj Jakob Bernard, eden organizatorjev vstaje na Gorenjskem. Jakob Bernard se je odlikoval v številnih akcijah in je bil strokovni svetovalec Cankarjeve- ga bataljona. 17. FEBRUAR 1950 Na današnji dan je pred devetimi leti umrl v Mariboru Prežihov Va- rane, književnik-komunist, eden od ustanoviteljev prve celice Komuni- stične partije Slovenije. Prežihov Voranc je bil v zgodnji mladosti fizični delavec. Neposredno pred prvo svetovno vojno se je za- čel šolati, v vojni je bil nato na fronti v Italiji, kasneje v ujetniškem taborišču. 1920 je v svojem rodnem kraju ustanovil prvo celico Komunistične partije. Sestojanuarska diktatura je prisilila Voranca, da je zapustil Ju- goslavijo. V tujini je aktivno sode- loval v socialističnem tisku. Leta 1941 je Prežihov Voranc ile- galno živel v Zagrebu, pozneje pa v Ljubljani. 1943. leta so ga ujeli in odpeljali v italijanska in pozneje v nemška taborišča. Brez znenja nI uspeiiov... (Nadaljevanje s 1. strani) zelo dober, saj vsako posamezno temo • obdelajo trikrat, in sicer prvič na pre- , davanju, pozneje v razpravi ter kon- i čno še s konsultacijo. V tej šolo bodo \ predelali v štirih skupinah sedem tem do konca julija. Le škoda, da zaradi ^ pomanjkanja predavateljev in prosto- j rov niso mogli vključiti v to šolo še več I slušateljev. Osem članov Zveze komu- j nistov iz celjskega okraja pa bo v pri- i hodnjih dneh odšlo na enotedenski se- \ minar pri CKKPS v Ljubljano, na ka- ' terem bodo obogatili svoje znanje iz > osnov marksizma. ] Da bi ideološko in sploh izobraževal- \ no delo v celjskem okraju še bolj pozi- ■ veli, je ideološka komisija pri OK ZKS sestavila tudi okvirni perspektivni in > operativni načrt. Po tem načrtu bo ] predvsem potrebno upostaviti in utrditi I aktive ZK pri strokovnih združenjih in ' društvih. Ti bodo morali zainteresirati ; predvsem izobražence za poživitev ideo- i loško političnega dela. Ideološka komi- ^ sija bo posvetila večjo pozornost tudi ; pošolski strokovni in politični izobraz- ) bi, raznim tečajem, seminarjem in pro- ] gramom kulturno prosvetnih društev in j ljudskih univerz. Tu gre predvsem za i to, da bi delo v teh društvih bilo bolj i idejno usmerjeno ter da bi se razmah- ] nilo čim bolj v širino. Težiti bi mo- ; rali predvsem, da bi kongresno gradivo ] posredovali tudi članom Socialistične ■ zveze. Ljudska univerza v Celju in ne- ] katera društva Svobod so že vnesla v i svoje programe nekaj predavanj iz gra- \ diva VII. kongresa. Podobno je tudi v ; žalski občini. Ideološka komisija pri : OKZKS v Celju bo posvetila"izredno ^ pozornost tudi raznim oblikam in me- ; todam pošolskega političnega in kul- ! turno prosvetnega izobraževanja, v: marcu pa bo izdelala podrobno analizo- stanja z namenom, da bi delo na tem j tako važnem Dodročju v celjskem okra- ; ju še izboljšali. -ma- SEJA PREDSEDSTVA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU V sredo popoldne je bila razširjena se-, ja predsedstva Okrajnega sindikalnega; sveta v Celju, ki so se je udeležili tudi; zastopniki trgovinske, gostinske in obrt-' ne zbornice. Razpravljali so o stališču' sindikata do 4% prometnega davka odi maloprodaje industrijskih izdelkov ter« o uvajanju novega sistema nagrajeva-j nja v trgovini, gostinstvu in obrti. -mb Pri občinskem komiteju v Laškem bodo morali zboljšati udeležbo na študiju ORGANIZACIJA RK V GABERJU V POČASTITEV 40-LEINICE KPJ Terenska organizacija Rdečega križa v Gaberju je v počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ napovedala tekmovanje vsem orga- nizacijam RK v celjski občini. Tekmovanjej bo trajalo do 29. novembra in vsebuje toč- ke, ki se nanašajo na pridobivanje čim več- jega števila krvodajalcev, na izvedbo te-! čajev za prvo pomoč, na pridobivanje no- vih članov RK ter na čim živahnejšo pro-| pagandno dejavnost. pogleČ po svetu * pogled po svetu Pred dobrim tednom sem bral v zahod- no-nemškem listu »die Welt« kratko notico o amerikanskih manevrih z bojno muni- cijo. Vršili so se na velikih vežbališčih v okolici Amberga, sodelovalo je 60 lovcev in 250 helikopterjev. Tanki in letala so streljala z bojno municijo tako, da bi vo- jaki imeli priložnost navaditi se na prave vojne okoliščine. Manevri so se imenovali »Free-Play« — prosta igra. Naši listi so pred nekaj dnevi poročali, dn je na ma- nevrih umrlo 6 vojakov in trije nemški ci- vilisti. Poleg tega še to, da so ZDA za- menjali izstrelke »Matador« z »Mace«. Mace imajo jedrski naboj, letijo z zvočno hitrostjo in si sami poiščejo svoj cilj na zemlji. Pri manevrih je bil navzoč povelj- nik NATO-ostroga general Norstad. To je pošastno ozadje mirovnih znamenj zadnjih dni, med katera naj bi se štela tudi Dullesova pot v Bonn. To sicer ni videti iz Dullesovega poročila po vrnitvi iz Bonna, v katerem pravi, da se zavezniki žele pogo- voriti v iskrenem naporu, da se doseže spo- razum o Berlinu, združitvi Nemčije in ev- ropski varnosti. Nikakor pa ne pristanejo na sovjetsko zahtevo, naj bi Berlin postal demilitarizirano svobodno mesto, ali pa, da bi oblast prevzeli vzhodno-nemški orga- ni. Tudi ne pristanejo na sestanek 28 držav, ki naj bi se pogovorile o mirovni pogodbi z Nemčijo, pristali bi kvečjemu na sestanek zunanjih ministrov. Angleži so k temu pristavili še, da bi Zahod to stali- šče branil celo za ceno vojne, vendar s to izjavo ne žele delati vtisa o nerešljivosti obstoječih problemov. Ta albionsko salo- monska diplomatska parada je sama po se- bi jalova, vendar vrata so ostala odprta. Mnogi verjamejo, da je Dulles vendarle omehčal bonnsko nepomirljivo stališče na- sproti dosedanjim sovjetskim zahtevam, predvsem pa na večjo elastičnost, kajti do- slej je Bonn kakor stari Katon v Rimu znal eno samo formulo: SZ ničesar popu- stiti, z njo govoriti samo z zavračanjem in nepristopnostjo. Da bi to stališče bilo še bolj močno, so v zadnjem času strašili z osjo Pariz—Bonn, kar je v resnici eno- dnevnica, čeprav je v ozadju gotovo nekaj tiste stare francoske reakcionarne buržoaz- ne ultradesničarske kratkovidne politike. V Franciji se namreč zmerom bolj kaže moč desničarskih politikov. Ustanovili so novo »nacionalno stranko«, ki povezuje skupine iz Alžira in Francije, predstavlja francosko bogatijo, bankirje, ki menijo, da bodo s pomočjo ameriškega Standard Oila še bolj obogateli s saharsko nafto. Trdno so odločeni pacificirati Alžir. Ministrski predsednik Debrš je v Alžiru izjavil, da je integracija z Alžirom zajamčena in da se z osvobodilnim alžirskim gibanjem ne bodo pogovarjali, razen če se pojavijo kot par- lamentarci z belo zastavo. Vse kaže, da De Gaulle ni kos situaciji okoli Alžira. Re- stavracija francoske moči v Severni Afriki s kolonialističnimi metodami je prazna pe- na, sanjarija domišljavih oficirjev, ki ne znajo oceniti časa in njegovih osnovnih silnic. Prav nič se niso naučili v Indokini. To jim je ponovno povedal Burgiba ob'- od- kritju francoske špijonaže v Tunisu, ki do- kazuje, da se francoska soldateska ne mo- re sprijazniti z zatonom starega kolonial- nega imperija. Srečnejšo roko so imeli Angleži na Cipru, kjer je prišlo do kompromisa. Ne na Cipru, pač pa v Ženevi, kjer so si Grki in Turki segli v roke, si razdelili področja, kompe- tence in šarže. Skof Makarios še ni dal izjave, besedilo kompromisa še ni znano, kazno pa je, da se je atlantska diplomacija močno potrudila, da je s svojega lica spra- vila to lepotno napako — uporni Ciper in spor med Grki in Turki. Zdaj bo potoval Macmillan v SZ. Nekateri pravijo, da je to samo propagandna parada, drugi pa vidi- jo v tem potovanju pripravo za druga, še važnejša pota: v S Z naj bi šel Dulles, če bo seveda ozdravel, morda še Eisenhower, kajti klobčič nasprotij je na svetu tak, da ga je moč presekati samo na stari Alek- sandrov način: z direktnim razgovorom med najvišjimi predstavniki ZDA in SZ. V ZDA, tako pravijo, je vedno več javne kritike čez povojno Dullesovo zunanjo po- litiko: senatorji Fullbright, Kennan, Mans- field in drugi so zato, da se pokaže volja po sporazumu, ne