Pred prvim šolskim dnem str. 2, 12-13 PRILOGA IZOBRAŽEVANJE TV SPORED OTO Prihaja Kung fu panda! str. 32-42 , i žan »Verjamem v RTV SLO, rada imam RTV SLO, sem, Ta lahko soustvarjam ■o ■t len ir»-> im "o -r-!r- novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 35/ Leto 75 / 27. avgust 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik Veroniko je osvojil Borut Gombač Veronikino nagrado, eno najprestižnejših slovenskih pesniških priznanj, je letos preje Borut Gombač (na sliki desno ob Iztoku Geistru Plamnu, prejemniku zlatnika poezije, in Aljažu Pimožiču, prejemniku male Veronike). Podelitev je bila glede na razmere drugačna kot prejšnja leta in tudi zadnja v organizaciji podjetja Fit media, kjer se je pred četrt stoletja rodila zamisel zanjo. A drugačni časi na srečo niso okrnili bogate pesniške ustvarjalnosti in tudi prihodnost projekta ni ogrožena. str. 10 INTERVJU dr. Damjana Pondelek, strokovnjakinja za krizno komuniciranje str. 26-27 GOSPODARSTVO S pametno uro varneje med oblake str. 4 str. 48 Simonov zaliv Ш« ^^'Ш^58*" UŽIVAJTE BREZPLAČNO NA MORJU VSE POLETNE SOBOTE! novi tednik Več v notranjosti časopisa in na www.novitednik.com 2 AKTUALNO ZADETKI »Če imajo zaposleni psihološko varnost in vedo, da jim ni treba vsak dan gledati, kdo jim bo zaril nož v hrbet, svojo moč in energijo usmerjajo v delo in ne v samozaščitna ravnanja in govorice, ki zastrupljajo ozračje.« dr. Damjana Pondelek, strokovnjakinja za krizno komuniciranje »Šole lahko kljub omejitvam za učence pripravijo kakovostne nadomestne dejavnosti. Zelo slabo bi bilo, če bi zaradi ukrepov zavzeli stališče, da se ničesar ne da. Potem bi dolgoročno učenci gotovo nosili določene posledice.« Jože Berk, vodja aktiva ravnateljev celjskih osnovnih šol in glasbene šole »Dobra opremljenost, visoka strokovna in fizična pripravljenost ter pozitivna naravnanost so ključ do uspešno izvedenih operativnih nalog posameznega gasilca.« Klemen Verk, predsednik PGD Prebold-Dolenja vas--Marija Reka »Kjerkoli si, moraš svoja znanja za delo nadgrajevati celo življenje. To ni edini vidik vseživljenjske-ga izobraževanja, pomembno je, da se človek tudi osebnostno razvija.« mag. Zvonka Pangerc Pa-hernik, Andragoški center Republike Slovenije »Na lestvici smo bili tretji, potem pa je koronavirus preprečil končnico državnega prvenstva. Če dobiš negativno ali slabo oceno, ne smeš igrati naslednje tekme.« Uroš Polimac, celjsi hokejist, ki se iz Avstrije seli v ZDA ČETRTEK 1 1 PETEK 28 O'6 \±J 28 O" •v ' SOBOTA I I NEDELJA / 27 18 22 \ /ir: ARSC f Organizacija šolskih prevozov Navodil še vedno ni Skupnost občin Slovenije je v Kabinet predsednika Vlade RS, ministrici za izobraževanje, znanost in šport in direktorju Nacionalnega inštituta za javno zdravje ponovno poslala opozorilo o problematiki organiziranja in izvajanja šolskih prevozov zaradi razmer, povezanih s covidom-19. Najprej je o tem skupnost opozarjala že maja. »Do danes odgovora na opozorilo nismo prejeli, prav tako ne novih navodil. Kot smo seznanjeni, tudi občine ne,« so nam v ponedeljek odgovorili iz Skupnosti občin Slovenije. SIMONA ŠOLINIČ Težave niso namreč od poletja, ko naj bi se vsi pripravljali na novo šolsko leto, ampak že od spomladi, ko je nastopila epidemija - in s tem seveda drugačna navodila o varnosti pri avtobusnih prevozih. »Na podlagi priporočil NIJZ (za zagotavljanje varne razdalje med potniki) se je takrat zgodilo, da so pogodbeni izvajalci šolskih prevozov izvajali prevoze tako, da so na primer s kombiniranim vozilom (8 + 1 sedež) prevažali zgolj največ dva otroka (+voz-nik) in so zaradi navedenega prevoze večkrat ponoviti, da bi zagotovili prevoz vseh učencev. Če organiziranih prevozov ni bilo, ker v določenih lokalnih okoljih ni na razpolago dodatnih vozil, so vlogo prevoza v šolo in ustanove prevzeli starši. Prav tako po našem mnenju nista bila ustrezni rešitvi iz priporočil NIJZ. Gre za možnost postavitve fizične pregrade, ki predstavlja dodaten strošek za prevoznika zaradi nabave in postavitve, ali prevoz učencev, ki so ga opravljali prostovoljci, ki v primeru nesreče nosijo vso odgovornost,« dodajajo v skupnosti. Zagotavljanje brezplačnih prevozov s financiranjem vozovnice za javni linijski, mestni in primestni prevoz je v pristojnosti občin. Nedorečenost zakonodaje »Občina otrokom te pravice ne more omejiti. Izjemoma, ko ni možno ponuditi organiziranega šolskega prevoza, starši pa soglašajo, da sami vozijo otroka v šolo in iz nje, lahko uveljavljajo pravico do povračila prevoznih stroškov. O posamezni vlogi staršev odloči lokalna skupnost z izdajo odločb o povračilu stroškov prevoza, kar nikakor ni zanemarljiva dodatna obveznost,« še pojasnjujejo v skupnosti. »Dejstvo je, da so in bodo zaradi določil Zakona o osnovni šoli, na katerega nedorečenost in ohlapnost Skupnost občin Slovenije opozarja že vrsto let, in zaradi strogih priporočil NIJZ, občine dodatno finančno in administrativno obremenjene. Zato smo v dopisih predlagali oziroma dali v razmislek pristojnim, da pripravijo rešitve o rahljanju priporočil, denimo, da se namesto razdalje določi obveznost nošenja mask, ali pa naj zmanjšajo pričakovano razdaljo med potniki/učenci. Skupnost je tudi večkrat predlagala, da ministrstvo ob sodelovanju s predstavniki skupnosti v najkrajšem možnem času začne dejavnosti za prenovo celotnega sistema prevozov otrok. Cilj bi morala biti jasna in enotna ureditev načina uveljavljanja in izvajanja pravice do brezplačnega prevoza otrok in znižanje stroškov občinam.« Sestanek, ki ga ni bilo »Sicer smo želeli to in še drugo problematiko, do ka- tere je prihajalo zaradi nezmožnosti izvajanja navodil NIJZ in sprejetih ukrepov, predstaviti na sestanku z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, ki naj bi bil 27. maja, a je bil po naročilu vodstva ministrstva v zadnjem trenutku prestavljen,« so dejali v skupnosti, kjer novega datuma za sestanek niso prejeli. »Pričakujemo, da bodo pristojni državni organi tokrat opozorilo upoštevali in sprejeli razumne, predvsem pa finančno vzdržne ter izvedljive ukrepe in odločitve ter o tem nemudoma seznanili občine. Te morajo informacije o načinu organizacije prevozov prejeti čim prej, saj bo v primeru spremenjenih pogojev treba prevoze na novo organizirati. Toda to za občine - kot organizatorke prevozov - pomeni, da je to nemogoče izvesti v tako kratkih rokih, kot so bili v maju, ko so bile odločitve znane le nekaj dni pred uvedbo sprememb pouka. Brez odgovora Vprašanji, ali so bila občinam že izdana navodila za izvedbo šolskih prevozov glede na epidemološke razmere in ali se predvidevajo kakšne spremembe, smo poslali tudi na Nacionalni inštitut za javno zdravje. Od tam so nas napotili na Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Z ministrstva za izobraževanje so nas po odgovore napotili na ministrstvo za infrastrukturo, od koder odgovora do zaključka časopisne redakcije nismo prejeli. Vprašanja o organizaciji šolskih prevozov glede na trenutne epidemiološke razmere smo naslovili tudi na Nomago, ki je vodilno podjetje na področju avtobusnih prevozov, vendar nam odgovorov kljub dvakratni prošnji zanje, do zaključka redakcije prav tako niso poslali. Dodatni stroški za občine? Vprašanje, kako bodo šolski prevozi glede na epidemiološke razmere letos organizirani in kaj to pomeni s finančnega vidika, smo naslovili na nekatere občine na Celjskem. A so odgovori bolj kratki in jedrnati, saj je domnevati, da jasnih navodil občine še vedno nimajo. Nekatere to tudi jasno povedo. Mestna občina Celje ima za naslednja tri šolska leta sklenjene pogodbe o opravljanju pogodbenih osnovnošolskih prevozov s podjetjema Noma-go in Edvard Vengust. »Vseh učencev vozačev na pogodbenih linijah je približno 600. Prevozniki bodo s šolami in z občino zagotovili varne prevoze. Upoštevali bodo navodila pristojnih državnih ustanov,« pravijo v celjski občini. V pri- Tudi v Celju Število okuženih z novim koronavirusom na Celjskem se postopno zvišuje. V preteklih 14 dneh je bilo več kot 10 odkritih v Celju, kar naj bi po nekaterih podatkih povezovali z vnesenimi okužbami s Hrvaške. Predvsem s Pagom in z okužbami, katerih vir so tamkajšnje Zrče. Za Pag je znano, da je to tudi priljubljena turistična točka prebivalcev Celja. Zatem ko so podatki zadnjih 14 dni kazali na porast števila okuženih v Celju, se število v zadnjih dveh dneh nekoliko meru posebnih omejitev oziroma navodil, kot je na primer zmanjšano število potnikov na avtobusih, bo predvidoma treba zagotoviti več vozil. »S tem se poveča število voženj, kar pomeni dodatne stroške za občino kot plačnika,« še pojasnjujejo v občini. Šentjurska občina je trenutno v zaključnem delu izbora ponudnika za prevoz šoloobveznih otrok v občini Šentjur v letih 2020-2024. Na območju Šentjurja naj bi se z avtobusi v šolo vozilo 878 otrok. Tudi v Šentjurju pravijo, da bodo morali pri tem upoštevati priporočila NIJZ. Glede na to, da jih še ni, dokončna organizacija prevozov še ni znana, pravijo v Šentjurju. Na vprašanje, ali se bodo določene povezave zaradi določenih omejitev znižuje, a vendar so podatki spletne strani covid-19 sledil-nik (do zaključka naše redakcije) kazali, da je aktivno okuženih v Celju trenutno 26. V tem tednu so nove okužbe potrdili tudi v Laškem, Šentjurju in na Rečici ob Savinji. Ravno v slednji občini so krajane pozvali k boljšemu upoštevanju varnostnih pravil, da bi število okuženih zmanjšali. Glede na velikost občine je v tem primeru mogoče domnevati, da so okužbe med seboj povezane. Pojav covida-19 so zaznali ta morda spremenile oziroma ali se bo povečalo število avtobusnih prevozov, v šentjurski občini odgovarjajo, da to zaenkrat še ni predvideno, več bo znano v teh dneh. »Zaenkrat občine še nismo prejele novih priporočil NIJZ ali pristojnega ministrstva glede izvajanja prevozov ob začetku novega šolskega leta,« še poudarjajo v Šentjurju, kjer prav tako dodajajo, da se bo strošek prevozov povišal, če se bo zaradi vseh navodil moral povečati tudi obseg prevozov. »NIJZ bi moral prilagoditi ukrepe tako, da bi lahko šli vsi otroci na avtobus, seveda ob upoštevanju preventivnih ukrepov: zaščitna maska, razkužilo za roke ob vstopu. Ob koncu šolskega leta 2019/20 je 54-sedežni avtobus lahko vozil samo 17 teden tudi v Zdravstveni postaji Štore, zato je bila postaja po priporočilu epidemiologa nekaj dni zaprta. V Štorah je zato delovalo le zobozdravstvo ob predhodni triaži na vhodu. Na območju Šaleške doline se je v zadnjih 14 dneh rast okuženih z novim koronavi-rusom nekoliko umirila. Toda strokovna vodja ZD Velenje Katarina Rednak Paradiž pravi, da se krajani ne smejo slepiti. »Virus je med nami, zato moramo storiti vse, da se bomo obvarovali pred njim, otrok ...« še dodajajo v šentjurski občini. Na območju Polzele, kjer ima tamkajšnja občina o šolskih prevozih sklenjen dogovor s podjetjema Pemi Polzela in No-mago, je za prihajajoče šolsko leto predvidenih 300 šolarjev vozačev. »Priporočila NIJZ so nam znana, prav tako njihova sprememba. Imamo izdelana tudi svoja navodila za starše in otroke. Število voženj se bo vsekakor spremenilo, ta sprememba vpliva tudi na strošek storitve, trenutno pa ni mogoče oceniti višine te spremembe,« pravi župan Polzele Jože Ku-žnik. V Velenju so redkobesedni: »Od pristojnih ustanov, NIJZ oziroma ministrstev, žal še nismo prejeli navodil glede organiziranja šolskih prevozov v trenutnih razmerah. Prav zaradi tega vam žal tudi ne moremo odgovoriti na vaša vprašanja.« SŠol predvsem pa naše bolnike.« Bo pa Občina Šoštanj celo sofinancirala preureditev prostorov v Zdravstveni postaji Šoštanj, kjer bodo uredili dva infekcij ska boksa - za otroke in za odrasle. Dela bodo zaključili predvidoma do konca septembra. Gre za nujen gradbeni poseg, ki ga narekujejo razmere in potrebe zaradi novega koronavirusa. S tem bodo ločili prihode potencialno okuženih od ostalih in tako zmanjšali možnost prenosa okužb. SŠol okužbe s priljubljenega Paga AKTUALNO 3 SLOVENSKE KONJICE - Zastrupitev levov v živalskem vrtu Kdo nad se je spravi kralja živali? V javnosti močno odmeva smrt mladega leva v živalskem vrtu v Slovenskih Konjicah. Gre za živalski vrt »mini zoo« na robu mesta, kjer sta živela dva leva. Kot kaže, naj bi bila oba zastrupljena in to s strupom za zatiranje polžev in bramorjev. V naši državi je strup Mesurol že več let prepovedan. BRANKOJERANKO »Prepričani smo, da sta bila leva zastrupljena namerno. Strup je bil nameščen v meseni vabi,« je ob našem obisku v konjiškem živalskem vrtu povedal lastnik Peter Polegek. »Pri levih se je pojavilo bruhanje. Najprej je bruhal le eden od levov, to je Artur. Prvi dan smo mislili, da mu je morda -tako kot se zgodi pri ljudeh -kaj obležalo v želodcu. Ko se je bruhanje drugi dan nadaljevalo, smo takoj obvestili veterino v Slovenskih Konjicah ter veterinarja dr. Zlatka Goloba z Mute,« je opisal dogajanje lastnik živalskega vrta. Po dveh dneh je Artur spet začel jesti ... »Prepričani smo, da sta bila leva zastrupljena namerno,« je ob našem obisku v konjiškem živalskem vrtu povedal lastnik Peter Polegek. Cezarjeva smrt »Menili smo, da je problem rešen, vendar je začel po petih dneh bruhati še drugi lev, Cezar. To je bil ponovno znak za alarm,« se spominja lastnik levov. Takoj so posumili, da je Cezar še bolj bolan, kot je bil Artur, čeprav sta bila leva - kot kaže - zastrupljena istočasno. Artur je uspel strup izbruhati, v Cezarjevi notranjosti je, kot kaže, obležal. Med zdravljenjem je Cezar dobil epileptični napad, kar ga je povsem izmučilo. Pol ure po tem napadu je poginil. Mrtva žival je bila nato na obdukciji na ljubljanski fakulteti za veterino. »Še isti dan smo izvedeli od profesorja, ki je obdukcijo opravil, da je bil lev vsekakor zastrupljen. Med drugim tudi to, da so bili notranji organi močno poškodovani. Jetra, ledvice in vranica so bili povsem uničeni,« je izvedel Polegek. Vzrok epiletičnega napada naj bi bili poškodovani možgani. Za to, da bi Cezar preživel, ni bilo nobene možnosti. In v kakšnem stanju je preživeli lev Artur? Ta spet uživa hrano in pije, kot je to počel običajno. Polegek je ugotovil, da je Artur po Cezarjevi smrti za svojim bratom zelo žaloval. Bil je potrt, precej je ležal, manj se je sprehajal ter svojega brata glasno klical. Pred zastrupitvijo sta leva ponavadi rjovela zjutraj in zvečer, vendar je bilo rjovenje po bratovi smrti drugačno. Artur je še vedno prestrašen ter se boji ljudi bolj, kot se jih je bal pred zastrupitvijo. Umika se celo svojemu skrbniku Polegku. Kot vse kaže, zastrupitvi levov ni botrovala pokvarjena hrana. To, da se je v telesu poginulega leva skoraj zagotovo znašel strup za zatiranje polžev, je bilo ugotovljeno med Cezarjevo obdukcijo. V nekaterih drugih državah je ta strup še mogoče kupiti, mogoče je, da je imel kdo v Sloveniji še staro zalogo. Na takšen način se pojavljajo tudi zastrupitve psov. Snov modrikaste barve, ki je bila najdena v levovem želodcu, je bila poslana v pregled inštitutu za toksikologijo v Nemčiji. Zastrupitev je bila prijavljena tudi policiji. Češka leva Leva sta bila pripeljana v konjiški živalski vrt pred dvema letoma, ko sta bila stara pol leta. Njun skrbnik je lahko prvo leto še obiskal mladiča v Skrbnik Polegek hrani leva s surovim mesom, vendar vsak dan z drugo vrsto. Najprimernejše je zajčje meso. Ugotavlja, da sta se leva na svojega skrbnika navezala, saj sta želela biti v njegovi bližini. Ocenjuje, da ga lev ob prihodu v kletko ne bi napadel, ampak bi se mu raje umaknil. Še posebej če bi imel v rokah zalivalno pištolo za vodo, saj se je boji. Če bi se lev počutil ogroženo, je zelo verjetno, da bi skrbnika napadel. kletki ter ju pobožal. Pozneje je to postalo prenevarno. Levja mladiča sta bila rojena v ujetništvu, v vzgojnem centru na Češkem, kjer vzgajajo leve za živalske vrtove. »Večkrat slišim, da gre za uboge zaprte živali. Prostori so urejeni po normativih, ki jih zahteva zakonodaja, in inšpektorji to Konjiški policisti okoliščine zastrupitve v« v • I • • gm a • I • a • živali še preiskujejo. Slo naj bi za kaznivo ■ • • v • v« ■• ■• v • dejanje mučenja živali, zaradi česar je za storilca predvidena kazen do treh let zapora. Policisti Policijske postaje Slovenske Konjice so prijavo o dogodku prejeli 1. julija. Lastnik je takrat prijavo podal ustno. »Lastnik sumi, da mu je neznan storilec z neznano snovjo zastrupil dva leva. Eden od levov je zaradi posledic poginil, medtem ko drugi lev počasi okreva. Lastnik je poskrbel, da so poginulega leva odpeljali na fakulteto za veterino, kjer so opravili obdukcijo. Nadaljnje toksikološke preiskave trenutno opravljajo v tujini. Rezultatov še ni,« so sporočili s Policijske uprave Celje. (S. Š.) Novodila za obiskovalce konjiškega živalskega vrta. »Hranite lahko samo določene živali in samo s hrano, ki jo lahko kupite pri blagajni,« je zapisano. preverjajo,« je povedal lastnik živalskega vrta. »To niso divje živali iz Afrike, ampak takšne, ki so bile vzgojene v ujetništvu ter so človeka ter razmer navajene,« je razmišljal Polegek. Levi živijo v naravi v Afriki ter Aziji, konjiški kralj živali je perzijske podvrste. Zanimivo je, da se za leva zanimajo predvsem odrasli obiskovalci, medtem ko otroke bolj navdušujejo koze, zajci, želve ... Konjiški lev Artur bo kmalu dobil žensko družbo. Na кМВНШ MHüti шшш! V konjiškem živalskem vrtu je 38 vrst živali, vseh skupaj je približno sto petdeset. Obiskovalci si med drugim ogledujejo tri vrste opic (lemurje, makaki in zelo majhne marmozetke), dva kubanska krokodila, kenguruje, kače velikanke, surika-te, nosate medvede, rakune, legvane, jelena damjaka, okrasno perjad, koze, zajce, prašiče, govedo ... Kubanska krokodila sta na seznamu ogroženih vrst. Vse živali so bile vzgojene v vzrejnih centrih ali pri posameznikih. Češkem bo Polegek kupil dve levinji, saj bi se Artur z drugim samcem slabo razumel. »Levi živijo v naravi v skupinah, kjer je s samcem več levinj,« je obrazložil odločitev lastnik živalskega vrta. Artur naj bi se znašel v ženski družbi že čez pol meseca, načrtuje njegov skrbnik. »Zdaj pripravljamo prostor, ki bo primeren za levjo družino. Živali bodo v parih, zato obstaja možnost razmnoževanja,« je dodal sogovornik. Veterinar mora še pripraviti oceno tveganja, njegov elaborat mora potrditi ministrstvo za okolje in prostor. Lev iz vzrej-nega centra stane na trgu od dva do tri tisoč evrov. Foto: BJ in arhiv mini zoo 4 GOSPODARSTVO Prototip ure FlySentinel, ki nadzoruje psihofizično stanje pilota med letom. Za preprečevanje nepotrebnega tveganja in varnejše letenje S pametno uro varneje med oblake FlySentinel je pametna ročna naprava za pilote, ki skrbi za njihovo varnost in dobro počutje med letom. Meri in beleži njihovo psihofizično počutje in razmere v pilotski kabini ter pilota o morebitnih spremembah in nevarnostih tudi obvešča. Udobno in moderno uro, ki omogoča varnejše letenje, so razvili v celjskem zagonskem podjetju Medicoapps. LEA KOMERIČKI KOTNIK Utrujenost letalskega osebja je v sodobnem svetu precejšnja težava, ki lahko privede tudi do tragičnih nesreč. K večji varnosti med letenjem lahko pripomore izdelek leta 2015 ustanovljenega celjskega podjetja, ki se ukvarja z razvojem naprednih rešitev v zdravstvu. Razvilo je edinstveno ročno uro FlySentinel, ki bo skrbela za večjo varnost letenja. Namenjena je pilotom, saj spremlja njihov srčni utrip, telesno temperaturo in nasičenost kisika v krvi, meri tudi temperaturo v prostoru, vlažnost, stopnjo hrupa, vsebnost ogljikovega monoksida in G-sile ter prepozna koordinate. FlySentinel je nadzorni sistem, ki prepozna morebitna tveganja in jih pilotu pravočasno sporoči. Ponudi mu tudi nasvete, kako težave odpraviti. V primeru nesreče opravi klic v sili in izda mesto, kjer se pilot nahaja. Zbrane informacije ura hrani v oblaku za morebitno poznejšo analizo, ki jo lahko opravi pilot sam ali zdravnik. Od skupnega konjička do svetovne inovacije Gregor Poglajen in Primož Grajžl sta se prvič srečala v Aeroklubu Celje. Gregor je uspešno opravil usposabljanje za licenco zasebnega pilota, Primož je pridobil dovoljenje za pilotiranje jadralnega listala TaVrat c<=> riicta clntila da ju bosta skupen konjiček in veselje do letenja čez leta povezala tudi v poslu. Ljubezen do letenja je bila vedno močnejša, raslo in poglabljalo se je njuno prijateljstvo, vedno več sta nabrala tudi izkušenj. Te so ju pripeljale tudi do spoznanja, da se piloti med letom vselej ne počutijo najbolje in da lahko zaradi občasnih slabosti in izgube zbranosti pride tudi do neljubih dogodkov in celo nesreč. Ugotovila sta, da se, kljub temu da je v pilotski kabini ogromno inštrumentov, ki merijo in beležijo najrazličnejše parametre iz okolja, nobena naprava ne osredotoča na pilota. Tako se je rodila ideja o posebej zasnovani ročni uri, ki bi poleg okoljskih parametrov spremljala in nadzirala tudi psihofizično delovanje pilota. Najprej sta želela razviti preprosto, a zanesljivo napravo, ki bi spremljala najpomembnejše fiziološke parametre pilota in ga opozorila, če se katera od vrednosti kritično spremeni. Zato sta zdravnik kardiolog Gregor Poglajen in računalničar, programer in podjetnik Primož Grajžl ustanovila podjetje Medicoapps. Tako sta ljubiteljska pilota z vsak svojo poklicno potjo začela razvijati preprosto, a zanesljivo prenosno napravo, ki spremlja najpomembnejše fiziološke parametre pilo- ta. Ko je bila osnovna ideja vzpostavljena, sta Gregor in Primož pripravila model prototipa in ga predstavila Institutu Jožef Stefan. Skupaj so nato ustvarili specifikacije za strojno in programsko opremo za napravo FlySentinel. Kasneje je v solastništvo vstopil še priznan in večkrat nagrajen industrijski oblikovalec Jure Miklavc, ki skrbi za oblikovanje identitete izdelka in podjetja. V iskanju sredstev in investitorjev Ko je bila ideja dovolj »zrela«, dograjena in so imeli podjetniki v rokah tudi že prvi prototip izdelka, so se prijavili na razpis Slovenskega podjetniškega sklada SK75, kjer so dobili prvo finančno injekcijo za nadaljnji razvoj izdelka. »Takrat smo postali prava ekipa. S tem denarjem smo lahko začeli razvijati prototipe in jih tudi testirati,« pove Grajžl. Sočasno z razvojem in z izpopolnjevanjem i-zrl pi- ka so bili člani ekipe dejavni pri iskanju primernega investitorja. Idejo in izdelek so predstavljali na številnih podjetniških srečanjih doma in v tujini. Nad idejo in številnimi možnostmi, ki jih izdelek ima - čeprav je trenutno usmerjen predvsem v letalstvo in prilagojen pilotom, ga bo mogoče dobro vpeljati v številna druga področje, sploh tam, kjer ljudje delajo v težjih razmerah in pod večjimi obremenitvami - so bili navdušeni v švicarskem investicijskem skladu Alp vent, ki se je odločil za investiranje v nadaljnji razvoj. Tako je celjsko podjetje odprlo izpostavo tudi v Švici. »Pred-V s e m zara-H i boljšega prodajnega položaja,« pojasni Grajžl in doda, da bo razvoj še naprej ostal v Sloveniji. Covid zamaknil prodajo in odprl novo raziskovalno področje Podjetje je že prejelo kar nekaj naročil, predvsem iz tujine, in prvotni načrt je bil, da bi v marcu izdelke že začeli prodajati. A se je prodaja zaradi koronavirusa in koronakrize, ki je še posebej prizadela letalski promet in širšo letalsko industrijo, nekoliko zamaknila. Se je pa podjetje v tem času z londonsko univerzo King's College in italijanskim podjetjem Elif Lab prijavilo na evropski razpis za inovacije. »Z univerzo, ki se že sicer veliko ukvarja z medicino v letalstvu, želimo razviti mehanizem, s pomočjo katerega bi vse zbrane parametre, ki jih že znamo izmeriti in preračunati, lahko ugotavljali utrujenost pri pilotih. Prav utrujenost je danes velika težava, predvsem v letalskem potniškem prometu,« pojasnjuje sogovornik. Podoben projekt so pred časom že zasnovali s propadlim slovenskim avioprevo-znikom Adrio. Kot je povedal sogovornik, so izpeljali že tudi nekaj testiranj, a se je žal zgodba z Adrio neslavno končala. Nikakor to ni pokopalo ideje. Z novimi znanji in spoznanji se je raziskovalna želja še okrepila in prav sodelovanje z londonsko univerzo odpira nova vrata do cilja -meritve utrujenosti. Skriti in neopazni sovražniki pilotov Z razvojem informacijske tehnologije je postalo letenje dostopnejše, nadzor sistemov v letalu in navigacija sta pilotom veliko bolj prijazna. Kljub izjemnemu napredku v sodobnih pilotskih kabinah še vedno ni naprav, ki bi lahko nadzorovale življenjske funkcije pilotov, ki morajo biti, če želijo leteti, povsem zdravi. Njihovo zdravstveno stanje preverjajo s pogostimi zdravniškimi pregledi. A kot opozarjajo pri podjetju Medicoapps, to ni zagotovilo, da se pilotu psihofizično stanje med letom ne more kritično spremeniti. Piloti so med letom izpostavljeni številnim okoljskim dejavnikom, ki lahko zmanjšujejo njihovo sposobnost kakovostnega, predvsem varnega letenja, pojasnjuje Primož Grajžl, direktor podjetja in vodja razvoja. »Med najnevarnejše dejavnike okolja prištevamo pomanjkanje kisika na višini, zastrupitev z ogljikovim monoksidom in neustrezno temperaturo v kabini ter s tem povezano dehidracijo. Ključna težava vseh treh dejavnikov je, da pomembno vplivajo na pi-lotove sposobnosti že veliko prej, preden se težav sam zaveda. Takrat je nemalokrat že prepozno. Hudo in/ali dolgotrajno pomanjkanje kisika ob letu na velikih višinah lahko privede tudi do izgube zavesti in s tem do strmoglavlje-nja letala,« razlaga Grajžl, ki je tudi sam pilot jadralnega letala. Še bolj nevaren je v motornih letalih ogljikov monoksid, ki ga zaradi njegovih fizikalno-kemijskih lastnosti ne zaznamo in lahko, če je v zadostnih količinah, hitro privede do motenj ali izgube zavesti. Pogosto precej podcenjen problem pri pilotih je dehidracija. »Pomembno je, da jo v čim večji meri skušamo preprečiti - nadomeščanje tekočin, ko se enkrat dehidracija pojavi, je namreč bistveno težje kot njeno preprečevanje z zadostnim uživanjem tekočin,« poudarja sogovornik. Med dejavniki okolja, ki nekoliko manj »usodno« vplivajo na pilote in na katere smo ravno tako premalo pozorni, sta še hrup in osvetlitev. »V prehrupnem in mračnem okolju se utrujenost pilota pojavi prej kot v tihi, dobro osvetljeni kabini z ustrezno temperaturo.« Vse te skrite, nevidne in neslišne sovražnike, ki lahko pomembno vplivajo na varnost vsakega poleta - tako športnega kot komercialnega - bodo lahko piloti uspešno in predvsem ustavili s pomočjo edinstvene ure FlySentinel. Fntn- SHF.RPA Primož Grajžl je z Biserko Kišič, ki s podjetjem sodeluje na področju marketinga in prodaje, na letošnjem razpisu Inovator leta Spodnje Savinjske doline prejel drugo nagrado. Primož Grajžl, direktor podjetja Medicoapps, ki je prejelo nagrado za najboljše investicijsko zagonsko podjetje leta 2019. GOSPODARSTVO 5 BRASLOVČE - Kdo bo plačal navezovalno cesto in kdaj bo zgrajena? hajajo v Slovenijo, a žage še lep čas ne bo Škoti pri verjetno Škotska družba BSW Timber bi morala po prvotnih napovedih že pred dvema letoma začeti graditi največjo žago v Sloveniji oziroma sodoben lesnopredelovalni center na Gomilskem. A birokratski mlini še vedno meljejo. Kot zatrjuje predstavnik škotskih investitorjev v Sloveniji Janez Mazej, ti še niso izgubili vere v začetek projekta. Pri tem bodo v začetku septembra pri predstavnikih države osebno preverili, kaj in kje se zatika. Predvsem jih zanima, kdaj bi lahko prišli do vseh potrebnih dovoljenj za gradnjo. Srečali se bodo tudi s predstavniki braslovške občine, kjer prav tako čakajo na odgovore in končne informacije države, da bodo lahko končali pripravo ustreznih občinskih aktov. Celotna naložba, ki bi po napovedih skupaj prinesla 170 novih delovnih mest, obsega proizvodne komplekse na treh lokacijah. Poleg centra na Gomilskem načrtujejo še peletarno in kogeneracijo na lesno biomaso v Šoštanju ter proizvodnjo palet in lesene embalaže v Letušu. LEA KOMERČKI KOTNIK Gradnja sodobnega lesnopredelovalnega centra na Gomilskem, ki je bila predvidena že za leto 2018, naj bi se po sedanjih napovedih začela prihodnje leto. Do takrat mora bra-slovška občina najprej sprejeti spremenjen občinski prostorski načrt (OPN) in nato še podrobni prostorski načrt (oPpN) za umestitev navezovalne ceste od lesnopredelovalnega centra do štajerske avtoceste. Župan Braslovč Tomaž Žo-har zatrjuje, da občina vse postopke vodi zakonito in pregledno. »Trenutno čakamo na izvedbo javne razgrnitve. Pri tem nam nekoliko nagaja >korona<, saj gre za zadevo, ki zanima veliko ljudi, in je tovrstno srečanje nekoliko težje izpeljati ob upoštevanju vseh zahtevanih ukrepov,« pravi Žo-har, ki priznava, da projekta občanom še ne morejo predstaviti tudi zaradi tega, ker še nimajo vseh odgovorov državnih ustanov glede gradnje navezovalne ceste. Navezovalna cesta do lesnopredelovalnega centra Gomilsko, dolga približno tri kilometre, je namreč po mnenju župana Žoharja nujna in je zato pomemben sestavni del projekta. »Čakamo, da od pristojnih ministrstev dobimo črno na belem zapisano, kdo bo navezovalno cesto gradil in kdo bo gradnjo plačal. Predvsem pa, do kdaj jo bo izbrani izvajalec zgradil,« pojasnjuje župan, ki gradnjo centra ves čas podpira, a pod določenimi pogoji. Prednostna je zaščita lokalnega prebivalstva »Moje stališče do tega projekta je že od začetka jasno in enako - žaga da, a je treba ob tem zaščititi bližnje stanovalce. Zavedati se moramo, da lokalne ceste niso grajene za tovrsten promet in nikakor niso primerne za logistično povezavo lesnopredelovalnega centra. Zato ta nujno potrebuje ločeno logistično cesto,« je jasen Žohar. Kot je še povedal, naj bi bila cesta zdaj načeloma umeščena v prostor - pri tem so imeli kar nekaj težav, saj je bilo treba zadostiti številnim zahtevam - vendar ministrstvo, ki naj bi bilo za gradnjo in uvedbo projekta te ceste odgovorno, še ni pripravilo časovnega, finančnega in izvedbenega načrta. Žohar je priznal, da imajo na mizi predlog infrastruktur-nega ministrstva, ki je zanje, a najverjetneje tudi za investitorja nesprejemljiv. »Pogodba govori namreč o gradnji polovice omenjene ceste, ki naj bi bila zgrajena do leta 2026,« pojasnjuje sogovornik. »Če ni rešitve za celotno cesto, občina takšne pogodbe ne more in ne sme podpisati. In je tudi ne bo. Kajti če danes podpišem to pogodbo, se bo zgodilo, da bosta občina in investitor kmalu ostala sama v okolju z napol rešenimi zadevami.