strelili sovražno letalo. »Taborili smo na obronku gozda, kuhinjo pa smo imeli na drugi strani. Pa se pri vlečeta dve ,Štorklji' in tresk po kotlih. Kuharji so se razbežali, kotli pa so bili čisto zveriženi. Naš mitral jezeč Vasilij se je razjezil in poprosil nekoga, naj nastavi hrbet. Naslonil je nanj svoj mitraljez in tra-tra- tra. ,Storklja' se je malo zazi­ bala, potem pa je treščila v Mi- slinjski graben, kjer je zgorela. Druga pa jo je ucvrla. Ja, ja, naš Vasilij je bil ves hudirjev. Pri Sv. Trojici nad Ljubljano si ni znal drugače po­ magati, da je zlezel na slamnato streho neke hiše, prislonil mi­ traljez za dimnik in tako žgal po Svabih, da so še bežati pozabili.« SMRT BORISA VINTERJA Jože Vahter je bil kurir Borisa Vinter j a. »Bil je čudovit fant. Po­ gumen ko vrag, pa takšen tova­ riš, da mu ni enakega. To je bilo kmalu za tem, ko smo se vrnili 2 Dolenjske. Bila je zima 1945. Zadrževali smo se na Menini in v okolici. Nekega jutra so nas pre- l>udili sovražnikovi rafali. Boris je zbral deseterico najboljših in šli smo v napad. S seboj smo imeli pet mitral jezov in drugo iz­ brano orožje. Tekli smo proti Spi- taliču in Boris pred vsemi. Prišli smo že skoraj v naselje, ko se je Boris nazadnje le ustavil. Vrnili smo se in pri nekem kmetu smo dobili kruha in žganja. Omam­ ljeni od zmagovitega pogona in malo od žganja smo se napotili počez k odredu. Ko smo plezali po neki strmini na vrh, nam je začel nekdo z druge strani vpiti: .Boris, ne tam! Spodaj so Šva­ bi'! Bil sem tik za Borisom, ki je bil prvi. Medtem je že prilezel na vrh grebena in se postavil tik neke debele bukve. Nastavil je dlani na usta in vprašal onega, kaj pravi. Mi, ki smo onega raz­ umeli, smo klicali Borisa nazaj, a nas menda ni slišal. Tedaj pa je počilo. Boris je padel. Poteg­ nil sem ga za škorenj nazaj v jarek in ugotovil, da mu je kro­ gla prebila prsi. Se je dihal, a od bolečin si je grizel ustnice. Na greben smo hitro postavili zaščito treh mitraljezcev, kcmisarka Sla­ vica pa je stekla k neki hiši, da bi napravili nosila, jaz pa sem naložil Borisa na rame. Bil je te­ žak in po dvajsetih metrih sem ga moral odložiti. Videl sem, da je vsega konec. Boris Vinter, hrabri komandant I. bataljona je bil mrtev. Isti večer so nam Američani s padali poslali zaloge. Toda, kakor smo se vedno teh pošiljk veselili, ta večer ni nihče pel. Pozabili smo celo na lakoto. Izguba nas je preveč močno bolela.« OČE JEREB SE SPOmNJA Med pohorskimi kmeti smo srečali tudi očeta Jereba. Kakor mnoigi drugi se tudi on dobro spominja mnogih dogodkov. Pri njem so se partizani začeli zgo­ daj ustavljati. Bilo je zbirališče novincev, pa tudi javka. Oče Je­ reb pravi: »O, bili so čedni fantje. Četudi so bili bolj lačni ko siti, so bili vedno dobre volje in zato smo imeli tudi mi pogum. Nemci so nas vedno strašili, pretepali in postavljali pred puške. Pa smo vseeno molčali. Vedeli smo, da je bolje umreti, kakor da bi izdali naše fante, ki so nam prinašali edino luč v tistih temnih časih. Dajali smo jim vsega, kolikor smo mogli, četudi nismo imeli do­ sti. Pa še od tistega so nam Nem­ ci vedno pobrali. In če bi bilo treba, bi jim spet dajali!« To so samo utrinki, kakršnih morete slišati po Pohorju cele vr­ ste. Vsak človek, ki živi v teh krajih, je doživel svoje. Nihče si ne želi več takih časov, a ljud­ je še vedno niso pozabili trenut­ kov, ko so kljub strahu pred so­ vražnikom komaj čakali, da se pojavijo nasmejani obrazi utru­ jenih in sestradanih borcev, ki so jim obljubljali svobodo. Svoboda je zdaj tu, a žal mnogo tistih res hrabrih fantov danes ne ve, da pri nas ni več zla. Slava jim!! H. S. Boris Vinter! ЏШ kmečkih гатаготапсет, pa še ne m iz poročila, ki ga je pripravil 2avod za socialno zavarovanj[e v Qeljn za zasedanje skupščine, smo izbrali nekaj zanimivih podatkov o tem, kako se izvaja v praksi za- jjon o zdravstvenem zavarovanju jjjnetijskih proizvajalcev. 