pa samo ena sama tr- masta volja, da se obdrži prestiž pri vsa- ki zadevi za vsako ceno. Eisenhottier ni sprejel vabila, ki mu ga je poslal Hruščev, češ da bo čakal bolj prepričljivega vabila. Torej spet prestiž. Ena lastavica res ne prinese pomladi, en nasmeh res ne prežene z.mske mrazice v hladni vojni, vendar stvari stoje zdaj tako, da se je treba opri- jeti vsake bilke. Naša zunanja politika stoji vso to zimo v znamenju Titovega potovanja po azijsko- afriških državah. Pretekli teden se je pred- sednik naše države sešel z etiopskim ce- sarjem. V poročilu o razgovorih med njim je zlasti važno mesto, ki govori o gospo- darskem sodelovanju med obema država- ma. Etiopija gre namreč na petletni načrt, s katerim bi rada modernizirala svoje go- spodarstvo in dala osnovo za premagova- nje svoje zaostalosti. To je isto, kar je danes v svetu osnovna silnica, neugonob- Ijiva in neuničljiva. Kajti samo ta drži k osvoboditvi in k enakopravnosti med na- rodi. Kdor te ne razume, ne razume niče' sar, kar lahko človeka nauči zgodovina. T. O. Z OBČKEGA ZBORA ZB CELJE (Nadaljevanje s 1. strani) v organizacijskem poročilu je bilo nave- deno polno podatkov o številnih uspehih organizacij ZB na terenu celjske občine. Tako so ugotovili, da so šolski uspehi partizanskih otrok bili lani mnogo boljši kot prejšnja leta, v povprečju pa boljši od povprečja učnih uspehov vseh šolskih otrok in dijakov. Komisija za borce je lani podelila 443 ti- soč dinarjev pomoči socialno šibkim bor- cem. Z velikimi napori je uspela rešiti sta- novanjska vprašanja vsaj nekaterim naj- potrebnejšim tovarišem, čeprav je veliko borcev še vedno v neprimernih stanova- njih. Komisija za spomeniško varstvo je poleg skrbi za 11 spomenikov, 9 grobišč in 24 spominskih plošč v lanskem letu dokonča- TUDI V ŠEMPETRU OB SAVINJI BODO POSTAVILI SPOMENIK PADLIM BORCEM Organizacija ZB v Šempetru ob Sa- vinji šteje 120 članov ter je precej de- lovna. Pred kratkim je osnovala inicia- tivni odbor, ki bo posikrbel, da bo tudi ta kraj postavil lep spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Potrebna sredstva bo organizacija zbra- la s prostovoljnmii prispevki. R la eno največjih nalog nalog s postavitvi- jo spomenika NOB v Celju. V načrtu ima ureditev grobnice na Golovcu, ureditev skupnega grobišča na Svetini in še vrsto manjših nalog. j Zbiranje zgodovinskega gradiva in pri-j prava za tiskanje knjige »Celje v borbi«! je v polnem teku, treba pa bo urediti na-^^ tančnejšo topografijo za Celje, urediti kar-j toteko -in življenjepisov padlih. i Manj uspehov je imela komisija za iz- venarmadno vzgojo, to pa zato, ker njene naloge niso bile natančnejše določene. Iz poročila je razvidno, da je v celjski občini 2243 članov Zveze borcev. V lan- skem letu jih je umrlo kar 18. Člani ZB sodelujejo v vseh političnih in družbenih organizacijah, vendar bi jih v organih družbenega upravljanja lahko bilo še več. Občni zbor so pozdravili pionirji in otro- ci borcev iz Gaberij, ki so vodilnim tova- rišem izročili šopke cvetja. Na občnem zboru so bile pohvaljene tudi najboljše or- ganizacije v lanskem letu. Najboljše so bile organizacije na Dolgem polju, v 1. če- trti, Gaberju, Storah in v Liscah. V znak priznanja so predstavniki teh organizacij dobili slike z motivi iz NOB. Po živahni razpravi je bil izvoljen nov občinski odbor ZB in delegati za okrajni občni zbor. Za dokončno ureditev Cipra... Turk in Grk: — Pohitimo, da bo stvar hitreje rešena in urejena. Anglež: — Zakaj taka ihta? Počasi se tudi daleč pride----- 20. FEBRUARJA 1959 — STEV. 7 Kw STRAN ^jMLiMl NA K A JUH A Dvajset let je veliko. Pa vendar se mi zdi, kakor, da je bilo te dni, morda celo včeraj... Kateri izmed dijakov, ki so v šolskem letu 1939-40 obiskovali celjsko gimnazijo, ni poznal šestega b razreda, kjer so se raz- vijala največja nasprotja med klerikalno skupino in naprednimi dijaki, razreda, v katerem so se zbrali navečji talenti in za- nikrneži, športniki in učenci, ki so pred- njačili v številu ukorov na zavodu sploh, pa so imeli hkrati najboljše učne uspehe. Naš šesti b razred je bil takrat v prvem nadstropju zraven risalnice. Zaradi njego- ve izredne dolžine in neznatne širine smo ■lu pravili »vagon«. V šesti klopi pri oknu sta sedela dva poeta — Karel Destovnik in Franjo Primc- Pero, dijaka, sošolca in prijatelja, ki ju ni združila samo poezija, temveč tudi pogled na svet. Profesorji z njima niso imeli te- žev. Med poukom nista bila nikoli glasna, nikoli nista razgrajala ... Ne, v šesti klopi pri oknu je vedno vladal mir. Pa ne, da bi zaradi zanimanja sledila profesorjevi razlagi, še zdaleč ne . .. Njuno bolj zani- mivo delo je bilo pod klopjo, morda na ko- lenih ali pa za širokimi hrbti prednjih so- sedov; med poukom sta imela največ časa in največ miru za prebiranje napredne li- terature, za pregledovanje pesmi, ki sta jih napisala ... Takrat sta tudi kovala na- črte. Skratka, med poukom sta počenjala vse tisto, kar je bilo pod strogim kleri- kalnim režimom, ki je vladal na šoli, naj- strože zabranjeno. In če je v tem zagrmel z odra profesorjev glas: »Destovnik, po- vejte Vi!« je Desta, kakor smo mu pravili sošolci, počasi vstal, kot da se ni ničesar zgodilo, le njegove oči, ki pod košatimi, črnimi obrvmi niso nikoli mirovale, so iskale pomoči pri sošolcih. In preden je od prišepetovalcev zvedel za odgovor, si je, kakor je imel navado, tudi tokrat z jezi- kom omočil ustnice, nato odkašljal in kon- čno začel zelo počasi, včasih z dolgim uvodom, odgovarjati na profesorjevo vpra- šanje, ki ga on ni nikoli slišal. Karlija smo v razredu vsi spoštovali, pa ne samo zato, ker ni bil med lovci za petice in ker se je le s težavo prerival ' .azreda v razred, ne-le zato, ker je bil Ziaven tudi takrat, kadar smo pripravljali kakšno nor- čijo in ker nam je bil vsem najboljši to- variš, temveč prav tako zaradi nazora, ki ga ni pred nikomur skrival. Svojega pogle- da na svet ni utemeljeval samo sošolcem, temveč je napredne nazore z enako vnemo zagovarjal tudi v razgovorih s profesorji^ zlasti pa s profesorjem verouka. To so bile ure, pri katerih sta se borila dva svetova, ure, ki jih je skušal dr. Hanželič s svojo avtoriteto izrabljati v svoje namene. In ko se je razgovor, v katerem sta sprva sodelo- vala le profesor in Karli, razvil v splošno debato, ki ji strogi profesor ni mogel več slediti, jo je razburjeni duhovnik preki- nil z ostrim »tiho«. Vsi ti razgovori, ki jih je dr. Hanželič skušal večkrat začeti, pa so se navadno končali drugače, kot je priča- koval, so imeli še druge posledice. Krog dijakov okoli takratnega naprednega me- sečnika »Slovenska mladina«, se je čedalje bolj širil, medtem, ko je klerikalna skupi- na z nekaj pristaši fašističnega Ljotičeve- ga gibanja, stalno izgubljala glasove tudi pri vseh razrednih volitvah. Pa še nekaj, v teh pogovorih je profesor verouka odkril v Karliju mladega revolucionarja, fanta, ki je s svojo napredno miselnostjo »okuži!