« Polovičarstvo pri tako velikih okoljskih in finančnih projektih nikakor ni dobro ne za občino ne za investitorja. Projekt bo uresničen Na ministrstvu za infrastrukturo so glede navezoval-ne ceste za STA povedali, da v okviru ministrstva in direkcije ne izvajajo projekta v zvezi z omenjeno navezovalno cesto. Pri tem so na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo potrdili, da se s škotskimi investitorji pogovarjajo in iščejo rešitve, kako projekt pripeljati do konca. O podrobnostih zaradi dogovora o zaupnosti s potencialnim partnerjem ne želijo govoriti. Navedli so, da se na gospodarskem ministrstvu zavzemajo za povečanje domače predelave hlodovine v proizvode z višjo dodano vrednostjo. »Ena od možnosti za to je dodeljevanje investicijskih spodbud na osnovi Zakona o spodbujanju investicij. Trenutno je v zvezi s tem aktualnih več projektov, pri katerih sodelujejo domači in tuji investitorji,« so zapisali. Župan Žohar je še vedno optimist in verjame, da bodo žago na Gomilskem vendarle zgradili. Kdaj bodo res začeli graditi, pa si ne upa napovedovati. V Braslovčah ostajajo glede svojih zahtev neomajni. Z vsemi pristojnimi ministrstvi - za infrastrukturo, gospodarstvo in kmetijstvo - se o izvedbi projekta pogovarjajo, čeprav je te komunikacije v zadnjih mesecih precej manj, pravi Žohar. »Verjetno imajo na ministrstvih drugo, pomembnejše delo.« Žaga škotskih investitorjev je del načrtovanega visoko-tehnološkega lesnopredelovalnega centra na Gomilskem, katerega vrednost je bila ob napovedi naložbe ocenjena na 40 milijonov evrov. Žaga z zmogljivostjo razreza 300 tisoč kubičnih metrov lesa letno bi bila največja v Sloveniji. 6 IZ NAŠIH KRAJEV Kaj si v Nepremičninah Celje obetajo od sprememb Stanovanjskega zakona? Še do konca avgusta so v javni obravnavi spremembe Stanovanjskega zakona. Kot je znano, je prejšnja vlada že pripravila predlog novega zakona, a je z njenim padcem romal v predal. Nova vlada se je odločila, da bo, preden bo spisala novi zakon, pripravila spremembe Stanovanjskega zakona ki med drugim predvidevajo dvig neprofitnih najemnin in možnost večjega zadolževanja občinskih stanovanjskih podjetij in skladov. Primož Brvar, direktor Nepremičnin Celje, je o vladnih predlogih sprememb zakona povedal: »Zakon bolj gasi požar, da se omeji razprodaja stanovanj in zmanjševanja fonda občinskih stanovanjskih skladov oziroma podjetij. Računamo, da bomo s tem predvsem ustavili prodajo in da bomo lahko redno vzdrževali stanovanja. Imamo zelo veliko vlog za obnovo: 75 odstotkov od naših dva tisoč stanovanj je starejših od 30 let. Tako z leti dotrajana stanovanja je treba obnavljati, ampak ne uspemo slediti vsemu, ker enostavno ni dovolj denarja in da bi ob tem gradili še nova stanovanja. S spremembo višine najemnine bomo lažje sledili programiranemu vzdrževanju. Kar zadeva zadolževanje: ta povečana možnost menim, da ne bo veliko prinesla, ker na koncu banke odobrijo toliko kredita kot so stanovanjski skladi ali podjetja sposobna ustvarjat denarja iz najemnin. Ocenjujem, da se oboji zaradi tega ne bodo nič kaj več zadolževali, ker ne bo bodo mogli vračati obrokov za kredit. Nekaj več možnosti za vzdrževanje stanovanj in investicije sicer bo, dvomim pa, da bo ukrep sledil cilju resolucije nacionalnega stanovanjskega programa, ki predvideva, da bi v roku petih let zgradili pet tisoč stanovanj.« CELJE - Do pomladi zgrajena dva bloka in garažna hiša Soseska DN 10 že dobiva prve obrise Gradnja stanovanjske soseske v Dečkovem naselju (DN 10) po položitvi temeljnega kamna ob začetku pomladi dobro napreduje kljub koronačasom. V to se je mogoče prepričati že ob bežnem pogledu na gradbišče. V prvem delu gradnje soseske, ki je skupen projekt Mestne občine Celje in Nepremičnin Celje, izvajalca del Nivo Eko in Remont trenutno gradita dva bloka in garažno hišo. ROBERT GORJANC »En blok je že sezidan, drugi, ki je nekoliko višji, naj bi bil pod streho v teh dneh. Po- tem se bodo začela notranja inštalacijska in obrtna dela. Po načrtu je konec teh del predviden za april prihodnje leto in računamo, da bomo lahko maja že vselili prve stanovalce,« je povedal Primož Brvar, direktor Nepremičnin Celje, zadovoljen, da dela uspešno napredujejo. Kot je še dodal, so se dela v času epidemije koronavirusa res nekoliko upočasnila, saj je bilo po navodilih NIJZ na gradbišču treba omejiti število delavcev. Kljub temu izvajalca v glavnem sledita načrtu. »V prvih dveh zgrajenih blo- kih bo 50 stanovanj, od tega bo 14 oskrbovanih stanovanj namenjenih starejšim. Ne-profitna stanovanja bomo delili na podlagi liste upravičencev, med katerimi so tudi gibalno ovirani oziroma ljudje s posebnimi potrebami. V tej skupini imamo med sedanjimi najemniki tudi nekaj prošenj za zamenjavo stanovanja, zato jih bomo nekaj namenili tudi prosilcem, da bodo lahko v novi soseski rešili težave, s katerimi se zdaj soočajo. V naslednjem koraku bomo pripravili tudi razpis za mlade in mlade družine, ki bo objavljen v naslednjem letu,« je še pojasnil Primož Brvar. Po končani prvi etapi je predvidena gradnja še štirih blokov, v katerih bo 90 stanovanj. Tudi prenova starejših stanovanj Nepremičnine Celje ob gradnji nove stanovanjske soseske obnavljajo tudi starejše stavbe in jih namenjajo za stanovanjske enote. Tako načrtujejo obnovo stavbe v Vodnikovi ulici 14 (nasproti gledališča), kjer bodo stanovanja namenili starejšim. »Za prenovo te stavbe smo čakali na spremembo zazidalnega načrta za staro mestno jedro. Zdaj pripravljamo projektno nalogo in računam, da bomo v naslednjih mesecih izbrali projektanta.« Ta projekt je sicer povezan tudi s prenovo stavbe v Gregor- čičevi ulici, kjer bodo dodatni prostori za Zdravstveni dom Celje, ter z ureditvijo parkirišč in okolice v tem stanovanjskem območju. Za začetek zunanje prenove tega območja bo najprej treba urediti še lastniška razmerja. V Nepremičninah Celje so pred časom izvedli tudi arhitekturni natečaj za prenovo stavb v Stanetovi ulici 19 in Prešernovi ulici 17. »Tudi v teh stavbah je treba še urediti lastniška razmerja in kupiti nekaj stanovanj. Prenova stanovanj v starem mestnem jedru vključuje veliko stroškov in tudi zaradi financ bo ta projekt še moral nekaj časa počakati na uresničitev. Gradnja soseske DN 10 je naša prednostna naloga, ta naložba predstavlja namreč štirikratnik letnega proračuna naše družbe, kot je znano, najemnine zaostajajo za realnimi vrednostmi gradnje,« je še poudaril Primož Brvar. Foto: SHERPA Kmalu nova tržna stanovanja na Hudinji CELJE - V naselju Hudinja, v bližini krožišča pri dvorani Zlatorog, se bliža koncu gradnja stanovanjskega bloka, katerega investitor je družba SGP Graditelj iz Kamnika. V bloku je predvidenih 26 stanovanj, poleg tega bo zgrajenih še več kot 50 parkirišč. Vrednost naložbe znaša 4,2 milijona evrov. »Ker je bilo v Celju v zadnjih desetih letih zgrajenih zelo malo visoko kakovostnih stanovanj, ker svojo dejavnost želimo razširiti tudi na druga območja in nam je bilo v odkup ponujeno zemljišče na zelo zanimivem mestu, smo se odločili za uresničitev gradnje načrtovane stavbe,« je povedal Marjan Stele iz podjetja SGP Graditelj, ki se z gradnjo in s prodajo večstanovanjskih stavb ukvarja že več kot 50 let. Večino stavb je to kamniško stanovanjsko gradbeno podjetje sicer zgradilo v osrednji Sloveniji. V novem bloku bodo poleg stanovanj (ta bodo od dvo- do štirisobna) še trije manjši poslovni prostori, v podzemni garaži bo 34 lastniških parkirnih mest ter 18 zunanjih lastniških parkirišč. V dveh poslovnih prostorih je predvidena mirna storitvena dejavnost, v enem pisarniška dejavnost. Gradnja stanovanjskega bloka se je začela lani jeseni, v stavbi zdaj delavci izvajajo zaključna gradbeno-obrtniška dela ter zunanjo ureditev. Stavba naj bi bila zgrajena in pripravljena za izročitev kupcem v začetku leta 2021. Investitor, družba SGP Graditelj, je hkrati tudi izvajalec gradnje. Kot je še povedal naš sogovornik, so v družbi Graditelj cene oblikovali po posameznih stanovanjskih enotah in ne po kvadratnem metru. »Cene stanovanj so med 108 in 236 tisoč evrov, v navedene cene je že zajet DDV, vanje so vključene tudi vrednosti pripadajočih solastniških deležev na skupnih in posebnih skupnih delih stavbe, ki pripadajo posameznim enotam.« Podrobnejše informacije o razpoložljivih stanovanjih, tlorisni zasnovi posameznih enot, tehničnem opisu stavbe in posameznih enot ter cenah stanovanj bodo v prihodnjih dneh dosegljive tudi na spletni strani www.hudinjacelje.si. V družbi so minuli teden sicer že začeli prodajo stanovanj in poslovnih prostorov in kupcem, ki so izrazili zanimanje, poslali nekaj ponudb. »Z dolgoletno tradicijo gradnje stanovanjskih oziroma stanovanjsko-poslov-nih stavb kupcem tudi tokrat obljubljamo kakovostna in sodobno načrtovana stanovanja na mikavnem mestu. Veselimo se, da lahko tudi v Celju kupcem ponudimo nova stanovanja,« je še sklenil Marjan Stele iz podjetja SGP Graditelj. RG IZ NAŠIH KRAJEV 7 VELENJE - Pikin fotografski natečaj S fotoaparatom po Šaleški dolini Muzej Velenje že 31. leto zapored sooblikuje največji dogodek za otroke in družine v Sloveniji, Pikin festival. Čeprav bo letos zaradi posebnih razmer, ki so posledica pojava koronavirusa, festival v manjšem obsegu, ne bodo manjkali številni tradicionalni dogodki. Mednje sodi tudi Pikina fotografska razstava na Velenjskem gradu. Pikin fotografski natečaj Po pikastičnih obronkih Šaleške doline, ki je namenjen osnovnošolcem in ga razpisuje Muzej Velenje, bo odprt do 14. septembra. dolga leta del festivala tudi Pikin planinski pohod, ki so ga organizatorji pripravili po krajših odsekih Šaleške planinske poti. Pikin fotografski natečaj bo odprt do ponedeljka, 14. septembra. Razstavo prispelih in izbranih fotografij bodo na Velenjskem gradu slavnostno odprli 23. septembra. LEA KOMERIČKI KOTNIK Z natečajem želi velenjski muzej otroke in družine spodbuditi k spoznavanju naravnih in kulturnih znamenitosti Šaleške doline. »Domače okolje je v letu, ki smo ga in ga še vedno doživljamo pod vodilom Zdaj je čas. Moja Slovenija, še toliko bolj zanimiva in aktualna tema,« pravijo. Po obronkih Šaleške doline poteka Šaleška planinska pot, katere zadnja kontrolna točka je Velenjski grad. In ker letos mineva 45 let od izida vodnika po Šaleški planinski poti, so ji v muzeju namenili posebno pozornost. Pripravili so več dogodkov, s katerimi so predstavljali pot in vodnik po njej, ter razstavo, ki je bila na ogled v podhodu Pošta, še vedno pa jo lahko najdete v spletni galeriji Slovenskega planinskega muzeja. K raziskovanju Šaleške planinske poti muzej vabi tudi s Pikinim fotografskim natečajem. Pot je namreč povezana tudi s Pikinim festivalom, saj je bil Pika sporoča ... ... da se septembra vrača v Velenje. 31. Pikin festival tudi letos bo, čeprav nekoliko drugačen in v nekoliko manjšem obsegu, a Pika vseeno obljublja razgibano, zanimivo in igrivo zabavo. Čeprav Pika ne mara pravil, bo tokrat naredila izjemo - varnost in zdravje sta na prvem mestu, zato bo upoštevala vsa navodila in priporočila svoje zveste ekipe pomočnikov. Vrhunec festivalskega dogajanja bo v soboto in nedeljo, 26. in 27. septembra, ko bo v Velenju Pikin vikend. Takrat bo mesto zaživelo v najbolj pisanih barvah in zvokih. Obiskovalci bodo ustvarjali, raziskovali, potovali in stopali Po Pikinih poteh, kar je tudi glavni slogan letošnjega festivala. Klasične ustvarjalne delavnice se bodo spremenile v umetniške, interaktivne, motorične, raziskovalne in gibalne otočke, ki bodo razpršeni po vsem mestu. Čeprav bo glavni direndaj zgoščen ob koncu tedna, bo Pika v Velenju županovala ves teden. Od 21. do 25. septembra bo namreč na različnih prizoriščih po mestu več spremljevalnih prireditev. Zvezki za vse učence in dijake VELENJE - Že sedmo leto zapored bo Mestna občina Velenje vsem učencem velenjskih osnovnih in srednjih šol ob začetku novega šolskega leta podarila zvezke. Na prvi šolski dan bo občina med več kot 4.800 učencev in dijakov razdelila več kot 22 tisoč zvezkov. Učenci prvega triletja in srednješolci bodo prejeli po tri zvezke, drugi po pet zvezkov. Na naslovnicah je upodobljen Velenjski grad v različnih časovnih obdobjih. Letos namreč obeležujemo 750 let od prve pisne omembe Velenjskega gradu, ki je eden bolje ohranjenih v Sloveniji. Arhitekturna podoba gradu z izjemo dvižnega mostu, ki so ga sredi 19. stoletja odstranili, se je namreč v celoti ohranila do danes. Za zvezke, s katerimi bo velenjska občina v novo šolsko leto pospremila učence in dijake, bo namenila približno 13 tisoč evrov. LKK Foto: MOV Naslovnice zvezkov, ki jih bodo prejeli velenjski učenci in dijaki, krasi podoba Velenjskega gradu, saj letos mineva 750 let od prve pisne omembe enega bolje ohranjenih gradov na Slovenskem. Deveti šoštanjski poletni filmski večeri ŠOŠTANJ - Danes in jutri bodo v Domu kulture Šoštanj že 9. šoštanjski poletni filmski večeri. Tradicionalni dogodek ob podpori šoštanjske občine in tamkajšnjega zavoda za kulturo pripravljata Studio Mozaik in Muzej usnjarstva na Slovenskem, pri uresničitvi projekta sodelujejo tudi številni ustvarjalni posamezniki. Bogat program, ki bo odstrl številne zanimivosti iz preteklosti in sedanjosti Šaleške doline, bo tako danes kot jutri izpeljan v dveh delih, najprej ob 17. in nato še ob 20. uri. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa bo število obiskovalcev omejeno, zato organizatorji obiskovalce prosijo, naj si pred obiskom predstave zagotovijo brezplačno vstopnico. LKK V Muzeju usnjarstva o nogometni zgodovini ŠOŠTANJ - Nogometni klub Šoštanj letos praznuje 100. obletnico delovanja. Epidemija je nekoliko posegla tudi v načrt praznovanja v počastitev jubileja, nekaj dogodkov pa bodo v klubu vseeno pripravili. Prvi takšen je bil v sodelovanju z Muzejem usnjarstva na Slovenskem, kjer so na ogled postavili originalne predmete, ki so se ohranili skozi 100-letno klubsko zgodovino. Nogometni klub (NK) Šoštanj so leta 1920 ustanovili uprava in delavci takratne Vošnjakove usnjarne. Dolga leta je klub deloval pod imenom NK Usnjar Šoštanj. To je še en dokaz več, kako je bilo usnjarstvo v Šoštanju močno vpeto tudi v družabno življenje prebivalcev kraja. Klub je v svoji 100-letni zgodovini doživljal vzpone in padce. Večjih uspehov na državni ravni sicer ni bilo, saj se je klub že v 70-ih letih prejšnjega stoletja osredotočil predvsem na delo z mladimi, ki so potem odšli v druge, večje in močnejše klube. Se pa lahko v Šoštanju pohvalijo, da so nogometno znanje v mlajših selekcijah šoštanjskega kluba nabirali tudi kasnejši reprezentanti (Amir Karić, Andrej Goršek, Spasoje Bulajić). Največji uspeh je klub dosegel sezoni 2003/2004, ko je v 3. slovenski nogometni ligi osvojil prvo mesta, a se potem zaradi finančnih težav tekmovanja v višjem rangu v naslednji sezoni ni udeležil. V letošnjem jubilejnem letu so se v klubu lotili temeljite prenove infrastrukture, ki bo predvidoma končana prihodnjo jesen. Šoštanjska občina delovanje kluba ves čas podpira in kot je ob odprtju razstave zagotovil župan Darko Menih, bo tako tudi v prihodnje. Že letos je občina finančno pomagala pri prenovi garderob. Poleg razstave v Muzeju usnjarstva na Slovenskem šoštanjski nogometaši pripravljajo še razstavo na Trgu svobode. Osrednji dogodek ob počastitvi 100-letnice delovanja kluba pa načrtujejo v drugi polovici septembra na štadionu. LKK V vrtcu brez dodatnih okužb ŠENTJUR - Šest zaposlenih iz uprave Vrtca Šentjur, ki so v karanteni, ne kaže znakov okužbe s koronaviru-som in se počuti dobro, je sporočila ravnateljica vrtca Elizabeta Jelen. Karantena je bila zaposlenim odrejena, potem ko je bila v petek, 21. avgusta, potrjena okužba z novim virusom pri eni od delavk v upravi. Ko so v upravi vrtca izvedeli za okužbo pri eni od zaposlenih, so o tem obvestili vse, ki so bili v neposrednem stiku z njo, Nacionalni inštitut za javno zdravje jim je predlagal karanteno. Vsi ostali zaposleni so lahko normalno prihajali na delo, otroci so normalno obiskovali vrtec. V enoti Hruševec so sicer izvedli dodatne poostrene ukrepe po navodilih NIJZ, med drugim razkuževanje prostora, kjer se je okužena zaposlena zadrževala. TS V centru del kamna z Lune VITANJE - V Centru vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga je na ogled del kamna z Lune. Gre za del osem kilogramov težkega kamna, starega 3,75 milijarde let ter bistveno starejšega od kamnin na planetu Zemlja. Del kamna, ki je na ogled v Vitanju, tehta 120 gramov. Kamen je bil pripeljan na Zemljo leta 1972 med ameriško vesoljsko misijo Apollo 17. Pripeljal ga je astronavt Harrison Jack Schmitt, ki je bil na Luni tudi v vlogi geologa. Del kamna z Lune bo v Vitanju na ogled do konca leta. Ameriško veleposlaništvo v Sloveniji, ki se je za razstavo v Vitanju povezalo z vesoljsko agencijo Nasa, pripravlja še eno presenečenje. V teh dneh bodo v Vitanju prejeli še repliko vesoljskega oblačila, ki ga je nosil prvi človek na Luni. Na ogled bo od 29. avgusta, to je od sobote popoldan. Gre za repliko obleke, ki jo je nosil Neil Armstrong, ko je stopil leta 1969 na Luno. Ob 50-letnici tega zgodovinskega dogodka je bilo izdelanih petnajst takšnih replik. Tista, ki bo postavljena v Vitanju, je edina, ki si jo bo mogoče ogledati zunaj Združenih držav Amerike. Armstrongova obleka bo razstavljena do novembra. Slovenijo in ZDA povezuje precej astronavtov in raziskovalcev vesolja, ki so bili slovenskega rodu. Našega rodu so kar štirje astronavti, zelo pomembno je tudi delo Antona Mavretiča za projekta Voyager 1 in 2. BJ, foto: IGOR ROSINA V Vitanju je na ogled zanimivost z Lune. 8 IZ NAŠIH KRAJEV Jeseni gradnja stanovanjske skupine v Slovenskih Konjicah Drugi dom posebnimi CELJSKO - V Slovenskih Konjicah naj bi oktobra začeli graditi stanovanjsko skupino za osebe s posebnimi potrebami. Postopke vodi Varstveno-delovni center (VDC) Šentjur, ki želi takšno obliko nastanitve ponuditi v vseh občinah, kjer ima svoje enote. za osebe s potrebami TINA STRMČNIK Stanovanjska skupina v Slovenskih Konjicah bo zgrajena ob Žički cesti. V njej bo lahko v štirih dvoposteljnih in treh enoposteljnih sobah skupno nastanjenih 11 uporabnikov. Vsaka soba bo imela svojo kopalnico s sanitarijami in možnost izhoda na teraso. V stavbi bodo še kuhinja, jedilnica, garderobe, shrambe, parkirišče in nadstrešek za osebna vozila. Direktor VDC Šentjur Leon Štemberger je pojasnil, da so takšne stanovanjske skupine zelo pomembne in tudi nujno potrebne. »Posamezni uporabniki varstveno-delov-nih centrov nimajo več svojih staršev ali skrbnikov ali pa ti zaradi starosti ne morejo več skrbeti za osebe s posebnimi potrebami. Slednje so v takšnih primerih prepuščene same sebi.« Dodal je, da stanovanjske skupine uporabnikom omogočajo bolj samostojno življenje in tako postanejo njihov drugi dom. V njih lahko po svojih željah razporejajo svoj prosti čas, sami razpolagajo z denarjem, ki ga imajo na voljo. Ker kljub vsemu živijo v skupini, se morajo tudi prilagajati in drug z drugim usklajevati svoje dejavnosti. Precejšnje zanimanje za vključitev VDC Šentjur je na podlagi javnega razpisa že izbral izvajalca, ki bo pripravil projektno dokumentacijo in ostalo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje pričakuje še v tem mesecu, nato bo izvedel javni razpis za izvajalca gradbenih del. Ce bo šlo vse po načrtih, naj bi stroji na gradbišču začeli brneti oktobra. Naložba je ocenjena na približno 700 tisoč evrov. Največji delež sofinanciranja bo prevzelo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, denar bodo prispevali še občine Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče in VDC Šentjur. Preden se je slednji lotil priprav na gradnjo stanovanjske skupine v Konjicah, je pridobil informacijo o zainteresiranosti uporabnikov za vključitev v skupino. Glede na zanimanje bo bivalna enota v omenjeni občini skorajda premajhna, je pojasnil Štemberger. Kmalu tudi v Šentjurju Po začetku gradnje v Slovenskih Konjicah bo VDC Šentjur začel tudi z dejavnostmi za gradnjo stanovanjske skupine v občini Šentjur. Povsod, kjer izvaja storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, želi namreč uporabnikom omogočiti nastanitev v takšnih skupinah. Natančnega mesta, ki bi bilo primerno za takšno stanovanjsko skupnost, po besedah direktorja še niso našli. Nasploh je v enote omenjenega varstveno-delovne-ga centra, ki so v Šentjurju, Slovenskih Konjicah in Šmarju pri Jelšah, vključenih 92 uporabnikov. V stanovanjski skupini na Podplatu živi deset oseb in je tako popolnoma zasedena. S kolesom do novega gasilskega vozila sms. a 120 LET 'a» G A S I L C 1 ШШ B RASLO VCE1900 Braslovške gasilce je na pot proti morju pospremil župan Tomaž Žo-har, ki je tudi sam gasilec. BRASLOVCE - Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Bra-slovče letos praznuje 120 letnico delovanja in ob jubileju so gasilci zadali, da 30 let staro avtocisterno nadomestijo z novo. Glavnino denarja, 187 tisoč evrov, bo prispevala bra-slovška občina, del denarja, 70 tisoč evrov, mora društvo zbrati samo. Zaradi znanih zaostrenih razmer so morali braslovški gasilci odpovedati načrtovane prireditve, dobrodelni koncert in tradicionalno ga- silsko veselico, kar je že tako težavno zbiranje denarja le še otežilo. Zato so se odločili, da bodo del denarja skušali zbrati z dobrodelnim kolesarjenjem. Skupina braslovških gasilcev se je na dobrodelno intervencijo podala v kolesarski opremi. V petek zjutraj so pedala pognali izpred domačega gasilskega doma. Pot jih je najprej vodila na Trojane, nato pa mimo Ljubljane, čez Kras do morja. LKK, foto: Občina Braslovče Njihovo prizadevanje za nakup nove avtocisterne lahko podprete tudi vi in sicer tako da, da pošljete SMS s ključno besedo BRASLOVCE5 na 1919. Lahko pa sredstva nakažete na njihov transakcijski račun (SI56 6100 0000 7885 671, namen Avtocisterna). Če vas pot zanese v Braslovče, lahko vaš prispevek za nakup nove avtocisterne vržete v hranilnike, ki jih najdete na različnih lokacijah v Braslovčah in okolici. novi tednik Vedno г штј! Gasilska veselica »live« ŽALEC - Ker tokrat nam pomagate vi je bil slogan prve gasilske veselice »v živo«, ki je bila izpeljali na daljavo, s pomočjo svetovnega spleta. Te ideje so se spomnili gasilci iz Gotovelj, ki so znani po organizaciji odličnih in vedno dobro obiskanih veselic. Te so bile do zdaj tudi eden glavnih virov zbiranja denarja za nakup opreme. Ker so pred časom podpisali pogodbo za nabavo nove avtocisterne, ki bo zamenjala že skoraj 40 let staro vozilo, so se odločili, da bodo sredstva zbirali na inovativen način, prilagojen razmeram, ki jih narekuje koronavirus. Vrednost investicije je več kot 235 tisoč evrov. Občina bo prispevala približno 60 odstotkov sredstev, ostali del bodo morali zbrati gasilci sami. Ker smo se v zadnjih mesecih navadili pogovarjati in tudi zabavati na daljavo, so se gotoveljski gasilci odločili, da tudi letos veselica bo. Četudi na daljavo. Na prvi tovrstni veselici sta nastopila ansambel Dar in skupina Pera Lovšina. Do zdaj so z donacijami zbrali že 3.500 evrov. Gotoveljskim gasilcem, ki vselej priskočijo na pomoč, ko jo ljudje potrebujejo, naj bodo to požar, poplava ali reševanje živali, lahko še vedno pomagate tudi vi. Najpreprostejša pot je, da pošljete SMS s sporočilom GOTO5 na 1919 in boste s tem prispevali 5 evrov. Številka za SMS-donacije bo delovala še v septembru. LKK, foto: STV Gasilci se morajo znati hitro znajti in prilagoditi razmeram. Tudi ko gre za zabavo, jim je to uspelo. IZ NAŠIH KRAJEV 9 PREBOLD - Gasilski jubileji Ob stoletnici brez veselice, a z novim vozilom Gasilska dejavnost v Preboldu ima dolgo zgodovino. Kar nekaj društev se lahko pohvali z več kot stoletno zgodovino in dejavnostjo na področju gasilstva in humanitarnega ter prostovoljnega delovanja. Po odprtju tekstilne tovarne v kraju so se vaščani, ki so se pred tem pretežno ukvarjali s kmetijstvom, hitro začeli zavedati požarne nevarnosti in društvena gasilska zavest se je hitro širila. Danes je pod okriljem Gasilske zveze Prebold združenih osem prostovoljnih gasilskih društev (PGD). Največje med njimi je PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka, ki letos praznuje sto let delovanja. Osrednja veselica je sicer prestavljena na prihodnje leto, bodo pa jubilej proslavili z novim večnamenskim vozilom. LEA KOMERICKI KOTNIK Začetki organizirane gasilske dejavnosti v Preboldu so tesno povezani s postavitvi- jo in z delovanjem tamkajšnje tekstilne tovarne, kjer so leta 1873 ustanovili tudi Branko Verk, predsednik Gasilske zveze Prebold: »PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka je osrednja enota v občini Prebold, ki s svojimi predanimi člani strokovno služi krajanom in občanom. Svoje članstvo bogati s pridobivanjem novih znanj ter z nakupom osebne in skupne zaščitne opreme, enako tudi sodobnih gasilskih vozil. Vse to je pogoj, da lahko enota uspešno intervenira, ko je to treba.« Preboldski gasilci so zelo ponosni na svoje domovanje, ki jim nudi vse potrebno za uspešno delovanje. 110 let požarne brambe Okroglo obletnico letos praznujejo tudi v PGD Kaplja vas. Napredni posestniki v Kaplji vasi so namreč leta 1910 na pobudo Jožeta Turnška ustanovili Požarno brambo Kaplja vas. Odločitvi so po vsej verjetnosti botrovali številni požari, ki so bili v tistih časih, ko so bile hiše in gospodarska poslopja krita s slamo, zelo pogosti in uničujoči. V vasi je imela skoraj vsaka kmetija sušilnico za hmelj, ki je predvsem v času sušenja hmelja pomenila veliko nevarnost požara. Pomemben dejavnik pri ustanovitvi društva je bila najverjetneje tudi bližnja tekstilna tovarna, kjer so sicer že imeli organizirano tovarniško gasilsko društvo. Pomemben mejnik v društvu je bil nakup nove motorne črpalke leta 1928. Ta je delovala do leta 1948, ko so jo zaradi okvare poslali na servis v Gradec. Ker je na servisu prišlo do težav, je PGD Kaplja vas v zameno prejelo nadomestno, večjo motorno brizgal-no. Ker je bila ta za potrebe društva prevelika, so jo za manjšo zamenjali z gasilskim društvom v Tekstilni tovarni Prebold. Društvo je uspešno delovalo do druge svetovne vojne, ki je močno prizadela vaščane Kaplje vasi in člane gasilskega društva. V spomin in opomin na žrtve vojne opozarja spominska plošča na gasilsko-vaškem domu. Po vojni je v društvu začela delovati prva ženska desetina. Kmetijska politika v šestdesetih letih je spodbujala gradnjo zadružnih domov na podeželju in tudi v Kaplji vasi je Kmetijska zadruga Prebold leta 1956 začela graditi zadružni dom s hmeljsko sušilnico. Pri gradnji so pomagali vaščani, še posebej zagnani so bili člani gasilskega društva, ki je naposled v domu dobilo v uporabo prostore za orodjarno in društveno sobo. Po prenehanju sušenja hmelja v sušilnici je društvo leta 1981 pridobilo izpraznjene prostore. Te so prenovili in stavbo preimenovali v gasilski dom. V naslednjih letih so veliko vlagali v posodobitev opreme. Uspehe beležijo na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Gasilsko društvo je že od začetka dejavno tudi na kulturnem področju. Klemen Verk, predsednik PGD Prebold-Dolenja vas--Marija Reka: »Gasilci smo ljudje različnih poklicev, idej in razmišljanj, ki nas združuje želja po humanosti in pripravljenosti priskočiti na pomoč, ko je to potrebno. Sto let delovanja je zagotovo častitljiv jubilej, na katerega smo zelo ponosni. Ta obletnica je namreč dokaz, da ima gasilstvo pri nas globoke in trdne temelje.« prvo uradno organizirano gasilsko društvo, imenovano Prostovoljna požarna bramba Predilnice Prebold. A začetki gasilstva v kraju segajo še nekoliko bolj v preteklost. Vaščani so namreč sodelovali pri gašenju velikega požara, ki je leta 1867 zajel tekstilno tovarno. Za boj z ognjenimi zublji so takrat uporabili brizgalno, ki je bila v lasti Šentpavelske občine, hranili so jo v Dolenji vasi. Za brizgalno so bili odgovorni va-ščani, katerih naloga je bila, da v primeru požara z njo pomagajo v bližnji in nekoliko daljni okolici. To dolžnost so vestno izpolnjevali. Tako so sodelovali tudi pri gašenju uničujočega požara, ki je leta Klemen Verk, predsednik PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka, je ponosen na prehojeno pot društva in na vse posameznike, ki so v društvu pustili svoj pečat. Kot pravi, si gasilci vedno zastavljajo visoke cilje in tako ves čas napredujejo. 