2e ko je stopil zakon v veljavo, je bilo najtežje ugotoviti, kdo bo 5ploh zdravstveno zavarovan po tem zakonu, saj so na upravah za dohodke imeli samo sezname onih, ki plačujejo zemljiški da­ vek, brez ozira na to, ali so kmet­ je, ali delavci, ki imajo nekaj jemlje in so torej že zavarovani. Kmečke proizvajalce so nato va­ bili na krajevne urade, kjer so jim ob popisu izdajali tudi zdrav­ stvene izkaznice za njih in njiho­ ve družinske člane. To delo je zahtevalo tako od zavoda za socialno zavarovanje kot od krajevnih uradov izredne napore in je bilo pravzaprav opravljeno v rekordno kratkem času. Ne moremo pa pohvaliti drugih priprav za to akcijo; naši kmeč­ ki proizvajalci ponekog sploh niso bili seznanjeni z vsebino no­ vih predpisov, ali pa zelo po­ manjkljivo obveščeni o predno­ stih, ki jih zavarovanje ima. Ce bi bile še te priprave bolje orga­ nizirane, bi lahko dosegla akcija lepši uspeh, kot ga je. Nekateri kmetijski proizvajalci so celo mislili, da jim ne bo tre­ ba plačevati prispevkov, če se ne bodo prijavili v zavarovanje, ali pa so skušali zatajiti nekatere člane družine, ker so mislili, da tako vsaj za njih ne bo treba pla­ čevati prisi)evkov. Zanimivo i>a je, da so hoteli zatajiti večinoma starejše ljudi, ali pa otroke, to­ rej nekako tiste, ki ne predstav­ ljajo zanj »delovne sile«. Mislim, da je tu vsak komentar odveč. Pri popisu so tudi ugotovili, da je na naših kmetijah še zelo ve­ liko primerov, ko kmetje izkori­ ščajo »tujo delovno silo«, saj so skušali zopet nekateri čisto tuje ljudi, ki so pravzaprav gospodar­ ski pomočniki, prijavljati v to za­ varovanje kot svoje družinske člane. Težko jim je bilo pojasniti, da so to pač redni zavarovanci, ker so kot tuji ljudje v delovnem razmerju in da je treba za njih plačati reden prispevek za scc. zavarovanje, ker bodo v starosti ali ob onemoglosti upravičeno zahtevali bodisi peko j nino, bodi­ si invalidsko dajatev. Potem, ko so zamudnike ponov­ no pozvali k popisu, so v celj­ skem okraju skupno izdali do konca maja zdravstvene izkaznice 15.393 kmečkim proizvajalcem ter 34.238 družinskim članom, ali skupno 49.633 ljudem. Ker pa še dnevno prihajajo po­ samezni zamudniki — zlasti če zbolijo — lahko rečemo, da smo zdravstveno zavarovali 50.000 kmečkih prebivalcev; to pred­ stavlja okrog 93 % tistih, ki so do zavarovanja upravičeni. Po posameznih občinah pa je bil uspeh popisa takle: v Celju 98, v Konjicah 96, v Mozirju 95, v Šentjurju 94, v Šoštanju in v Laškem 91, v Žalcu 90 in v Šmar­ ju 87 odstotkov. dr. H. A. Zdravstvene izkaznice v konjiški občini Na območju konjiške občine je v kmečko zdravstveno zavarova­ nje vključeno okoli 96 % vseh kmetijskih proizvajalcev, to je 1457 kmetijskih gospodarstev s 3.844 družinskimi člani. Skupaj je podružnica zavoda za socialno zavarovanje v Slov. Konjicah iz­ dala že nad 5.300 zdravstvenih iz­ kaznic, prav tako pa socialno za­ varovanje že plačuje ustrezne zdravniške storitve za te zavaro­ vance. Prvotno so pričakovali, da bo večji naval na ambulante in druge tovrstne zdravstvene usta­ nove v občini, vendar po seda­ njem pregledu ni tako. Zdrav­ stveni delavci pa predlagajo, da bi morali zdravstveno zavarova­ nje kmečkega prebivalstva po­ enostaviti glede administracije. Vitamini — zdravje — sokovnik VAS OTROK POTREBUJE PRAV ZDAJ, KO DORASCA, največ VITAMINOV. Sadje je začelo zoreti. Dovolj ga je v domačih sadovnjakih in na mestnih trgih. Ne pozabite pa pri tem, da bo zima kmalu tu in sve­ žega sadja