« večino dijakov v razredu. In prav zaradi tega je Karli postal na šoli nevaren človek. Tu je iskati tudi začetek sklepa klerikalne- ga dela profesorskega zbora — Destovni- ka se moramo znebiti. Ta sklep se je tik pred zaključkom šolskega leta tudi uresni- čil. Zaradi sovražne dejavnosti napram ta- kratnemu režimu je bil Karli Destovnik iz- ključen iz celjske gimnazije. Svoje novo šolsko zatočišče si je poiskal v Mariboru. V razredu smo dolgo vedeli, da Karli pi- še pesmi. Medtem, ko nam je Pero svoje stihe večkrat zaupal, pa je bil Karli bolj vase zaprt; svojega pesniškega dela ni rad zaupal širšemu krogu sošolcev. Le včasih se nam je posrečilo dobiti v roke katero njegovo pesem. Zdi se, da smo šele takrat, ko smo skrivaj prebirali njegove stihe spoznali, zakaj je ravnal tako in zakaj jih je tudi v »Slovenski mladini« objavljal pod psevdonimom. Za razliko od večine mladih pesnikov, ki so svoje prve verze posvetili ljubezenskim doživetjem in ob- čutju, je imel Karli poleg teh predvsem take, v katerih je bičal takratni družbeni red. Ko pa smo pozneje zvedeli, da Karli objavlja svoje pesmi tudi v »Slovenski mla- dini, ki je bila seve na šoli prepovedana, je dobila v našem razredu največ naročni- kov. Tako smo vsak mesec nestrpno pri- čakovali nove številke, ki so nato kar med poukom romale k naročnikom in ostalim dijakom. Koliko cvekov je padlo prav za- radi prepovedanega branja pesmi Draga Jerana (psevdonim Karla Destovnika), ker v njegovo pesem zamišljeni dijak, ni sli- šal profesorjevega vprašanja. Ce ga je kdorkoli zaradi pesmi pohvalil, ali mu ho- tel na kak drug način izraziti občudovanje in spoštovanje, se je Karli le nasmejal, z roko pa si popravil brke, ki so mu silile čez rdeče ustnice. Ze v peti, posebno pa še v šesti šoli je našel Karli v sošolcu Peru ne samo dobre- ga tovariša, ampak tudi zvestega sodelav- ca, saj mu je s svojim bogatim znanjem, tudi več tujih jezikov, lahko posredoval vrhove svetovne literature. Oba sošolca pa je družila in združila tudi poezija. Pero je že tista leta veljal kot velik pesnik; še več pa je obetal. 2al, pa je življenjska usoda zahtevala svoje. Tragično smrt mladega pesnika ni objokoval samo ves razred, zlasti težko in hudo je prizadela Karlija. Ko je Karli prišel dan po tragediji v šolo, je že vedel za nesrečo. Ko pa se je vsedel v prazno klop, v kateri nI bilo več Pera, je sklonil glavo, da so mu črni nakodrani lasje padli čez čelo in zajokal je na glas, kot otrok ... Karli se je spomnil prezgod- nje smrti svojega sošolca in tovariša še v dpcf^rnb'-ski š+pvi'k! »Slovenske mladine«, kjer je med drugim napisal tudi to-le: Nič črnih zastav ni bilo, nič pevcev in godbe; kar tako po navadi, če siromak umre. Tisti pa, ki jim življenje nikoli ni dajalo brig, so se čudili in spraševali: »Čudno, kaj neki ga je gnalo v smrt?« Čeravno je od vse- povsod kričalo, da ga je svet s svojo bru- talnostjo k temu napotil, niso hoteli spre- gledati in niso odprli oči. V nas mladih pa je vse to zapustilo ne- izbežen pečat, ki ga nihče ne izruje, a kar smo čutili pri tem, je težko dopovedati. Vsi smo še bolj na široko odprli oči in si pri- lili v srca sovraštva in mržnje do tega sveta, ki daje milost le brezbrižnim suro- vim tiranom, ki jim ni mar za življenje milijonov.« Tako se je Karli poslovil od sošolca v »Slovenski mladini« in približno iste be- sede je izrekel tudi ob odprtem grobu ... Perova izguba je zapustila v Karliiu težak in grenak pečat. Od takrat je bil Karli še bolj zaprt. .. Naj ne ostane skrivnost, da je bil Karli Destovnik tudi dober športnik. Na nogo- metnih tekmah je bil naš najboljši vratar, v odbojki skoraj ni imel tekmeca, uspešno se je uveljavljal tudi v namiznem tenisu, saj ni bilo gimnazijskega tekmovanja, na katerem se ne bi plasiral med najboljše. Proti koncu šolskega leta so se Karliju tla že močno majala. Klerikalcem je bil odveč. V njem so čutili svojega idejnega in političnega nasprotnika, ki pa je v na- sprotju od njih, užival velik ugled. Prišel je ukor in z njim izključitev, s tem pa tudi slovo od celjske gimnazije .. . Po vojni sem večkrat srečal, pa tudi večkrat obiskal Kajuhovo mamo. Čeprav sem se srečanja z materjo padlega parti- zanskega pesnika vedno veselil, sem se hkrati bal, da bi ji z obujanjem spominov na mrtvega sina zadejal težke bolečine. In tako je tudi bilo. Njeno pripovedovanje je bila ena sama velika bolečina. Pri enem od zadnjih srečanj sva pregle- dovala slike, prebirala neobjavljene in dru- ge pesmi in se tako znova zapletla v po- govor o Karliju. Na mizi je ležal šolski zvezek. To je bil Karliiev zvezek za slovenske šolske nalo- ge. Na njem je pisalo: VI. b razred — 1939-40. Ko sem ga odprl, sem znova za- gledal pred seboj naš slavni šesti b raz- red. Takrat nam je profesor za slovenski jezik vrnil šolsko nalogo, ki smo jo pisali pred tednom. »Kako si pisal?« so se križala vprašanja. »Neocenjeno!« je med drugim odvrnil Karli. »Zakaj?« Odgovor na to je dal profesor sam: »Destovnik, Vaša pisava je lepa, toda samo za oko, si'^er pa je nečitljiva. Jaz ji nisem bil kos. Drugič pišite bolj razločno, če hočete dobiti red, ki si ga zaslužite ...« Zdelo se mi je, da mi je bila Kajuhova mama hvaležna za to pripovedovanje ... Pogovor je za trenutek zastal. Kajuhova mama je v roki držala več- krat prepognjen list papirja. »Poglejte, to pesem mi je Karli napisal in pozneje poslal med umazanim perilom Pesnik in borec revolucije Kari Destovnik-Kajuh. iz slovenjegraških zaporov, kamor so ga gestapovci spravili dober mesec po okupa- ciji.« Vzel sem ga v roke in bral: Na mizi so ležale pesmi, fotografije . .. Tu je bila slika skojevcev, ki so se 6. ju- nija 1940. leta udeležili zborovanja v Šmarju pri Jelšah. Med njimi je bil tudi Kajuh. Tu so bile fotografije o odkritju spomin- ske plošče na Zlebnikovi hiši, kjer je pa- del partizanski pesnik ... In tu je bil tudi dokument o imenovanju partizanskega pesnika Karla Destovnika- Kajuha za narodnega heroja.... ^ Ko sem zadnjič obiskal Kajuhovo mamo, mi je ob slovesu dala v roke modro pismo. V njem je bila Karlijeva slika pa tale pesem, ki jo je za 15-letnico sinove smrtf napisala — mati: Besede Tvoje ponavljam, veš takrat, ko od mene si se poslavljat. ves ginjen zagotavljal: »Ne jokaj, moja mati. saj mi vendar nismo sami. ne veš. koliko jih je z nami, presrečen sem. ker sem z njimi, med milijoni, ki še trpijo, za svobodo se borijo, a vere v zmago ne zgubijo.« Ko poslednjič stisnil si mi roko, oh. kako mi je bilo takrat hudo, solze so mi oči zalile, z grenkobo dušo napolnile. »Ne jokaj, mama, saj vrnem se spet, takrat, ko ves drugačen bo svetla Besede pa Tvoje se niso izpolnile, z žalostjo srce do vrha napolnile. Solze bodo ostale za vedno v očeh, saj nobeden se mi vrnil ni od obeh. ★ Slovo je bilo težko, saj je znova od- prlo rano, ki se ne more zaceliti M. Božič Epopeja Štirinajste divizije (Ob petnajstletnici pohoda na Štajersko) — Proboj XIV. divizije predstavlja eno od najslavnejših strani borbe narodnoosvobodilne vojske v Sloveniji. — Edvard Kardelj V tem mesecu se spominjamo poho- da XIV. proletarske divizije, ki je v februarskih dneh pred petnajstimi leti •topala v težkih in zmagovitih bojih po krajih našega okraja in prinesla baklo iplošnega upora na Štajersko. V spomin na to zmagovito akcijo Tomšičevcev, Sercerjevcev in Brači- čevcev objavljamo izvlečke iz kronolo- gije akcij teh brigad v sestavu XIV. di- vizije. Prve dni januarja 1944. leta je divi- Eija dobila nalogo od Glavnega štaba NOV in POS, da se prebije čez Hrvaško na Štajersko. Od Suho^ia m Dol^ni- *em je krenila 8. januarja in se nato prebiiala čez Hrvaško pod Zagorjem, čez Cazmo, Kalnik, Pregrado v dolino Sotle. 6. februarja 1944 je divizija preko- račila Sot^o pri Sedlarjevem, kjer je v okolici Buč vodila prvo bitko na šta- jerskih tleh. Naslednji dan se je del divz^je spoprijel s sovražnikom pri Pi^štanju, 8 februarja pa je divizija prišla na področje Planine. Od tu je 9. februarja Sercerjeva brigada udarila na rudnik Raštanj in ga uničila: RaStanj nas je sprejel v temi. Tok je bil prekinjen. Poslopja so mračno sršela v nas. Na majhnem hribčku je stalo nekaj skladišč. Ni nam bilo treba dolgo ča- kati na luč. Lesene stavbe je ob'iznil dolg rdeč jezik na vseh štirih oglih. Polite z oljem so zagorele kakor bakle. Iz njih se je vil gost saja^it dim narav- nost v nebo. Nasproti gorečih barak je stala zidana stavba. Borci so se za- kadili vanjo... Po vseh poslopjih so se motale temne postave Sercerjevcr^v in uničevale strojne naprave ... Svabi so se poskrili po rovih, borci so rinili za njimi, kar je bilo kmalu prepo- vedano. — Uničite dvigalne naprave! — se je zaslišalo povelje ... Raštanj se je predal brez juriša... Naš obisk ga je onesposobil za dva meseca... (Iz Terčakove knjige »Živi zid«) Bojni pohod je nato divizijo vodil čez Plešivec, Zabukovje, Poljane in Radež. 