1905 uničil skoraj celotno vas Šešče. 15 let kasneje, jeseni 1920, je Avgust Veber dal pobudo za ustanovitev društva. Zbral je 20 sovaščanov, sklical ustanovni občni zbor, ki je predlagal in sprejel društvena pravila. Odobritev pravil se je sicer zavlekla do septembra 1921. »Od takrat obstaja naša gasilska četa kot pravno telo, čeprav bi lahko rekli, da sega obstoj gasilstva že v 60. leta 19. stoletja in s tem društvo velja za eno prvih društev v celjskem okrožju,« začetke po zbranih zapisih in dokumentih povzame današnji predsednik PGD Pre-bold-Dolenja vas-Marija Reka Klemen Verk. Od lesene ute do gasilskega doma V vseh teh letih so se člani društva srečevali z najrazličnejšimi izzivi in preprekami. »A z željo in s potrebo, da bi pomagali ljudem v nesreči in stiski, so zagnani člani vedno našli moč in enotnost, s čimer je društvo iz leta v leto raslo,« je v nagovoru članom ob jubileju zapisal Darko Kranjec, poveljnik Gasilske zveze Prebold. Današnji člani priznavajo, da si le s težavo zamišljajo takratne razmere in vso energijo, ki so jo morali prostovoljni gasilci vložiti v svoje delo. Kot je povedal predsednik Klemen Verk, so ob ustanovitvi društva imeli gasilci prostore v majhni leseni uti ob Bolski. V povojnem času so člani začeli graditi velik gasilski dom v neposredni bližini prvotne lesene ute. »Gasilski dom smo naslednje generacije postopno dograjevale in obnavljale. Lani smo ga uspeli tudi v celoti obnovili,« je še povedal Verk in opozoril, da je društvo v letih od ustano- vitve večkrat spremenilo tudi ime in se leta 1987 dokončno poimenovalo PGD Prebold--Dolenja vas-Marija Reka. Z razvojem kraja in industrije se je društvo posodabljalo, članstvo se je krepilo. Ves čas so v društvu dajali velik poudarek tehnični opremljenosti. »Res smo lahko ponosni na vozila in opremo, ki jo kot društvo III. kategorije premoremo. Dobra opremljenost, visoka strokovna in fizična pripravljenost ter pozitivna naravnanost so ključ do uspešno izvedenih operativnih nalog posameznega gasilca. Pri tem ne smemo zanemariti ustrezne skrbi za delovanje gasilske opreme in vozil. Še posebej sem pono- sen, da naše društvo razpolaga s sodobno tehniko, ki jo ves čas dopolnjujemo oziroma nadomeščamo z novejšo. Vsi naši operativni gasilci so opremljeni s sodobno osebno zaščitno opremo. Veliko energije vlagamo tudi v delo z mladino, saj se zavedamo, da te gasilke in gasilci predstavljajo prihodnost naše organizacije kot tudi nadaljnji razvoj gasilstva v občini Prebold. Prav tako smo lahko ponosni na prijateljstvo z gasilci iz Avstrije ter na meddruštvena povezovanja,« pravi predsednik in ob tem spomni še na številne uspehe v vseh tekmovalnih kategorijah. Foto: Andraž Purg - GrupA Stoletnica tudi v Šeščah Sto let društvenega delovanja letos praznujejo tudi v PGD Šešče. Društvo je bilo sicer najprej ustanovljeno kot gasilska straža. Ustanovni člani so s pomočjo nekaterih vplivnejših krajanov postavili zasilno leseno uto za shrambo orodja in opreme. Leta 1921 je ta skromna združba prostovoljcev z lastnimi sredstvi kupila ročno brizgalno, ki jim ni bila le v ponos, temveč je predstavljala pomembno varovalo pred požari. Med drugo svetovno vojno je društvo delovalo v okrnjenem obsegu, kmalu po vojni so se vrste v gasilskem društvu uredile in začeli so redno delovati. Pomagali so pri gradnji zadružnega doma, ki je bil dokončan leta 1950 in je bil eden prvih v takratni Jugoslaviji. Leta 1955 so za zadružnim domom postavili leseno uto, ki je služila kot gasilski hram. Do leta 1985 je imelo gasilsko društvo orodjarno na različnih mestih, nakar so se začeli gasilci s kmetijsko zadrugo pogovarjati o prenosu lastništva stare opuščene hmeljske sušilnice na gasilsko društvo. In na tem mestu so leta 1987 začeli graditi gasilski dom, ki so ga slavnostno odprli leta 1990. Ves čas so posodabljali tudi tehnično in zaščitno opremo. PGD Šešče je danes društvo I. kategorije in šteje približno 140 članov in članic. »Smo usposobljeni in venomer pripravljeni na intervencijo, ki se lahko zgodi danes ali nikoli,« pravi njihov predsednik Karli Ožir. 10 KULTURA Vsi Veronikini nagrajenci Zbirka, ki je nastajala desetletje Borut Gombač, pesnik, pisatelj, dramatik in knjižničar iz Maribora je letošnji Veronikin lavreat, ki je nagrado prejel za zbirko S konico konice jezika. Nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta podeljuje Mestna občina Celje že od leta 1997. Na vsakoletni prireditvi organizator dogodka, podjetje Fit media, izroči tudi zlatnik poezije za življenjski pesniški opus. Letos ga je prejel Iztok Geister Plamen. Tretje literarno priznanje, malo Veroniko, je osvojil celjski maturant Aljaž Primožič, zmagovalec pesniškega natečaja za srednješolsko mladino v Sloveniji. TATJANA CVIRN Letošnja prireditev je bila v Narodnem domu (za razliko od prejšnjih let, ko ji je poseben čar dalo že okolje Starega gradu) ob omejenem številu gledalcev. Večer so z branjem svojih pesmi soustvarili vsi nominiranci (Vesna Lipo-nik, Jana Putrle Srdić, Lucija Stupica in Uroš Zupan) ter nagrajenci, za glasbeno popestritev pa je poskrbel Leon Firšt trio, ki je z džezovskimi priredbami spomnil na nekaj uspešnic iz muzikala Veronika Deseniška. Dolgotrajno delo Zmagovalno pesniško zbirko je razglasil predsednik žirije dr. Igor Divjak, ki je povedal, da so bili vsi trije člani (Petra Kolmančič, pesnica in Vero-nikina nagrajenka, ter Maja Borut Gombač, letošnji prejemnik Veronikine nagrade, ki jo Mestna občina Celje podeljuje od leta 1997. Letošnjo je izročila podžupanja Breda Arnšek. Prejemnik zlatnika poezije Iztok Geister Plamen in Jože Volfand (levo) Šučur, novinarka in literarna kritičarka) enotni glede zmagovalca. »V pesmih Boruta Gombača ne bomo našli dosti navezav na konkretno družbeno stvarnost in tudi ne liričnih osebnih izpovedi, zato pa nas vračajo k temeljni človekovi umeščenosti v svet in alkimiji jezika,« je povedal v utemeljitvi. Kot je dejal Divjak, Gombač v tej zbirki »eksperimentira z jezikom, išče pomenske robove, ga razgrajuje, besede trga na zloge, črke, pračrke, da bi našel možnosti za nadaljnjo pot in da bi zasijale nove podobe. Vendar pa po razgradnji svet ni več tak, kot je bil prej - zaznamuje ga odsotnost kakršnekoli absolutne oporne točke in perspektive.« Zbirka je nastajala kar deset let, leto dni jo je nato Iztok Gombač še pilil. »V nekem trenutku je skorajda eksplodirala in se sestavila, tako da je tudi zame še zdaj eno samo presenečenje,« je povedal Gombač. Vsako pesem uvede rimana štirivrstič-nica. »Ko začnem pisati, pesem nato >piše mene< in kar se zgodi, je zame velik užitek, četudi gre za kakšno neprespano noč,« je povedal avtor in dodal, da bo denarno nagrado verjetno porabil za kakšno popravilo pri hiši, sam pa si bo tudi kaj privoščil. Zlatnik poezije za »rudarja« Zlatnik poezije za življenjski pesniški opus je prejel Iztok Geister Plamen. Podelil mu ga je Jože Volfand, prokurist Fit medie. Avtor ga je prejel za Prejemnik male Veronike Aljaž Primožič: »Nagrada predstavlja strokovno potrditev mojega pesniškega ustvarjanja. Veliko mi pomeni, da je bila pesem všeč tudi bralcem. Želim ustvarjati naprej in odkrivati nove poti.« Mag. Vanesa Čanji, direktorica Fit medie, je malo Veroniko izročila Aljažu Primožiču. »prispevek k slovenski literaturi in za strasten, najžlahtnejši pesniški zagovor narave.« Nagrajenec Iztok Geister je takole komentiral nagrado: »Nedavno mi je nek znanec povedal, da rudari po spletu. Pojma nisem imel, kaj je imel v mislih. Zdaj vem, ker tudi sam rudarim, a ne po spletu, pač pa po poeziji, saj sem dobil zlatnik. Ob tem sem se spomnil, da sem to po- čel že pred pol stoletja, saj sem takrat prejel nagrado za poezijo zlata ptica. Torej rudarim že vse življenje!« Letošnjo podelitev Vero-nikine nagrade je še zadnjič pripravilo celjsko podjetje Fit media, ki je po četrt stoletja organizacijo pomembnega pesniškega dogodka predalo Hiši kulture Celje. Foto: Andraž Purg - GrupA Zdrava pamet in odprto srce osvajata Velenje Pod sloganom Zdrava pamet, odprto srce se je minuli petek začel 23. festival mladih kultur Kuni-gunda. »Knapovsko« mesto je tako spet preplavila alternativna, družbenokri-tična, kakovostna kultura. Festival mladih kultur je največji projekt Mladinskega centra Velenje, ki ga ta pripravlja, da družbi in posameznikom nastavlja ogledalo, vznemirja, zabava, zadovolji, izobražuje in kdaj celo šokira. Kot pravijo organizatorji, srce ostaja bistvo. Festival Kunigunda od nekdaj slovi po odkrivanju novih priložnostnih prizorišč, kulturno-umetniških intervencijah v središču mesta, uličnih uprizoritvah in postavljanju manj znanih kulturnih praks. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa organizatorji programa tokrat niso mogli razpršiti po vsem mestu, zato se je glavnina dogajanja preselila v Letni kino. V mestu so ostali le ustvarjalne in intermedijske delavnice ter prikaz urbanih športov. Kunigundin glasbeni »miks« Med 21. in 29. avgustom se bo v Letnem kinu zvrstilo šest koncertnih večerov, na katerih bo nastopilo 13 glasbenih skupin. Festival so ob Škalskem jezeru v petek odprli didžej Mrigo, Slamuraji in Damir Avdić. Dan kasneje je na odru Letnega kina nastopil Vasko Atanasovski & The Uncles From The Dark, v ponedeljek je omejeno število navdušencev zabavala britansko-avstrijska glasbenica Alicie Edelweiss. Nocoj bosta »zažigali« skupini Pro test in State of fiction, jutri se bo velenjskemu občinstvu najprej predstavil trio Fanfara Station, nato še duo Har-melogic. Glasbeni del festivala bodo v soboto zaokrožili češki Bratri, francoski trio Korto in zasedba Blak howl v sodelovanju z Markom Ma-tjašičem Jimmyem. Naravi podali roko V ponedeljek so v okviru festivala v galeriji Kluba eMCe plac odprli Zeleno točko, ki bo delovala do konca septembra. Na Zeleni točki je možno posvojiti rastline ob narisu posvojitvene pogodbe in pla- čilu prispevka za material in oskrbo. Portret rastline, ki ga obiskovalec ustvari ob posvojitvi, v galeriji nadomesti zeleno prijateljico, ki odide z njim domov. V petek bo na brežini Škal- skega jezera še odprtje razstave Varuh krajine. Gre za nov eksperimentalni projekt domače umetnice Alje Krofl, ki je zamišljen kot odprti atelje v naravnem okolju. LKK, foto: Ana Tepeš Festival mladih kultur Kunigunda je največji projekt Mladinskega centra Velenje, ki ga organizira v sodelovanju z mladimi domačini. Kunigunda je medij za predstavitev nekonvencionalnih in bolj ali manj neodvisnih kulturno-umetniških praks. Ne za težkimi vrati galerij niti na zloščenem parketu, ampak pod drevesom, na mostu, pod zemljo, na strehi, v podrtiji, sredi ničesar in povsod. Česar ne doživiš drugje, se ti bo zgodilo tu. Ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa so dodobra posegli v izvedbo festivala. A Kunigunda se ni dala utišati. In prav je tako. Srednjeveška glasba in sodoben gib Nocoj bo prvi dogodek v sklopu jesenskega dela velenjskih Večerov v amfiteatru. Ti bodo vsak četrtek ob 18. uri do konca septembra v amfiteatru na velenjski promenadi. Ta četrtek se bodo ob 18. uri predstavili člani Turističnega društva Šalek, plesna skupina Šaleška gospoda in plesalci plesne šole Spin. Predstavili bodo srednjeveško glasbo in plese ter sodoben gib in ritem. Plesno skupino Šaleška gospoda sestavlja 16 plesalk in plesalcev, plesnih zanesenjakov, ki gojijo in negujejo plese iz obdobja 15. oz. 16. stoletja. Plesna koreografija vsakega plesa je avtorsko delo. Prizadevajo si, da je celotna plesna podoba (koreografija, glasba in oblačila plesalcev) čim bolj avtentična in skladna s časom, ki ga predstavljajo. V sklopu plesne šole Spin se bodo predstavili najmlajši s cici programom, njihovi trenerji s hip hopom, najstniki z džez točko, skupina učiteljic pa bo zaplesala v ritmu salse. LKK KULTURA 11 Nova številka Zgodovine za vse: tudi o ločitvah v minulem stoletju Več grdega ravnanja kot prešuštva Zgodovinsko društvo Celje je izdalo novo številko revije Zgodovina za vse, ki tudi tokrat prinaša obilico zanimivega branja. Kot je že običaj, je ob predstavitvi vsebine revije eden od avtorjev podrobneje predstavil svoj članek, tokrat se je v tej vlogi znašla Nina Hva-lec, ki je pripravila prispevek z naslovom Prokleta hrvaška baba, se obnašaš, kakor bi bila iz ciganske familije. Njen članek se ukvarja z ločitvami v dvajsetih letih minulega stoletja v luči preučevanja sodnih spisov celjskega okrožnega sodišča. ROBERT GORJANC V tem obdobju je bil na območju Slovenije še vedno v uporabi precej zastarel avstrijski Obči državljanski zakonik: medtem ko je katoliškim zakoncem dovoljeval le ločitev od mize in postelje, so se pripadniki ostalih veroizpovedi lahko ločili ter tudi ponovno poročili. Ločitve so bile procesne in sporazumne. V letih 1920 in 1929 so zakonci na celjsko okrožno sodišče vložili 118 ločitvenih zahtevkov. Sodišče je obravnavalo 76 tožb oziroma procesnih ločitev, v 33 primerih sta se partnerja uspela dogovoriti za sporazumno ločitev zakona, med njimi je bilo tudi devet poravnav, v katerih sta se stranki pobotali. »Pri sporazumnih ločitvah sta se zakonca ponavadi dogovorila o preskrbi otrok in razdelitvi premoženja. Pri tej ločitvi zakoncema ni bilo treba navajati razlogov, kar je bilo zelo sporno za cerkev,« je povedala avtorica. Glede na poklicne skupine so prevladovali ločitveni zahtevki med kmeti, ki so predstavljali skoraj polovico vseh tožb, znaten delež, več kot 20 odstotkov, so vložili delavci, sledili so podjetniki, svobodni poklici, vojska in policija. S predstavitve nove številke Zgodovine za vse. V ospredju urednik revije dr. Borut Batagelj, skrajno levo Nina Hvalec, ki je predstavila problematiko ločitev v dvajsetih letih minulega stoletja. Avtorica je v članku izpostavila šest ključnih razlogov, ki so privedli do ločitev, in sicer prešuštvo, hudobno zapustitev, grdo ravnanje z zakoncem, obsodbo zaradi kaznivega dejanja, nalezljive bolezni in obojestransko krivdo. Kot je še poudarila Nina Hvalec, je bilo razlogov za ločitev še več, za lažji prikaz je bilo zato treba analizo poenostaviti in nekatere razloge združiti v eni kategoriji: na primer nasilje in žaljenje sta združena v eno skupino, grdo ravnanje. Prva svetovna vojna zelo vplivala na ločitve Preučitev vseh 76 procesnih tožb v letih 1920-1929 je pokazala, da je bil najpogostejši vzrok za ločitev grdo ravnanje z zakoncem (29 odstotkov), v petnajstih primerih je ločitvi botrovalo prešuštvo (20 odstotkov), v osmih odstotkih je ločitveni razlog predstavljala zlobna zapustitev. »Za prešuštvo je na sodišču morala biti dokazana izvršena spolna združitev, kar pomeni, da sam poskus še ni bil prešuštvo, prav tako se v to niso šteli drugi intimni akti. Če je zakonec na sodišču dejal, da ga partner vara, in za to ni bilo dokazov, je sodišče lahko ocenilo, da gre v tem primeru za občutne žalitve in je lahko zakon ločilo iz krivde tega zakonca. Če je zakonski partner oprostil zakonolo-mno dejanje, zaradi katerega je bil prizadet, se prešuštvo na sodišču ni moglo uveljaviti kot ločitveni razlog,« je še pojasnila Nina Hvalec. Iz ločitvenih spisov je tudi razvidno, da so bili moški večkrat povzročitelji nasilja nad ženskami kot obratno, partnersko nasilje in grdo ravnanje sta bila pogosto tesno povezana z alkoholom. Avtorica je v svoji raziskavi še ugotovila, da je prva svetovna vojna imela velik vpliv na porast ločitev. »Število ločitev se je povečalo predvsem zaradi psihičnih posledic, ki so jih možje utrpeli na fronti. Možje so se po prihodu domov pogosto vdajali alkoholni omami, da bi s tem zabrisali spomine na grozote, ki so jim bili priča med vojno. Posledice nesoglasij med zakonci zaradi vojnih travm se kot ločitveni razlogi pojavljajo še vsa dvajseta leta prejšnjega stoletja.« »Prva letošnja številka že 27. letnika med bralce ponovno prinaša raznolike vsebine, prav tako tudi raznolik izbor piscev. Kar pomeni, da sodelujejo tako uveljavljeni zgodovinarji kot nova imena, ki imajo marsikaj zanimivega povedati,« je na predstavitvi v atriju kavarne Nobelplatz povedal dr. Borut Batagelj, urednik Zgodovine za vse in direktor Zgodovinskega arhiva Celje. Jedro revije tudi tokrat sestavlja pet razprav oziroma strokovnih člankov. Poleg tistega, ki smo ga podrobneje predstavili, je v reviji mogoče prebrati članek Roberta Devetaka o bolezni pelagra na Goriškem, na katero je vplivalo pomanjkanje pestrosti prehrane. Jirl Hutečka se je posvetil komunikacijskim strategijam in dinamiki spolov v družinskem dopisovanju med prvo svetovno vojno, Aleš Marđetko je preučil športno dogajanje v okupiranem Celju v letih 1941 do 1945, Božidar Jezernik je napisal članek o Golem otoku kot zibelki socialističnega samoupravljanja. Naslednja Zgodovina za vse bo izšla ob koncu leta, prihodnje leto je mogoče spet pričakovati tudi tematsko številko. LEDALIŠ0E C E I ÜE Ш Lutz Hübner MAROETKA, STR. 89 w iorian Šeller LA komedija Saša Erzen predstava za i roke RAZDOV VOZEL drama §сж /Milrokgre PRAVI HEROOI šarfnHomedija Lev NikolajeVic ^m^Toištoj m OBLAST TEM drama vpis abonmajev 1.-17. SEPTEMBER ab£nmaj' vključujejo vseh 5 premiernih uprizoritev za Šdrasljf TO. SEZONA SEZONA 2020/2: WWW.SLG-CE.SI 12 NASA TEMA Pred prvim šolskim dnem Osnoven scenarij znan, negotovost ostaja Model B določa predvsem ukrepe glede prihoda v šolo, vstopanja vanjo in gibanja po njej. Določa tudi ureditev učilnic z razporeditvijo miz na razdalji. Predvideva, da je razred otrok skupaj ves pouk in da ni mešanja otrok pred začetkom pouka, v popoldanskem varstvu, pri športni vzgoji in pri izbirnih predmetih. 16. marca so šole po vsej državi zaradi epidemije koronavirusa zaprle svoja vrata, učenci, dijaki ter njihovih učitelji in profesorji pa so se morali z danes na jutri lotiti izobraževanja na daljavo. Da ob morebitnih poslabšanih epidemioloških razmerah ravnanje sodelujočih v izobraževalnem sistemu ne bi bilo spet uganka, so pristojne ustanove za osnovne in srednje šole ter dijaške domove zasnovale štiri modele. Trenutno je za začetek novega šolskega leta predviden zeleni model ali model B. Kako dolgo bo v veljavi, bo odvisno od epidemioloških razmer. TINA STRMCNIK Trenutno kaže, da se bodo 1. septembra učenci in dijaki vrnili v osnovne in srednje šole ob upoštevanju priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Gre za tako imenovani B- ali zeleni model. Če se bodo epidemiološke razmere poslabšale, bo s prehodom na model C občutno zmanjšano število stikov, ko bopouk zadelučencev potekal na daljavo. Omejitve, ki veljajo za model B, so povezane predvsem z vzdrževanjem higiene in z izvajanjem preventivnih ukrepov. Knjižica modelov in priporočil, ki so jo pred za-četkomnovegašolskegaleta izdali Zavod RS za šolstvo, ministrstvozaizobraževanje, znanost in šport ter NIJZ, osnovnim in srednjim šolam svetuje, da je za preprečevanje prenosa okužbe s koronavirusom oddelke priporočljivo razdeliti v manjše skupine. »Z osnovnim pedagoškim vodilom, da se v šoli ohranjajo oddelki učencev v celoti, to sicer ni združljivo. Treba se je zavedati, da več učencev v učilnici pomeni večje tveganje za prenos okužb,« so zapisali. V šolo lahko vstopajo le zdrave osebe, ki morajo upoštevati načrt gibanja po stavbi, ki ga pripravi šola. Svetujejo redno in temeljito umivanje rok z milom in vodo oziroma razkuževanje rok, uporabo brisačk za enkratno uporabo ter upoštevanje higiene kašlja. Zaprte prostore bo treba zračiti večkrat dnevno, vse prostore in površine redno dnevno čistiti in raz-kuževati. Ker svetujejo čim manj stikov, priporočajo, da se učenci posameznih oddel-kovmedodmorinemešajo. Učenci naj bodo med odmori v učilnicah oziroma na hodnikih. Tudi ko se odpravijo v sanitarije in druge skupne prostore, naj spoštujejo načrte prihajanja in odhajanja, da bo med učenci različnih skupin čim manj stikov. Šport in malica Pouk športa je lahko v telovadnici, a brez mešanja skupin učencev iz različnih razredov. H garderobnim omaricam hkrati prihajajo le učenci posa-meznihoddelkov.Garderobev telovadnici je treba pred vsako skupino očistiti in razkužiti. Če se da, naj bo pouk športa na prostem. Kosila naj učenci prevzamejo v šolski jedilnici glede na vnaprej določen urnik oz. število otrok in dežurnih učiteljev, ki bodo lahko sočasno v omenjenem prostoru. Higien- ska priporočila je treba upošte-vatitudipridelovanjušolske knjižnice. Strokovnjaki še svetujejo, naj si učenci šolskih potrebščin, pripomočkov in drugih predmetov ne izmenjujejo in ne izposojajo oz. naj jih pred uporabo obvezno razkužijo. Varstvo vozačev Varstvo vozačev je predvideno v skupinah učencev, ki bodo imeli stalnega delavca šole in določen stalen prostor. Če to ne bo izvedljivo, mora biti med učenci različnih razredov v učilnici ves čas zagotovljena zadostna medosebna razdalja (v gibanju najmanj dva metra, sede najmanj 1,5 metra) ter določen način prihajanja v učilnico in odhajanja iz nje. Vsa higienska priporočila je treba upoštevati pri izvajanju dodatne strokovne pomoči. To pomeni, da so lahko vključeni samo učenci istega razreda, odrasla oseba mora biti na zadostni razdalji oz. mora uporabljati masko. Kadar bodo v učilnici prisotni le učenci enega razreda, zanje ni potrebna uporaba mask. Učiteljem in drugim strokovnim delavcem mask ne bo treba uporabljati v učilnici, kadar bo zagotovljena minimalna ustrezna razdalja. Drugače velja v skupnih prostorih, kjer jih morajo uporabljati skladno s priporočili NIJZ. Modeli osnovnošolskega izobraževanja v šolskem letu 2020/21 . MODEL A - Vsi učenci se v šoli izobražujejo brez omejitev. Ta model za letošnje šolsko leto ni predviden. MODEL B - Učenci se izobražujejo v šoli ob upoštevanju priporočil NIJZ. MODEL C - Učenci od 1. do 3. ali celo do 5. razreda se izobražujejo v šoli. Učenci od 5. do 9. razreda se izobražujejo na daljavo. MODEL D - Vsi učenci se izobražujejo na daljavo. Kljub omejitvam je pouk v šoli boljši kot na daljavo Da je izvajanje pouka po modelu B podobno načinu pouka, ki so ga izvajali že ob koncu šolskega leta 2019/20, ugotavljajo ravnatelji celjskih osnovnih šol in tamkajšnje glasbene šole. Menijo, da je treba ob upoštevanju omejitev oz. navodil, ki sta jih podala NIJZ in pristojno ministrstvo, v čim večjem obsegu izvajati obvezni in razširjeni program, saj lahko ima neizvajanje posameznih delov programa dolgoročne negativne posledice. Dodajajo, da je izvajanje pouka v šoli kljub vsem omejitvam, ki jih bodo morali upoštevati, in kljub dodatnem delu, neprimerno boljša rešitev kot pouk na daljavo. Spomnimo, da obvezni program obsega obvezne in izbirne predmete, ure oddelčne skupnosti, dneve dejavnosti in šolo v naravi. Razširjeni program obsega neobvezne Jože Berk, ravnatelj Osnovne šole Hudinja ter vodja aktiva ravnateljev osnovnih šol in glasbene šole Mestne občine Celje izbirne predmete, individualno in skupinsko pomoč učencem, dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti, kolesarski izpit, podaljšano bivanje in jutranje varstvo. Ravnatelji ocenjujejo, da bi dolgoročne negativne posledice lahko nastale, če bi NAŠA TEMA 13 Stresu se bo težko izogniti Snovalci priporočil svetujejo še, naj bodo govorilne ure in roditeljski sestanki na daljavo - po telefonu ali s pomočjo računalnika. Ob govorilnih urah v šoli je treba upoštevati vse higienske ukrepe. Enaka priporočila naj veljajo za sestanke zaposlenih. Prvi šolski dan Pristojni svetujejo, naj za vse učence in dijake prvi šolski dan pouka šole načrtujejo v tamkajšnjih prostorih. Če omejitve iz zdravstvenih razlogov ne bodo dovoljevale prihoda vseh učencev in dijakov v šolo hkrati, jih bodo šole sprejele dopoldne in popoldne ali zaporedno 1. in 2. septembra. Prvi šolski dan bo namenjen seznanjanju učencev in dijakov z navodili in s priporočili, povezanimi z organizacijo pouka ter z varnim prihajanjem v šolo in odhajanjem iz nje. Seznanili se bodo s prenovljenimi pravili hišnega reda, se dogovorili o komunikaciji v primeru pouka na daljavo ter o izmenjavi informacij in pridobivanju podatkov o dostopnosti in-formacijsko-komunikacijske tehnologije. Avtorji brošure priporočajo, naj namenijo razredniki v pogovoru z učenci in dijaki poseben poudarek psihosocialnemu področju in s tem prispevajo, da se bodo učenci in dijaki počutili varno. Ob morebitni okužbi Kako naj strokovni delavci šole ravnajo, če bodo v času pouka ugotovili, da se učenec ne počuti dobro, oziroma bodo pri njem prepoznali simptome in znake koronavirusa ali katere druge bolezni? Priporočila pravijo, naj strokovni delavec učenca odpelje v poseben prostor in o tem obvesti starše oziroma skrbnike, ki bodo učenca prevzeli. Če bo okužba s koronavirusom potrjena, se bo šola morala ravnati v skladu s priporočili in z navodili območne enote NIJZ. Foto: Andraž Purg - GrupA Negotovost o tem, kako bo glede na razmere, povezane s koronavirusom, organizirano novo šolsko leto, tako otrokom kot staršem prinaša dodaten stres, pravi Pia Robida, mag. psihologije, zaposlena v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Celje. Tako z vidika socializacije kot z vidika kakovosti izobraževanja se ji zdi dobrodošlo, da imajo otroci in mladostniki ob skrbi za zdravje pouk, kolikor se le da, organiziran v šoli. Trenutne razmere pri večini otrok in staršev povečujejo stres, je pojasnila omenjena psihologinja. Starši glede tega, ali bo sredi šolskega leta prišlo do spremembe modela izobraževanja in morda celo do pouka na daljavo, niso ravnodušni. Zanje to pomeni veliko prilagajanja in spreminjanja njihovega načina življenja ter službenih obveznosti. Otroci so v svoji naravi sicer prilagodljivi in se na spremembe včasih navadijo hitreje kot odrasli ljudje, a vendar je letošnji začetek novega šolskega leta tudi zanje precej neugoden. »Glede na to, da nihče ne ve, kako bo možno šolsko leto izpeljati od začetka do konca, je težko reči kaj drugega, kot da je to stresno. Navsezadnje ne vemo, ali bo pouk oktobra še možen v učilnicah ali bo takrat treba že uporabiti kateri drug model. Ob tem se poraja občutek negotovosti, s katerim je težko živeti. Večina ljudi si želi vedeti, kako bo. To nam prinaša občutek varnosti.« Prepričana je, da tako osnovnošolci kot dijaki potrebujejo to, da se šolsko leto zanje vsaj začne v šolskih klopeh in je čim bolj podobno tistemu, kar ponavadi pričakujejo v začetku septembra. Vse to je pomembno za njihov socialni Pia Robida, mag. psihologije, je zaposlena v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Celje. (Foto: osebni arhiv) razvoj, ki ga omogočajo samo stiki s sovrstniki. »Gre za to, da imajo možnost videti svoje sovrstnike, se družiti s svojimi prijatelji, se z njimi pogovarjati in z njimi doživljati stvari v živo. Ko se zgodi nekaj smešnega, se vsi smejijo. Ko pišejo test, je nekega učenca strah in opazi, da trepeta tudi njegov sošolec. Otroci doma tega nimajo. Je pa zelo pomembno za kakovost življenja.« Privajanje na novo resničnost Poleg pomena šole s socialnega vidika je način poučevanja za učence, če jim učitelj snov razlaga v živo, po prepričanju Pie Robida bolj kakovosten, kot če so učenci doma in se učijo s pomočjo spleta. Kadar je pouk organiziran od doma, so bolj prepuščeni sami sebi in temu, koliko znanja o uporabi tehnologije in posamezne vsebine, ki se jo morajo naučiti, imajo njihovi starši. Vprašanje je tudi, kakšne pogoje imajo za pouk od doma. In sicer, če sploh imajo računalnik in mirno sobo, kjer se lahko učijo. Nekaj povsem drugega je, če je en računalnik na voljo za enega otroka ali za tri sorojence, je pojasnila sogovornica. Se ob vrsti priporočil, ki med drugim določajo gibanje po šoli, medsebojno razdaljo, sle-dljivost in ki na primer odsvetujejo druženje med odmori, pozablja na psihično zdravje otrok? Pia Robida meni, da se mora pouk najprej začeti. Šele takrat se bo pokazalo, kako se bodo otroci odzvali na vsa priporočila, ki so pomembna za omejevanje prenosa okužbe s koronavirusom. »Ukrep, da učitelji v določenih razmerah na primer nosijo maske, je pač nova resničnost. Učenci se temu prilagodijo. Več stiske po mojem mnenju povzroča omejevanje gibanja. Na primer to, da moraš biti med odmorom zaprt v svoji učilnici, medtem ko imaš prijatelja v sosednjem razredu. Pri katerem osnovnošolcu to, da ne sme k prijatelju, lahko povzroči nekaj nelagod-ja ali stiske.« A ker je v enem razredu na primer 25 otrok, je to vsekakor dovolj za stike s sovrstniki. Če bodo otroci v šoli v živo, posebne osamljenosti večina ne bo čutila. Pouk na daljavo ima po drugi strani precejšen vpliv na psihično zdravje otrok, saj pri njih lahko povzroča občutke osamljenosti in izolacije. Stikov v živo takrat ni, ampak so večinoma ob pomoči socialnih omrežij, računalnika ali telefona. Tehnologija je že tako ali tako problem, tudi če ni virusa, je pojasnila psihologinja. »Predvsem mladostniki danes namreč vedno težje zmorejo in znajo vzpostaviti stike v živo, vedno bolj si pri tem pomagajo z družbenimi omrežij. Če morajo biti doma, je takšnih virtu-alnih stikov še več, kar vsekakor vpliva na slabšo socialno zrelost, občutke osamljenosti, nepripadnosti. Če imajo otroci in mladostniki v šoli stike vsaj s svojim razredom, je zanje to že veliko boljše.