ne bo več. ZDAJ JE CAS, DA PREMISLITE, KAKO BOSTE LAHKO NUDILI VASI DRUŽINI TUDI POZIMI DOVOLJ VITAMINOV. SOKOVNIK VAS REŠI VSEH SKRBI! TOVARNA EMAJLIRANE POSODE CELJE V BO)U ZA KRMO ZMAGUJEJO NENASITNI SILOSI... Živina, živina ... Meso in mle­ ko. To so danes najpogosteje uporabljene besede, kadar govo­ rimo o našem kmetijstvu. Cim več živine, čim več mesa. Teh be­ sed so polni naši plani, naši per­ spektivni načrti. Toda kako se te številke odra­ žajo v pravih okoliščinah, kako od papirnatih postavk postajajo stvarnost? Včasih so rekli: Najprej »šta- lica«, potem kravica. Danes pra­ vimo, najprej krma, kravica bo molzla četudi k plotu privezana. In tako je: Letos ustanovljeni kmetijski kombinat poslovne zveze »Plani­ na«, ki združuje obrate: Ander- burg. Loko pri Zusmu, Planino, Rimske Toplice in Smohor, ubira to pot. Pot polno začetnih težav in naporov. V Anderburgu pri Šentjurju bodo te dni napolnili in z zemljo zagrnili polovico 600 kubičnega silosa. 300 kubičnih metrov sila­ že je torej že pod streho, 300 ku- bikov pa morajo še napolniti do zime, da bo zagotovljena prehra­ na za 200 pitancev tipa beby beef. Ker nimajo ljudi, da bi sušili, enostavno vse silirajo. kar je tu­ di bolje in izdatneje. Silirati mo­ rajo kar celo travo, ker nimajo silos-kombajna, ki bi travo zre- zal. Vse dni, odkar silirajo, tlači od zadruge sposojeni traktor kr­ mo v silosni jarek. Včasih kdo pravi: Ej, držav­ nim »gruntom« je lahko, saj ima­ jo vse, če nimajo dobijo. Le po­ glejmo si Anderburg. Tu je skromnost pretirana. Nimajo last­ nega traktorja, nimajo vode, ni­ majo elektrike. Vse kar imajo je par konj, nekaj ljudi in travo, ki je zrasla med cesto in Voglajno. Cez dober mesec bodo imeli prvi dvestoglavski hlev, čez leto še dva taka. Težko če bodo pospra­ vili vso krmo. Vrgli so v javnost klic na pomoč. Mladina je oblju­ bila, doslej je še ni bilo. Plan pa terja, druga prazna polovica silosa terja, in živina, ki bo čez nekaj tednov povečala število ži­ vih bitij v obratu, bo terjala. Plan pa nakazuje smer: Na razpoložljivih 70 hektarih pitanje vsaj v treh dvestoglavskih hle­ vih, ki naj letno dajo okoU 800 pitanih živali. Podobni položaj je na Planini, kjer so hlevi že polni. Na 200 hektarih dela 18 ljudi. Delovne sile ni, strojev premalo. Ce bi kosili in sušili krmo, bi ljudje, ki jih hlevi lahko pogrešajo, su­ šili ravno do decembra. Kaj sto­ riti. Silos. Silos je bila rešitev v obratu, kjer na mestu hlevar- ja strokovnjaka dela 15-letni fant in kjer tudi inženir mora sesti na miolzni stolček in molzti. Najbolje še odreže obratu v Loki, kjer je zaenkrat delovne si­ le še zadosti, pa tudi tja že pri­ haja delavski avtobus iz Štor. Vrnimo se spet v Anderburg: Drugo leto bo treba pridelati krme za 600 glav. Treba bo na­ polniti tri 600 kubične silose, si­ losi pa so nenasitni... Drugo le­ to bo tudi več zraslo, ker bo ži­ vina dala gnoj, vendar vsega te­ ga ne bo moč storiti če: Ф če ne bodo iz\a-šene vsaj del­ ne hidromelioracije površin; Ф če obrat ne bo dobil tekoče vode in elektrike; Ф če ne bodo zgrajena stano­ vanja za delavce, ki naj ostanejo stalna delovna sila; Ф če obrat ne bo do takrat do­ bil osnovno mehanizacijo. Bil sem priča, kako silos poži­ ra travo z razsežnih travnikov. Kmalu pa bomo lahko priče, ka­ ko kopni silaža s kupa, ko bodo v hlevu prežvekovala teleta z edi­ no nalogo, zreti, debeliti se in čim hitreje rasti. S težkim kamnom obložen traktor tlači od jutra do večera... Novi jelšingrajski hlevi Preko šest sto hektarjev obsega­ joče Kmetijsko gospodarstvo Jel- šingrad v Šmarju pri Jelšah se nenehno razvija. Svoje obrate ima v Šmarju, Rogaški Slatini, Ro­ gatcu, Pristavi in Virštanju. Prav­ kar dograjujejo