11. februarja se je razvnela bitka na Federmavsu, naslednji dan pa se je di- vizija prebijala proti Zagračnici in Lo- kavcu, Olešju in Šempetru. Tu so se Nemci poslužili najogab- n^išega sredstva Prisluhnimo besedam o^^ivdca o dogodku 12. februarja 1944 v dolini Gračnice: — Prva četa (prvega bataljona Ser- cerjeve bigade) je zasedla položaj djsno od Gračnice, druga pa levo pobočje soteske... Približno dva kilometra pred sotesko so se švabski avtomobili ustavili in nadaljevali pot v sotesko peš... Borci so se veselili, kajti iz te soteske se nihče ne more izkopati, če zažvižgajo mitraljezi po njej ... Toda vročina in mraz so nas začela sprele- tavati, ko smo razločno lahko razločili predhodnico, kakršne živ dan nismo videli... Bil je grozen pogled, ki je vsakega borca pretresel do dna duše. V pogojih take zahrbtnosti in podlosti se ni mogoče boriti... Svabska pred- hodnica se je obdala s šolsko deco iz Lokavca ... Obdali so se z živim zidom naših slovenskih otrok ... Komandant Badovinac se ni mogel odločiti... 's^ ... Ozka soteska se je v hipu spre- menila v pekel... Predhodnica je bila uničena v trenutku, ko so otroci do- segli mostiček in bili rešeni. Le dva sta na posledicah ran umrla ... (Iz knjige »Živi zid«) 13. februarja se je divizija prebijala mimo Stor proti Dramljam in Sleme- nom. Tu je divizija prebila obroč nem- ških sil, ki so uporabljale tanke, to- pove in minometalce. Tu v neposredni bližini Celja, kjer je mrgolelo vojaštva, so ti boji odjeknili med prebivalci z vso vel-čino. Štajerska je začutila, da se za njeno svobodo bori močna in neustrašena partizanska vojska. — Vsepovsod si videl omahujoče borce, bolnike in ranjence. Tako je bilo v^e utrujeno, da smo se kar zapletali. Bo^b". pohod in nošnja ranjencev so opravili svoje. Ob cesti (pri Dramljah) je Gašper z najodpornejšimi borci sekal, grizel tulil in si utiral pot. Njemu ob strani so udarjali Tomšičevci. Napad za na- padom se je vrstil. Zasede so jih od- bijale. Svabi se niso hoteli umakniti. — Povsod smo se še prebili, pa se bomo tudi tukaj, — so kleli in ^e je- zili fantje. Cd jeze, mraza in lakote so imeli solzne oči. — Prodreti moramo! — Iz vs^h kotanj in "k'> vese- Ij n. ' I ^ -ek v J ■ r H. {■•io-iirjc "'odč^trt- ki r^f) I niihovi pr d^^osti, prav ]•! ' ) Čud. ''i izd^":' pr' teh- n > Ta n iiinv a ljub. do teli- n • fiM vala lud na pust- ! ( >ds nt k. v pio v in pio- r 'a \\ in I K Videii smo kita^s' ' ■ i\-te";i za- morca. " r ■ I ';kr'v!jcn» babico, p-' C i-^ p':>sal- e ^■ na-of' ' k snai^ po- ,:rešno kr? ■"očk" "^o iz- delali san' rra- a pio- nirska i: "•["v.^se- iila tudi KONFERENCA RUDNIŠKE MLADINE Pi^etekli teden je bila v Velenju redna letna konferenca rudniške mladine. Vseh pet aktivov, ki jih vodi rudniški komite LMS, so svoje konference že imeli. Vseh organiziranih mladincev v rudniku je 120. Od teh je 62 komunistov. Razprava na konferenci je bila zanimiva. Usmerjena je bila predvsem v družbeno prehrano, izobraževanje in delo v klubu mladih proizvajalcev. Znano je, da je v Ve- lenju več sto mladih ljudi, ki delajo v rud- niku in se le redki hranijo v menzi, ki jo upravlja gostišče »Jezero«. Vzroki so pred- vsem v kalorično nizki hrani. Kako naj mladinec dela v jami, če dobi za zajtrk suh kruh in črno kavo? Mladinci so menili, da naj bi ustanovili menzo zaprtega tipa. namenjeno le rudarjem. Prav tako žejijo, da bi v jami zopet ustanovili mladinsko čelo, kjer bi bili mladinci do 27. starostne- ga leta. Tako bi povečali delovni učinek na čelu in povezali organizirano mladino. Na- dalje žele mladinci, da bi vse organizacije v Velenju sestavile tak delovni urnik, ki bi kazal, kdaj in kje se lahko vključijo v katerokoli obliko družbene dejavnosti. Mla- dinci bodo aktivno sodelovali s pravkar ustanovljenim klubom mladih proizvajal- cev. In drugi načrti? Se letos naj bi spre- jeli 40 mladincev v ZK. Cim več mladih bodo skušali privabiti k študiju programa ZKJ in posebnemu študijskemu programu, ki ga je pripravila ideološka komisija ZK v rudniku in je namenjen novo sprejetim članom. Med nalogami rudniškega komite- ja LMS bo tudi skrb za vključitev čim več mladih rudarjev v vseh pet aktivov. ANKETA O STANJU FINANČNEGA KADRA Sekcija knjigovodij pri celjskem Dru- štvu ekonomistov se je pri svojem delu že neštetokrat afirmirala. Za svoje delo je dobila zasluženo priznanje tudi na občnem zboru Združenja knjigovodij Slovenije. Pred kratkim je ta sekcija poslala na vsa podjetja in ustanove celjskega okraja anketo, s katero so ho- teli dobiti pregled in izpopolniti vrzel v stanju finančnega kadra. iMedtem, ko je precejšnje število podjetij že izpolnilo anketni list, pa imajo zamudniki pri- ložnost, da ga dostavijo do 25. t. m. -mb . i AMATERSKO GLEDALIŠČE VELENJE se je že šestkrat predstavilo Velenjčanom in Soštanjčanom s Shakespearovo dramo Othello. Ves februar bo velenjsko gledali- šče gostovalo in sicer vsako soboto in ne- deljo. Tako bo obiskalo Polzelo in Mozirje ter večje kraje na Koroškem. Amatersko gledališče Velenje se je od- ločilo, da bo v okviru proslav ob 40-letriici KPJ pripravilo Hlapca Jerneja. Delo naj bi uprizorili aprila letos. NOVA SINDIKALNA PODRUŽNICA Pred dnevi je bil ustanovni občni zbor sindikalne podružnice na Kmetijskem go- spodarstvu Salek. Le-ta je do nedavnega bila združena s člani iz KZ Velenje. Na zboru so največ razpravljali o normiranju in nagrajevanju delovnih mest in sklenili, da bodo 70 % vseh mest normirali. Pri- pravili bodo tudi nov tarifni pravilnik in skrbeli za večanje hektarskih donosov. Proizvodnjo bodo prilagodili potrebam ve- lenjskega trga. Razveseljivo je tudi, da bodo povečali število goveje živine in ta- ko zagotovili Velenju več mleka. DOSTI MLADIH Občnega zbora godbene sekcije Svobode Velenje se je udeležilo nad 100 staršev in mladincev, predstavniki šol, rudnika in množičnih organizacij. Godba na pihala je štela 43 starejših godbenikov. Vodstvo je lani razpisalo objavo za sprejem mladine. Odzvalo se je kar 55 mladincev. Lani je godba pod vodstvom kapelnika Marina imela» 132 vaj. Na raznih prosla- vah je nastopila 22-krat in pripravila osem koncertov; od teh so bili trije mladinski. Sad marljivih godbenikov je bilo tudi do- seženo 4. mesto Velenjčanov na repub- liškem festivalu godb v Postojni. Lani 29. novembra je prvič samostojno nastopila tudi mladinska godba in kvintet velenjskih fantov. Godbena sekcija Svobode Velenje je med tistimi, ki zajema lepo število mladine. Tu- di sedaj je izredno dosti prijavljencev. Kar 25 bi se jih spet rado vključilo. Delo upravnega odbora in učiteljev godbe do- slej smemo le pohvaliti in želimo, da bi tako dobro potekalo tudi v prihodnje. PROTI UVEDBI ODLOKA O 4% PROMETNEM DAVKU Na zadnji seji predsedstva Trgovin- ske zbornice za celjski okraj so med drugim razpravljali o novem odloku, ki so ga sprejele nekatere občine celjske- ga okraja in ki uvaja povišanje občin- skega prometnega davka (4%) na malo- prodajo industrijskih izdelkov. Po mne- nju članov predsedstva Trgovinske zbornice je bil ta odlok, zlasti v celjski občini, sprejet na preveč hitro roko, kajti izvajanje tega odloka bi se poka- zalo v povišanju cen za najmanj od 1 do 2%, oziroma v zmanjšanju vseh skladov in tako tudi sklada za osebne dohodke v trgovini nasploh. Spričo tega bo Trgovinska zbornica predlaga- la pristojnim organom, da občinski ljud- ski odbori revidirajo sprejete odloke. -mb celjski trg (Cene v oklepaju veljajo za socialistični sektor) Krompir 18 (22), čebula 90 (8i), chrovt 30 (30), zelje sve^e 30 (30), zelje Split (80), fižol v. 70 do 80, fiž 1 n. 60, solata (140), špinača (145), cvetača (110), motovilc 200, jed. korenček 30 (30), petršilj 60—120 (50—60), k( leraba (30), pesa rdeča 28 {ZS), kislo zelje 45 (45), repa kisla 30, zelena 130, česen 1"0 (170), hren 120—150, ja- bolka 25—30, limone (28!