« OB ROBU Srečno vsem! Za marsikaterega malčka je najlepši del prihoda v vrtec, da ga vzgojiteljica ob vstopu v igralnico stisne k sebi. Najbrž se potreba po tem, da bi ga učitelj kdaj objel, ne konča, ko otrok dopolni šest let in je zrel za odhod v šolske klopi ali ko odide v višji razred. V šoli seveda ni več veliko prostora za »cartanje«, vendar topla dlan na mmi ali spodbuden nasmeh „тхтл стп..л. TT„ , j J j ~ v TINA STRMČNIK zagotovo dobro denejo vsem. Srečno želim vsem otrokom, da bodo tudi v letošnjem šolskem letu deležni dovolj osebnega stika in razvijanja pristnega odnosa s svojimi učitelji in sošolci. Da jim bo učitelj segel do srca kljub maski, ki jo bo morebiti nosil na obrazu. Ter da bodo kljub nekaterim omejitvam s svojimi vrstniki imeli dovolj prostora za pogovore, prijateljstvo, raziskovanje, vragolije, prve simpatije... Tudi za občutek ponosa, ko bodo uspešno nastopili na šolski proslavi, tekmovanju ali se zavrteli na maturantskem plesu. Upam, da bodo učitelji ob spremljanju, kakšne so razdalje med učenci, in pripravljanju seznamov o tem, kdo je prišel na dopolnilni pouk ali v podaljšano bivanje, še imeli dovolj energije za poučevanje, motiviranje, navdi-hovanje. Želim si, da bi jim bilo treba ob vseh dodatnih obveznostih čim manjkrat prevzemati vlogo nekakšnega redarja, ki samo opozarja. Srečno pri tem, da bodo ob vseh priporočilih lahko pouk izvajali čim bolj nemoteno, kar je po besedah enega od sogovornikov v tokratni temi mogoče, ne pa tudi enostavno. In da se bodo, če bodo nenadoma primorani svoj predmet poučevati od doma, ob tem znašli bolje, kot so se marca. Pristojna ministrica je bila sicer navdušena, da je izobraževanje na daljavo minilo brez težav. A tisti učitelji, ki so se takrat vznemirjali zaradi nepoznavanja tehnologije, ali tisti, ki od svojih učencev tri mesece niso dobili skorajda nobenega odziva, bi ji najbrž težko pritrdili. Ob približevanju prvega šolskega dne so na trnih tudi starši. Marsikdaj so v obdobju karantene svojim otrokom dopoldne pomagali upravljati s spletnimi orodji, vmes kuhali kosilo in popazili na svojega malčka. Popoldne ali pozno zvečer jih je čakalo še delo za službo in gospodinjstvo. Vsem želim srečno, z mislijo, da bodo šole ostale odprte do konca šolskega leta. Da jim čez mesec ali dva ne bo treba skrbeti o tem, kako svojemu otroku kljub finančnim težavam zagotoviti ustrezno računalniško opremo. Ali da jim z danes na jutri ne bo treba spet iskati poti, kako svojo zaposlitev usklajevati s podporo svojemu otroku, ki od doma dela za šolo še nikakor ne zmore opraviti sam. Srečno vsem hišnikom, kuharicam, čistilkam, šolskim svetovalnim delavkam, knjižničarkam in ostalim, zaradi katerih je šola modra, svetleča, dišeča, urejena in prijazna. Naj bo novo šolsko leto prijazno tudi do njih. bila zaradi zdravstvenih in varnostnih omejitev naložena karantena določenih razredov ali celotne šole, ali če bi pouk potekal na daljavo. Izkušnje s poukom na daljavo so pokazale, da je na daljši rok največ težav pri učencih, ki imajo učne težave, je povedal Jože Berk, vodja aktiva ravnateljev osnovnih šol in glasbene šole Mestne občine Celje, sicer tudi ravnatelj Osnovne šole Hudinja. »Na celjskih šolah smo se dogovorili, da bomo izvajali celoten program, zato teh negativnih posledic trenutno ne vidim. Morda bodo učenci nekoliko prikrajšani za določene oblike dela, ki bi jih sicer v normalnih okoliščinah lahko izvajali, zdaj pa jih ne moremo v celoti.« Gre na primer za izvajanje pouka pri predmetih kot so tehnika, gospodinjstvo in računalništvo. Pouk pri omenjenih predmetih je drugače v specializiranih učilnicah, zaradi preprečevanja koronavirusa pa so pristojni dali navodilo, naj bo v matičnih učilnicah, kjer pa tovrstnega pouka ni mogoče izvajati celovito, je poudaril Berk. »Navodila pristojnega ministrstva in NIJZ sicer dopuščajo tudi uporabo specializiranih učilnic, vendar je organizacija pouka v tem primeru veliko težja, saj se morajo učenci seliti. Večje je tudi tveganje za morebitni prenos okužb. Po vsaki uri je treba temeljito razkužiti specializirano učilnico ter vso opremo in potrebščine. Učitelji lahko te predmete z dobro pripravo in ustreznimi prilagoditvami kakovostno izvajajo tudi izven specializiranih učilnic.« Dilema o delitvi razredov v skupine Pri matematiki, slovenščini in tujem jeziku obstaja dilema med tem, da se učenci delijo v skupine in prehajajo v druge učilnice ali med tem, da se učenci ne delijo v skupine in imajo pouk v okviru razreda v matični učilnici, je še razložil. Poudaril je še, da je izvajanje pouka pri omenjenih predmetih pogojeno s prostorskimi in kadrovskimi zmožnostmi, ki jih ima posamezna šola. To kar na določeni šoli lahko izvajajo, na drugi na primer ne morejo. Prav tako je dejstvo, da učenci zaradi ukrepov, ki preprečujejo prenos koronavirusa zelo verjetno ne bodo deležni nekaterih dejavnosti, ki so zanje z vidika socializacije, medvrstniških odnosov in celovitega psihofizičnega razvoja zelo pomembne. Gre na primer za ekskurzije, dneve dejavnosti, šole v naravi, prireditve in podobno. Ravnatelji celjskih šol so se dogovorili, da bodo učencem zagotovili alternativne dejavnosti, za kar so se trudili že v preteklem šolskem letu. Tako so denimo na celjskih osnovnih šolah namesto tradicionalnih valet za učence 9. razreda organizirali nekoliko prilagojene oblike slovesa od osnovne šole. »Po odzivih učencev in staršev so bili z njimi zelo zadovoljni. Zaposleni na šolah smo bili pri tem zelo inovativni. Našli smo različne oblike, kjer smo kljub vsemu lahko upoštevali omejitve zdravstvene stroke. To je dokaz, da se lahko kljub omejitvam za učence pripravi zelo kakovostne nadomestne dejavnosti.« Berk je opozoril, da trenutni ukrepi še vedno dopuščajo veliko manevrskega prostora. In da bi bilo zelo slabo, če bi ravnatelji zaradi naloženih priporočil zavzeli stališče, da se »ničesar ne da«. Po njegovem prepričanju bi učenci v tem primeru dolgoročno gotovo nosili določene posledice. Skupaj s kolegi iz celjskih šol ocenjuje, da je izvajanje pouka v šoli za vse učence v osnovni šoli neprimerljivo boljša rešitev od pouka na daljavo - kljub številnim omejitvam, ki jih bodo morali upoštevati. Zaposleni bodo bolj obremenjeni Pojasnil je, da je v šoli nemogoče v celoti preprečiti druženje otrok, ki se sicer pogosto družijo tudi izven nje. Kljub temu je pomembno, da je v času vzgojno-izobraževalne-ga dela teh stikov čim manj in da učitelji zagotovijo njihovo sledljivost. Na ta način bodo lahko izvajali tudi delo v učnih skupinah, podaljšano bivanje, izbirne predmete, jutranje varstvo in druge dejavnosti, kjer se srečujejo učenci iz različnih oddelkov. Združevanje učencev iz posameznih oddelkov tako ni prepovedano, ampak je pomembna sledljivost stikov. V primeru okužbe v posamezni šoli bodo v karanteni namreč le učenci, ki so bili v stiku. Izvajanje dela po modelu B za vse zaposlene in ravnatelje po njegovem prepričanju predstavlja velik strokovni izziv in hkrati številne dodatne naloge in dela, ki jih sicer v normal- nih pogojih dela niso imeli. Zdaj bodo v šolah imeli več skupin pri jutranjem varstvu in podaljšanem bivanju, potrebovali bodo več dežurnih učiteljev, dodatno pomoč pri delitvi malice. Organizacija šolskih kosil bo bolj zahtevna in še bi lahko naštevali. »Zagotovo ni bojazni, da bi kdorkoli od zaposlenih imel manj dela. Velja ravno obratno, vsi zaposleni bomo po obsegu in intenzivnosti dela bolj obremenjeni.« Pripravljeni na drugačne modele pouka Kaj, če se bo zaradi slabše epidemiološke slike model izvajanja pouka med šolskim letom spremenil? Berk je ocenil, da so v osnovnih šolah na to dobro pripravljeni. K temu so doprinesle številne izkušnje s poukom na daljavo iz preteklega šolskega leta, prav tako so se v tem času učitelji na tem področju dodatno izobraževali. Tudi v dneh do začetka pouka imajo po šolah študijske skupine, kjer se učitelji izobražujejo uporabljati različna orodja za izvajanje pouka na daljavo. Če bodo v posamezni šoli odkrili morebitno okužbo, bodo upoštevali protokol ravnanja, ki ga je predpisal NIJZ, je razložil vodja aktiva ravnateljev. Dodal je, da se v vseh šolah dobro zavedajo stresa, ki ga pri učencih povzroča nevarnost okužbe s koronaviru-som, in temu bodo v prihodnje posvečali veliko pozornosti. »Življenje s koronavirusom je v tem trenutku žal dejstvo. Pomembno je, da bo ob upoštevanju nekaterih omejitev vzgojno-izobraževalno delo čim bolj nemoteno. Ravnatelji menimo, da je to mogoče - ni pa enostavno.« Vse situacije in nadaljnji potek dogodkov je po njegovih besedah v tem trenutku težko predvideti. Ravnatelji celjskih šol so v preteklosti s skupnimi dogovori in z izmenjavo primerov dobre prakse zelo uspešno reševali številna odprta vprašanja in dileme. V dobro sodelovanje aktiva ravnateljev osnovnih šol in glasbene šole Mestne občine Celje Berk ne dvomi niti v prihodnje. Ob tem je poudaril tudi pomemben prispevek lokalne skupnosti, Mestne občine Celje. Slednja šolam tudi v tem zahtevnem obdobju pomaga pri reševanju številnih težav, ki jih je prinesel koronavirus. 14 KRONIKA Šolsko leto izziv tudi za izboljšanje prometne infrastrukture Pristojni se odzivajo, problem so postajališča na cestah Začetek šolskega leta, ki je tik pred vrati, pomeni seveda tudi poostren nadzor prometa. Zadnja leta kažejo izboljšanje prometne varnosti ob začetku šole. A ni bilo vedno tako. Spomnimo na leti 2015 in 2016, ko sta na Celjskem umrla 7- in 15-letni kolesar. Čeprav celjski policisti pravijo, da se z leti, sicer počasi, izboljšuje tudi urejenost prometne infrastrukture, predvsem pločnikov in kolesarskih poti, je pred državno in lokalno skupnostjo še kar nekaj izzivov, ki bodo prinesli še boljšo varnost. SIMONA ŠOLINIČ Sicer stanje varnosti prometa na splošno v Sloveniji letos ni slabo, če je ocena podana splošno, treba pa se je zavedati, da vsaka številka pomeni življenje in da je že ena smrtna žrtev preveč. Med smrtnimi žrtvami veliko mladih Do 24. avgusta je na slovenskih cestah umrlo 59 ljudi, lani v istem času 67. Na Celjskem je letos v prometu umrlo 7 ljudi, lani v enakem obdobju kar 16. »Znižalo se je tudi število hudo poškodovanih. Letos jih je bilo 66, lani 86. Kritičen podatek je, da je med letošnjimi umrlimi v prometu večina mlajših. Zato je izrednega pomena osveščanje ljudi, voznikov in vseh udeležencev v prometu v tem času, ko se bo na cestah pojavilo spet več mlajših udeležencev,« pravi prometni inšpektor na Policijski upravi Celje Edi Baumkirher. Policisti tako poostren nadzor v prometu že izvajajo, predvsem z meritvami hitrosti v bližini šol. Gre za to, da se vozniki, ki so morda čez poletje nekoliko »pozabili« na to, da je na cestah v bližini šol treba nogo na plinu umiriti, navadijo na to, da so zdaj spet bolj nadzorovani. Če bo policija morda ta teden nekoliko Na policiji letos opažajo, da se je povečalo število kolesarjev, kar pripisujejo spomladanski epidemiji, ko so starši z otroki začeli bolj kolesariti kot včasih. To je prineslo tudi več kršitev, saj vsi starši ne upoštevajo predpisov in kolesarijo z otroki na nevarnih odsekih. Do zdaj se je tako že zgodilo, da so otroci vozili preblizu robnikov pločnikov in zapeljali na cesto pred vozilo, čeprav so bili z njimi starši, ki so bili na otroke premalo pozorni. »Starši morajo nad otroci imeti večji nadzor ne glede na to, ali so otroci v promet vključeni kot pešci, kolesarji ali vozniki skuterjev in ostalih prevoznih sredstev.« Prihodnji teden bodo še bolj vidni. bolj popustljiva in bo kršitelje samo opozarjala, pa ne bo več tako naslednji teden. Baumkirher pravi, da so po pregledu vseh cest in šolskih poti tudi od letošnje pomladi lokalne skupnosti, šole in pristojne ustanove sproti opozarjali, naj pomanjkljivosti odpravijo. Odziv pristojnih je vzoren, pomanjkljivosti so odpravili. Gre za prakso, ki jo izvajajo že desetletja in pomaga pri sistemskih rešitvah, kako varnost izboljšati. Kako bo pandemija vplivala na varnost? »Opažamo, da pristojni dograjujejo in urejajo namenske površine za pešce in kolesarje. Tudi državne kolesarske poti so vedno bolj urejene. Še vedno pa vsako leto ugotavljamo pomanjkljivosti na prometni signalizaciji ali talnih označbah. Včasih je kakšen prometni znak tudi poškodovan. In če to pristoj- Nadlegoval mladoletnico? Po družbenem omrežju je v začetku tedna zaokrožila novica o domnevnem spolnem nadlegovanju mladoletne osebe na območju Velenje, zaradi česar naj bi prišlo tudi do fizičnega spopada med dvema odraslima osebama. Domnevno naj bi se sprla osumljeni in oče očete mladoletnice. Na policiji pravijo, da okoliščine dogodka preiskujejo, so pa potrdili, da naj bi bil razlog za pretep neprimerno ravnanje enega od vpletenih do mladoletne osebe. Težava je nastala, ker okoliščine dogodka še niso povsem jasne in znane, po družbenem omrežju pa je zaokrožila fotografija okrvavljenega moškega, ki so ga mnogi tudi prepoznali in zapisali tudi njegovo ime in priimek. Zato so na policiji pri podajanju kakršnih koli podatkov o njem previdni. »Objave fotografij in zapisov na družbenih omrežjih, kot je ta, ki je zaokrožil po spletu, so zelo občutljive. Zaradi takšnih objav so lahko posamezniki hudo zaznamovani, še preden se preverijo vsa dejstva in okoliščine dogodkov. V skladu z zakonskimi določili, vam tudi informacij o postopkih, v katerih so udeležene mladoletne osebe, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati njihovo identiteto, ne moremo posredovati,« so sporočili iz Policijske uprave Celje. SŠol Kono parac plja med ■ v ■ I ■ izniki Žalski policisti so pretekli teden opravili hišno preiskavo pri 31-letnem osumljencu z območja Prebolda, za katerega so pridobili podatke, da se ukvarja z gojenjem konoplje. V rastlinjaku ob stanovanjski hiši so med sadikami paradižnika našli več rastlin prepovedane droge konoplje, nekaj jih je raslo tudi na več mestih okoli stanovanjske hiše. Pri preiskavi so mu zasegli še približno 400 gramov posušenih rastlinskih delcev konoplje, ki naj bi jih imel moški pripravljene za nadaljnjo prodajo in nekaj konopljine smole. Osumljenega 31-letnika bodo kazensko ovadili zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. SŠol, foto: PUC Velik poudarek bo letos tudi na varnosti ob železnicah. ni ne uredijo med letom, je nujno, da uredijo pred začetkom šolskega leta. Tudi šolske poti so vsako leto ustrezno označene in večinoma urejene ter varne. Tam, kjer je prometna infrastruktura starejša, se še vedno pojavljajo težave predvsem na področju avtobusnih prevozov otrok. Ponekod namreč ne morejo urediti varnejših avtobusnih postajališč, zato avtobusi ustavljajo na cestiščih, kar je predvsem zaradi otrok lahko nevarno. Tu velja še posebej opozoriti ostale voznike, da so na takšne točke še posebej pozorni,« pravi Baumkirher. Pandemija zaenkrat priprav policije na začetek šolskega leta ni okrnila, bo pa morda okrnila preventivne aktivnosti. Zato bo treba kar veliko usklajevanja med odgovornimi, predvsem na področju izvajanja preventivnih dejavnosti, ki so bile stalnica za šolarje in dijake ob začetku šolskega leta. »Novost bo zagotovo to, da roditeljski sestanki letos ne bodo takšni, kot so bili. Temu se moramo prilagoditi in upoštevati priporočila NIJZ. Morda bodo dejavnosti potekale v manjši meri ali pa bodo policijski nasveti v pisnih priporočilih,« pravi Baumkirher. Foto: Andraž Purg - GrupA f , I ■ v ■ v v Spet vlomi v zupnišca V začetku minulega tedna sta bila na Celjskem dva poskusa vloma v župnišči v Slovenskih Konjicah in Žalcu. Na konjiškem območju je storilec v objekt vlomil skozi pritlično okno ter pobegnil, ko se je sprožila alarmna naprava. Ukradel ni ničesar, škodo je povzročil s poškodovanjem okna. Na žalskem območju je neznanec v prostore župnišča prav tako vlomil skozi okno. Storilec je prostore preiskal. Ukradel ni ničesar. Letos je bilo podobnih dejanj na Celjskem že kar nekaj. V začetku leta je neznanec iz župnišča v Šentrupertu nad Laškim ukradel kelih, vreden kar dva tisoč evrov. Število tovrstnih kaznivih dejanj je v zadnjih dveh letih v primerjavi z leti prej sicer upadlo, pravijo pri Slovenski škofovski konferenci, je pa na drugi strani narasla škoda, ki je bila z vlomi in s tatvinami povzročena. V preteklih letih so neznanci vlamljali že v župnišča v Gomilskem, Šmartnem v Rožni dolini, Šempetru v Savinjski dolini, Galiciji, Celju, Laškem, Šentjurju in Preboldu. Ravno v preboldskem primeru so roparji poškodovali tudi župnika. V Sloveniji se je v slovenskih sakralnih prostorih zgodilo 2.620 kaznivih dejanj, ki jih je obravnavala tudi policija. Največ tatvin in vlomov v župnišča ali cerkve je v Sloveniji februarja in maja. Foto: Tone Tavčar Delež preiskanosti vlomov v župnišča v Sloveniji je v povprečju 33-odstoten. PODLISTEK / BUKVARNA 15 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Andrej Bandelj, Samo Pahor, Aldo Rupel: »Tržaško in Goriško« Bernhardt (?), Grad Lemberg, sredina 19. stoletja, akvarel, (Pokrajinski muzej Celje). ' -V'- d* ^Ж1« • , t» ' ' ■ 1 Ш& Vedute, zvesti posnetki naših krajev v 19. stoletju (9) Izjemno dokumentarno vrednost ima akvarel gradu Lemberg pri Dobrni iz sredine 19. stoletja. Kljub napisu www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Victor Galimberty, Celje, 1898, akvarel, (Pokrajinski muzej Celje). Bernhardt Hptm. inn 40. C., ki avtorja delno identificira kot stotnika 40. kranjskega peš-polka Bernhardta, kaj več o njem ne vemo. Upodobljen je grajski kompleks, na katerem so vidne vse stavbe, obrambni stolp, arkadni trakt, dvorišče in skrajno levo še gospodarski poslopji. V ospredju grajski kompleks obdaja polje, zamejeno z drevjem, ki mu sledi vinograd, v ozadju je dolina, nad katero se dviga gozdnato gričevje. Akvarel v modro-rjavkastih tonih deluje privlačno in nežno. Ob koncu stoletja je nastala veduta Celja, ki jo je slikar Victor Galimberty na hrbtni strani podpisal in datiral s Cilli, dem 8. October 1898. Akvarel prikazuje pogled na Breg in Kapucinski samostan, do katerega čez Savinjo vodi most, ki ga danes ni več. Z levega brega reke vidimo vrsto hiš na drugi strani struge, nad njimi je ob desnem robu delno naslikan samostan. V ozadju na levi se na gozdnati vzpetini dvigajo ruševine Starega gradu, nad katerim se bohoti svetlo modro nebo. Gabrijela Kovačič Pokrajinski muzej Celje Trst je (delno) naš, Gorica tudi Od najstarejših občanov iz naših krajev sem slišal, kako so med tržaško krizo (leta 1953) med demonstracijami ognjevito vzklikali: »Trst je naš!« Še bolj so se izkazale žene, ki so glasno vpile: »Može damo, Trsta ne damo!« Nekaterim možem, recimo v Šmarju pri Jelšah, ki so le nekaj let prej slekli partizansko ali nemško uniformo, takšno priseganje ni bilo najbolj všeč. Moj osebni spomin na zamejstvo seže v tiste jugoslovanske čase, ko smo se ob sobotah navsezgodaj odpravili z vlakom na tržaški Ponte Rosso, kjer je bilo - za razliko od jugoslovanskih trgovin - izobilje kavbojskih hlač. Na mednarodnem vlaku so bili potniki, ki so vstopali - zaradi nakupovanja kavbojk - vse od Makedonije in Kosova. To so bili časi, ko je bilo obzorje povprečnega Slovenca iz Slovenije omejeno zgolj na tiste italijanske kavbojske cunje. Ampak Tržaška in Goriška pokrajina sta lahko ponudili obiskovalcem veliko več in to po kulturni plati. In še ponudita. Andrej Bandelj opisuje Tržaški kras z dolino Glinščice, saj je po razmejitvi kar petina celotnega Krasa ostala v Italiji. Na obrobju velikega mesta so na primer slap Glinščice - ki spominja na slap Rinka v Logarski dolini - znameniti tramvaj na Opčinah, utrjena repentaborska cerkev, Bazovica s spomenikom bazoviških žrtev fašizma ter fojbo ... V še enem svojem poglavju opisuje Bandelj obalo Tržaškega zaliva med Štivanom in Barkovljami. To je najsevernejši del Sredozemskega morja. »V sodobnosti je njegova strateška lega v neposredni bližini osrčja Evrope zelo dobro izkoriščena in poudarjena s stičišči pomembnih pomorskih in kopenskih prometnih poti, predvsem pa s trgovskimi pristanišči v Kopru, Trstu in Tržiču (Monfalcone),« opisuje Tržaški zaliv Bandelj. Označuje ga za »etnično slovensko obalo«. Po drugi svetovni vojni so postali tamkajšnji Slovenci iz večine narodnostna manjšina, saj so se ob njihovih naseljih naselili begunci iz nekoč večinoma italijanskih istrskih mest Slovenije in Hrvaške. Italijanske oblasti so na primer prisilno razlastile slovenske kmete ter na njihovi zemlji naselile italijansko govoreče begunce iz jugoslovanske Istre. Takšen kraj je recimo novonastalo Ribiško naselje. Zanimivo je, da je za tamkajšnje območje značilnih veliko izvirov kraške vode. Bandelj med drugim poudarja, da se kraški del obale Tržaškega zaliva precej razlikuje od flišne istrske obale, ki je danes na ozemlju Slovenije. Posebnost sta gradova v Devinu. Devinski grad opisujejo slovenski književniki Aškerc, Jurčič, Gregorčič, Bevk, Rebula in Gruden, ki je bil rojen v bližnji Nabrežini. Soavtor knjige Samo Pahor posebej orisuje Trst in njegovo slovenstvo ter prizadevanja za dosledno dvojezičnost Tržaške pokrajine. In kako je na Goriškem, v tamkajšnji pokrajini? Vasi Doberdobskega krasa so redko poseljene ter še vedno v glavnem izrazito slovenske. V kotanji pri Doberdobu -slovenskih fantov grobu - je presihajoče Doberdobsko jezero. V Furlanskem nižavju je v Sredipolju (Redipuglia) monumentalno vojaško pokopališče na soški fronti padlih italijanskih vojakov, ki ga ocenjujejo italijanski viri kot največje vojaško pokopališče v Evropi. Tržič (Monfalcone) je predvsem pomembno industrijsko mesto. Zamejstvo je nasploh zanimivo ... Jugovzhodna Furlanija slovi po Ogleju, ki je na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine. V Ogleju je v njegovih najboljših časih živelo kar sto tisoč prebivalcev, danes slovi po svojih kulturnih spomenikih. Gorico z okolico posebej opisuje Aldo Rupel. Tam so mesto Gorica, Oslavje, Števerjan, Podgora, Štandrež . BJ ALBUM S CELJSKEGA Bogata krompirjeva letina, Škofja vas, 1971 Vidno zadovoljen gospodar Alojz Bincl ob zvrhano polni prikolici in velikih kupih krompirja pred skoraj petdesetimi leti pod domačim kozolcem. Širok nasmeh se je narisal tudi na obraze otrok, ki so, kot je bilo takrat povsem običajno, zelo pridno pomagali pri pobiranju. Ob gospodarju od leve njegova hči Sonja, sin Tonči in sosedov Branko. Prispevala: Sonja Bincl Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Info: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo ali odlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo Skrita postelja - hit sodobnega opremljanja Sodobno bivanje narekuje nove smernice opremljanja. V ospredju so prostorske rešitve, ki dajejo domu novo vrednost. Ko potrebujete posteljo in želite prostor čim bolj izkoristiti, je skrita postelja Aladin najboljša izbira. Zagotovo ni naključje, da so skrite postelje med najbolj prodajnimi novostmi. Ponujajo toliko prednosti, da so preprosto najboljša izbira v primeru pomanjkanja prostora. Skrita postelja je še bolj praktična, če so pri vzglavju dodane poličke. Služijo za odlaganje tistih stvari, ki jih želite odložiti tik pred spanjem ali jih imeti pri roki takoj, ko se zbudite. Skrita postelja sega do stropa. Če višina prostora dopušča, so nad posteljo lahko tudi omarice za priročno shranjevanje odej, blazin in po- steljnine. Pri načrtovanju skrite postelje razmislite tudi o omari, ki je lahko sestavni del postelje. Postavite jo lahko ob obeh straneh ali ob eni strani, odvisno od želja, potreb po shranjevanju in razpoložljivega prostora. Če potrebujete bočno skrito posteljo, je nad njo še več prostora za omaro. Nastane posteljni sestav, ki ob zaprti postelji deluje kot velika omara, po potrebi se postelja aktivira v svojo osnovno vlogo ležišča. Izkoristek prostora Postelja Aladin, ki se skrije v omaro, je več kot primerna za manjša stanovanja in garsonjere, kjer je čez dan treba zagotoviti čim več bivalnega prostora, zvečer pa je kakovostno spanje bistvenega pomena. V zaprtem položaju potrebuje le 40 cm globine in j«? tako povsem nemoteč element v prostoru. Z enostavnim sistemom odpiranja se skrita postelja spremeni v udobno ležišče. Vgrajena je kot samostojni element ali kot del vgradne omare ali knjižnega regala. Ko se srečata praktičnost in sodobnost Vse se začne z idejo. Teh pri Akronu nikoli ne zmanjka. Ustvarjalna ekipa upošteva najnovejše smernice na trgu in se svetovanju posveča s strastjo ter z maksimalno predanostjo. Rezultat je praktično pohištvo z modernim pridihom, ki služi na dolgi rok.Tako glede optimalnih možnosti za shranjevanje, izkoristku prostora, funkcionalnosti kot mo- dernega videza in vzdržljivih materialov. Za edinstven izbor poskrbi široka paleta barv in materialov. Pohištvo Akron stoodstotno po vaši meri. Naj zadosti tudi vašim potrebam.www.ak ron.si PRENESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI ■ 3 www.fingust.si 03/492-71-30 Cesta na ostrožno 22, Celje FINGUST MESNINE ŠTAJERSKE Pragersko • 'v ZAPOSLOVANJE/ŠPORT 17 Trgotur Avtoličar (strokovnjak) (m/ž) (Žalec) Glavne naloge: prevzem vozil in ugotovitev stanja poškodb/napak na vozilu, priprava orodij/strojev in določitev ličarskih del, priprava vozila za ličarske postopke, priprava barv po vnaprej določenih receptu-rah, izvajanje vseh vrst ličarskih postopkov (kitanje, brušenje, barvanje, lakiranje). Od vas pričakujemo voljo do tega dela, vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri (ni obvezno, da ste po poklicu avtoličar, je pa vsekakor prednost, če ste), vsaj 2 leti izkušenj na istem delovnem mestu, da ste zmožni dela v timu, natančni, samoiniciativni, odgovorni, vestni, urejeni, opravljen vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 18. 9. 2020. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Sprejemnik poškodovanih vozil (m/ž) (Žalec) Opis delovnega mesta: sprejem strank v delavnico, cenitev poško- dovanih vozil, naročanje rezervnih delov, priprava kalkulacij in računov, skrb za popolno predajo vozil strankam, izvajanje obračunov opravljenih del, skrb za razpored dela v kleparski in ličarski delavnici, opravljanje dela po navodilih nadrejenega. Od kandidata pričakujemo V. stopnjo izobrazbe tehnične ali ekonomske smeri, znanje o avtomobilih ali vsaj veselje do tega dela, znanje vsaj enega tujega jezika, 2 leti delovnih izkušenj, izpit B-kategorije, obvladovanje računalniških programov MS Office, Excell, sposobnost organiziranja dela, urejenost, komunikativnost, prijaznost, občutek do dela s strankami in sodelavci. Prijave zbiramo do 17. 9. 2020. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Vbrizgovalec plastike (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Opis delovnega mesta: opravljanje del na stroju za vbrizgovanje plastike, nadzorovanje delovanja stroja in skrb za brezhibnost in čistočo orodja, pregledovanje polizdelkov in izdelkov, kompletiranje končnih izdelkov iz več kosov, kontroliranje zapolnjenosti polizdelkov oziroma izdelkov, izpolnjevanje zahtevane dokumentacije v zvezi z polizdelki oziroma izdelki. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe smer strojnik, prodajalec, mizar ali drug ustrezen poklic, 6 mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na triizmenski delovni čas, komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost. Prijave zbiramo do 17. 9. 2020. Daplast, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www. trgotur.si. Gospodinja (m/ž) (Slovenj Gradec) Za našega naročnika, uspešno podjetje iz Slovenj Gradca, iščemo gospodinjo za opravljanje gospodinjskih opravil v Slovenj Gradcu in okolici. Opis delovnega mesta: čiščenje, likanje in pranje ter druga gospodinjska opravila, urejanje okolice, občasna priprava obrokov, občasno varstvo dveh otrok. Od kandidatke pričakujemo izkušnje z opravljanjem podobnih del in zainteresiranost za tovrstno zaposlitev, pozitivno naravnanost in odnos do dela, ljubezniv odnos do hišnih ljubljenčkov (2 psa), vestnost in natančnost. Kandidatko iščemo za zunanjega naročnika. Prijave zbiramo do 17. 9. 2020. Tr-gotur, d. o. o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajni inženir (m/ž) (Velenje, teren) Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-ka-tegorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 5. 9. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova ulica 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja proizvodnje (m/ž) (Šoštanj) Od kandidatov pričakujemo najmanj triletno srednje poklicno ali strokovno izobraževanje in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali štiriletno srednje tehniško ali strokovno izobraževanje, 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, poglobljena znanja s področja proizvodnje procesov, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), vozniški izpit B-kategorije. Oseba mora biti natančna, zanesljiva, samoiniciativna, inovativna, inventivna, zmožna presoje, vestna, zmožna dela v timu, tolerantna, dosledna, poštena, imeti mora smisel za organiziranje lastnega dela in biti pripadna delodajalcu. Prijave zbiramo do 17. 9. 