velike odprte hle­ ve za sto glav goveda v Šmarju. Poleg hlevov pripravljajo še stroj­ no molznico. Tako so tik zraven naredili tudi odprto silažo, kjer so že v velik jarek stlačili in za- grebli okrog 400 prostorninskih metrov silaže. Pred dnevi je posestvo prevzel tudi priznan kmetijski strokov­ njak Aleksander Videčnik kot di­ rektor, icer je dosedanji direktor ing. Marine odšel na novo služ­ beno dolžnost. Posestvo so si pred dnevi ogle­ dali tudi najboljši pionirji, ki jih je sprejel predsednik občine in se tako tudi spoznali z oblikami so­ dobnega kmetijstva. Vsi bodo mopnii storiti tolto Nisem se še vozil z letalom. Toda pogled na obsotelsko po­ krajino je verjetno izpod oblakov pravljično lep. Ob reki se vije nova pitoga, a na vsako stran vzvalovijo griči, kot bi vznemi­ ril veter zelene valove. Njivice, sadovnjaki, gozdiči in vinogradi, vse je prelep prirodni mozaik, posejan z raztresenimi naselji, osamljenimi kajžicami in zidani­ cami. Posebno Virštanjsko je pi­ san niz vinogradov, sadovnjakov in prislonjenih njivic. Vinogradi pa niso vsi enaki. Tudi letalec bi to opazil. Veči­ noma so stari, količeni, samo proti vrhu Virštanja vidimo moč­ ne stebre, povezane z napeto ži­ co. To so obnovljeni vinogradi jelšingrajskega kmetijskega go­ spodarstva. Vendar pa čisto na vrhu poldrugohektarski kom­ pleks, sodobno obnovljen, ne pri­ pada k posestvu. To obdeluje Jo­ že Plevnik, eden izmed redkih virštanjskih kmetičev, ki je uvi- del, da edino sodobno urejeni vi­ nogradi z izbranim sortimentom utemeljujejo gospodarstvo. »Vem, da stari, izmozgani vi­ nogradi ne morejo biti tako do­ nosni, da bi opravičevali vložene investicije in delo. Začel sem s pomočjo kmetijske zadruge — drugače bi tako ne zmogel! — in smo se resnično mučili po teh strminah, toda ne obžalujem. Bo­ ste videli: pridite samo čez kaki dve leti; to bo vinograd. Nasadil sem traminec, muškatni silvanec in laški rizling. Nekateri pravijo, da sem neumen, ker se toliko mučim, da bo vse hudič vzel, če bodo začeli atomske bombe me­ tati. Prepričan sem, da jih ne bo­ do, ker bi takrat tudi nje pobralo. Delam pa, ker vem, da drugače biti ne more, saj zemlja mora biti obdelana. Pa povejte, »je dejal skoraj nekako zanosno in poka­ zal z roko na strmino, »mar ni lepo, če lahko porečem, da sem skupno z mojo družinico in s po­ močjo družbe opravil to delo.« Vsi bodo morali tako storiti, ver­ jemite, ker drugače ni prihod­ nosti za virštanjsko vinogradni­ štvo. »Ce pa bo vrag vzel,« se je krhko zasmejal, »bo vsaj dobro vzel. Sedemčlansko družino imam in vsi delamo od najmlajšega do najstarejšega. Vsi tudi uživamo, kar pripravimo. Siti smo vedno, zato lahko delamo in to mora biti. Poprijeti pa bomo morali vsi. Ce bi se s sosedom sporazumela za tisti nerodni kot, bi naš vi­ nograd še lepše izgledal, tako pa se mi zajeda obronek vanj; pa kaj, ko ni hotel... Vidite, imam pa še pet glav živine,* same si- mendolke. Vinogradnik ne more biti brez gnoja. Ukvarjal se bom samo z vinogradom, živinorejo in deloma sadjarstvom. Upam, da bom toliko pridelal, da si bom ostale potrebščine potem že na- Kakor da bi ajdi razsuli svoje kamnite igračke po pobočju, tako izgleda vinograd sredi bitke, k] jo bojuje vinogradnik Plevnik kupil. Ne velja več to, da bi na siromašni krpi zemlje prideloval vse, to ni gospodarsko.« Tako je pripovedoval Plevni- kov oče, ki se poleg obrti zagri­ zeno ukvarja s kmetijstvom. Prav lepo si ureja gospodarstvo in ve, da je s sodobnimi metoda­ mi obdelovanja mogoče uspevati. »Da se ne izplača delati,« je krep­ ko zaključil, »pravijo nekateri; toda to je le jalov izgovor za lenu­ he. Da, le taka pot je pravilna, Virštanjci jo bodo morali povzeti. S.