>), j omaranče (250), orehi celi 120 (120), orehi jedrca 400—450 (450), sadje suho 80—120, mleko 55, maslo 500, sir 380, smetana 240, skuta 150, jajca 15—18, perutnina 480—650, tige (200—250), slive suhe (200), datelj- ni zav. (58), crašidi (450), rozine (540). gibanje prebivalstva v času od ?. do 14. februarja 1959 je bilo rojenih: 44 dečkov in 37 deklic. Poročili so se: Janez llijaš, pomožni delavec iz Petrove in Rozalija Kavčič, šiviljska pomočnica iz Celja. Umrli so: Jo/.ef Cevsar, kmetovalec iz Hrastovca, star 58 let. Ana File, (trok iz Ljube'ne. stara 8 mesecev. Marija Skornšek, gospodinja iz Ve- lenja, stara 46 let. Albert Medvešek, upokoje- nec iz Celja, star 69 let. Janez Strašek, invalid, upokojenec iz Celja, star 78 let. Rudolf Smil, zuvirač iz La..iš, Scor /8 let. Martin Zager, upo- kojenec iz Celja, star 74 let. Ljudmila Sivec, gospodinja iz S.ranic, stara 75 lei. terdinaJ Debelak, rudar iz Rečice, star 44 let. Na neki pustni zabavi pri Rimskih Toplicah so fantje brez pt.voda napadli 38-letnega Rudol- fa Šmid, zavirača na železniški postaji v Rim- skih T< plicah. Pretepli so ga s kolom, bil ra je zaboden tudi z nožem. Smid je na posledicah po.škodb umrl. Enoletni Ludvik Lugarič iz Brezna ob Sotli se je pri štedilniku opekel po telesu. 10-letni Anton Jager iz Jarnovca pri Dramljah je padel s kozolca. Zlomil si je nogo in pretresel mož- gane. Monika Trbovšek iz Letuša pri Mozirju je iz neznanega vzr ka pri Sinartnem ob Paki skoči- la iz drvečega vlaka. Nezavestno so prej eljali v bolnišnico. Pri delu v gozdu si je poškodoval nogo Franc Roberšek iz Pondorja pri Taboru. Janez Ancl iz Dclenje vasi pri Preboldu je padel in si z1'>mil nogo. Mirka Golub ča iz štor so v pretepu zabodli v roko. Pri padcu z voža si je poškodoval nrgo Franc Dr fenik iz Tržiča pri Rogaški Slatini. Pri padcu sta si zlomila nr-go .\nton Kurej iz Zg. Sečova pri Rogaški Slatini in Ana Krajnc iz Z,!erad>i Aleksandro Krušič je na križišču pred Ko- munalno banko |cdrl motorist. Dobila je po- šk dbe na nogi. Pri pad u si je pošk< dovala glavo in zlomila roko Helena Fijavz iz Dobovca pri Ponikvi. Štefan Novak iz Začreta je padel s kolesom in si i-rctresel mo-gaiu- Pri padcu si je poškodnval rebra Lenart Maj- cen iz 'tekačeva. V pretepu je bil zaboden z nožem Anton L»- vreiičak iz Pijavca pri Smarjn. kronika nesreč 2U. FEBRUARJA 1959 — STFV. 7 flfAsTRAN Odlomek s srečanja Tašmajdan Zagreb v Ce ju Šport * šport * šport»šport * šport Odličen občni zbor v Žalcu \ ponedeljek je v nabito polni mali dvorani TVD Partizan Žalec bila letna konferenca par- tizanskega drnštva, ki jo lahko prištevamo med ■ ajboljše v celjskem okraju. Predsednik Partizana Žalec tov. Božiček je kritično osvestil vse uspehe in slabosti društve- nega dela v zadnjem letu ter nakazal tudi glavne smernice in program dela za letošnje •bdobje. Društvo je s številnim mladim pred- njaškim zborom z razgibano in pestro vadbo poživilo vse oddelke, močno pa poživilo po- sebno vadbo v raznih športnih panogah in igrah po željah in nagnjenjih mladine. Naj- Tcčja slabost je pač v tem, da je v društvenih rrstah še vse premajhno število kmečke in de- lavske mladine. Društvo bo moralo poiskati stik s to mladino in ji približati telesno kul- turo bodisi v okviru stanovanjskih skupnosti, kodi^i v okvira podjetij, s propagandnimi na- sto''i in tekmovanji ter sličnimi oblikami dela. Bližnje naloge v letu 1959 bi bile — znatna •krepitev članstva s pritegnitvijo delavske in kmečke mladine, ureditev telovadišča rri osem- letni šoli, vključevanje v proslavo 40 letnice KPJ in SKOJ-a, pričetek zbiranja sredstev za gradnjo lastne telovadnice. Tov. Vučer Zoran, tajnik društva, ki trenutno »luži kadrovski rok, je poslal lepo poročilo, ki ■um je zopet z druge strani osvetilo široko društveno aktivnost in to cd prcstovcline de- lovne akcije članstva pri gradnji košarkaškega igrišča do vzornega dela celotnega upravnega, ■ adzorncga. Se posebej pa prednjaškega zbora. Rezultati so pač bili vidni na vsakem koraku in se je društvo po svojem delu močno uve- ljavilo v okviru ostalih množičnih organizacij žalske občine. Načelnik tov. Meglic je v statističnih števil- kah izrazil vso društveno dejavnost. V osmih •ddelkih redno vadi v Žalcu danes preko IftO članstva. Pestrost in vsestrancst — to sta bili Todili vsem predniakom pri njihovem strokov- nem praktičnem delu, kar se je vsekakor bo- gato obrestovalo. Obisk pri vadbi ie bil po- Tprečno nad 90 %! Poleg redne vadbe so pod Todstvom strokovnih sodelavcev razvijali še posebno vadbo po nagnjenjih mladine v atle- tiki, košarki, odbojki, nogometu, malem roko- inetu, namiznem tenisu, plavanju in zimskih športih. Te oblike dejavnosti pa so bile več ali mani tudi sestavni del rednih vadbe-ih ur. F^e s takimi prijemi in metodo dela je bila za- znamovana ponovna rast društva in korak na- prej k množičnosti. Denes v društvu amatersko dela 18 prednjakov in inštruktorjev — v večini primerov so le mladi ljudie. S pravilno društ- veno politiko so si vzgojili kader iz lastnih ▼rst, saj je okrajni tečaj za prednjake III. raz- reda uspešno dovršilo kar 6 mladih ljudi, dva sta opravila izpit za atletska inštruktorja. Atletika — šport št. 1. Morda le ni preveč, če vsaj nekoliko vrstic »»pregovorimo o velikih uspehih Žolčanov v atle- tiki. Znano je, da številni Zalčani s svojimi vrhunskimi storitvami v mnogočem prispevajo k visokemu ugledu celjskega Kladivarja. Kljub temu pa je še tudi v Žalcu mladih atletov in atletinj dovolj, da so v slovenskem in jugoslo- vanskem merilu pokazali na atletskih tekmo- vanjih najlepše rezultate od partizanskih dru- štev v FLRJ. Mladinci in mladinke so se od Tseh društev Partizana v FLRJ najbolje uve- ljavili v zvezni atletski ligi, na republiških po- edinskih prvenstvih pa srečamo njihova imena ▼ raznih atletskih disciplinah od 2. do 5. mesta! Doma so organizirali 25 atletskih mitingov, od katerih so vzorno izvedli že tradicionalni žalski Silvestrov tek. Na okrajnem prvenstvu so bili preteklo leto sicer tretji, svoje sposobnosti pa so potrdili na Jadranskem teku (2. mesto), na »teku zmage« v Litiji, »Teku republike« v Ljub- ljani in v štafetnem teku »Ob žici okupirane Ljubljane«, kjer so sodelovali z najmlajšo fkipo izmed vseh udeležencev, ki so v napor- ■em_ teku pokazali višek požrtvovanja in borbe- nosti. Atletika zajema v Žalcu v Partizanu fl^^fog 100 mladih ljudi, ki se v posebni vadbi i^tživljajo v teh prirodnih oblikah gibanja. Ko- liko bi jih šele bilo, če bi tem ljubiteljem likalni činitelji oskrbeli boljše pogoje za vadbo in krožno atletsko stezo!!! Ce so Konjičani z lastno iniciativo in ustvarjalnostjo prišli do prelepega stadiona — ali ne moremo v bližnji bodočnosti pričakovati kaj takšnega tudi od podjetnih Žalčanov? — Ne gre tu le za interese atletike in njenih predstavnikov. V Žalcu je 1000 šolske mladine, v društvu Partizan pa so pokazali veliko aktivnost tudi v nogometu in rokcmetu, za kar potrebujejo sodobna igrišča! ZA VEČJO MNOŽIČNOST - NOVE OBJEKTE! Tov. Meglic je v nadal>evanju svojega poro- čila še osvetlil delo posebne vadbe v drugih športnih panogah in igrah. Najlepši napredek so pokazali košarkarji, ki imajo trenutno že dobro moško in žensko ekipo, zelo močna aktivnost je bila v nogometu, pa čeprav društvo nima svojega igrišča in so vadili ter igrali tekme v Gotovljah na močvirnatem travniku, odbojka se zopet lepo uveljavlja kakor tudi mali rokomet, dočim ze namizni tenis šele v povojih, za zimske športne igre pa ni bilo v tej sez'-ni pogojev za vadbo in tekmovanja. Problem nadaljnjega usrešnega dela Parti- zana v Žalcu in večje množičnosti pa so pro- stori — pokriti in na prostem! Društvo je brez telovadnice in gostuje v tesni telovadnici na osemletni šoli, ki ie že prezasedena in pre- obremeniena od šolske telesne vzgoje. Že šolski pouk telesne vzgoje je reduciran za tretjino po predpisanem predmetniku, ker se zaradi to- likšnega števila šolske mladine ne morejo zvr- stiti v telovadnici. Velika športna aktivnost v Žalcu pa bi jravtako zahtevala športne objekte z igrišči, ki so nujno potrebni, če bi želeli v šolski in društveni telesni vzgoji korakati večf- jim usneh"m nasproti — k večji množičnosti in kvaliteti! Zato je osrednji problem Žalca danes za šol- sko in društveno telesno vzgojo gradnja