2020. Jaken, d. o. o., Primorska cesta 6b, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si. Varilec (delavec v proizvodnji) (m/ž) Opis delovnega mesta: varjenje, vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij. Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja in s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 17. 9. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Monter (teren) (m/ž) Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in posta-vitvenimi listi. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 18. 9. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Janežič in Šutejeva na stopničkah na diamantni ligi na Švedskem Zdaj se zdi vse tako preprosto Na atletski diamantni ligi v Stockholmu sta se izkazala člana celjskega Kladivarja. Luka Janežič je v švedski prestolnici osvojil drugo mesto v teku na 400 metrov, Tina Šutej je v skoku s palico delila tretje mesto. DEAN ŠUSTER Janežič je izenačil svoj izid sezone, 45,85 sekunde. Pred njim je bil le Karsten War- holm, ki je z dvema zmagama v približno uri in pol dokazal izjemno formo. Norvežan je Tina Šutej Foto: SHERPA na 400 metrov z ovirami dosegel drugi najboljši izid vseh časov. S 46,87 je, kljub temu da je zadel zadnjo oviro, le za devet stotink zaostal za svetovnim rekordom Američana Kevina Younga z olimpijskih iger v Barceloni leta 1992. Približno sekundo za osebnim rekordom 24-letni Luka Janežič je priznal, da je zelo zadovoljen: »Drugo mesto na diamantni ligi je velik uspeh zame in za slovensko atletiko. Glede na razmere sem zadovoljen. Zelo smo namreč čutili močne sunke vetra, sicer bi vsi tekli bolje.« Atlet iz Vodic je nekaj besed dodal o izjemnem Norvežanu: »Kapo dol Warholmu, ki je ponovno dokazal, da je razred zase.« Na štadionski krog sta tekla le še dva, ki imata boljša osebna rekorda od Vodičana. Janežič je oba prehitel; Rabah Yousif, član bronastih britanskih štafet na dveh svetovnih prvenstvih, je bil četrti, Italijan Davide Re, polfinalist lanskega svetovnega prvenstva v Dohi, je bil šesti. Janežič je državni rekord postavil pred tremi leti v Monaku (44,84), ko je bil za približno sekundo hitrejši kot tokrat v Stockholmu. V močnem vetru, ki se je obračal Ljubljančanka Tina Šutej je preskočila 4,52 metra. Tudi ona je bila zelo zadovoljna z uvrstitvijo, saj jo je dosegla po mesecu tekmovalnega premora. Le zadnjega skoka Luka Janežič Foto: EPA na 4,62 metra ji je žal, ker je prišla malo preveč pod letvico, ko se je veter umiril in bi lahko preskočila to višino. »Lep rezultat sem dosegla v zelo dobri konkurenci. Tudi tekma je bila lepa. Mogoče so bili vetrovni pogoji težki, veter je bil zelo močan. Tudi obračal se je, vse smo imele veliko težav. Zato tudi ni bilo mogoče več glede zahtevnejših višin. A po mesecu tekmovalnega premora sem zelo zadovoljna,« je povedala Šutejeva. 31-letna varovanka celjskega trenerja Milana Kranjca je 5. julija v Ljubljani nov slovenski rekord popravila na 4,75 metra, ki je četrti izid sezone na svetu, drugi v Evropi! Tokrat je tekmo začela, ko je bila letvica na 4,32 metra. Preskočila jo je v prvem poskusu, na 4,42 metra jo je najprej podrla, v drugem poskusu pa jo je preletela. Za znamko 4,52 m je Šutejeva potrebovala le en skok, višino na 4,62 m je nato izzivala četverica. Tini se naslednji trije skoki niso posrečili, čeprav želi že v tej sezoni čez višino 4,80 metra. Pred septembrsko turnejo Šutejeva ima normo za olimpijske igre in za svetovno prvenstvo ter evropsko prvenstvo v dvorani, zato se lahko mirno pripravlja na naslednjo sezono, a tudi v tej želi pustiti močnejši pečat. Tako Tina kot Luka sta na Švedskem prišla do vidnih uvrstitev brez večjega naprezanja. Pri njiju se zdaj vse zdi tako preprosto. To je odličen obet za naslednje preizkušnje v izostreni mednarodni konkurenci. Na Švedsko tokrat Šutejeve ni spremljal trener Milan Kranjc: »Vremenski pogoji niso bili ugodni, toda glede na težave v zadnjih tednih, predvsem z ahilovo tetivo, je Tina izrazila zadovoljstvo z dosežkom. Pred nama je prava turneja v začetku naslednjega meseca. Drugega septembra bo tekmovala na diamantni ligi v Lozani, tri dni kasneje bo ulična tekma v Innsbrucku, nato bo Tina nastopila še na mitingu v Ostravi. Prevozila bova približno tri tisoč kilometrov.« 18 ŠPORT Mladi celjski hokejist bo skušal uresničiti sanje Polimac v Ameriko, kamor si je dolgo želel Uroš Polimac je celjski hokejist, ki je polnoleten postal lani v oktobru in se bo po zaključeni srednji šoli v Avstriji odpravil čez lužo. V Združene države Amerike bo poletel v soboto. Njegov oče je nekdanji atlet, obenem večno zaljubljen v nogometno žogo. Tako on kot tudi mama sta Uroša že, odkar je vzljubil hokejsko igro, podpirala pri njegovi dejavnosti. Vzpodbujati ga ni bilo treba. Vsakršno slovo, še posebej od otroka ali najstnika, ni prijetno. Vsaj pol leta se ne bodo videli, v ospredju je tudi negotovost, kako se bo znašel v novem okolju. DEAN SUSTER Po šolanju na Osnovni šoli Hudinja se je preselil v Avstrijo, v športno šolo v St. Pöltnu. Ta deluje v okviru Hokejske akademije Oka-nagan. Ime je dobila po kanadski pokrajini. Ustanovitelj akademije je Kanadčan, ki je v Evropi postavil dve podružnici, v Angliji in Avstriji. Za slednjo se je pred dobrimi štirimi leti odločil Uroš Polimac, ki je preveril tudi razmere na Otoku. Odkod so bili sošolci v hokejskem razredu? V prvem letniku nas je bilo 24, v četrtem 18. Precej je bilo Rusov in domačinov, po en Američan in Šved. Na celotni šoli je bilo še dosti športnikov drugih narodnosti. Imeli smo zelo dobro žensko nogometno ekipo, v njej so bile večinoma Av-strijke. Tudi v moštvu so bili večinoma Avstrijci. Izmed športnikov so izstopali še plezalci, košarkarji in smučarji. Lani se je v drugi letnik vpisal Mariborčan. V isti stavbi so spalnice, učilnice in jedilnica, dvorana je v neposredni bližini. Kako je potekal delovni dan, v katerem sta se prepletala vadba in učenje? Trikrat na teden smo imeli treninge na ledu ob sedmih zjutraj. Trajali so poldrugo uro, po prhanju se je pouk začel ob devetih. Zaključil se je ob dveh ali treh. Kmalu je sledil drugi trening, večinoma z drsalkami, dostikrat pa tudi »suhi«, kot pravimo vadbi izven leda. Po večerji smo se posvetili pisanju domačih nalog in učenju. Se je bilo zahtevno prilagoditi šolskim zahtevam? Govorili smo le angleško. Že prej nisem imel težav z angleščino, a sem kljub temu potreboval nekaj mesecev, da sem ujel želeno raven kakovosti. V prvih dveh letnikih smo imeli gimnazijski program, v preostalih dveh letnikih smo se pripravljali za mednarodno maturo. Vsak si izbere šest predmetov, ki se jim podrobno posveti. Kaj pa hokejsko udej-stvovanje? Šolska ekipa je združena z domačim klubom. Igrali smo v mladinski avstrijski ligi, ligi EBJL, v starostnih kategorijah do 16 in do 18 let. Prav letos smo bili zelo dobri. Na lestvici smo bili tretji, potem pa je korona- »Meni je najpomembnejše pravilno in hitro drsanje. Brez prave tehnike drsanja ne moreš storiti ničesar.« Uroš Polimac je visok 173 centimetrov. Uroš Polimac med tekmo svoje avstrijske ekipe. »Hokejski klub Celje ima posebno mesto v mojem srcu. Sicer pa sem od nekdaj oboževal jeseniški klub v slovenskem prostoru. V ligi NHL je že pred časom veliko Rusov igralo v Detroitu, zato navijam za Detroit Red Wings.« virus preprečil končnico državnega prvenstva. Zanimivost? Če dobiš negativno ali slabo oceno, ne smeš igrati naslednje tekme. Kako so te klicali? Jurovs. Težko izgovorijo črko š. S priimkom niso imeli težav. Stari gol sedaj stoji za hišo. Kakšna je njegova zgodba? Težko je dobiti pravi hokejski gol, sam pa sem si ga zelo želel. Oče se je z merami odpravil do mojstra z železom, ki mi je sestavil gol. Z velikim veseljem sem kot osnovnošolec vsak dan streljal vanj. Si otrok celjskega kluba. Lahko omeniš še katere druge? Hokejski klub Celje ima posebno mesto v mojem srcu. Sicer pa sem od nekdaj oboževal jeseniški klub v slovenskem prostoru. V ligi NHL je že pred časom veliko Rusov igralo v Detro-tiu, zato navijam za Detroit Red Wings. Bi še znal našteti svoje trenerje v Celju? Teden ali dva sem drsal z Urbanom Kalškom. On me je naučil osnov. Potem sem igral hokej pri mlajših selekcijah pod vodstvom Tomaža Felicijana in Jureta Gajška. Eno leto me je v Mariburu vadil Aleš Burnik. Zaradi hitrosti in dobrega izpolnjevanja obrambnih nalog si osrednji napadalec. Si že zaigral za slovensko selekcijo? To je bilo za mlajšo kategorijo, mislim da za se- lekcijo U14. Potem vabil ni bilo več. Morda bom bolj na očeh v Združenih državah Amerike. Trenutno si v Sofiji. Zakaj si se odpravil v bolgarsko prestolnico? Če želiš v tem posebnem času v ZDA, moraš iti izven schengenskega prostora za vsaj 14 dni. V Sofijo me je povabil sošolec oziroma soigralec. Pojutrišnjem boš sedel v letalo. V Sofiji sem treniral tudi po trikrat na dan. V soboto bom poletel v Istanbul, od tam pa v Boston. Zakaj Boston? Tam sem našel ekipo, ki me je pripravljena sprejeti. Igra v dveh ligah. Cilj v mladinski ligi je priprava igralcev za univerzitetni hokej. Po enem letu se bom odločil, kje bom študiral in kje bom obenem igral hokej. Moj trenutni cilj je predvsem igranje univerzitetnega hokeja. Kako sta tvojo odločitev sprejela starša? Želita mi vse najboljše in mi vse skupaj privoščita, zavedam pa se, da jima ni lahko. Kdaj najbolj uživaš, ko spremljaš določene igralce? Težko bi izbral enega hokejista, kajti veliko mi jih je bilo všeč in od vsakega sem vpijal tisto najboljše ter ga skušal posnemati. Še najbolj sem bil pozoren na nižje in hitre igralce, saj sem tak tudi sam. V NHL sta takšna Patrick Kane in John Gau- Pred svojim starim golom z zadnjim dresom. »Govorili smo le angleško. Že prej nisem imel težav z angleščino, a sem kljub temu potreboval nekaj mesecev, da sem ujel želeno raven kakovosti.« »Soigralci so me klicali Jurovs. Težko • • • v i v j« • • i • • i • izgovorijo črko š. S priimkom niso imeli težav.« dreau. V slovenski reprezentanci mi je v oko padel Rok Tičar. Kako je s hokejem pri nas, lahko živiš od njega ali gre samo za žepnino? V Sloveniji pravzaprav ne poznam razmer. Vem le, da so pogoji pri Olimpiji in Jesenicah precej boljši kot pri drugih klubih. Kaj si želiš glede napredka v igri? Meni je najpomembnejše pravilno in hitro drsanje. Brez prave tehnike drsanja ne moreš storiti ničesar. Hokej temelji na ekipni igri. Obramba je temelj vsega. Iz dobre obrambe potem sledijo tudi zadetki na nasprotni strani. Si se v Avstriji dovolj naučil? Menim, da sem se. Trenerji so bili zelo izkušeni. Eden izmed njih je igral tudi v ligi NHL, drugi je bil profesionalec v finski in švedski ligi. Podali so nam veliko hokejskega znanja. Si pogrešal domače okolje, si se lahko vračal v Celje med šolskim letom? Ritem je bil tako hud, da sem se redko vračal domov, a sta me starša često obiskovala. Bi se še enkrat odločil za igranje hokeja? Seveda, brez dvoma. Foto: DŠ, osebni arhiv ŠPORT 19 Po največjem uspehu so celjski nogometaši trdno pristali na slovenskih tleh Šampionski maratonci slabo odtekli prvi krog Nogometaši Celja so se uvrstili v drugi krog kvalifikacij za ligo prvakov. V madžarski prestolnici so kar s 3:0 premagali irskega prvaka Dundalka; izid sicer ne odraža razmerja moči na igrišču, a to tedaj ni bilo pomembno. Ponovila se je zgodba s prve letošnje zgodovinske tekme, proti Olimpiji. Za Luko Kerinom je bil tudi tokrat strelec Dario Vizinger. DEAN ŠUSTER V 90. minuti mu je v protinapadu izvrstno podal kapetan Mitja Lotrič, ki je sodeloval pri vseh treh zadetkih. V 95. minuti je močno izvedel prosti strel, odbito žogo je v mrežo pospravil Filip Dangubić, ki je v igro vstopil v sodnikovem podaljšku. Oba rumena kartona so gostje dobili po prekrških nad Lotričem. Vratar je bil Matjaž Rozman, branilci (z leve) Denis Marandici, Josip Ćalušić, Žan Zaletel in Advan Kadušić, zadnja igralca zvezne vrste Lan Štravs in Matic Vrbanec, pred njima so bili napadalci Luka Kerin, Mitja Lotrič in Ivan Božić, povsem v konici napada pa Dario Vi-zinger (igrali so še Nino Pun-garšek, Jakob Novak in Filip Dangubić). Slovo Branka Veršiča V Budimpešti je takoj po tekmi predsednik Nogometnega kluba Celje Miloš Ro-všnik dejal: »Občutki so bili resnično posebni. Imamo mlado ekipo, izziv je uspešno prestala. Zdaj je bogatejša za dragoceno izkušnjo. Ostati mora zbrana, začetek sezone je zelo naporen, kajti začela se je tudi slovenska liga.« Po zmagi nad irskim prvakom si celjski klub lahko od Uefe obeta najmanj milijon dvesto tisoč evrov. Športni direktor in član upravnega odbora Branko Veršič je že pred tekmo podal odstopno izjavo, ki jo je vodstvo kluba sprejelo. V načrtih ima, da bo vlogo Trener Dušan Kosić je objel svoja asa, Matjaža Rozmana in Mitjo Lotriča, ki sta dočakala prvo povabilo v državno reprezentanco. * f v • v r v v vir v v W > f Izjemen gol Luke Kerina je odločil obračun z Dundalkom. športnega direktorja prevzel Robert Koren, kar je Rovšnik nakazal že pred tedni v pogovoru za naš časopis. Zakaj je kapetan mladi Ljubljančan? Le tri tekme so bile odigrane v uvodnem krogu državnega nogometnega prvenstva, Celje - Mura 0:2, Tabor - Koper 1:0 in Domžale - Bravo 1:2. Gostje iz Murske Sobote so bili v Celju premočni. Sprožili so kar 21 strelov, od tega sedem v okvir vrat, domačini so zmogli le enega. Trener Dušan Kosić je omenil, da so bili najbrž fantje z mislimi že na naslednji evropski tekmi (bila je včeraj z Moldejem). Glede na začetno enajsterico je bil pri tekmi drugega kroga kvalifikacij za ligo prvakov predvsem Kosić, kar pa je razumljivo, saj je bil vložek ogromen. Celjskim nogometnim navdušencem je nerazumljivo, da je bil kapetan mladi Ljubljančan Dušan Stojinović (bil je znova nespreten pri Murini akciji za drugi gol). Po odmoru je trak prepustil Lotriču. Drugi nado- Gostje iz Murske Sobote so v soboto dobili večino dvobojev. Med štirimi reprezentanti ni Srabotnika Na savskih brzicah v Tacnu je bilo člansko in mladinsko državno prvenstvo v kajakaškem slalomu. Od predstavnikov Kajak kanu kluba Nivo Celje se je najbolj izkazal Jan Ločnikar, ki je zmagal med mladinci. Lan Tominc je bil četrti. Pri članih je Martin Srabotnik osvojil drugo mesto, pri mlajših članih je bil Urh Turnšek med kanuisti tretji. V moštveni vožnji so celjski kajakaši Srabotnik, Tominc in Ločnikar osvojili drugo mesto. Po štirih izbirnih tekmah za slovensko reprezentanco za nastop na evropskih prvenstvih - člansko bo v Pragi, za mlajše člane in mladince v Krako-vu - ima celjski klub štiri reprezentante, Zalo Zanoškar, Lana Tominca in Jana Ločnikarja pri mladincih ter Urha Turnška pri mlajših članih. Žal se po petih letih Martin Srabotnik ni uvrstil v člansko ekipo (treh), ki bo v Prago odpotovala sredi naslednjega meseca. DŠ mestni kapetan je Žan Zaletel. Celjsko moštvo bo konec tedna gostovalo pri Aluminiju. Mura pa se je še okrepila, tudi z nedavnim kapetanom Celja Juretom Travnerjem. Ta je v pretekli sezoni osvojil naslov državnega prvaka. Pri 34 letih ni hotel zaključiti igralske kariere. Z Muro je podpisal dveletno pogodbo, zanjo je v preteklosti že igral dve sezoni. V prvi slovenski ligi je zbral 278 nastopov. Končno zmaga Rudarja Nogometaši velenjskega Rudarja so v zadnji tekmi 3. kroga 2. slovenske lige v gosteh premagali Šmartno z 2:1 in prišli do prve zmage. Neuspešno so jo naskakova-li na 39 tekmah, črni niz so prekinili po 459 dneh. In to jim je uspelo, potem ko so v lokalnem derbiju povedli Šmarčani z golom Vezaja v 20. minuti. Nato sta za preobrat poskrbela Vošnjak in Jovanović. Nekaj upanja je gostiteljem vlil rdeč karton »knapa« Panadića v 56. minuti, a do spremembe rezultata ni prišlo. Na vrhu lestvice so Fužinar, Krka in Nafta s po sedmimi točkami. Rudar je na sredini razpredelnice s štirimi točkami, Šmartno ima tri na štirinajstem mestu, v ligi je šestnajst moštev. Foto: NK CELJE Jan Ločnikar, državni prvak v kajaku med mladinci. Prestižni derbi brez zmagovalca Velenje: Rokometaši Celja Pivovarne Laško so odigrali peto pripravljalno tekmo, z Gorenjem so igrali neodločeno 31:3l. Končni izid je postavil Celjan v velenjskem dresu Matic Verdinek, ki je bil z devetimi zadetki najboljši strelec srečanja. Najbolj učinkovit pri »pivovarjih« je bil Josip Šarac s petimi goli. Evropska rokometna zveza je objavila lestvico desetih najboljših in primernih rokometnih sredin, kjer proizvedejo največje število bodočih rokometnih NA KRATKO zvezdnikov oziroma igralcev, ki lahko igrajo na najvišji ravni. Na prvo mesto je zapisala ime celjskega kluba. Celjankev bodo igrale v Šentjurju Radlje: Dekleta Ženskega nogometnega kluba Savinja Pizzeria Oliva Celje so odigrala uvodno tekmo v prvi slovenski ligi do 15 let. V gosteh so Marija Gvero, Ela Ušen, Sara Po-slek, Neža Žagar, Lara Bezjak, Lenka Bedrač Plazovnik, Tjaša Jasenc Jakob, Erda Rexhepi in Zala Žekar izgubile z 1:0. Varovanke trenerja Zvonimirja Ćo- sića bodo prvo domačo tekmo odigrale v ponedeljek (18.00) v Športnem parku Šentjur proti ekipi MB Tabor. Celjski hokejisti najprej za pokal HZS Ljubljana: Hokejska sezona se bo v Sloveniji začela 16. septembra s tradicionalnim pokalom Slovenije. Gostitelj bo Olimpija v prenovljeni dvorani Tivoli. Sodelovalo bo osem klubov, Olimpija, Jesenice, Slavija, Triglav, True Celje, Maribor, Bled in Hidria Jesenice. (DŠ) 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Revija Naš dom že na prodajnih mestih in na Trafika24.si v lOTORNA VOZILA PRODAM R 4, letnik 1988, dobro ohranjen, prodam za 350 EUR. Telefon 041 951-527. 788 STROJI PRODAM ШП7Г muzej novej £ e z go dovine | c elj e Herman Lisjak vas prijazno vabi na ogled nove interaktivne gostujoče razstave iz avstrijskega Celovca VEČ KOT BARVE. www.muzej-nz-ce.si AVTO STEKLO CENTER Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 GORSKO kosilnico mulčer Rasant Super S 90, širina mulčenja 130 cm, pogonski bencinski motor Kubota - Mag 14KM, primeren za ekstremne nagibe terena do 60 %, možnost nastavitve koloteka glede na konfiguracijo terena, prodam. Telefon 031 276-086. 780 SIPOV trosilec za gnoj, s poviški, primeren za silažo, prodam. Telefon 070 808-560. 785 ŠKROPILNICO na samokolnici prodam po simbolični ceni. Telefon 031 263-162. 797 TRAKTOR Ursus 35, letnik 1977, v dobrem stanju, prodam. Telefon 070 738-979, Valentin. 800 VODOVOD 'C KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o., Lava 2a, 3000 Celje PRAZNJENJAGREZNICIN MALIH KOMUNALNIHČISTILNIHNAPRAV 2020 SEPTEMBER CELJE SEPTEMBER,OKTOBER male komunalne čistilne naprave PRODAM PRODAM novi tednik rad io cel ie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje KMETIJSKO zemljišče, veliko 2.438 m2 in stanovanjski objekt, velik 65 m2, z možnostjo adaptacije ali novogradnje, na zelo lepi lokaciji, prodam. Pongrac, občina Žalec, telefon 031 414-148. 784 PRODAM ZELO dobro ohranjen regal za dnevno sobo (2,70 m) prodam. Telefon 031 246-614. 804 90,6 95,1 95,9 100,3 Vedrn г штј! KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste, črne in bele, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. ZAJKLO, mlado, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam za 15 EUR. Telefon 041 951-527. 789 JARKICE - kokoši za nesnost prodamo na farmi Roje, Šempeter; beli leghorn in rjave od 28. 8. naprej, bele piščance po naročilu. Telefon (03) 700-1446. p TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 070 677-768. 8 03 TRI bikce simentalce, stare od 10 do 21 dni, prodam. Telefon 070 250-441. 622 Končno nazaj v šolo. > Parkiranje pred vhodom trgovin > Trgovine z ločenimi vhodi > Ugodne cene izdelkov za vsak dan stop-shop.com MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 OTROCI V SRCU AFRIKE OB PANDEMIJI ŠE BOLJ POTREBUJEJO HRANO, vodo in zdravila. s poslanim SMS s ključno besedo AFRIKA5 na 1919 boste prispevali 5 EUR Darovanje omogočajo Telekom Slovenije, A1, Telemach, T-2 in BOB. wifüf.; Karitas www.karitas.si za srce afrike MEDTEDNOM SRČNA KRALJICA 18.00 AR3NA V OMREŽJU VAŠEGA OPERATERJA: T-2 22. TELEMACH 129. EON 700. TELEKOM 688. Al 311. TOTAL TV 22 090 42 24 2,19 €/min. iz omrežja A1, ceno iz drugih omrežij določajo drugi operaterji Poroke Celje Poročila sta se: Barbara KECEL iz Depale vasi Anže ŽGANK iz Celja. Žalec Poročili so se: Mariana MARTINEZ BARRON iz Mehike in Damjan STAKNE z Vranskega, Ana LESKOV-ŠEK iz Ljubljane in Ignac LESAR izTabora, Martina ČUJEŽ in Franc KOČNIK, oba iz Šoštanja, Jasna ROMIH! in Boštjan ŠALEJ iz Štor. Sei rti Celje Umrli so: Frančiška OJ-STERŠEKiz Marija Goad- KUPIM ca, 92 let, Franc KEKEC iz Laškega, 52 let, Marija KU-KOVNIK izOjstriške vasi,84 let, Bogomil VEDE iz Celja, 86 let, Ivan ZAVŠEK iz Celja, 76 let, Frančiška OŠTIR iz Gorice pri Šmartnem, 85 let, Marjana ŠKOBERNE iz Celja, 71 let, Julijana GO-ROPEVŠEK iz Ločice pri Vranskem, 87 lut, Marina STtRMEC iz Celja, 08 let. Šentjur pri Celju Umrlz uo: Miliza RIJAVEC iz Ljubljane, 84 Iet. Žalec Umrli so: Stanislav KO-ŠTOMAJ iz Celja, 86 let, Angela VEDtNIK iz Matk0 84 let, Mtrijt ZAPUUEK iz Ložnice pri Žzlcu, 81 let, Ojubita BUDiŠ iz Velike Pi-rešice, 90 let. DÜBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + DDV, kupim. Telefon 041 653-286. Š KMETIJ SI .K r ■ PRODAM BtL jedilni krompir prodam. Po dogovsru možna dostava. Telifon 051 628-677. 7t6 V VIRŠTANJU prodamo grozdje: modoa frankinja, laški rizling, sauv-onon in rime ni muškat. Podarimo jabolka sa ozimnico. Tlefou 0t1 592-643. 783 JEČMEN prodam. .elefon 5461-7.4. 792 GROZDJE, mošr, mlsdo vino, belo in rbeie vino: liški, renski rizling, kerner, modra frankinja, cvišek in drugo, prodam. Mo-žsa dostavi. Telefos 041 407-130. 796 KUPIM SLIVE za namakanje kupim. Telefon 041 455176. 678 OSTALO DRV/A, kratkt žagana ter dolgav hladih, z postavi, krodam. Telefon 040 211-346.p SUHA buOova drva (vrhovina) ugodno prodam. Okolica Laškegar Telefon 051 203305. 777 CISTERNO Inox, 150 I, na dve pipi, p2odam. Telefon 0 4-1 476-109. 778 1,30 ha koruze za silažo in prašiča, težkega 200 kg, prodam. Telefon 041 547-769. Š 13 DOMAČE piščance, stare dva meseca, in rdeče vino prodam. Telefon 041517-616.794 BIKCA, črno-belega, težkega 145 kg, za 470 EUR in »aranko« za prašiče, prodam. Telefon 041854-351. 795 PRIKOLICO Brako, dobro ohranjeno, prodam za 200 EUR. Telefon 041 951-527. 789 200- in 180-litrsko cisterno za vino ter črpalko za pretakanje vina prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 263-497. 791 TELIČKO simentalko, staro 4 mesece, koruzno silažo, približno 1 ha, območje Dole, prašiče, težke od 30 do 70 kg, domače vzreje, možna dostava, prodam. Telefon 041 797-052. 798 50-litrsko stiskalnico za sadje in grozdje ugodno prodam. Telefon 031 637-278. 801 Draga mama in ata, še vedno na moreva dojeti, da smo se morali tako hitro posloviti od vaju ... V SPOMIN MARIJA JOŽE JELENC JELENC 30 let (23. 11. 1938 -30. 8. 1990) 28 let (17. 3. 1933 -25. 6. 1992) Iz srca se zahvaljujeva vsem, ki se ju spominjate. Hčerka Jožica in sin Vinko z družino MENK Zapustil nas je naš dragi EDVARD \ ■ Jf Љ DRAME iz Čopove ulice 11 v Celju (28. 9. 1935 - 18. 8. 2020) Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 24. avgusta 2020, v ožjem družinskem krogu na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: žena Terezija, sin Miran s hčerko Nino ter sin Matjaž z Majo in s hčerko Mašo 786 PRODAM SUHA bdleova drva, na paleti dolžin«, 25,33 in 50 cns z dostavo, prn-Sm. Ttlefon (Ml 252-132. p VDOVEC, star 73 let, želi spoznati prijateljico. Za vse ostalo pokličite po telefonu 051 271-591. 787 novi tednik IZVAJAMO pouk, spravilo in odkup lesa. Si-mr-les, Zagorje EC Leeično, tnlefkn 040 21t346. p NUDIM mulčenje strmih in zaraščenih terenov, Socka z okolico. Stanislav Kok, s. p., locka 35a, 3203 Nova Cerkev, telefon 041 880-611. 799 ад mm narodnozabavna TV oddaja Vsak četrtek ob 20.00 na programu VTV - Vaše televizije VTV - Vaša televizija, Zarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza 90,6 95J 953 VOC03 L 72 radiocelje 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Kulturne prireditve ČETRTEK, 27. 8. ČETRTEK 20.00 Sibyl - drama PETEK 18.00 Zlati časi - romantična komedija 20.30 Bog obstaja, ime ji je Pe- trunija - drama SOBOTA 18.00 Medena dežela - dokumentarni 20.30 Sibyl - drama NEDELJA 18.00 Konje krast - drama SREDA 20.00 Medena dežela - dokumentarni Celjski sejem: »Drive-in« kino PETEK 19.00 Hrabri avtek Plodi - animirani, družinski, sinh. 21.00 Neodvisne - zgodovinska drama 23.00 Ne boj se teme - grozljivka KINO VELENJE NEDELJA 16.00 Lassie - podnaslovljena družinska avantura 20.00 Prevajalci - triler ZVEZDE POD ZVEZDAMI NA PLOŠČADI OB DOMU KULTURE VELENJE PONEDELJEK 21.00 Parazit - komična drama; v primeru slabega vremena bo predstava v veliki dvorani kina 90.6 95.1 95.9 100.3 18.00 Muzejski trg - Stara grofija Celje_ Celjani Celjanom: Kud Abomo - Barbara, Alma in Veronika performans; s projektom ustvarjalci oživljajo prostore starega mestnega jedra 19.00 Pred Domom kulture Velenje Festival Prešmentane citre: Štirje domači virtuozi na citrah Janja Brlec, Tanja Lončar, Peter Napret in Dejan Praprotnik; vstop prost 20.00 Rimska nekropola Šempeter Večer šansonov v primeru slabega vremena bo koncert v četrtek, 3. 9. 20.30 Špital za pr'jatle Celje Poletna popevka koncert ob spremljavi BK Studio banda io ce Vedi/K? 2 mm j! PETEK, 28. 8. 20.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju Celje Izrekanja: Brezmejno -Poezija in teater Pišem pismo, tebi, magistrska predstava igralke Beti Strgar, nato glasbeno-poetična predstava Sivček in jaz španskega nobelovca Juana Ramona Jimeneza v izvedbi kitarista Aljaža Cvirna in igralca Renata Jenčka; v primeru dežja na terasi kavarne Miško Knjižko 20.30 Celjski mladinski center Pivski & Panter koncert, noč rock uspešnic 21.00 Ploščad pred Mestno kavarno Metropol Klapa Tramontana večer dalmatinskih pesmi; v primeru slabega vremena koncert odpade SOBOTA, 29. 8. 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Dva zmerjavca predstava v izvedbi Gledališča Bičikleta; v primeru slabega vremena v veliki dvorani Doma kulture Velenje 10.00 do 13.00 Mestna plaža Celje_ Iz muzeja na plažo na plaži pred desetletji, muzej v kovčku, razstava na prostem 18.00 Mestna plaža Celje_ Celjani Celjanom: Predstava coprnice ali o mali čarovnici, ki ni mogla biti zlobna otroška igra, primerna za otroke od 4. leta dalje; v primeru dežja dogodek odpade 19.00 Grad Podsreda_ Mi2 akustični koncert 20.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju Celje_ Izrekanja: Brezmejno -Videopoezija in Hamlet Exspress zaključek festivala s projekcijo poetičnih videev udeležencev delavnice ter koncert skupine Hamlet Express; v primeru dežja terasa kavarne Miško Knjižko 20.00 Vodni stolp Celje Skupina Klon koncert 21.00 Ploščad pred Mestno kavarno Metropol Kvartet Akord koncert; v primeru dežja v Branibor klubu NEDELJA, 30. 8. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 18.00 Mestna plaža Celje Pika gledališka predstava KUD Zarja Trnovlje; v primeru dežja odpade 18.00 Mestni kino Metropol Nad oblaki 2 predstavitev pesniške zbirke avtorja Čarlija Grmiča 19.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Summer vibes koncert udeležencev in mentorjev džez delavnice Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur; v primeru slabega vremena v Ipavčevem kulturnem centru 20.00 Atrij Muzeja baroka Šmarje pri Jelšah_ Rokovo poletje 2020: Večer opernih arij z Lučko Krašovec PONEDELJEK, 31. 8. 19.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Pol stoletja rezbarij retrospektivna razstava lesenih izdelkov Ostale prireditve ČETRTEK, 27. 8. 9.00 Celjski mladinski center Kreativni inkubator 2020 brezplačni teden znanj za mlade, z mladimi bo spregovoril Borut Pahor 13.00 Večgeneracijski center Socio Celje Pogovorna angleščina urice angleščine s Teo Strajn 19.00 Celjski dom_ Informativno predavanje o pomočeh in ozdravitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga vstop prost 20.00 Atrij kavarne Lucifer Velenje_ Burma (Myanmar): zlate pagode, nasmejani ljudje in bogate tržnice potopisno predavanje Andreje Avberšek spo"rt@nt-rc7si vsak četrtek ob 12:20 na radiu celje radio celje TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz Četrtek, 27. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev) Petek, 28. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev) Sobota, 29. avgust 6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota Nedelja, 30. avgust 6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu) Ponedeljek, 31. avgust 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca Torek, 1. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev) Sreda, 2. september 5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev) NAPOVEDNIK 23 PETEK, 28. 8. 9.00 Celjski mladinski center Kreativni inkubator 2020 brezplačni teden znanj za mlade 10.00 Graffiti street in ostale lokacije v centru Celja Back to the future, Back to Celje galerija na prostem, grafiti dogodki in delavnice za mlade z izkušenimi grafitarji iz vse Slovenije; v primeru dežja odpade 10.00 Zbirno mesto: Socio VGC Celje_ Pohod do Drevesne hiške in zvočna kopel s tibetanskimi posodami vodi: Tea Strajn 11.30 Celjski mladinski center Živa knjižnica: izmenjave, usposabljanja in strukturiran dialog 14.00 Večgeneracijski center Socio Celje Ustvarjanje za otroke in mladostnike 17.30 Ekološka kmetija Rečnik, Ponikva pri Šentjurju Zajemi življenje z zvokom, naravo in hrano zvočna kopel s kristalnim zvokom Tjaše Cepuš io cel 18.00 Celjski mladinski center MCC vam pove: Podkast z Miho Firštom z njim se bo pogovarjala Samanta Hadžić Žavski SOBOTA, 29. 8. 8.00 Štart pri Ekomuzeju Žalec Pohod po hmeljski poti (Žalec-Novo Celje-Šempeter-Žalec,14 km) cilj pri Fontani piv Zeleno zlato 8.00 do 12.00 Preddverje Mestne knjižnice Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem rabljenih knjig 10.00 Mestno središče Celje Celje - moja likovna ustvarjalnica na stojnicah se bodo mimoidoči lahko preizkusili v slikanju različnih motivov celjske občine pod vodstvom izkušenih likovnih mentorjev 11.00 do 20.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu v viteškem taboru se lahko pomerite z vitezom v lokostrelstvu ali mečevanju, klepetate z grajsko damo in prisluhnete šalam grajskih glumačev NEDELJA, 30. 8. 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu v viteškem taboru se lahko pomerite z vitezom v lokostrelstvu ali mečevanju, klepetate z grajsko damo in prisluhnete šalam grajskih glumačev Občasne razstave Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor: razstava prof. dr. Srečko Brodar, pionir slovenskega pale-olitika, avtorica Nina Sovdat, do konca leta 2020, razstava Vitraji avtorja Aleksandra Sušnika; do sredine oktobra 2020 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava ob 130-letnici Alme M. Karlin, Azija me je povsem uročila; do 31. 8., razstava Čast in slava - Odlikovanja, medalje, znaki in značke iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, avtor mag. Damir Žerič; do oktobra 2020 Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Od dvojnega prostora do Evrope Conamare, izbor del iz stalne zbirke Centra sodobnih umetnosti Celje; do 30. 8. Savinov likovni salon Žalec: razstava likovnih del Janka Melanška Moja obarvana pot; do 29. 8. Muzej Laško: razstava Mojstri piva; do 30. 9. Galerija Velenje: razstavi s skupnim naslovom Različnosti generacij, predstavljata se Arpad Šalamon ob 90-letnici življenja in Anja Kralj z razstavo Črka na Črko; do 5. 9. Knjižnica Rogaška Slatina: društvena filatelistična razstava Slogan, razstavna zbirka obravnava razvrednotenje poštnih pošiljk v Franciji od leta 1748 do danes. Avtor razstave: Zdravko Podhraški, Zbirateljsko društvo Rogaška Slatina; do 1. oktobra v času odprtosti knjižnice. Muzej novejše zgodovine Celje Odpiralni čas: od torka do petka od 10.00 do 18.00, sobota od 9.00 do 13.00, nedelja od 14.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Vsak dan si lahko v odpiralnem času ogledate stalno razstavo o življenju Celja in Celjanov v 20. stoletju Živeti v Celju, razstavi v edinem slovenskem Otroškem muzeju Hermanov brlog - stalno Brlog igrač in novo občasno Več kot barve ter občasno razstavo Kulturo ljudstvu!, posvečeno 100-letnici kulturnega društva Svoboda Celje. V Fotoateljeju in galeriji Pelikan pa si lahko po predhodni najavi ogledate novo občasno razstavo Pelikanovih portretov Obrazi in občasno razstavo Fo-tohiša Pelikan 1899-1919-2019. Ogled razstav je možen le za posameznike, družine in manjše skupine (do 3 osebe) ob upoštevanju navodil, ki so jih pripravili, da bo vaš obisk v njihovem muzeju varen. Pokrajinski muzej Celje Odpiralni čas: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Razstavišče Stara grofija, Muzejski trg 1, Celje Stalne razstave: Kulturno-zgo-dovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Razstavišče Knežji dvorec, Trg celjskih knezov 8, Celje Stalna razstava: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej je odprt za vse obiskovalce z upoštevanjem pravil NIJZ (maska, socialna razdalja). Stari grad Celje Stari grad Celje je odprt od 9.00 do 21.00, zadnji vstop je pol ure pred zaprtjem gradu. VR-doži-vetij na gradu do nadaljnjega ne izvajajo. Na gradu je lahko istočasno največ 50 ljudi hkrati. Če bo število obiskovalcev preseglo 50, bodo morali naslednji na obisk počakati. Drevesna hiška v Mestnem gozdu in Spominska hiša Alme Karlin Almina hiša je odprta ob petkih in sobotah od 10.00 do 17.00. Drevesna hiša je odprta od srede do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 14.00 do 19.00. Obe hiški sta v primeru dežja in slabega vremena zaprti. Galerija Zgornji trg Šentjur (stavba TIC), Ulica skladateljev Ipavcev 17 Odpiralni čas od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.00. Stalne zbirke: Muzej zakladi Rifnika (arheološki muzej z več kot 600 najdbami iz bližnjega arheološkega najdišča Rifnik), Spominska soba New Swing Quarteta, Ipavčeva hiša (hiša rodbine zdravnikov in skladateljev Ipav-cev), Muzej južne železnice na železniški postaji Šentjur, možen ogled po dogovoru, tel. 051-311074 1945 ■vvv v fb Novi tednik www.novitednik, Inik.si Г \J 2020 Več kot 75 razlogov za odlično branje o dogajanju v Savinjski regiji Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Tanja Seme E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šu-ster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si VEDNO NAJBOLJŠI IN NAJBOLJ POSLUŠAN V NAŠI REGIJI! 24 INFORMACIJE & * 2EJÄ Ted ni ko ve zaodbe Št. 35/ Leto 75 / Celje, 27. avgust 2020 Od konca sveta do svojega srca str. 28-29 0. Ш Foto: osebni arhiv Blanka Božič, slikarka Življenje zahteva od Slavica Hrastnik, in kiparka str. 30-31 nas nenehno učenje vodja celjske U3O str. 42 26 INTERVJU Dr. Damjana Pondelek, strokovnjakinja za krizno komuniciranje »Krizne situacije vse razkrijejo « Leto 2020 se bo v zgodovino zagotovo zapisalo kot leto, ki so ga najbolj zaznamovali koronavirus in z njim povezani ukrepi. Zaradi tega smo se prvič v zgodovini znašli v situaciji, ki je doslej nismo poznali. Zlasti to velja za vse zaposlene, bodisi v javnem bodisi v zasebnem sektorju. Določene gospodarske panoge so zaradi ukrepov, ki so jih sprejele države za zajezitev širjenja bolezni covid-19, že tik pred tem, da propadejo, veliko podjetij se je znašlo na robu preživetja, kar nekaj jih je svoja vrata že zaprlo. Tudi veliko samostojnih podjetnikov. Zato je letošnje leto tudi krizno leto. MARJETKA R. LESJAK »To je krizni in prelomni čas, v katerem morajo vodstvo, organizacije in kolektivi sprejeti pomembne odločitve, velike spremembe. To je vedno težko, zato je pomembno, da se tega lotimo odgovorno, pošteno in transparentno. Krizne situacije prizadenejo organizacije, sodelavce, vse deležnike. Vsi spremljajo, kako bo ravnalo vodstvo. Je pa težko tudi za vodstvo,« pravi dr. Damjana Pondelek, strokovnjakinja za strateški in krizni menedžment, ki dodaja, da že v mirnih časih nismo vedno pripravljeni na vse, kar sledi, kaj šele, ko se zaplete. Kaj priporočate vodstvu, da stori v odnosu do zaposlenih, ko pride do krizne situacije, ki se zgodi - kot »korona« - od zunaj? Biti moramo pošteni in transparentni. Sodelavci so pripravljeni marsikaj sprejeti, če le vedo, da govorimo resnico in ne skrivamo, da se lahko tudi zaplete. Odkrito jim povejmo, da so na primer težave z naročili in logistiko. Saj ljudje to že tako vidijo in čutijo, vendar morajo slišati od vodstva. Težave morajo biti tudi izrečene. Ne po kuloarjih. Najvišji odgovorni v podjetju ali organizaciji morajo najti moč, da se s sodelavci pošteno pogovorijo. Zgodi se lahko namreč marsikaj. Tudi znižanje plač, odpuščanja. Ljudje vse sprejmejo. Ampak potrebujejo pošten odnos, pravočasno informacijo, da si lahko življenje drugače organizirajo. Vsa dejstva in informacije smo jim dolžni položiti na mizo. Prav tako je nujno sprotno obveščanje. Za najbolj koristno v prvem koronskem valu se je izkazalo, če je vodstvo vsak dan vsaj za pol ure sedlo s svojimi vodji in odkrito povedalo, kako gre. Vodje so se takoj zatem sestali s svojim kolektivom in prenesli informacije naprej. Informacija je tako vsak dan šla naprej do vseh zaposlenih. Kjer je to mogoče, je še bolje, če se najvišji vodilni sestanejo in pogovorijo z zaposlenimi neposredno. Ljudje morajo slišati informacijo od vodstva. Tudi občutek je drugačen, če vidijo, da direktor živi z njimi in jim pove, da išče nove možnosti, da ne bi bilo treba veliko odpuščati, da išče nove posle. Če zaposleni dobijo pošteno in transparentno informacijo, bodo s svojimi znanji in izkušnjami pripomogli k dobremu delu in iskanju rešitev. Prvi koronski val je za nami. Smo se v podjetjih in organizacijah naučili, kako ravnati v drugem valu? Dvomim. Ljudje smo tako naravnani, da do zadnjega upamo, da se nekaj ne bo zgodilo, da bo šel ta kelih mimo nas. Da je bil prvič res zgolj splet nesrečnih okoliščin, ampak da bo drugič bolje. Misli na slabo se izogibamo do te mere, da se pozabimo pripraviti na tveganja in ranljivosti, ki nas čakajo. Tudi na državni ravni lahko opazujemo, kako se težave, ki so jih npr. domovi za starostnike imeli v prvem valu, v drugem valu ponavljajo. In še kje bo tako. Tako je žal v človeški naravi, da se moramo učiti iz lastnih napak. Bilo bi pa veliko bolj dragoceno, če bi si lahko zagotovili strokovno pomoč, vodenje po tem labirintu, da ne stopimo vedno znova v isto reko. Včasih pač ne gre drugače, kot da se ustavljamo ob lastnih ovirah in da počasi dozoreva spoznanje, da je čas za prave sistemske rešitve. Podobno je najbrž tudi v podjetjih in organizacijah. Nimajo pripravljenega kriznega načrta za čas, ko vse ne bo teklo kot po maslu. Nihče ga nima. Sama v 20-letnem delu na področju strateškega in kriznega menedžmen-ta nisem videla organizacije ali podjetja, ki bi imelo krizni načrt ali bi predhodno opravilo razmislek, da se lahko zaplete in kako bodo v tem primeru ravnali. Vsi po vrsti, manjša ali velika podjetja v zasebnem ali javnem sektorju, so presenečeni in prizadeti, ko jih zadene hudo. A to je vendarle naraven cikel poslovanja oziroma življenja nasploh. Ni vsak dan nedelja, pridejo tudi težji trenutki. V organizacijah in podjetjih velikokrat manjka razmislek o tem, da lahko pridejo tudi slabši časi, zato ni ustrezne finančne, kadrovske in organizacijske varnostne blazine. Če nas težave ujamejo nepripravljene, so lahko posledice hude. Po mesecu ali dveh »korone« je marsikateri podjetnik moral zapreti vrata. To je zato, ker živimo od danes do jutri, v upanju, da bo jutri bolje. A ni vedno tako. Pripravljati se je treba, opazovati svet okrog sebe, razumeti tveganja in ranljivosti, razumeti pričakovanja deležnikov, razumeti, da pridejo tudi slabši časi. Če se vodstvo in sodelavci zavedajo, da lahko gre tudi navzdol, lažje in hitreje sprejmejo, da se je v težavah treba hitro reorganizirati in ustrezno delovati, pošteno komunicirati z vsemi deležniki. Krizni načrt je torej kot varnostna blazina v avtomo- , bilu, ki se sproži, ko pride do trka? Iz avta lahko izstopimo manj poškodovani in živi, kot če te blazine v avtu ni. Tako je mišljeno, vendar v podjetjih in organizacijah te blazine največkrat ni oz. se sproži prepozno. V kriznem času se moramo marsičemu odpovedati in tudi koronačas je čas, ki je vsakemu nekaj vzel. Prvi cilj je, da preživimo to situacijo. To namreč ni samoumevno. Nekaterim podjetjem namreč to ni bilo dano, saj jih ni več med nami. Naslednji cilj je, da izidemo čim bolj celi, čim manj poškodovani. Sama v optimistični izrek, da je vsaka krizna situacija priložnost, ne verjamem povsem. Krizno situacijo je treba najprej preživeti, biti pred tem pripravljen nanjo, ustrezno delovati od začetka in nato poskrbeti za sistemske spremembe. Ogromno garanja, znanja in odgovornosti terja, da se iz slabega res lahko česa naučimo. Ljudje ne potrebujemo hude bolezni, da bi lahko osebnostno zoreli. Tako kot ne potrebujemo koronasituacije, da bi se lahko naučili peči kruh, tako tudi podjetja ne potrebujejo hudih pretresov, bodisi zunanjih bodisi notranjih, da bi bila bolj odporna, uspešna. Bolj odporna in uspešna bodo, če se bodo pravočasno okrepila, če bo vodenje dobro, če bodo ustrezni odnosi, če fe bodo lahko zaposleni delovali v okolju spoštovanja, zaupanja in varnosti. Če I tega ni, se začnejo samopreži-vetvene prakse. Katere? Odpovedi, beg v bolezen, odhodi na bolniško, izmikanje, cinizem in aroganca. Vse to je klic na pomoč, da bi lahko v podjetju sodelovali in delali bolje. Če imajo ljudje psihološko varnost in vedo, da jim ni treba vsak dan gledati, kdo jim bo zaril nož v hrbet, svojo moč in energijo usmerjajo v delo in ne v samozaščitna ravnanja in govorice, ki zastrupljajo ozračje. Pravijo, da smo prav zaposleni največji vplivneži podjetja, v katerem delamo. Res je. In največji ambasadorji. Zaposlenim tudi najbolj verjamemo. Potrošnik, kupec, zaupa sodelavcem v organizaciji. Tudi tisti, ki išče službo, bo informacijo o stanju v podjetju iskal pri zaposlenih. Vodstvo mora razumeti, da zaposleni niso ambasadorji podjetja zgolj takrat, ko sije sonce, ampak tudi ko pridejo temni oblaki. Če imajo zaposleni ustrezne in prave informacije, gotovost, zaupanje v podjetje, če čutijo pripadnost (to se lahko zgodi samo, če se počutijo spoštovane, razumljene), potem bodo pomirjujoč glas navzven, tudi ko se kaj zaplete. »Čakanje, prikrivanje, skrivanje, neodzivnost predstavljajo zanesljivo pot v težave in slabe zgodbe, za katere potem niso krivi mediji, ampak neustrezna odzivnost, dokler je bil še čas.« Žal imajo namesto takšnega okolja ponekod zaposleni zjutraj, ko je treba v službo, hude stiske. Če delovno okolje ne zagotavlja spoštovanja, zaupanja in varnosti, če je ljudem težko vsak dan znova, ko je treba v službo, je to klic na pomoč po boljšem vodenju. Kaj svetovati takšnemu zaposlenemu? Glede na to, da posameznik nima možnosti spreminjanja organizacijske kulture na bolje, to možnost in odgovornost ima namreč vodstvo, in če je tako hudo, da načenja samopodobo in zdravje zaposlenega, potem je čas za slovo. Čim prej. Dokler zdravje to še dopušča. Nič ni vredno toliko, da bi v takšnih odnosih trpeli leta in leta. Kakšen mesec človek še potrpi, nismo pa stroji, da bi šlo tako v nedogled. Zaslužimo si, da poiščemo boljše in bolj zdravo delovno okolje. Kaj menite o hitrem reševanju odnosov v organizacijah, na primer s timbildingi? Od timbildingov preveč pričakujemo. Upamo, da bi lahko izboljšali naše odnose, vodenje, sistemske anomalije, a to seveda ni realno. Ko organizacija, podjetje ali kolektiv potrebuje spremembo, je zanjo potreben čas. Bližnjic ni. Timbilding je iluzija, da je mogoče z neko drobno, hitro intervencijo spremeniti stvari na bolje. To ni mogoče. Ob tem po nepotrebnem jezimo sodelavce in jih spravljamo v stisko. Nekaterim namreč ne ustreza skupno plezanje po vršacih, drugi se počutijo slabo v zabaviščnih ali doživljajskih parkih. Ni vse za vse. Razumem podjetja, ki iščejo hitre rešitve, vendar teh ni. Sčasoma dozori spoznanje, da pentlje na gnojnih ranah ne prinesejo ustreznih rešitev, ampak da je treba delati dolgoročno. Vse spremembe, ki so na delovnem mestu nujne, se lahko zgodijo le na delovnem mestu, nikjer drugje. Umik v gozd ali na tečaj kuhanja ne prinese teh rešitev. Če timbilding razumemo kot prijetno druženje in nič več kot to in pod pogojem, d a s e INTERVJU 27 Damjana Pondelek, direktorica podjetja Urednica, je strateška svetovalka odločevalcem, vodstvom, izpostavljenim posameznikom ... in strokovnjakinja za krizni menedžment, ki zagotavlja strateško svetovanje in celovito komunikacijsko pomoč ter podporo tudi v najzahtevnejših kriznih situacijah in aferah širših družbenih razsežnosti. Je govornica in predavateljica na kongresih, konferencah, okroglih mizah, izobraževanjih in drugih dogodkih. Na fakulteti za podiplomski humanistični študij je doktorirala iz družbene percepcije in obravnave nosilcev družbenih funkcij v kriznih situacijah. i ljudje prostovoljno odločijo, da želijo svoj čas nameniti temu druženju, s tem ni nič narobe. Vsekakor pa svarim pred prevelikimi pričakovanji. Kako se lotite svojega dela, ko vas povabijo v neko delovno okolje, ki je akutno zastrupljeno? Kam najprej »zasadite lopato«? Vedno je treba začeti na vrhu. Vodstvo je treba okrepiti, da bo zmoglo voditi bolje. Naučiti se mora komunikacije, ki ne rani. To je poseben izziv, v naših okoljih namreč še vedno kričimo. To ne pripomore k samospoštovanju in ne pripelje do pripadnosti, boljšega dela, ampak do prej omenjenih samopreživetvenih praks. Ko je vodstvo opolnomočeno, ko vodstvene sposobnosti zaživijo v praksi, lahko pomagamo tudi kolektivu. Povedo nam, kaj jih najbolj teži, kakšne so njihove potrebe in pričakovanja. Pogosto vodstvo te informacije sploh nima. Potem pomagamo vodstvu in zaposlenim, da se začnejo poslušati in sodelovati za skupne cilje. Če se je nekaj časa zapletalo, je načeloma treba dvakrat toliko časa za razpletanje, da se odnosi postavijo na bolj zdrave temelje. Vendar je vredno. Slabi odnosi vodijo tudi k slabšemu izdelku ali storitvam. Absolutno. Zato se podjetja odločajo, da odnose, procese, organizacijo in ljudi okrepijo in uredijo. To pripomore k boljšim poslovnim rezultatom na dolgi rok. Kratkoročno poskušajo marsikaj, ampak hitre rešitve z eno roko gradijo in z dvema nogama podirajo, kar nima nobenega smisla. Kakšen je dober vodstveni kader? Dober vodja je nikoli dosežen cilj, h kateremu si vsak posameznik z odgovornostjo vodenja prizadeva in se enkrat bolj in drugič manj temu idealu približa. Pomembne so vodstvene sposobnosti, a tudi sposobnost imeti rad ljudi. Nekdo, ki je bil dober delavec in ga potem nagradijo z vodstvenim položajem, vodstvenih kompetenc ne pridobi v dvigalu ali pri selitvi v večjo pisarno. Pridobivanje teh sposobnosti je rezultat dolgoročnega zorenja tako na strokovnem, vodstvenem kot na človeškem področju. Dober vodja mora dozoreti najprej kot posameznik, opraviti z vsemi svojimi egotripi, da bo lahko razumel, da ni on sam zvezda, ampak da mora pomagati svojim zaposlenim, da zažarijo. Da bo razumel, da je kot vodja uspešen takrat, ko je uspešen njegov kolektiv, da jih spodbuja in se veseli njihovih uspehov. Je pa to velik izziv za vsakogar, ki ima rad nadzor nad stvarmi in ljudmi. Paziti mora nase in se opominjati, da ni nadzornik vsake malenkosti, ampak si lahko dovoli zaupati svojim sodelavcem in jih spodbujati na njihovi poti, nato pa se veseliti njihovih in s tem svojih uspehov. Ni preprosto. Vodja se o svojih skrbeh in težavah tudi nima s kom pogovoriti. Dobro je, če se lahko v procesu dozorevanja in vodenja strokovno nasloni na pomoč. Sploh ko se začne zapletati oz. preden se začne. Ljudje smo tako narejeni, da mislimo, da moramo vse rešitve poiskati sami. A ni tako. Imamo omejitve in iti po pomoč pomeni iti »po moč«. Vrlina vodilnega je, da pravočasno ugotovi: »Do tukaj sem lahko naredil sam, od tukaj naprej potrebujem pomoč, pogled od zunaj.« In ko do takšne situacije pride, si je dobro čim prej priznati, da pomoč potrebujemo, ne pa čakati, da krizni trenutek mine sam od sebe. Nič ne mine samo od sebe. S slabšega gre samo še na slabše in potem se organizacija lahko z napačnimi koraki, za katere prostora dejansko ni, spravi v bistveno bolj zapleteno situacijo. Ko zbolimo, tudi ne moremo kar čakati, da bo minilo. Treba je najti ustrezno rešitev, čim prej. To velja tudi za krizne situacije, ko se podjetje znajde na naslovnici medija. Običajno se nič ne zgodi čez noč in tudi takšne situacije se nekaj časa pripravljajo. Že prej gorijo opozorilne luči. Ko analiziramo situacijo za nazaj, vidimo, da se je običajno že dva ali tri tedne nazaj nekaj kuhalo. Res je, da so vodilni močno vpeti v vsakdanje delo, zato lahko spregledajo opozorilne signale in se nekega dne prebudijo v krizni situaciji kot slaba novica dneva. Vendar so primeri, ko bi se brez opozorilnih znakov nekdo znašel na prvi strani naslovnice, resnično zelo redki. V vsakem primeru je potrebno, da se hitro »ekipiramo«, saj se pojavijo vprašanja, tako novinarjev kot drugih deležnikov. Ta vprašanja so zadnje opozorilo, da je stvar resna. Časa za odlašanje ni. Sesti je treba z vsemi, ki imajo informacije, da se vzpostavi strategija ukrepanja in reševanja. Šele zatem je čas za obveščanje o tem, kako ravnamo v določeni situaciji. Torej: najprej sestavimo krizni tim, se posvetujemo, določimo ustrezno strategijo, ukrepamo, nato je potrebno obveščanje vseh deležnikov, v prvi vrsti zaposlenih, pomembna je tudi poštena komunikacija z mediji. Sodelavci morajo izvedeti prvi, ne glede na to, kako dobra ali slaba je novica. Žalostno je, če zaposleni o težavah, ki jih podjetje ima, izvedo iz medijev. »V hudih zgodbah štejejo dejanja in ne zgolj besede.« Recimo, da podjetje, organizacija ugotovi, da situaciji ni kos. Kdaj je idealen čas, da posredujete vi kot strokovnjakinja? Idealen čas je, preden so posledice tukaj. Ta čas je velikokrat zamujen in ko se srečamo, je situacija običajno že zelo zapletena. Vsi so že prizadeti. Velikokrat se zgodi, da pokliče vodstvo, pove ime in priimek in sledi molk, tudi solze. Velikokrat imajo občutek, da že cel svet ve in da tudi sama že poznam celotno zgodbo. Vsekakor je pravi čas prej, preden odgovorne situacija tako stisne v kot. Nič v življenju te ne pripravi na vihar, ki pride. Krizni menedžment ni samo gašenje požarov. Naša vloga je tudi evidentiranje tveganj, grajenje odpornosti in preprečevanje kriznih situacij. To je najbolj strateško modro za podjetje. Sistemske spremembe so nujne, vprašanje je samo, ali jih bomo uvajali v času miru ali takrat in zatem, ko bomo reševali krizno situacijo. Kar se stresa vodstva in zaposlenih tiče in seveda tudi zaupanja deležnikov, je bistveno bolje, če za potrebne spremembe poskrbimo v času miru in preprečimo najhujše zaplete. Kako se lotite dela, ko vas pokličejo na pomoč iz podjetja, ki je prva novica dneva? Če pridemo v krizni situaciji, ko je že »vse v zraku«, najprej poskrbimo, da so vse karte na mizi, da točno vemo, kakšna so dejstva. Marsikaj je možno rešiti, če se tega lotimo pošteno, modro in odgovorno v odnosu do vseh deležnikov. Prvo pravilo je: brez laži! Samo poštenost vodi do ustrezne rešitve. Pomagamo ustrezno ukrepati in popraviti, kar se popraviti da. Vzporedno komuniciramo z zaposlenimi, takoj zatem z ostalimi prizadetimi in zainteresiranimi. Teh deležnikov je ogromno. Organizacija si niti ne predstavlja, koliko je zainteresiranih, koliko deležnikov terja odgovore in ustrezne rešitve. Te je treba zagotoviti, a tudi časovni pritisk je ogromen. Ko najtežja situacija mine, je čas za sistemske spremembe. »Če je v organizaciji prisotna misel na to, da lahko pride hudo, gremo lažje skozi situacijo, ko ta res napoči.« Velikokrat smo mediji po krivem obsojeni, da smo si izmislili slabo zgodbo. A vendar je naloga novinarjev, da pridobivamo informacije in odzive nanje. Neredko se dogaja, da tudi od na primer občine ali nekega javnega podjetja ne dobimo odgovora na naše vprašanje niti v zakonitem roku. Zakaj molčijo? Zakaj ne odgovorijo, ampak namesto tega izvajajo pritiske na uredništvo od zgoraj? Ne sprožijo prav s tem snežne kepe, ki se začne nezaustavljivo valiti v njihovo škodo? Na odločevalskih mestih je premalo znanj in kompetenc vodenja, kriznega mendžmenta in upravljanja kriznih situacij, zato so posledice hitro tu. Jasno, da vsak zaplet terja transparenten, pošten in hiter odziv in ustrezno komunikacijo z vsemi deležniki, vključno z mediji. Velikokrat teh znanj ni oziroma ljudje upajo, da bo minilo samo od sebe. Molk in neodzivnost mnogokrat takšno situacijo samo še bolj zapleteta, običajno do te mere, da je potrebno ogromno energije, časa, znanja, pomoči in izkušenj, da se stvari ustrezno uredijo. Čakanje, prikrivanje, skrivanje, neodzivnost predstavljajo zanesljivo pot v težave in v slabe zgodbe, za katere potem niso krivi mediji, ampak neustrezna odzivnost vodstva, dokler je bil še čas. Pride namreč točka, ko je prepozno. Nekateri se tolažijo, da nikoli ni prepozno. Ampak včasih žal je. V kriznih situacijah pogosto ni odločilno to, koliko zapletena je bila situacija na začetku. Tudi zelo zapletene situacije z ustreznim, pravočasnim odzivom se lepo razpletejo. Po drugi strani so na prvi pogled nezahtevne situacije, ki jih lahko neustrezni odzivi zapletejo do te mere, da bodo na koncu ranjeni vsi in pogosto se tako tudi zgodi. Vaše kompetence so izjemno pestre, doktorirali ste na temo družbene percepcije in obravnave nosilcev družbenih vlog v kriznih situacijah. Delo z ljudmi je najbolj kompleksno. Za razumevanje družbenih okoliščin je treba veliko znanja. Tisti, ki izhajamo iz družboslovja, nekaj tega znanja dobimo na študijski poti in znotraj poklicnih usmeritev. Sama sem začela na področju komuniciranja, a sem ugotovila, da v hudih zgodbah štejejo dejanja in rešitve. Besede brez tega so prazne. Organizacijam je treba pomagati, da bodo ustrezno delovale, in šele zatem, da se bodo ustrezno odzvale. Po osnovni družboslovni izobrazbi sem se usmerila v menedž-ment kriznih situacij in delo z ljudmi. Ker imam znanja humanističnih študijev in antropologije ter obenem dve desetletji izkušenj v kriznem menedžmentu, razumem posameznika v stiski, naravo kriznih situacij, pričakovanja deležnikov in vse plasti družbe. V zadnjem desetletju, dveh sem imela možnost pomagati izpostavljenim posameznikom, vodstvom in kolektivom na vseh področjih družbe, od gospodarskih družb do javnega sektorja. Podjetjem, organizacijam se svet podira morda enkrat ali dvakrat v življenju, midva z možem, ki vodiva podjetje Urednica in hkati delujeva kot svetovalni in po potrebi krizni tim, pa te zgodbe vidiva in rešujeva vsak dan, zato prinašava zelo širok in učinkovit nabor izkušenj in znanj. Danes lahko rečem, da ni zahtevne situacije, kjer ne bi mogla podjetju, posamezniku ali organizaciji odločilno pomagati. So pa potrebni sodelovanje, zaupanje, čas in zavedanje, da bomo delali pošteno, tako kot je prav. Brez tega ni rezultatov, zato niti ne želiva sodelovati v zgodbah, ki iščejo bližnjice, kajti pri delu z organizacijami in z ljudmi ni bližnjic. Tudi v kriznih situacijah jih ni. Kaj bi bil na podlagi ugotovitev po vseh primerih, s katerimi ste se do zdaj ukvarjali, ključni nasvet, ki bi ga dali vodstvom podjetij? Slovenski pregovor pravi, da je po toči zvoniti prepozno. Sama pravim, da je zvonce treba »montirati« in jim tudi prisluhniti prej. Vsaka organizacija dobro pozna svoja tveganja in ranljivosti. Točno ve, kje se lahko zalomi, in točno tam se običajno res razlomi. Pri tem si ne smemo zatiskati oči. Ponavadi so to razpoke v vodenju in v naših delovnih odnosih. Večina situacij se zgodi ravno zaradi slabih odnosov in vodenja ter posledično slabih odnosov in ravnanja z deležniki. Če nismo notranje trdni, stabilni in odporni, se to prelije navzven. Največji izziv je zgraditi notranjo odpornost, ne samo organizacije, ampak vodstva in zaposlenih. Naloga vodje je, da okrepi svoje sodelavce, da bodo zmogli še bolje, in ko imamo navznoter trdno organizacijo, bo lažje plula skozi vse viharje, ki vedno pridejo, a ni potrebe, da so rušilni. Kjer že prej ni zaupanja in dobrih odnosov, kjer niso ustrezno delovali, tam se zelo zaplete. »Korona« je prinesla bistveno več težav tistim, ki niso dobro pazili nase in na svoje ljudi. Delo z ljudmi je najtežje in hkrati najbolj pomembno. Prav tako je potrebna krepitev vodenja. Da lahko vodstvo raste, da zmore ustrezno graditi procese, odnose, ekipe, ljudi in razreševati nesoglasja, ki vedno pridejo in lahko prerastejo v krizne situacije. Če stvari pometamo pod preprogo, se namreč veliko tega nabere. Krizne situacije vse razkrijejo in nas postavijo pred dejstvo, da so spremembe nujne. Foto: Barbara Reya 28 ŽIVETI SVOJE SANJE Štajerki o predčasno končani poti po Latinski Ameriki Od konca sveta do svojega srca Bilo je več kot pred letom in pol, ko sta se Anja An-tolič iz Šmarja pri Jelšah in Barbara Marčič iz Rač odpravili na svoje potovanje. Začeli sta na koncu sveta, kot besedna zveza označuje skrajni jug Argentine, in želeli nadaljevati proti Mehiki ali priti vsaj do severa Kolumbije. Ko sta zaradi epidemije koronavirusa obtičali v Ekvadorju, sta bili približno na polovici svojega potovanja. Po več kot trimesečnem čakanju ju je dosegla informacija, da Kolumbija zapira svoje meje do septembra. Ob spoznanju, da se bo treba vrniti domov, se jima je podrl svet. Zdaj ko se počasi spet privajata na življenje v domovini, na svojo 20-mesečno dogodivščino gledata z nostalgijo in s hvaležnostjo. Še tako naporen dan daleč od doma ju je namreč napolnil z zavedanjem, česa vse sta zmožni in koliko ju pridobljene izkušnje notranje bogatijo. TINA STRMCNIK Ko so se začeli zapleti s koronavirusom, sta bili v Ekvadorju in se najprej nista nameravali vrniti v domovino. Ko sta se vzpenjali proti laguni Quilotoa, so ju cestni delavci opozorili, da lokalne skupnosti ne sprejemajo več turistov. Takrat sta se odločili, da se bosta zapeljali kar do glavnega mesta Quito, kjer je največ možnosti glede prenočišč in kjer je najboljši dostop do hrane. Z iskanjem zatočišča v glavnem mestu sta imeli precejšnje težave, saj nista imeli zdravniškega dokazila, da sta zdravi, da nimata virusa in da ne prenašata okužbe. Ko sta spoznali družino, ki je oddajala primerno stanovanje, z najemom nista imeli več težav. »Drug drugemu smo pomagali. Midve sva potrebovali varno zatočišče, oni prihodek, saj se je tudi tam gospodarstvo ustavilo in je veliko ljudi ostalo brez službe.