telo- vadnice in modernega pa vendarle skroninega šp-rtnega stndiona z ustreznim tekališčem, igrišči za mali rokomet, košarko, odbojko in nogomet. Prioritetni red gradenj bi bil brez dvoma najpravičnejši — gradnja' igrišč v sklopu novega športnega stadiona, potem gradnja telo- vadnice in nato še kegljišča. Tak vrstni red gradenj bi bil utemeljen tudi po zaključkih kongresa telesne kulture v Beogradu, ki pou- darja in zagovarja predvsem tiste gradnje, na katerih bi se telesno krepili in urili stotine in stotine mladih državljanov. — Vse pa kaže, da bedo v Žalcu ubrali pri gradnjah objektov po- vsem nasprotno pot. Formiran je že gradbeni odbor za gradnjo štiristeznega kegljišča (v Slo- veniji jih imamo doslej le v 5 velikih mestih!), ki bo baje že v letošnjem letu z udarniškim delom gradil ta obiekt. Na občnem zboru Par- tizana so že formirali tudi gradbeni odbor za postavitev telovadnice, ki naj bi prišla na vrstni red po dograditvi kegljišča v naslednjih letih, seveda je pa še želja vseh, da bi čimpreje tudi prišli do sodobnih igrišč v okviru novega športnega stadiona. Potrebe so vsekakor zelo velike in jih bo treba vskladiti s trenutnimi materialnimi mož- nostmi kraja in občine. O prioritetnem redu gra- denj pa naj bi ne odločala »finančna« moč predstavnikov v gradbenih odborih, pač pa zdrava načela naše telesne kulture, kjer bi bilo treba prisluhniti željam in potrebam mladine. Res je, da je to interna žalska zadeva, zani- mivo in demokratično pa bi bilo, če bi mero- dajni le anketirali 1000 šolske mladine in še ostalo mladino kraja — katere objekte najbolj potrebuje! Tako bi dobili potrebno orientacijo in v Žalcu pa tudi drug(d bi ne bilo več toliko »razprav« o vrstnem redu gradnje objektov. Še to velja pripisati občnem zboru Partizana v Žalcu. Društvena uprava je v mejah možnosti s praktičnimi darili izrekla priznanje svojemu strokovnemu kadru za požrtvovalno celoletno amatersko delo, po volitvah in konstituiranju novega odbora pa so vsi izvoljeni brez vsakr- šnega odklanjanja in ugovarjanja z voljo pre- vzeli določene obveznosti, ki jih bodo brez dvoma tudi uspešno izvrševali. Novi upravi po- novno predseduje tov. Edmund Božiček. Odličen hokej na mestnem drsališču čeprav je sonce že precej visoko in se na- gibamo iz dneva v dan bolj v spomladanski čas, pa smo v idealnem kotičku za prirodno drsališče v Mestnem parku, ki nima po svoji legi tekmeca v FLRJ, prisostvovali zanimivim hokejskim tekmam. Med tednom so se predstavili gledalcem vsi celjski hokejisti — »stari« in »mladi«. To ni bila šaljiva tekma, kajti vsi so vzeli srečanje povsem resno in si prizadevali doseči kar naj- boljši uspeh. »Stari« so h'teli pokazati svojo izkušenost, rutino in tehnično znanje, »mladi« so se zoperstavili s svojo borbenostjo in mla- deniškim ognjem. Vsega je bilo v izobilju v tem srečanju, ki se je končalo s 6 : 6. Mladi so v I. tretjini pričeli z vso silovitostjo in kar trikrat presegli mrežo, v II. tretjini so se »stari« krepko revanžirali in so dosegli kar 5 gclov, v zadnji tretjini pa se je vršila velika bitka mladih za izenačenje in zmago. Dosegli so le izenačenje in tako vsaj častno zapustili ledeno ploskev. Za »stare« je bil vselej uspešen Jenko Baldo, pri mladih pa je bil najuspešnejši Štrimpll z 2 goloma. Izbrani hokejisti Celja so se v soboto lepo uveljavili v srečanju z zvez- nim ligašem Zagrebom. Gostje so sicer zma prirodo stotine ljubiteljev športa. Osem golov na Glaziji . . . Nogometaši Kladivarja so imeli v gostih ptujsko Dravo. Okrog 1000 gledalcev je bilo tokrat brez dvoma zadovoljnejših s prijetnim ■soncem kot pa z igro obeh moštev. Res je, da bilo preorano igrišče tudi nemogoče za igro '»■ da so bili vsi igralci ob takih pogojih po- stavljeni pred težko nalogo. V I. polčasu so Kostje nudili Celjanom še kar krepak odpor, potem pa jih je »zdelalo« ... V vodstvo so prišli gostje, nakar so domačini izenačili in po- vedli že s 3:1, vendar je Erhatič še pred za- ključkom polčasa z efektnim strelom znižal na 5:2. V II. polčasu so gostje močno popustili, domačini pa so cd številnih situacij izkoristili le 5. Kladivar ni realiziral niti kazenskega strela. Skratka igra nas ni zadovoljila in treba bo še veliko dela, znoja in truda, da bo Kladivar temeljito pripravljen za spomladanski start v II. delu prvenstva. Časa je malo na razpolago, zato bo potreba še trdo delati. Uspešni strelci za Kladivarja: Hribernik 2, Kokotec, Marinček, Kujan in Kvartič. CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED NIK TONE MASLO — URED NISTVO IN UPRAVA: CELJI TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA «4-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA CUN 603-ll-60fr-l/3-266 PRI ME STNI HRANILNICI V CELJU - IZHAJA VSAK PETEK — LET NA NAROČNINA 500 DIN POL LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NF VRAČAMO — TISKA CELJSKA TISKARNA V CELJU TRGOVSKO PODJETJE »USNJE«, CELJE, Trg V. kongresa 4 razpisuje mesto administratorke vešče v strojepisju in administrativnem delu Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje s kratkim življenjepise: poslati pismeno ali osebno na upravo podjetja. KOMISIJA ZA SPREJEM IN ODPOVED DELOVNIH RAZMERIJ PRI STANOVANJSKI UPRAVI CELJE razpisuje naslednja mesta: 5 kvalificiranih zidarjev 1 kvalificiranega tesarja 6 nekvaiiliciranih delavcev za zidarska dela 1 mojstra vodovodnih instalacij 1 kvalificiranega vodovodnega instalaterja 1 kvalificiianega kleparja 2 nekvalificiranega delavca za ključavničarsko delavnico 2 kvalificirana slikarja — pleskarja 2 polkvalificirana slikarja — pleskarja 2 nekvalificirana delavca za slikarsko delavnico 1 mojstra električarja 2 kvalificirana električarja 1 nekvalificiranega delavca za elektr. delavnico 1 moister mizarske stroke 1 po^kvalificiran mizar 1 nekvalificiran delavec za mizarsko delavnico Plača po uredbi o plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev. Prošnje sprejema Stanovanjska uprava Celje, Zidanškova ulica 18/1. METKA — MEHANIČNA TKALNICA — CEUE. razpisuje mesto kuharice za počitniški dom v PORTOROŽU. Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema splošni oddelek podjetja. VELEBLAGOVNICA LJUDSKI MAGAZIN CELJE sprejme v službo več trgovskih pomoČRikov(ic) Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku podjetja. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite na upravo podjetja. objave in oglasi^objave in oglasi RAZPIS Razpisna komisija za uslužbenska mesta pri Trgovinski zbornici za okraj Celje razpisuje na podlagi čl. 55 do 41. Zakona o javnih usluž- bencih in svojega akta o sistemizaciji usluž- benskih mest prosto delovno mesto TAJNIKA ODBORA ZA ORGANIZACIJO TRŽIŠČA. Za razpisano strokovno mesto se zahteva na- slednja strokovnost: — diplomirani ekonomist z najmanj 2 letno prakso; — ekonomska srednjn šola z najmanj 5 letno prakso; — popolna srednja šola z najmanj 8 letno prakso. Kandidati naj pošljejo lastnoročno napisane prošnje z obširnim živi jen ienisom na razpisno komisijo pri TZ za okraj Celje do vključno 6. marca t. I. Plača po ZJU, položajna plača po akta o sistemizaciji. Komisija za sprejemanje in odpovedovanje de- lovnega razmerja v tovarni čevljev »PROLE- TER« v Beogradu sprejme poslovodjo »PRODAJALNE ČEVLJEV« v Celjn Pogoj visokokvalificirani trgovski pomočnik z 10-letno prakso. Prošnje z življenjepisom je poslati na naslov: Fabrika cbuče »PROLETER« — Opšti sektor, Beograd, Bulevar Revolucije br. 174. JUGOSLOVANSKA INVESTICIJSKA BANKA - PODRUŽNICA CELJE razpisuje delovno mesto SAMOSTOJNEGA REFERENTA V SLUŽBI POSOJIL V GOSPODARSTVU Pogoj: višja strokovna izobrazba ali srednja strokovna izobrazba s prakso: Družinsko stano- Hovanje preskrbljeno. TRGOVSKEGA POMOČNIKA za servisno po- stajo Celje sprejme TRGOVSKO PODJETJE »PETROL«, CELJE. PRODAM posestvo okrog 5 ha s hišo in gospo- darskim inventarjem 10 minut od žel. postaje Ponikva. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno posestvo na Ojstrem pri Laš- kem (pol ure od postaje). Naslov v upravi lista. PRODAM malo hišico z 10.270 m2 zemlje, 25 minut od Celja. Konec Jožef, Celje, Linhar- tova 5. PRODAM dve lepi kredenci. (Cena 12 in 14 tisoč dinarjev). Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno malo POSESTVO 4 ha, nad rudnikom Liboje, oziroma Zabukovca. Roj« Xlartin, Pongrac št. 158, pošta Griže. PRODAM lepo belo spalnico za 30.000 din. Na- slov v upravi lista. PRODAM vseljivo enostanovanjsko hišo in ne- kaj zemlje blizu postaje Ponikva. Naslov r upravi lista. PRODAM eno leto stare smrekove hmeljevke. Turnšek Anton, Zg. Hudinja 10, Celje. HMELJEVKE 5—6 metrov, rabljene ugodno pro- dam. Tratnik Antonija, Zg. Ložnica 27 pri Laškem. KUPIM v Celju ali v bližnji Savinjski dolini tro ali dvosobno novejše stanovanje, najraje 2 nekaj vrta. Nudim večje posojilo za do- graditev hiše. Naslov v upravi lista. ODDAM garažo v mestu, ki je uporabna tudi za skladišče. Oddam istotara delno opremljeno sobo tistemu, kdor mi posodi 50.000 din. Na- slov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje v bližini me- sta z enakim. Heimerle Vladimira, Celje, Ljubljanska 20. IZGUBIL SE je pes, velik črn nemški ovčar, sliši na ime CRT. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči na naslov: Plavšek, Tabor. Dobi lepo nagrado. DNE 11. 11. sem izgubil moško uro od Muzej- skega trga — Okope, do ulice Tončke Cečeve. Najditelj naj jo vrne proti nagradi na upravo Celjskega tednika. SAL, izgubljen na OLO Celje naj poznana naj- diteljica odda na prosveti Okraja. ŽELIM se priženiti na posestvo v Savinjsko do- lino. (V poštev pride dekle ali vdova do 45 let). Ponudbe na upravo lista pod šifro »Po- sestnik«. OKRAJNI odbor Zveze slepih Celje se zahva- ljuje tov. Voh Janezu, uslužbencu Zadružne hranilnico v Celju za poklonjeni znesek dim 4000.— ________,______- radio 202m 17.10 10 minut z orkestrom Frank Chacksfield 17.50 Športni tednik 17.50 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Ponedeljek, 25. februarja 17.00 Celjska kronika Nedelja, 22. februarja 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Zabavna glasba, vmes objave 12.15 Želeli ste — poslušojtel Torek, 24. februarja 17.00 Celjska kronika 17.10 Igra ansambel »C-5«, poje Nada Pretnar- jeva 17.50 želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sreda. 25. februarja 17.00 Celjska kronika 17.15 Domače viže in napevi 17.50 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Četrtek, 26. februarja 17.00 Celjska kronika 17.10 Literarna oddaja — Vido Korar: »Ulice nekega dneva« 17.50 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Petek. 27. februarja 17.00 Celjska kronika 17.10 V plesnem ritmu z ansamblom »Metronom« 17.50 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sobota, 28. februarja 17.00 Celjska kronika 17.10 Za vsakogar nekaj 17.50 Želeli ste — poslašajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave gledališče«gledaiišče SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJH Petek, 20. febr. ob 20 — Roksandič: Babilonski stolp — Gostovanje v Sevnici Sobota, 21. febr. ob 18 — Roksandič: Babilonski stolp — Predstava v sindikalni dvorani Cin- karne Nedelja, 22. febr. ob 15.30 - Knuth: Kliči »M« za umor — Izven Torek, 24. febr. ob 19 - Witlinger: Otroci teme — Gostovanje v Šentjurju Sreda, 25. febr. ob 16 — VVittlinger: Otroci te- me — lil. šolski abonma koncerti 4^ koncerti Sreda, 4. marca: Koncert Komornega moškega zbora, dirigent Egon Kunej Sreda, 11. marca: III. abonma koncert, violinist Igor Ozim Sobota, 14. marca: Komorni moški zbor, pono- vitev koncerta Abonente prosimo, da poravnajo zapadli obrok. ________ ........ . „._______. ..GltšbeaiLJoltk . kino * kino * kino«kino KINO UNION, CELJE Od 25. do 24. 2., »Piknik«, ameriški barvni cinemascop film Od 25. do <26. 2., »Srnjaček«, ameriški barvni film Od 27. 2. do 2. 5., »Senso«, italijanski barvni cinemascop film KINO METROPOL, CELJE Od 18. do 21. 2., »Človek na tiru«, poljski film Od 22. do 25. 2.. »Godzila — morska pošast«, japonski pravljični film Od 26. do 28. 2., »Moj drngi oče, italijanska komedija Kino Union: matineja dne 22. II. >V koloradskih kanjonih«, ameriški film TIBOR SEKEU - pehopdep, pozishovslec in svetovni popotnih Neumorni popotnik Tibor Sekelj ob obisku v Celju. Pred dnevi smo ga imeli v gosteh... Predaval je o divjakih v pragozdovih Amazonke ter o skrivnostni azijski državi Nepalu v krogu celjskih espe- rantistov. Naš sodelavec je imel z njim kratek razgovor, da bi našim bralcem posredoval iveri iz razgibanega življe- nja tega zanimivega in svojevrstnega moža. Tibor Sekelj, mož majhne rasti in drobne telesne konstrukcije, bi po svoji vmanjosti ne dal slutiti, da imamo pred sabo popotnika, raziskovEdca, znanstve- nika in pisatelja, ki je prehodil več kot katerikoli Jugoslovan, ki ima za sabo nepredstavljive rekorde vzdržnosti. Ko sva se pogovarjala o njegovih doživet- jih, so se mu svetile živahne oči, ki so videle več kot si more kdo izmed nas predstavljati____ Tibor Sekelj, sin nepreglednih banat- skih ravnin, je eden izmed tistih red- kih ljudi, ki so se poklicno posvetili svojemu konjičku. Pred vojno je bil novinar in je leta 1939 odpotoval v Južno Ameriko, da bi napisal serijo re- portaž, študij in razprav. Sredi njego- vega dela je Evropo zajela vojna vihra in ostati je moral tam. Toda ni se vdal brezdelnemu čakanju na konec vojne. Začel je organizirati ekspedicije. V pet- najstih letih bivanja v latinski Ameriki je obiskal vseh njenih dvajset držav. Lotil se je geografskih in antropoloških raziskav. Tako je trikrat prodrl glo- boko v pragozdove Brazilije in Bolivije. Med svoja največja doživetja prišteva svoje štirimesečno bivanje med Ijudo- žerskim plemenom Tupari v pragozdo- vih Amaconke. Nadalje je vodil izko- pavanja v Boliviji in Venezueli, v Hon- durasu pa je odkril zapuščeno mesto revnih prebivalcev sredi džungle. V Guatemali in Mehiki je študiral kultu- ro Maya Indijancev. Leta 1944 je vodil odpravo v Andih. 9 ljudi se je podalo na vrhove tega gorskega masiva in štirje med njimi so izgubili življenja. Takrat je bil Tibor Sekelj eden izmed redkih, ki so se po- vzpeli na vrh Aconcague. Naslednje le- to se je Sekelj ponovno podal na naj- višji vrh obeh ameriških celin, da bi poiskal trupla mrtvih tovarišev. Ni jih našel, pač pa je drugič užival v raz- gledu s 7.035 metrov visoke gore. Do danes ima Banačan Sekelj neovrgljiv jugoslovanski višinski rekord. (Letos se mu bodo priključili novi Jugoslovani, ki pripravljajo ekspedicijo v Ande in na Aconcaguo — med njimi tudi naJ vrhunski alpinist Ciril Debeljak iz Celja). Toda 20 let je ta rekord držal navidez slaboten Banačan iz okolice Kikinde, kjer je najvišja »gora« pre- prosta buča ko pravijo: — Popni se na bundevu (bučo), pa češ vidjet Kekendu (Kikindo). — Tibor Sekelj si je za svoje petnajst- letno plodno »potepanje« po svetu pri- dobil eno največjih odlikovanj argen- tinske vlade in naslov člana britanske- ga kraljevskega geografskega društva. Po letih svojega zanimivega sobesed- nika nisem vpraševal. Toda njegovi na- črti in njegova zagretost zanje je mla- deniška. Tibor Sekelj obvlada devet je- zikov in pravi, da si je med vsemi naj- bolj pomagal z esperantom. Je član upravnega odbora svetovne esperantske zveze, in to poverjenik za Azijo in Afriko. Ko se je leta 1954 za dve leti vrnU v domovino, je prijel za pero. Izmed trinajst njegovih knjig imamo Slovenci tri knjige (Mladinska knjiga) in sicer: »Vihar nad Aconcaguo«, »Umevava — sin pragozda« in »Daleč od civilizaci- je« ... Toda kolikor mu je domovina pri srcu, mu je v krvi popotovanje. Leta 1956 se je ponovno podal na pot. To- krat kot »ambasador« mednarodnega esperanta. Preko Grčije, Turčije, dežel Bližnjega in Srednjega vzhoda je pri- spel v Indijo, na Kitajsko, v Nepal in na Ceylon. V Indiji je prišel v stik s premierom Nehrujem, s podpredsedni- kom vlade Radakrišno, na Ceylonu se je sestal z prezidentom Bandaranajko, v Nepalu s kraljem Mahendrom. Pogovo- re, predvsem o