« Med domačini sta čutili nekaj strahu pred prišleki iz drugega mesta, druge vasi ali celo iz druge države. Ko se je začela policijska ura, so lahko v določeno mesto namreč prišli samo tisti, ki so tam živeli. Ko je svet na »pavzi« Za dekleti, ki sta bili prej vajeni gibanja, popotništva in raziskovanja, so bili dnevi karantene in čakanja kar malce Čakanje, da neha deževati. naporni. Najprej se je bilo prijetno malo spočiti. Vendar to ni bil pravi počitek, sta pojasnili. »Vse sva bili prisiljeni dati na >pavzo<, enako kot cel svet, zato je bil občutek precej mešan. Nemočno sva se počutili ob vsem tem, telo naju je začelo boleti, ko so mišice začele postajati ohlapne in ko sva počasi začeli pridobivati kilograme. Pogrešali sva svobodo, raziskovanja, spoznavanje ljudi. Misli so begale sem in tja.« Dneve sta si krajšali s kuhanjem dobre zelenjave, z branjem o kolesih. Gledali sta fotografije s potovanja in se spominjali doživetij. Tudi kakšna ročno izdelana razglednica je nastala vmes. Na dvorišču najetega stanovanja jima je čas krajšal kuža Dino, ki je bil vedno vesel, ko sta mu odprli dvoriščna vrata in se z njim igrali. Ko sta čakali pred trgovino, sta spoznali tudi nekaj prijetnih domačinov, ki so jima popestrili kakšen večer in jima predstavili nekaj značilnih jedi. Trije meseci čakanja Za potovanje sta imeli natančno izdelan proračun, in sicer da bosta za hrano porabili pet evrov na dan. Prisiljen postanek v Ekvadorju, ki se je končal z vrnitvijo domov, je njun »budžet« kar precej pretresel. Na pomoč so jima priskočili bralci oziroma spremljevalci njunega Face-bookovega bloga, družina in prijatelji. S prispevki, za katere sta neizmerno hvaležni, sta lahko plačali najemnino za stanovanje. Ko je Kolumbija sporočila, da bo svoje meje zaprla najmanj do začetka septembra, sta sprejeli odločitev o odhodu domov. »Takrat se nama je res čisto podrl svet. Minili so že skoraj trije meseci, odkar sva se ustavili na najini poti. Preveč je bilo - psihično in tudi finančno - in odločili sva se, da bova raje poletje preživeli s svojimi domačimi in prijatelji.« Njuna vrnitev domov je bila dokaj zahtevna pred- »Počutili sva se varno. K temu je pripomoglo, da tekoče govoriva špansko. In to, da sva poslušali nasvete ostalih popotnih kolesarjev ter domačinov. K občutku varnosti in poglabljanju najine vere v dobro je prispevala tudi dobrota ljudi, ki sva jih srečevali. V domovino sva se vrnili le z dobrimi izkušnjami.« vsem zaradi negotovosti izvedbe letov. S slovenskega konzulata v Braziliji so jima posredovali informacijo, kako v Ekvadorju rezervirati karti za let v Madrid. Svetovali so jima, naj od tam raje letita proti Nemčiji, kjer je bilo manj možnosti za odpoved letov. Koles nista smeli vzeti s seboj na letalo, zato sta jih z opremo prodali tik pred odhodom. Tudi nadaljnja organizacija letov do Slovenije je bila precej negotova, saj je šlo za komercialne prevoznike. Na koncu jima je uspelo in po 70 urah potovanja sta bili doma. S tem, da je bilo njunega potovanja konec, sta se težko sprijaznili. »Spoznanje, da zares odhajava domov, naju je >zadelo<, ko sva predali kolesi novim lastnikom. Takrat so vsi občutki privreli na dan ... Po eni strani sva bili vseeno hvaležni, da naju koronavirus ni doletel na začetku poti. Da sva uspeli doživeti vse to, kar sva. To popotovanje naju je spremenilo za vedno.« Spet doma Anja in Barbara težko opišeta, kako sta se počutili ob vrnitvi domov. Veseli sta bili ponovnega snidenja z naj- Barbara Marčič s svojim razstavljenim kolesom v eni od delavnic Na malici z enim od gostiteljev Anja Antolič med odkrivanjem naravnih lepot ŽIVETI SVOJE SANJE 29 цр Cas za malico in kratek počitek »Med kolesarji velja pravilo, da če določene stvari 14 dni ne uporabljaš, je praktično ne rabiš.« Eden od utrinkov med potjo bližjimi. Kljub temu sta bili po vrnitvi najprej polni mešanih občutkov. Doživeli sta tudi majhen kulturni šok, saj sta se jima tudi barva pokrajine in vonj okolja zdela precej drugačna kot na potovanju. Slišati samo slovenščino je bilo za dekleti kar malo nenavadno. »Doma je samoumevno, da iz pipe priteče topla voda, s katero se lahko vsak dan tuši-raš, in da toaletnega papirja ni treba metati v koš. Na poti ni bilo tako. Pitna voda in topel tuš sta bila redkost. Nenavadno je, da imava po letu in pol dostop do teh stvari.« Poletje zdaj preživljata s svojimi domačimi, kot sta si želeli. V njunih mislih je tudi iskanje službe. Kljub vsem omejitvam, ki jih je popotnikom prinesel koronavirus, sanj o odkrivanju novih dežel nista povsem opustili. »Radi bi se vrnili, saj je Kolumbija precej kolesarsko zanimiva. Po kulturni plati je izjemno zanimiva Mehika, vendar bova še videli. Mika naju tudi Azija, kjer je po fotografijah drugih popotnikov res mnogo lepih krajev. Tam zunaj je še veliko neodkritega sveta.« Za srečo ni treba veliko Anja Antolič je dejala, da ne more izpostaviti le enega vrhunca potovanja, saj jima bo celotna izkušnja za vedno ostala v spominu. »V vsaki državi, skozi katero sva potovali, sva našli dobre ljudi, spoznali nove prijatelji, opazovali čudovito pokrajino in uživali v svobodi, ki nama jo je prinesel nov dan.« Tudi za Barbaro Marčič je bil vsak dan nekaj posebnega. »Vedno znova so me očarali pokrajina, dobrota ljudi in drugačnost. Težko izpostavim posamezen dogodek, a vendar nikoli ne bom pozabila opičjega otoka v Perujski džungli ali skromnosti življenja ljudi v višavah Andov.« Potovanje s kolesom jima je odstrlo tudi uvid, da za spoznavanje tujih dežel človek ne potrebuje veliko. Ko sta prtljago prvič naložili na svoji prevozni sredstvi, sta spoznali, da imata vsega preveč. Nato sta sproti ugotavljali, česa ne potrebujeta. Nekaj odvečnih stvari sta podarili, nekaj so jih domov odnesli Slovenci, s katerimi so se jima križale poti. Kljub skrbno premišljeni prtljagi sta pedala poganjali vsaka s približno 35 kilogrami tovora. V Argentini sta vodo pili kar iz pipe, kasneje sta uporabljali svoj mini filter ali jo prekuha-vali. V Boliviji sta zaradi večkratnih okužb vodo tudi kdaj pa kdaj kupili. Pogosto so jima Glavni trg Quita v času karantene. Odkar sta se dekleti vrnili domov, razmer glede koronavirusa v Južni Ameriki ne spremljata več. Prijatelji, ki sta jih spoznali med svojim potovanjem, so dobro, a se bojijo drugega vala epidemije. kolesarske bidone napolnili domačini in ju včasih povabili še na kakšen prigrizek. Večino časa hrana ni bila težava, občasno pa so bili njuni obroki skromni zaradi daljših razdalj med trgovinami ali civilizacijo. Ob najnujnejših potrebščinah, minimalnem dnevnem proračunu in skromni prehrani se jima je izkristaliziralo tudi to, kaj človek v življenju sploh potrebuje. Na prvem mestu je zdravje, na drugem mestu sta volja in želja, da nekaj uresničiš in najdeš tisto pot, ki te osrečuje, sta pojasnili. »Midve sva bili na poti hvaležni za tiste stvari, ki so nama bile pred odhodom samoumevne. Hvaležni sva bili na primer za pitno vodo, saj brez nje ne moreš preživeti. Imeti toplo ali hladno vodo, takrat ko jo potrebuješ, je tista sreča, ki je v težkih razmerah na poti pomembna. Da o tušu sploh ne govoriva.« Izkušnje, ki bogatijo Ko gledata nazaj, ne moreta mimo vseh vremenskih skrajnosti, s katerimi sta se spopadali na poti. Povedali sta, da nikoli ne bosta pozabili patagonskega vetra, ki jima je zaradi svoje silovitosti onemogočil kolesarjenje. Pihal je tako močno, da je bilo nadaljevanje poti nevarno za avtomobile in tovornjake. In prav ob tem vremenskem pojavu, ki jima je onemogočal tudi stanje na mestu, sta ju s ponujenim prevozom rešila dva voznika tovornjakov. V spominu jima je ostal tudi ledeni dež visoko v Andih, kjer sta ob premraženih prstih na rokah in nogah sanjali o topli postelji in čaju. »Ampak ko sva na koncu vsakega dne potegnili črto, sva se zavedali, česa vse sva zmožni in koliko naju iznajdljivost ter pridobljene izkušnje notranje bogatijo.« Najbolj temperamentne voznike sta spoznali v Peruju, vendar sta se poskušali izogibati večjim mestom in voziti skozi podeželje po stranskih cestah, kjer je bil promet manj gost. Nekajkrat, ko so ju prehitevali tovornjaki ali avtomobili, ju je sicer malce zatreslo na kolesu, a življenjsko ogrožaj očih razmer na srečo nista doživeli. Kolesi sta jima ne glede na razmere in velike razdalje dobro služili. Po pol leta potovanja so se sicer začele različne težave s špicami, popuščanjem zavor, težave s prtljažnikom in z utrgano verigo. Z večino omenjenih težav sta se uspeli spopasti Divje kampiranje »Hvaležni sva, da naju koronavirus ni doletel na začetku poti. Da sva uspeli doživeti vse to, kar sva. To popotovanje naju je spremenilo za vedno.« sami ali sta poiskali pomoč. S poti sta se vrnili z veliko več praktičnega znanja o popravilih koles, pravita. Kljub občasnim težavam ju je naprej gnala predvsem želja po novih doživetjih in spoznavanju novih ljudi, sta dejali. Velika motivacija jima je bila nekakšna nevednost o tem, kaj jima bo prineslo novo jutro. Iz dneva v dan namreč nista natančno vedeli, kje bosta zvečer spali in ali je v vasi, ki je vrisana na zemljevidu, kakšen kiosk ali je vas morda celo zapuščena. Nevednost je bila včasih njuna avantura in hkrati izziv, ki jima je krajšal in bogatil dneve. Danes, skoraj dva meseca po vrnitvi v domovino, se svoje dogodivščine spominjata z veliko nostalgije. Poudarili sta, da sta velik del srca in sebe pustili v Južni Ameriki, med vsemi prečudovitimi pokrajinami in ljudmi. »Svobodo in občutek notranjega zadovoljstva, ki nama ju je to popotovanje vsak dan dajalo, je težko opisati in še težje pozabiti. Živeti svoje sanje je bilo res lepo in upava, da jih bova še kdaj uspeli doživeti.« Foto: osebni arhiv Nista bili le kolesi potrebni popravila ... Na tri tisoč metrih nadmorske višine 30 PORTRET S slikarko in kiparko Blanko Božič, novo predsednico Zveze likovnih društev Slovenije Obrnjen je bil list, ki ga je bilo treba popisati »Življenje se včasih poigra in obrne list v knjigi, ki ga moraš popisati. Tako sem se v nekem obdobju znašla v nezavidljivem položaju in v boju z boleznijo. Začela sem se ukvarjati z likovnim ustvarjanjem,« se spominja slikarka in kiparka Blanka Božič iz Letuša. Za svoje ustvarjanje je prejela že veliko domačih in mednarodnih priznanj. Njena akvarela sta trenutno predstavljena na razstavah mednarodnih bienalov na Poljskem ter v Ukrajini, v Odesi. Božičeva je letos postala predsednica Zveze likovnih društev Slovenije in to po kriznem obdobju te zveze. BRANEJERANKO »Vodenje takšne organizacije ni enostavno. Odgovornost, ki jo prinaša predsedniška funkcija je velika, precej je tudi obveznosti,« je predsedniške zadolžitve predstavila Blanka Božič. »Poplava dogodkov, ki nudijo likovnim ustvarjalcem druženje, ustvarjanje in nenazadnje izobraževanje, kroji tudi usodo zveze, njeno financiranje in delovanje,« dodaja nova predsednica zveze. Za zvezo so bila zadnja leta razburkana. Božičeva po odstopu prejšnje predsednice o tej funkciji ni razmišljala ter zanjo ni kandidirala. Pred leti je bila članica upravnega odbora, zato je poznala delovanje zveze v dobrem in slabem. Pred tremi leti je funkcijo predsednice odklonila, na letošnjih izrednih volitvah pa so jo za vodenje zveze predstavniki društev uspeli prepričati. Za čim višjo raven Zveza likovnih društev Slovenije je bila ustanovljena pred dvaindvajsetimi leti ter ima trindvajset članov. Njena glavna cilja sta povezovanje društev ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev ter dvig ljubiteljske likovne dejavnosti na višjo kakovostno raven. Tako pripravlja likovne prireditve, izobraževanja, tekmovanja ... Glavni projekt zveze je Zlata paleta, ki je tekmovalnega značaja. Na izboru del lahko sodelujejo le člani društev, ki so del zveze. Gre za edino takšno tekmovanje likovnih ustvarjalcev, kjer lahko pridobi posameznik - po izboru strokovne žirije - certifikat kakovosti. »To je priznanje kakovosti umetniškega likovnega izdelka, ki je vodeno v javnem prometu z evidenčno številko certifikata,« je pojasnila nova predsednica. Obstajajo še druga priznanja zveze. »Vemo, da so umetniki sejalci svojih zamisli, svojih občutij, misli in doživetij. Vsak jih predstavlja na svoj način. Zveza likovnih društev med svojim delovanjem vedno poskrbi, da so te pripovedi in izpovedi posameznika postavljene drugim ljudem na ogled za občudovanje in doživljanje,« je dodala Boži-čeva. Med predsednikovanjem je njen osnovni cilj, da bi glavnemu projektu Zlata paleta vrnila »lesk«, ki ga je imel in ga je vreden. Pri tem je naletela na vsem znano težavo, povezavo s financiranjem. »Mislim, da je treba čim bolj Blanka Božič med likovnim ustvarjanjem izkoristiti tehnologijo današnjega časa in upoštevati njene prednosti zlasti pri izborih del in izobraževanju. Posodobitev utečenih praks je nujna, saj nam bo delo olajšala ter stroške znižala,« ugotavlja nova predsednica. »Zadovoljna bom, če bo Zveza likovnih društev Slovenije v mojem mandatu dobila na zemljevidu likovne kulture svoj prostor v takšni meri, da bodo razstavljena dela privabila v galerije širše množice,« je povedala Božičeva. Ustvarjalni Gal Blanka Božič je dejavna tudi kot podpredsednica društva likovnih ustvarjal- cev Gal, ki povezuje zgornje-savinjske slikarje in kiparje. Živi v Letušu, na ločnici med Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino, kamor sta se s partnerjem preselila pred dvema desetletjema. Sicer je iz Velenja, iz mesta, ki ga ima še vedno zelo rada in kjer živi del njene širše družine. »Ko sem se začela ukvarjati z likovnim ustvarjanjem, sta me privedla v društvo Gal želja po znanju in zavedanje, da so koraki v ta svet težki in dolgi. Svet likovne kulture se mi je odprl na popolnoma nov način,« se spominja začetkov. Čeprav pridobiva Božičeva največ znanja med samostojnim raziskovanjem - z vztrajnostjo in željo po izvirnem - je zanjo delovanje v Galu posebnega pomena. Tam se lahko izobražuje v delavnicah, na tečajih, seminarjih. »Lahko rečem, da so moji uspehi plod izobraževalnih procesov in dejavnosti v društvu Gal,« ocenjuje sogovornica. Društvo Gal je staro več kot dve desetletji. Na tej dolgi poti sodeluje z različnimi posamezniki, organizacijami in društvi. Božičeva pravi, da je posebej dragoceno Galovo sodelovanje s številnimi akademskimi slikarji in kiparji, profesorji in pedagogi. Pomemben del društvene zgodbe o uspehu predstavljajo podelitve več kot sto priznanj, 38 certifikatov kakovosti, pet zlatih, ena srebrna ter dve bronasti paleti, številna priznanja in certifikati z mednarodnih festivalov akvarela, sodelovanje na likovnih kolonijah in ex-temporih. »Vse to je posledica dobrega vodenja društva in vsakega njegovega posameznika, ki soustvarja zgodbo o uspehu,« meni o dvajsetletni Galovi poti Blan-ka Božič. Lastne projekte društva predstavljajo projekti Ex-tempore Rečica, Lenar-tova prepletanja in številne razstave. Glina za notranji mir »V glini sem našla svoj notranji mir in s tem odkrila zase novo obliko izražanja. Modelirko sem večkrat zamenjala s čopičem, platnom ali papirjem, da sem nanj izlila barve svojega počutja,« je opisala Božičeva svoje likovne začetke, ki jih je narekoval njen osebni položaj. »Po približno desetletju ustvarjanja me je delo na tem področju potegnilo globoko vase. Spomine življenja pišem na nov list papirja,« je povedala o svojem občutenju. Ob tem je spomnila na Picassovo misel, da je vsak otrok umetnik, težavo pa predstavlja, kako ostati umetnik, ko odraste. »Vse talente torej nosimo v sebi že od otroštva. Nekateri jih razvijamo in dopolnimo, drugi ne. Bilo mi je dano in hvaležna sem za to,« je zadovoljna ustvarjalka iz Letuša. Ustvarja v različnih tehnikah, vendar sta ji najljubša akvarel in kiparstvo. »Tu preprosto uživam. Za akvarel rada rečem, da predstavlja vojno avtorja s pigmentom in vodo na papirju. Če uspeš ujeti pravi trenutek nanašanja Delo Po promenadi. Gre za grafični list v tehniki kalografije s peskom. Knjižna polica. Gre za delo Blanke Božič, ki je na steni rečiške knjižnice. Delo Suburbia predstavlja propadajoče predmestje, kjer so ljudje na robu obupa. PORTRET 31 Blanka Božič, podpredsednica zgor-njesavinjskega društva likovnih ustvarjalcev Gal ter nova predsednica Zveze likovnih društev Slovenije vode in pigmenta na medij, pravočasno zajeziti vodo in dodati pravo mero pigmenta, si bitko dobil. Do popolne slike je še dolga pot, zato akvarel upravičeno slovi kot najtežja tehnika,« je obrazložila. Med slikarstvom Boži-čeve prevladujejo po vsebinski plati pokrajine in njihovi izseki. »Predvsem akvareli razkrivajo moje občudovanje narave, ki postane velikokrat podoba predelanih doživetij in vtisov,« opisuje svoje ustvarjanje. Stalnica njenih pokrajinskih del je voda, ki je vir življenja. »Navdušuje me njena zrcalna površina. Ob razmišljanju o skrivnostih globin je voda prvina, ki me navdaja s tesnobo,« je povedala o svojih podobah vode. V delih Blanke Božič je posebnega pomena svetloba. »Uporaba svetlo-temnih vložkov je univerzalna dvojnost, ki v sliki sproža gibanje, zato ji dajem prednost pred uporabo barvnih kontrastov,« opisuje svoje slikarsko ustvarjanje. Med svojim kiparskim ustvarjanjem daje prednost glini. Dotik gline jo sprošča in ji istočasno ponuja nešteto možnosti izražanja. Pri ustvarjanju z njo se zateka v živalski in figuralni svet. »Oblike in volumen so včasih dovršeni, največkrat pa oblike kar poenostavim. Med tem se trudim, da dam kipom osebnostno naglašen pečat,« je povedala o kiparskem ustvarjanju. Postopek klasičnega modeliranja gline in ekspresivnih poudarkov zaključi z dodanimi tehnikami žganja in lastnim načinom tehnologije patiniranja. Ta način modelacije je zanjo pomenil številna priznanja, certifikate kakovosti in bronasto ter zlato paleto. Njen uspeh, njena zgodba Blanka Božič je pomembna ljubiteljska likovna ustvarjalka. Na mednarodnih bienalih na Poljskem in v Ukrajini se trenutno predstavlja s svojimi akvareli. »Rada izpostavim predvsem to, da ocenjuje na mednarodnih natečajih delo nekdo, ki me ne pozna ter ima pred sabo le sliko z mojim motivom. Ne obremenjuje se z menoj kot z avtorjem,« dodaja Božičeva, ki ji takšen uspeh pomeni veliko. Akvarel Ob reki. Predstavljen je bil na razstavi mednarodnega festivala akvarela v Švici. Abstraktno delo, ki ima naslov Izgubljena v množici. V tehniki akril na platnu. S podelitve plakete Zlate palete za kiparsko delo Razpnimo jadra »Usmerja me pri ustvarjanju in istočasno kaže, da pri ustvarjanju likovnega zapisa upoštevam zakonitosti likovne abecede in tehnike akvarela. Zgodilo se je že, da so mi med na natečaj poslanimi deli izbrali takšno, ki ga sama - kljub temu da sem z njim konkurirala - ne bi izbrala,« je povedala ustvarjalka iz Letuša. Po takšni odločitvi strokovne komisije išče lastne odgovore. Božičeva je predstavila svoja dela že na kar nekaj samostojnih razstavah ter številnih skupinskih razstavah, ki so bile v okviru ex-temporov, natečajev in mednarodnih razstav akvarela. Razstavljala je že v številnih krajih Slovenije ter na mednarodnih festivalih akvarela v Beogradu, Tirani, Zürichu, na Poljskem ter v Ukrajini. Letos, ko posveča veliko časa delu v Zvezi likovnih društev Slovenije ter v zgornjesavinjskem društvu Gal, je pripravila samostojni razstavi svojih akvarelov v Solčavi ter na Rečici ob Savinji. Priznanja za ustvarjanje Blanke Božič je mogoče razdeliti v tri skupine. Prvo predstavljajo različna priznanja v okviru projekta Zlata paleta, kjer je prejela za svoje kiparsko delo tudi zlato paleto. V drugi skupini so priznanja v okviru mednarodnih natečajev in festivalov akvarela. Njena dela so bila tako večkrat izbrana za beograjsko razstavo mednarodnega bienala akvarela malega formata ter za mednarodni festival v Ajdovščini, lani je prejela certifikate mednarodnih festivalov akvarela v Švici ter Albaniji ... V tretjo skupino sodijo priznanja za dela Božičeve na ex-temporih po Sloveniji. Vsako delo, za katerega je prejela priznanje, nosi svojo zgodbo. »Seveda ne morem reči, da so priznanje, certifikat ali paleta, ki sem jih prejela za svoja dela, zgolj kos papirja ali kovine. To je moj uspeh, moja zgodba,« je zadovoljna. Foto: arhiv Blanke Božič, Andraž Purg - GrupA Plastika Plavajoča hobotnica, delo Blanke Božič »Predvsem akvareli razkrivajo moje občudovanje narave, ki postane velikokrat podoba predelanih doživetij in vtisov,« opisuje svoje ustvarjanje Blanka Božič. Akvarel Dolgo, vroče poletje predstavlja pokrajino ob Strugi, rokavu Savinje. ifci TVU letos od septembra Žavzjenje zahteva od nas nenehno učenje Spremembe v našem življenju, na delovnem mestu in širšem okolju nas nenehno silijo v učenje in dopo lnjevanje znanja , ki smo ga p ridob ili v šoli . Nekatere It iskanju novih znanj prisilijo spremenjene razmere, na primer ko iščejo službo. A mnogim je še vedno tuja misel, da bi se izobraževali v odrasli dobi. Kaj iste torej skriva v besedni zvezi vseživljenjsko učenje? Kje smo Slovenci glede tega v primerjavi z drugimi narodi in kakšne možnosti sploh imamo za tovrstno izobraževanje? O tem smo se pogovarjali z mag. Zvonko Pangerc Pahernik, vodjo Tednov vseživljenjskega učenja (TVU) v An-dragoškem centru Republike Slovenije. TATJANA CVIRN »Mogoče se vseživljenjsko učenje danes res zdi fraza. kii se lepo slivf a ko smo leta 0996 pripravili prvš TVU, smo utirali pst tudi tej bs-sadni zvezi. Gre za kulturo, v katesj verjamtmo. da je šolske izobraževanje sicer uvtrezna priprava za življenje in delo, a v razmsrah, ko se stvar i tako hitro spreminjajo, smo jerisiljeni svoje znanje dopelnjevati. Pri tem nie gre le eg znanje teorije, ampak za ueposobljenont, torej ae spaninoati, zmosmo-sti, ko mpetence. Človek se msra na svojem delovnem mestu odzivati na potrebe, ki jih to zahteva. Tehnolog-a igra pri tem zelo pomemb-ao vlost. Kjerkoli ri, moraš svoja znanja za deto nadgra-jevhti calo življenje. To ni edini vidik vseživljenjskega izobraesvanja, ampak imamo pri organizkciji dogodkov in promociji e mislih tudi to, da se mora člooek tudi osebnostno razvijati kg t posameznik in član s ku-pnosti - v okviru družine, delovnega okolja, okoliša, kjer živi, in družbe kot celote. Ne gre zgolj za znanjs, ampak zarazumevanjeeebe in življenja. Ta koncept radi ponazarjamo s štirimi ate- bri vseživljenjskega učenja: pridobivanje znanja, osebnostni razvoj, usposabljanje za delo in ustvarjalno sožitje v skupnosti. Kakšna je vključenost Slovencev v oblike vseživljenjskega izobraževanja? Slovenija je po vključenosti ljudi med uspešnejšimi državami v EU, čeprav krepko zaostaja za skandinavskimi Itam so stopnje udeležbe mvd 20 in 10 odstotki); nekoč smo bili najuspešnejša »m)ada« članica EU, e zadnjih letih pa nas je prehitela Estvnija. NN a ravni EU se izvaja anketa o delovni sili, ki sicer v osnovi ni namenjena zbiranju podctkov o izobrrae-vanju. Enc vprašanje je že vrsto let namenjeno temu, koliko se je pofamrznik vključeval vrazlečne objike učsnja, formalne, neformalne irazni ts-aji ...) kako je bil vključen e priložnostno učenje (ogledi muzejev, posfušanje izobražavalnih odd aj n a radiu in TV ...). Slovenija je imela lani gOe, de na rezulttte te ankete v vseživljenjsko izobraževanje vkljugrnih 11,2odstotkalju-di,starih od 25 do64let. Naš cilj je bil do leta 2020 doseči GIMI , VCI * * * NAJBO ŠOLSKO LETO 2020/21 USTVARJALNO, VESELO IN USPEŠNO želi vsem učiteljem, učencem in utaršom I.gimnazija v Celju. , wsu^prvagim.vj Zvonka Pangerc Pahernik 19 odstotkov. K temu nas je vodila ugodna srtuarija leta i0 IS, ko je tela ta stepnja psi-bližno Г6 otsVoikov, nato se j s vsako leto maejšala. Ta godatek je treba dopolniti, in sicee je pomembno, kakšna je ^^ol^r'.^^ltitg^,^ stiuktura med iirtimi, ko <зе vključ ujejo v ^z^olr e. Najmanj vključenih ima najnižjo izobrazbo do ognovne šole. Ti s;e v kasnejše izobra-ževaoje oL:ii^.aj^nct eključujtjo zaradi nede uaisilet ker jih na izobraževanja na primer napoti zavni aa zaprs.ovanje. Rodki eo tisti, kii re vkjju-čujejo zid.an^e^cl:^ lastne želje-Največjg ^^leR^ vkOjučsnih p redstavljajo deti. kui sima-jo že sicer najkiišja ntopnjo i^i^t^r^UDie. Faktor je 1j8,7. Torej se skoraj devet ljudi več udeleži izobraževanj iz skupine najboljiz obraženih kot iz skupine neizobraženih. To je naš ve liki problem. Naša ciljna skupina, ki jo vedno skušamo nagovarjati s promocijskimi in z drugimi dejavnestmi, je tanljiva skupina z nizko in pogosto tudi neusirizno izobrazbo. Zanimiva je tudi starostna struktura tistih, ki se vključuj eji v rczličns oblake vaer živtj en,skega učenja. Bolj dejavni čo mlajši odrasli, te-prčv je v primerjavi z letom 2010 tue-i tu prišlo do upada. INajveč je še vedno udele-žen-sev, j; t arih od 25 do 3 4 let, sajserbša udeležba ?e med itjrejšimi od 55 lot, čeprav gvmo, dr se de-ovna doba daljša in da bodo morali še dolgo d elati. To, da bi se izobraževali v odrasli dobi, je ee vedno mnojgim ljudem Oujh. Zajo jih na različne načine tpod-bujenio in jim pomagamo. Prr trm je ključna sveeovalna ci^ii^ji^Ckrpnost;. V Andragoškem centru SVovenije smo Jcaez^^liL mrežo svniavalnih sr^diišt^, ki slelujejo po vsej Sloveniji, praakomž na ljudskih univerzah. ajudem svelujejo ne le gleae pridob.vanja višje formalne rzobrazbe, ampak tudi hlade ricjcil:ii'^.a3,nj,a meh-kid dprstnosti, ki posiajajo vedno bolj pjceišiKE;,:^]!:)]^^. na pri mer da je ne kdo s? ji osobon delovati v ^lčigi^iiri^ с^г^ zna kritično razmišljati, uetvar-jalno reševati težave ... V teh središčih skušajo tuhl ovrednotiti vse tisto, kee je nekdo že pkčeN, in vte nrfodmalne kompetenpe, ki jih ima, Kam naj se ljudje obrnejo, ee iščejo razlitne oblike ižobražeeanja? Ljudske univerze so središča izobraževanja odraslih, vstdpne točke za ozavešča-nje, tvatovanjet za TVU in za j-rograme,, ki jjihji inkv^.^jja^j z lastnim ali s sposojenim kadrom. Tudi v srednješolskih centrih je na vo-jo vedno več neformalnoga üeo-braževanja. Viser po je vra slovenska ponudba zbiana v sgletnem ^ге^е))!;;11;^^^--!^ Kam po znanje (htipr://prealed.acs. ti). V Savinjski regiji ponuia j 34S nrogramor. Te podaike stalna narjg/aj v jej oNa gin ijjotda^;^anja onanja odraslim ja zs^aigtot^o-^tc diu-gačen kot pri mlajš rh „. »NidovoljsamovključenostSlovencev vizobraževanje,ampakjepomembno, dasikajzapomnijoindaznanje uporabljajo.Čenekajčasanedelajoalise neučijoinznanjaneuporabljajoaligane nadgrajujejo,tozastara.