esperantu, je vodil z domala vsemi azijskimi prosvetnimi ministri. V Nepalu je živel pol leta, se osebno seznanil z obema živima »božan- stvoma«, prvi tečaj esperanta, ki ga je sam vodil, je udaril temelje esperantu v tej do nedavnega popolnoma izolirani državi. Ponosno mi je povedal, da je bil njegov najboljši »tečajnik« v Nepa- lu sam prosvetni minister. V Aziji je pustil za sabo pet esperantskih društev, enega v Nepalu, štiri v Indiji. O svojem poslanstvu pravi takole: Azija potrebuje skupen jezik. Med sto- tinami jezikov in narečij je težko iz- brati takega, ki bi ga Azija za medse- bojne stike uporabljala. Osvojitev ka- kega evropskega jezika je prav tako nemogoča. Azijce bi vse preveč spo- minjal na kolonializem, ki se ga je do- mala že čisto otresla. Esperanto je re- šitev. Seveda tako hitro, kot bi si kdo mislil, ne bo šlo. Toda povsod je Sekelj naletel na polno razimievanje in pod- poro ... In kaj je osebno pridobil? Zlasti je vesel, tako trdi, da se je dokopal do spoznanja, da je zgrešeno evropsko sa- mot j ubje, češ, evropski način življenja naj bi bil najbolj pravilen. V Indiji se je priučil pol športne, pol filozofske znamenitosti — jogija. Tudi sedaj prak- ticira za predzajtrk stanje na glavi ne- kaj minut... Letos je Tibor Sekelj spet doma. Do- bili bomo novo knjigo (tudi Slovenci), in sicer pod naslovom »Nepal je odprl vrata«. Med pisanjem nenehno potuje in predava. Poleg višinskega, ima ver- jetno tudi predavateljski rekord. Do- slej okoli 2700 predavanj. In načrti? Končna ustalitev v domo- vini? Ne! Na jesen ga bo pot popeljala v Afriko. Povabljen je v novo afriško državo Gano. In od tam? Gotovo počez in navzkriž čez črni kontinent. Srečno pot! J. K. HOnn, KAKŠNI MESARJI!! 1 PRAVI VZROK Ko sem vprašal znanko po temeljih njenega srečnega zakona, mi je odgo- vorila : — Takoj v začetku zakona sva z mo- žem ugotovila, da se o ničemer ne mo- reva zediniti. Od takrat nisva tega ni- koli več niti poskušala. — »SANIČEK« NA DIVIEM ZAPADU Slučaj Erwioa Schulza o SAM BOG SE VAS USMILI... Ko je svetnik Trettin prišel nazaj .v urad, je na mizi našel tehnično poro- čilo. Najdeni drobci bombe, njen vžigalnik in učinek dejstva je dokazoval, da gre za granato s toporiščem. Izdelana je bila leta 1915. Ti podatki Trettina niso pripeljali niti centimeter bliže storilcu. Teh granat je vse polno. Imeti so jih oddelki SA, oddelki SS, vojska, enake pa so odkrili tudi v skritih orožarnah komunistične stranke. Bilo je vsaj toliko novega, da je Trettin lahko postregel s podatkom številnim oblastnikom, ki so neprestano telefonirali. Iz palače predsedstva vlade so telefonirali vsake pol ure. Za Goringa S0 trdili, da ne bo mogel spati, dokler ne bo zvedel imena atentatorja. Tega mu sicer pod večer 21. marca še ni mogel nihče povedati, vendar je bil tu droben podatek, ki je zadostoval, da se je Goring potolažil s to drobtinico. Nemudoma je klical svojo igralko v Weimar in ji sporočil, da bi skoraj postal žrtev. No, tudi ljubica Emmy Sonnenmann ni vedela ta večer nič več kot podatke o granati in za domnevo, da jo je gotovo vrgel kak komunistični »podčlovek€. Medtem, ko se je novica širila, se velik svetnik Trettin ni mogel znebiti občutka, da razvpiti slučaj sploh ni atentat. Toda o tem je molčal pred vsemi, le kolegi Arthurju Nebu je zaupal svoj pomislek: — Goringa bo razneslo, če boste hoteli zanikati njegovo fiksno idejo. je svaril Nebe. tvorec nemške kriminalne policije. Nebe je bolje poznal Goringa. Vedel je, da se ima za največjega nacista za Hitlerjem. Se več. Mnogi Nemci so tega »pur le merite« letalca bolj cenili kot Hitlerja samega. Celo mnogi socialdemokrati so kazali simpatije do tega, navidezno karakternega in od- ločnega moža ... Goring se je tega seveda čez mero zavedal. Prepričan je bit, da je nemogoče, da bi lahko kdor koli izmed pravih Nemcev dvignil roko zoper njega. Ce je bil tak človek, potem je bil to plačanec Moskve. Iz do- godka na cesti Unter den Linden je bilo treba narediti mednarodni škandal. Zato gorje policistu, ki bi mu postregel z drugačnimi podatki... Naslednji dopoldan se je pri Trettinu zglasil profesor in doktor August Briining. Le-ta je bil najvidnejši kriminalistični znanstvenik. Prinesel je izoide o nesrečni bombi. — Popolnoma sem prepričan, je dejal — da je bomba bila vržena iz sobe dvainpetdeset na podstrešju. — Druge možnosti ni? — je hlastnil Trettin. — Je. Toda manj verjetna. Lahko bi jo storilec vrgel tudi iz četrtega nad- stropja, toda bomba bi morala narediti čudno krivuljo .>.. — je odvrnil stro- kovnjak. — In vendar bi bil to merjen met?! — je poskočil Trettin. — Da. Vendar pravcato žonglerstvo. Nekako tako, kot če bi metali kamen okoli vogala v cilj ... To je bilo seveda še manj mogoče. Trettinu je preostalo samo eno. Zasle- dovati je dal vsak korak tistih delavcev,- ki so se v času dogodka nahajali blizu dveh sumljivih oken. Slučaj atentata je zaposleval armado ljudi. Goring je docela opustil drugo delo. Ko mu je Nebe posredoval novo poročilo, je Goring histerično zakričal: — Trettin naj pozapre vseh osemdeset delavcev! — To bi vam odsvetoval, — se je zavzel Nebe. — Če je storilec na svo- bodi se bo hitreje izdal. To je stara kriminalistična izkušnja. — Vi in vaše izkušnje, — je rentačil Goring predse. Kot vedno, je tudi tokrat, ko je imel opravka s strokovnjaki, postal nesiguren. Končno je revsknit: — Storite kar hočete. Toda bog se vas usmili, če se vam ta baraba izmuz- ne skozi kremplje! SCHULZEJEVA PLACA ... Delavci s podstrešja in četrtega nadstropja osumljene hiše so bili pod stalno kontrolo. Sami o tem niso ničesar vedeli. Neznanci so se o njih zani- mali pri pekih, v mlekarnah, trafikah, pri znancih in celo med družinskimi člani. Na gradbišče je prišlo nekaj novih, zelo radovednih delavcev. ' Zgodilo se je, da je nekaj dni po dogodku nek zidar v zaupnem pomenku z novim kolegom takole povedal: — Ce mene vprašaš, pol je tu biu Schulze, tisti maler. Schulze zmirom tulk šinfa čez naciste. Je en velek gudrnjač in neslane. Pa pr komunistih je tud biu... Uro pozneje je poročilo o tem razgovoru ležalo na Trettinovi mizi. — Napišem nalog za aretacijo? — je vprašal Trettinov sodelavec. — Ne. Povabite ga za jutri v pisarno, — je odvrnil Trettin začudenemu uradniku in dodal: — Bodite prepričani. Fant bo jutri prišel... In res. Schulze, ki ga je naslednji dan poklical šef gradbišča k sebi, je bil sicer preplašen, vendar mirne vesti. Ko je dobil vabilo, je prebledel. še bolj pa, ko mu je šef nasvetoval naj prej vzame plačo. Zgrozil se je ob zli slutnji, pa ga je šef potolažil: — Kar brez skrbi. Ce bi bilo kaj nevarnega, bi te pri priči zaprli. Sef je bil v resničnost svojih besed manj prepričan kot Schulze, zato je skomizml za njegovim hrbtom. Erwin Schulze je o tem razmišljal ves čas, ko se je s tramvajem peljal domov. Imel je samo dve uri časa. Pravzaprav se mu je zdelo neumno zaprav- ljati denar za vožnjo. Vendar ga je nekaj priganjalo na to pot. Morda vrečka s tedensko plačo? Seveda! Erna, njegova žena, mora dobiti denar preden... Prismodarija, se je prepričeval. To bo samo zaslišanje in precej ga bodo spet spustili... Ali pa morda tudi ne? Pred enim letom, ko so se nacisti povzpeli na oblast, je Erwin Schulze komaj ušel nevarnosti. Takrat je zadostovalo, če je človek bil član komuni- stične stranke, pa so ga hitro aretirali, premlatili in ga po navadi »na begu« ustrelili. Zdaj pa je bilo drugače. Zobje nacistične revolucije so se zgladili. Janu- arja 1934 so bili tisoči političnih jetnikov izpuščeni iz koncentracijskih taborišč. Tudi dela je bilo dovolj... In vendar je imel Schulze občutek, da ga zasledujejo. Sele potem, ko je stopal po stopnicah svojega stanovanja, mu je odleglo. Toda Erne ni bilo doma. Pomišljal je že, če naj pusti denar v predalu kuhinjske omare, potem pa je raje stopil v soseščino k njenim staršem in tašči izročil denar. Zakaj, tega m povedal... Odpeljal se je spet s tramvafem na Aleksandrov trg, kjer je bilo policijsko poslopje.