« An(Cr,^g5o^зli:i ceoter skrbi za iepopolnjavanje zaniair^ji^ na ljudskih uniin drugih ustanovah, ki se ukvarjajo z izobraže-oanjem odrarlih, za nove^ metode in pristope. Ob tem poudarja tudi pomen pristopov, prilagojenih posebnim ciljnim skupinam, kot so nizko izobraženi, Romi, mi-granti... V kolikšni meri država finančno podpira različne programe? Miniatastiti za izobraževanje in za delo veliko denarja namenjata spodbujanju svetovanja in vrednotenja pri nizko izobraženih ter za pridobivanje mehkih veščin in znanj ter drugih poklicnih in temeljnih zmožnosti. Nacionalni program izobraževanja odraslih od 2013 do 2020 predvideva tri ključna področja: izobraževanje za dvig izobrazbene ravni, usposabljanje za delo in splošno neformalno izobraževanje ter podporne dejavnosti (svetovanje, ozaveščanje...). Trenutno je v pripravi nacionalni program za novo desetletje. Držaea nacicmahla in evropska džedstva namenja tudi ozaveščanju. Ali ima TVU še? vedo pomembno vlo.o ari ozaveščanju o prmenu vseživljenjskega uhenja? Vsa letasmo se trudili ohranjati temeljno sporočilo, da učenje krepi in radosti. Mnogo ljudi je zaradi slabih izkušenj iz časa izobraževanja strah ponovno iti v šolske klopi in ta strah skušamo razbiti. Zelo pomembna okoliščina pri izobraževanju odraslih je tudi druženje. Ko se ljudje vključijo, pridejo med sebi enake, s podobnimi strahovi in ovirami. S tem presegajo avire. Si TVU spodbujamo tudi noto druženja, ne le učenja. Bo to mogoče tudi v novih razmerah, ko smo priča številnim omejitvam? Za začetek smo TVU prestavili s pomladi na september v upanju, da ne bo težav. Koordinatorji TVU (v Savinjski regiji jih je kar osem), ki sami prirejajo dogodke, poleg tega pa imajo številne partnerje z različnih področij, so na nedavnem sestanku povedali, da naj ne bi bilo večjih težav pri izvedbi dogodkov. Aktualni podatk o TVU so nr spletni strani https://tvu25.a cs.si. VSEŽIVLJENSKO UČENJE Šolski center Šentjur, Višja strokovna šola vabi k vpisu z 2. prijavo v višješolske študijske programe: NARAVOVARSTVO UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE ŽIVILSTVO IN PREHRANA GOSTINSTVO IN TURIZEM. Drugo prijavo oddajte od 24. do 31. avgusta na spletni strani Višješolske prijavne službe Celje. www.sc-s.si /intikv, knjigarna in antikvariat Antika knjigarna in antikvariat, d. o. o., Celje Kocbekova 6 3000Celje tel.:03 490 8990 mob:031 399 570 e-mail:antika.book@siol.net; info@antika.si www: antika.si delov/ni čas: ponedeljek-petek 9.00 dol 7.00 sobota: 9.00-12.00 V Antiko |p o kn^ge in na prireditve Vabimo vas k nakupu rabljenih in novih učbenikov, priročnikov, slovarjev/ in ostalestrokovneliterature zaosnovneinsrednješoleter fakultete. V Inomiaijsko prodajo šejemljemo rabljeneučbenike in delovne zvezke za osnovno in srednjo šolo, prav tako pa tudi leposloi/e. Po naročilu naročamo knjigeiz tujine,ki jihpriskrbimo po najbolj ugodni ceni Na policah imamo več kot 20.000 naslovov antikvarnih in novih knjig, ki so dosegljive tudi v naši spletni tigovini. V našem antikbariatu imamo tudi kotičel za zbirateljie znamk,bankovcev, kovancev, vinilnih plošč, DVD, razglednic, stripov. Z organizacijo literarnih večerov in prireditev pomagamo promovirati že uveljavljene pesnike in pisatelje ter branje in bralno kulturo. Ljudska univerza Celje - Center za razvoj kadrov Korak Ljudska univerze Celje je javni zavod z najdaljšo tradicijo vseživljenjskega učenja v Sloveniji. Skrbimo za izobraževanje tudi učno najzahtevnejših skupin. Čeprav že vsa leta delovanja sodelujemo s podjetji, smo odločilen korak na svoji poti naredili v letih 2016-2018, ko smo postali pooblaščen izvajalec nacionalnih projektov za razvoj kadrov v podjetjih. To je čas aktivnega in obojestransko koristnega sodelovanja z malimi in s srednje velikimi podjetji v Mestni občini Celje in drugih občinah Savinjske regije. Prepričani smo, da so potrebe zaposlenih zakoreninjene v osnovni človekovi potrebi po sprejetosti, pozitivnih medoseb-nih odnosih in ustvarjalnosti, ki jo človek razvija tako v svojem osebnem kot poklicnem življenju. Izkušnje, ki smo jih v tem času pridobili pri delu z zaposle- Izobraževanja: Komunikacija Motivacija Organizacija, načrtovanje Osebni razvoj Prenos znanja, mentorstvo Timsko delo Trženje, prodaja Vodenje Zdravje na delovnem mestu Storitve: Karierna sidra in motivatorji Metoda ocenjevanja 360 Vzpostavitev mentorskega sistema Strategija razvoja kadrov nimi, smo nadgradili z dodatnim strokovnim usposabljanjem naših svetovalcev. S pomočjo zaupanja, ki smo ga zgradili z gospodarskimi partnerji v svojem okolju in širše, in z dodatnimi, načrtno opravljenimi raziskavami smo dobili jasen vpogled v kadrovske potrebe lokalnega gospodarstva po vsej Savinjski regiji. Na osnovi ocen doslej izvedenih izobraževanj za poslovne uporabnike smo natančno seznanjeni z aktualnostjo in uporabno vrednostjo izobraževalnih programov ter s kakovostjo predavateljev v Sloveniji. Uspešnost lokalnega gospodarstva ima velik vpliv na kakovost življenja prebivalcev in njihovo povezovanje v skupnosti. Ker je javno dobro naše temeljno poslanstvo, smo se že med izvajanjem nacionalnih projektov za podjetja odločili, da bomo še naprej podpirali lokalna podjetja v sklopu novo-oblikovane ponudbe centrov za razvoj kadrov, ki se imenuje Korak. Centri za razvoj kadrov povezujejo 16 ljudskih univerz po vsej Sloveniji. Podjetjem stojimo ob strani v času celotnega procesa razvoja kadrov: od prepoznavanja potreb in načrtovanja dejavnosti, njihove izvedbe do spremljanja učinkov. Zaposleni so tudi pri nas največji kapital. Imamo več kot 200 zunanjih predavateljev z dolgoletno prakso na področju izobraževanja odraslih. Seznanjeni so z vsemi razvojnimi trendi in posvečeni enemu samemu cilju: s posredovanjem novih znanj krepiti posameznike in graditi zadovoljne ter uspešne skupnosti. Da bo imelo vaše podjetje svoj jutri, poskrbite za kompe-tence zaposlenih že danes. Vaši zaposleni so vaš največji potencial. Za prave spremembe je potreben proces. Izobraževanja so že korak k njim. naL/udsld univerzi Celje VPISI 2020/21 (srednješolsii puogrami,onnovna šoiaza odsanle) ZAČETNI TEČAZ ITALIOANUČINE (un. 9. 2020) ZAČETN/TOVAJ RUŠPINE|5. n0o iOPO) EIN/ISCI141E (8. 10 2020) OENOVNITEČAJPAČUNOVODSTVA IN KNJIGOVODSTVA (29. 9. 2020) USPOSABLJANJE ZA POSREDNIKA NEPREMIČNIN (28 9.2020) ŠOLA RISANJA IN SLIKANJA (l. m 2020) LJUDSKA UNIVERZA CELJE pfcjji^ j^Apfl Kontakt: 03 428 67 50, 03 428 67 52, info@lu-celje.si, www.lu-celje.si VSEŽIVLJENJSKO UČENJE Tudi odrasli se uspešno učijo na »Navodila dobimo v pisni obliki, in če česa ne razumemo, si jih lahko še enkrat preberemo. Predavatelji so nam ves čas na voljo za dodatna vprašanja in so zelo razumevajoči, saj smo predavanja in izpite morali prilagoditi razmeram. Ustno spraševanje poteka zelo dobro in spro-ščujoče, mirneje, mogoče tudi zato, ker smo lahko v domačem okolju, kjer se počutimo manj pod stresom.« (Odgovor udeleženca srednješolskih programov na vprašanje o izkušnjah dela preko spleta.) Zaradi dobro znanih okoliščin v povezavi s koronavirusom so na UPI Žalec timsko sklenili, da želijo udeležencem ponu- diti možnost izobraževanja na daljavo in jim s tem vsaj malo pomagati, da jim bo čas v izolaciji hitreje minil, da ohranijo svojo učno kondicijo, in predvsem zato, da izpeljejo šolsko leto tako, da bodo lahko udeleženci opravili predvidene izpite oziroma končali izobraževanje. Tehnologija nas ni povozila. Zaradi tehnologije smo zvozili. Prvi korak je bila vzpostavitev spletnih učilnic v Moodlu za vse izobraževalne programe, ki so jih takrat izvajali (ker so že pred tem postopoma uvajali kombinirano učenje, je bilo nekaj teh učilnic že vzpostavljenih), sle- PREDNOSTI KOMBINJRANEGA IZOBRAŽEVANJA NA UPI ŽALEC m r v PRIHRANITE ČAS, SAJ JE 0 MANJ VOŽENJ NA UPI IN USKLAJEVANJA. NA DALJAVO SE LAHKO Q UČITE OD KJER KOLI IN KADAR KOLI. OKREPITE SVOJE DIGITALNE KOMPETENCE, ZARADI KATERIH BOSTE IMELI KONKURENČNO PREDNOST NA TRGU DELA. KOMBINIRANA IZVEDBA JE ZAGOTOVILO, DA IZOBRAŽEVANJE NE GLEDE NA OKOLIŠČINE USPEŠNO DOKONČATE. Podelitev srednješolskih spričeval na UPI Žalec dili sta digitalizacija gradiva in priprava spletnih aktivnosti za učenje. Izvajali so predavanja v živo s pomočjo MS Teams, kanala YouTube ali Google Hangouts, udeležencem so bile na voljo tudi raznovrstne spletne dejavnosti (Kahoot, MS Forms, Powerpoint, Skype ...). Udeležence so o izvedbi izobraževanja na daljavo obveščali kar po telefonu ter s pomočjo SMS-sporočil, in če so to potrebovali, so jim nudili pomoč tudi pri prijavi v spletne učilnice. Ko je učenje na daljavo steklo, so bili svetovalci in organizatorji izobraževanja odraslih z udeleženci v stalnem stiku, pomagali so jim pri spletnem učenju, predvsem pa so jih motivirali s ciljem, da jih uspešno pripeljejo do konca izobraževanja. Rezultat tega je, da so na UPI Žalec na daljavo izvajali skoraj vse izobraževalne programe, ki so bili v teku: osnovno šolo za odrasle, srednješolske programe, tečaje in delavnice ter tudi svetovanje in samostojno učenje. Odzivi udeležencev in predavateljev ter spreminjajoče se razmere - vse to je kolektiv UPI Žalec spodbudilo k pomembnemu koraku. Od letošnje sezone boste na UPI Žalec znanje v vseh izobraževalnih programih pridobivali na kombiniran način - delno fizično v učilnici in delno na daljavo. Septembra in oktobra se bodo pričeli vsi izobraževalni programi na tradicionalen način, se pravi fizično v učilnicah in ob upoštevanju navodil NIJZ, del izobraževanja pa bodo kasneje izvedli s pomočjo spleta. Zatorej - dobrodošli na UPI Žalec tudi v novi izobraževalni sezoni 2020/2021, v kateri so za vas pripravili kakovostne in aktualne izobraževalne programe - najdete jih na www.upi.si. Kajti na UPI Žalec se lahko v katerem koli obdobju svojega življenja naučite (skorajda) vse, kar trenutno potrebujete na delovnem mestu ali v osebnem življenju. DATUMI, KI JIH NE SMETE SPREGLEDATI: Informativni dan za osnovno šolo za odrasle in srednješolske programe: 9. 9. ob 16. uri Informativni dan za glasbeno šolo za odrasle: 17. 9. ob 17. uri Brezplačna predstavitvena ura flamenka: 28. 9. ob 18. uri Začetek vadb: vadba za fit hrbtenico (22. 9.), aerobika in flamenko (5. 10.) Začetek jezikovnih tečajev: 1. 10. UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Po/ščite ga ° O BREZPLAČNA OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE O SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI TEHNIK RAČUNALNIŠTVA (poklicni tečaj), EKONOMSKI TEHNIK (ssi), EKONOMSKA GIMNAZIJA, PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj), MATURITETNI TEČAJ, ELEKTROTEHNIK (pti), STROJNI TEHNIK (pti), OBLIKOVALEC KOVIN - ORODJAR, ELEKTRIKAR O USPOSABLJANJA IN TEČAJI ZA PROSTI CAS INFORMIRANJE IN SVETOVANJE ZA U IZOBRAŽEVANJE IN KARIERO ^^^^ O RAČUNALNIŠKI TEČAJI O JEZIKOVNI TEČAJI Generaciji 45+ niti koronavirus ne more preprečiti, da ne bi nadaljevala tečaja uporabe pametnih telefonov. Ravno prav smo se družili na predavanjih na UPI v Žalcu v sklopu programa Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc od konca januarja, da smo se dodobra spoznali med sabo in se že marsikaj koristnega naučili, ne samo kako se pokliče ali pošlje sporočilo... Z uporabo spletne učilnice in s sodobnim načinom komuniciranja - z Googlovo mobilno spletno klepetalnico Hangouts - se vidimo in slišimo vsak četrtek vsak iz svojega doma, bodisi s pomočjo računalnika ali telefona. Ob res super pripravljenem gradivu, ki ga prejema- mo na elektronski naslov ali ga prevzamemo v spletni učilnici, se na predavanjih »v živo« učimo o različnih pripomočkih in nastavitvah, ki nam jih ponujajo naši pametni telefoni, različnih mobilnih aplikacijah in orodjih, o pravilni uporabi fotoaparata, sodobnih načinih komuniciranja in še marsičem, kar nam pride zelo prav tako v vsakdanjem življenju kot tudi na poklicni poti na delovnem mestu. Več kot odlično izkoriščen čas, ki ga imamo, zdaj ko smo doma. Toplo priporočam vsem, tako starejšim kot tudi mlajšim... Klavdija Kač, udeleženka Uporabe tablic/ pametnih telefonov v vsakdanjem življenju dm Do znanja tudi na daljavo! 03 713 35 51 www.upi.si lu-zalec@upi.si VSEŽIVLJENJSK0 UČENJE 35 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI S kompetencami do večjih zaposlitvenih možnosti na trgu dela Programa socialne aktivacije omogoča udeležencem pridobivanje socialnih spretnosti in znanj, dvig njihove motivacije, graditev funkcionalnih spretnosti za aktivno reševanje morebitnih socialnih problematik ter njihovo opolnomočenje za približevanje vstopu na trg dela. Program poteka v treh modulih, ki trajajo 7 mesecev. _ Zavod ZRI Zavod za raziskave, izobraževanje in trajnoitni razvoj if Y L J U D S K A UNIVERZA ROGAŠKA JZ SOCIO LURS INFORMACIJE: ZAVOD ZA RAZISKAVE, IZOBRAŽEVANJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ CELJE OPEKARNIŠKA CESTA 1 5A, 3000 CELJE TEL.: 03 620 97 06 E-POŠTA: info@zavod-zri.si WWW 7ДУПГ1-7П Ш Šola za H0RTIKULTUR0 in VIZUALNE UMETNOSTI Celie Ljubljanska cesta 97, 3000 Celje, 03 428 59 00, tajnistvo@hvu.si IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI: Srednja poklicna in strokovna šola: " cvetličar " vrtnar " aranžerski tehnik " hnrtikiiltiirni tphnik Višja strokovna šola: " inženir hortikulture "snovalec vizualnih komunikacij in trženja www.hvu.si 7ДКД1РПШТ1 ПИАШШ " Imamo 75-letno tradicijo, znanje in izkušnje. " Spodbujamo razvoj kreativnosti, dijaki pridobijo strokovno znanje in spretnosti - širina znanja, ki jo danes delodajalci najbolj cenijo. " Pri nas lahko nadaljujejo študij ali pa brez večjih težav dobijo zaposlitev. " Prijetno in sproščeno vzdušje v šoli s prelepim parkom, ki je hkrati učilnica na prostem. " Smo prepoznavna šola z možnostjo mednarodnega sodelovanja preko izmenjav, tekmovanj in strokovnih ekskurzij. ŠOLA, KJER JE LEPO DOMA SREDNJA STROKOVNA IN POKLICNA ŠOLA ZA ODRASLE VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA ODRASLE vpisi 2020/2021 ^ Pomočnik pri tehnologiji gradnje ^ Bolničar negovalec ^ Gastronom hotelir ^ Trgovec ^ Voznik ^ Zidar ^ Upravljavec težke gradbene mehanizacije ^ Ekonomski tehnik ^ Elektrotehnik ^ Logistični tehnik ^ Predšolska vzgoja ^ Strojni tehnik ^ Tehnik računalništva ^ Logistično inženirstvo (VSŠ) ^ www.prah.si Q 040 272 332 ^ referat@prah.si ROG. SLATINA CELJE KRŠKO LJUBLJANA MURSKA SOBOTA 36 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE Kako naj pomagajo starši? Moj otrok gre prvič v šolo Prehod iz vrtca v šolo je velika prelomnica za celotno družino. Nekateri otroci se šole zelo veselijo in so polni pričakovanj, drugi so precej zadržani ali prestrašeni, z različnimi občutki se soočajo tudi starši. Gre za veliko spremembo, ki prebuja vsaj malo napetosti in negotovosti, staršem pa lahko pri spoprijemanju z neprijetnimi čustvi pomaga, da se o tem z nekom pogovorijo. SABINA PREŠIČEK, univ. dipl. psihologinja Otroci lahko prehod v šolo doživljajo različno - nekateri se hitro prilagodijo, drugi potrebujejo več časa. Včasih še ne zmorejo povedati, kaj jih teži, zato se lahko pojavijo stiske v obliki psihosomatskih težav (npr. bolečine v trebuhu, glavoboli, spremenjen tek, bruhanje ...). V takšnih situacijah otroku lahko pomagamo s pogovorom (npr. pogovarjamo se o tem, česa ga je strah, kaj pričakuje, ali je bil čez dan kaj žalosten, kaj je bilo danes najlepše ...), včasih pomaga tudi branje pravljic ali igranje, kjer se vsi dobro nasmejimo in tako sprostimo napetosti, ki se naberejo čez dan. Pogovor pomaga razbremeniti čustva, skupaj poiščemo tudi rešitve, kaj lahko sam naredi, da se bo bolje počutil. V knjižnici lahko najdemo tudi slikanice na temo odhoda v šolo, kjer se različni junaki soočajo z istimi izzivi kot on. Dobro dene tudi gibanje, saj se tako čez dan nabrane napetosti sprostijo. Starši lahko s svojim zgledom pomagajo, da se otrok šole veseli. Z njim lahko gredo večkrat na sprehod do šole, na šolsko igrišče. Če želimo otroka motivirati za šolo, o njej govorimo pozitivno, predstavimo jo kot nekaj zanimivega in pomembnega. Ne strašimo ga z neprijaznimi učitelji, s težkimi nalogami in ne žugamo, da bo že videl, kako bo v šoli. Lahko z navdušenjem govorimo o svojih izkušnjah s šolo - kako smo se igrali s prijatelji, kateri predmet nam je bil všeč, kako smo hodili na šolske izlete. Šolo seveda predstavimo tudi realno, da smo z nekaterimi sošolci imeli izzive (in kako smo jih rešili) ali da smo imeli veliko naloge, za katero smo se morali potruditi. Otroku vlijemo zaupanje, da bo zmogel in da bo vedno bolj samostojen. Seveda naj ve, da se vedno lahko obrne po pomoč k staršem ali učiteljici. Kako pomagamo pri pripravi na šolo? Otroka spodbudimo k pripravi kotička, kjer bo opravljal svoje šolske obveznosti. Nekateri imajo svojo sobo, drugi svojo mizo ... Če se soočamo s prostorsko ali finančno stisko, je dovolj tudi posebna polica ali škatla, kjer so shranjene stvari, potrebne za šolo. Zdaj je že skoraj zadnji čas za nakup šolskih potrebščin. Če je mogoče, je zaželeno, da je otrok pri nakupu prisoten in da sodeluje pri izbiri zvezkov, saj ga lahko to še dodatno motivira za šolo. Družinsko rutino začnemo privajati na zgodnejše spanje in jutranje vstajanje. Poleg količine spanja sta pomembni tudi zdrava prehrana in telesna dejavnost. Za vse novosti v prihodnjih mesecih bo namreč treba veliko energije in z naštetimi dejavnostmi poskrbimo, da bo otrok manj utrujen. Zvečer pripravimo šolsko torbo in oblačila, ki si jih otrok izbere za prvi dan šole. Prvi šolski dan po šoli počnemo nekaj, kar mu je zelo všeč in mu bo ostalo v lepem spominu. Izkoristimo prost dan za skupno druženje, saj otroci zelo cenijo, če jim namenimo svoj čas. Prijetno počutje je dobra popotnica za nadaljnje šolsko leto. Kako pomagamo čez leto? Otroka spodbujamo, da razvije dobre učne navade (npr. najprej pisanje domače naloge, potem igra zunaj), ne opravljajmo pa šolskih obveznosti namesto njega. Najprej naj nalogo poskusi rešiti sam, potem jo z njim preglejmo. Pri napakah ga ne kritizirajmo, ampak mu pomagajmo najti tisto, kar je dobro napravil, in tisto, kar lahko še izboljša. Če je mogoče, otroke vključimo v delo na vrtu in pomoč pri vsakdanjih opravilih. Spodbujamo otroka pri skrbi za svoje stvari in pri organizaciji prostora. Povemo mu, da mu zaupamo, in pohvalimo njegov trud. Spodbujajmo ga na njegovi šolski poti in se z njim veselimo njegove vedno večje samostojnosti. Pri izbiri obšolskih dejavnosti smo previdni, da jih ni preveč in da pri izbrani otrok vztraja vsaj eno obdobje. Tako se razvijajo dobre delovne navade, krepi se tudi vztrajnost. Otroci kljub šoli še vedno potrebujejo čas za igro, sprostitev, dolgčas. Če se pojavijo težave, ki jih ne zmoremo rešiti, ali le potrebujemo nasvet, kako naj podpremo razvoj našega šolarja, se obrnimo po pomoč na šolsko svetovalno službo. Cilj svetovalne službe in staršev je enak - pomagati otroku. Priporočljiva sta tudi redno obiskovanje roditeljskih sestankov in sodelovanje z učitelji. Glede na to, da je do prvega šolskega dne še nekaj časa, ga izkoristimo za gibanje na svežem zraku, igro z drobnim materialom, barvanje, oblikovanje plastelina, branje kakovostnih knjig in uži-vajmo v skupnem času. Otroku povejmo, da smo vedno na voljo, če nas bo potreboval, in se mu v tem obdobju še posebej posvetimo. Srečno! Foto: osebni arhiv Sabina Prešiček Bolničar-negovalec Gastronomske in hotelske storitve Trgovec Predšolska vzgoja (poklicni tečaj, SSI) Kozmetični tehnik Ekonomski tehnik (SSI in PTI) Gastronomija in turizem Gastronomija Ekonomska gimnazija Maturitetni tečaj Osnovna šola za odrasle (brezplačno) Z vami že 60 let « VISOKA Magistrski zdravstvena Sola študijski program COLLEGE OF NUBSING 2. Stopnje CELJE - SLOVENIA PALIATIVNA OSKRBA Magistrski študijski program Paliativna oskrba Paliativna oskrba je aktivna celostna obravnava bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podpora njihovim bližnjim. Je relativno novo strokovno področje medicine in zdravstvene nege in do sedaj v Sloveniji, pa tudi v širši regiji, formalni študij na tem področju ni možen. Vrzel zapolnjuje Visoka zdravstvena šola v Celju z magistrskim študijskim programom Paliativne oskrbe. Študijski program, ki odgovarja na izzive in potrebe stroke, je mednarodno primerljiv. INFORMATIVNI DAN: 3. 9. 2020 ob 16. uri Prijavni rok: 1. 6. do 20. 9. 2020 Dodatne informacije: Visoka zdravstvena šola v Celju, Mariborska cesta 7, Celje 03 428 79 00 • www.vzsce.si • info@vzsce.si IZBIRATE LAHKO MED 13 RAZLIČNIMI PROGRAMI z možnostjo e-izobraževanja in povrnitev šolnine! INFORMATIVNO - VPISNI DAN: sreda, 23. 9. 2020, ob 16. uri na LU Rog. Slatina VSEŽIVLJENJSK0 UČENJE 37 / SOLSKI CENTER rogaška slatina Šolski center Rogaška Slatina Šola za znanje, smeh In sanjel Postani TEHNIK OPTIK! Informativno-vpisna dneva: petek, 18. 9. 2020, ob 16. uri in sobota, 19. 9. 2020, ob 10. uri Več informacij na oz. gabrijela.fuerlinger@scrs.si. Д SOLSKI CENTER /Vrogaška slatina Šolski center Rogaška Slatina Šola za znanje, smeh in sanje! Postani TEHNIK STEKLARSTVA ali STEKLAR! Informativno-vpisna dneva: petek, 18. 9. 2020, ob 16. uri in sobota, 19. 9. 2020, ob 10. uri Več informacij na oz. gabrijela.fuerlinger@scrs.si, ■7 V* • I • v • I • • Za učenje za in skozi vse življenje na Ljudski univerzi Šentjur Na Ljudski univerzi Šentjur nudijo raznovrstna izobraževanja odraslih. Starejšim zaposlenim in tudi nezaposlenim nudijo v zadnjih letih brezplačna izobraževanja in razbijajo stereotip starejših, da se niso zmožni učiti novih veščin. Tečaje izvajajo v prostorih LU Šentjur ali na sedežih podjetij. Vsebino in način poučevanja prilagodijo vašemu znanju, potrebam in željam. Vabijo vas, da se jim na raznolikih izobraževanjih pridružite še vi! Če se težko odločite, lahko koristite tudi možnost brezplačnega svetovanja (ISIO svetovanje) pri odločanju za izbiro vrste izobraževanja, v Središču za samostojno učenje (SSU) pa sta na voljo tudi usposobljeni mentorici. Druge uspešne oblike izobraževanj, ki na ljudski univerzi uspešno delujejo, so Univerza za tretje življenjsko obdobje Šentjur z rednimi srečanji in študijske skupine za učenje jezikov, sodobnih tehnologij, vadbe za starejše. Zanimiva oblika učenja so tudi študijski krožki (petje ob zvokih citer, igranje na citre, likovno ustvarjanje, pozabljena dediščina Kozjanskega), vedno bolj pa so priljubljene tudi učilnice v naravi. Med počitnicami za mlade organizirajo tudi raznolike kreativne delavnice, 13. no- vembra pa se bo v Slomškovi rojstni hiši odvilo že 12. profesionalno usposabljanje za delavce v vzgoji in izobraževa- nju z naslovom Um se odpre, če je srce očarano. Prijaviti se je že mogoče s pomočjo aplikacije KATIS. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT jezikovni tečaji za č etne in nadaljevalne stopnje (60 ur) računalniški tečaji začetne in nadaljevalne stopnje (40 in 60 ur) iZZivi pode^elja javno veljavni program (120 ur) moč komuniciranja in veščine javnega nastopanja (40 ur) nacionalne poklicne septembra! - ■ *ff| NPK Vili č arist (30 ur) INFO IN PRIJAVE: INFO@LUSENTJUR.SI, (03) 747 16 70, 031 718 261 BREZPLA G NA IZOBRA Z EVANJA NA LJUDSKI UNIVERZI ŠENTJUR CILJNA SKUPINA: STAREJŠI OD 45 LET, BREZ STATUSA UPOKOJENCA PRIDOBIVANJE TEMELJNIH IN POKLICNIH KOMPETENC ŠTUDIRAJ LOGISTIKO! Pridi na AREMO - VISOKO ŠOLO ZA LOGISTIKO IN MANAGEMENT. Edino zasebno visoko šolo za logistiko v Sloveniji. Zakaj? ► Študij v Ljubljani in Rogaški Slatini ► 3.000 € štipendije za redno vpisane študente ► Odlični predavatelji ► Strokovne ekskurzije doma in v tujini ► Predavanja en vikend na mesec ► Praktičen predmetnik ► Možnost mednarodnih izmenjav ► Majhne študijske skupine ттшшмзшшi VSEŽIVLJENJSKO UČENJE KOC-TOP - Kompetenčni center tovarn prihodnosti KOC-TOP - Kompetenčni center tovarn prihodnosti je odgovor na potrebo partnerskih podjetij pri uvajanju kompetenc prihodnosti, ki jih potrebujejo v dobi 4. industrijske revolucije in družbe 5.0, ko se briše meja med fizičnim in digitalnim svetom. Kompetenčni center koordinira MPŠ Jožefa Stefana skupaj s partnerji TECOS, Temida in ELI-SEE za 46 partnerskih podjetij. Glavni cilj projekta je zagotoviti doseganje višje usposobljenosti kadrov, njihove motivacije za vseživljenjsko učenje in uvedbe poslovnih izboljšav za povečanje konkurenčnosti podjetij. Projekt in njegove cilje smo zastavili na podlagi preverjenih potreb partnerskih podjetij po kompetencah za tovarne prihodnosti. Vsa vključena podjetja kot skupni izziv razvijajo kompetence zaposlenih za rešitve industrije 4.0, predvsem digitalizacijo, avtomatizacijo, robotiko, vitko proizvodnjo in umetno inteligenco, kar bo vključeno tako v skupna kot v zunanja usposabljanja, in nov program »specializacije za tovarne prihodnosti«. Na ta način bo projekt spodbudil podjetja k močnejši vključitvi v verige vrednosti. Partnerstvo je zgrajeno okoli SRIP ToP in povezuje podjetja z raziskovalnimi in izobraževalnimi institucijami za večjo konkurenčnost ter močnejše nastopanje na mednarodnih trgih. Področje tovarn prihodnosti je široko, zato je v partnerstvo vključenih tudi nekaj drugih strateško pomembnih podjetij, predvsem s področja orod-jarstva, predelovalne industrije in procesov vodenja, sodelujeta tudi invalidsko in socialno podjetje. republika slovenija ministrstvo za delo, družino, Snrifil ME 7AHFWF IN EWÄKF МП7МПСТ1 Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski I sklad Republike Slovenije TECOS USPOSABLJANJA ZANESLJIV PARTNER PRI RAZVOJU NOVIH IZDELKOV, ORODIJ IN TEHNOLOGIJ naravnanim podjetjem zagotavljamo celovite rešitve v ra-idustrializaciji izdelkov. Znanje in izkušnje naših strokovnja-naborom usposabljanj prenašamo na zaposlene v podjetjih in s tem krepimo njihovo konkurenčno prednost v Sloveniji in evropskem prostoru. USPOSABLJANJA: • Pridobitev dodatne poklicne kvalifikacije BRIZGA • Termoplasti in drugi materiali za brizganje • Konstruiranje plastičnih izdelkov • Orodja za brizganje plastike • Simulacije brizganja plastike • Večkomponentne tehnologije brizganja • Funkcionalne lastnosti biopolimerov - industrijska predelava • Periferne naprave in krmiljenje procesa brizganja ^^ m 1 K! X • Industrija 4.0 in informacijsko-komunikacijske tehnologi, keniranje in GD&T meritve kompleksnih oblik Ivajanje robotizacije v proizvodnjo w.^ * • Trde PVD-prevleke za zaščito orodij in možnosti zaščite orodij za predelovanje plastike • Pomen meritev pri zagotavljanju kakovosti procesov in izdelkov ter GD&T sistemi • Uporaba mehanskih simulacij pri zasnovi in optimizaciji izdelkov • Načrtovanje tehnologij za izdelavo pločevinskih izdelkov in novosti n področju preoblikovanja plo< • Principi implementacije vitkosti • Učinkovito produktno vodenje za dosego rasti in konkurenčnosti programa • Usposabljanja po meri naročnika Kidričeva ulica 25, SI-3000 Celje, T: 03 490 09 20, 041 646 386, info@tecos.si, www.tecos.si ŽELITE DOKONČATI SREDNJO ŠOLO? PRIDOBITI NOV POKLIC? SE PREKVALIFICIRATI ZA DRUG POKLIC? Vabimo vas na informativni dan ZA PROGRAME IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH v četrtek, 3. 9. 2020, ob 16.00. Udeležencem izobraževanja nudimo tudi dodatno brezplačno učno pomoč v okviru projekta Atena Informacije: 03 428 58 54 www.sc-celie.si O O 8 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, Manjša prostorska stiska Včeraj so na Šolskem centru Celje slovesno odprli nov prizidek, ki je bil končan že letos spomladi. Trak so prerezali direktor centra Igor Dosedla, ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec in podžupanja Mestne občine Celje Breda Arnšek. Kot je dejal Igor Dosedla, so zaposleni zadovoljni pred novim šolskim letom, saj imajo šole v okviru centra dober vpis in ob tem še nov prizidek, ki bo omogočil kvalitetnejše delo in razbremenil prostorsko stisko. Izgradnja 700 kvadratnih metrov velike stavbe je trajala sedem mesecev in so je končali pred rokom. Objekt je stal približno milijon evrov. 170 tisočakov je prispevalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, preostanek so sredstva zavoda. Za izgradnjo prizidka je Šolski center Celje leta 2015 odkupil 3 tisoč kvadratnih metrov zemljišč za glavno stavbo centra na Lavi. Odstranitev starih stavb in pridobivanje dovoljenj je trajalo dve leti, novembra 2019 pa so stekla gradbena dela. V prizidku so štiri specializirane učilnice, prostori za laboratorijske vaje in praktični pouk, fitnes in večnamenska dvorana. TC Nnv nriziriek k Šolskemu centru Celje (Fntn: Andraž Pušnik) VSEŽIVLJENJSK0 UČENJE 39 Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije International School for Social and Business Studies Celje • Slovenia • Europe VPISI SE NA ŠTUDIJ V CELJU! EKONOMIJA V SODOBNI DRUŽBI dipl. ekon. (UN) POSLOVANJE V SODOBNI DRUŽBI dipl. ekon. (VS) M VODENJE IN KAKOVOST V IZOBRAŽEVANJU mag. manag. izobr. (MAG) MANAGEMENT ZNANJA mag. manag. (MAG) MANAGEMENT ZNANJA dr. znanosti (DR) Redni študij - brez šolnine tudi za zaposlene! Veliko povpraševanje po inženirjih energetike Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru je edina v Sloveniji, ki izobražuje inženirje energetike. Študenti se lahko odločijo za študij energetike na vseh treh stopnjah študija. Študijski programi Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru se izvajajo v Krškem in Velenju, kjer imajo študenti možnost neposrednega stika z velikimi energetski sistemi, s čimer lahko pridobljeno teoretično znanje še dodatno dopolnijo v praksi. Delodajalci diplomante Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru prepoznavajo kot perspektiven kader z dobrim znanjem in s poznavanjem področja energetike. Poleg podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo električne energije, prenosom, z upravljanjem in s trgovanjem z energijo ter z vzdrževanjem energetskih sistemov, po inženirjih energetike povprašujejo tudi podjetja, ki se zavedajo pomembnosti učinkovite rabe energije in s tem povezanih vplivov na stroške poslovanja. Zelo pomembno je tudi poudariti, da je Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru edina v Slove- niji, kjer se izobražujejo inženirji energetike, ki so tudi edini, ki v času študija pridobijo kompe-tence na področju energetike tako s področja elektrotehnike kot strojništva. Veliko povpraševanje po inženirjih energetike se kaže tudi v veliki stopnji zaposljivosti. Fakulteta zaposljivost stalno spremlja v okviru Alumni kluba, v katerega so vključeni diplomanti fakultete, kakor tudi na Zavodu RS za zaposlovanje. Iz pridobljenih podatkov izhaja, da je zaposljivost diplomantov po študiju na Fakulteti za energetiko Univerze VISOKA SOLA za varstvo okolja VAB v Mariboru nadpovprečno visoka in znaša več kot 95 odstotkov. Vse zainteresirane za študij na dodiplomskih programih Fakultete za energetiko Univerze v Mariboru vabimo, naj svoje prijave za vpis v študijske programe prve stopnje oddajo v drugem prijavnem roku, ki traja do 28. avgusta 2020, oziroma v roku za zapolnitev še prostih vpisnih mest, to je od 24. do 25. septembra 2020 do 12. ure. Prvi prijavni rok za vpis v podiplomske študijske programe (II. in III. stopnja) je odprt do 6. septembra 2020; če bodo po končanem prijavnem roku v študijskih programih ostala nezapolnjena vpisna mesta, lahko prijavo za vpis oddajo v roku za zapolnitev še prostih vpisnih mest, to je od 21. do 22. septembra 2020 do 12. ure. Več informacij o fakulteti in študiju je dostopnih na www.fe.um.si. Priključi se tudi ti! dodiplomski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije drugi prijavni rok: 20. do 28. avgust 2020 magistrski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije prijave: do 12. septembra 2020 PRENOVLJEN ŠTUDIJSKI PROGRAM POGLEJTt£ÜDßüßNtiLN www.vsvo.si | Trg mladosti 7 | Velenje | T: 03 898 64 10 | info@vsvo.si Skrb za okolje je nuja, zato naj postane vaš poklic! Varovanje okolja je eden od ključnih izzivov sodobne družbe. Okoljska zakonodaja se zaostruje. Ozaveščenost kupcev se viša, zato želijo trajnostne in okolju prijazne izdelke. Poskrbeti bomo morali za okolju prijazno ravnanje z odpadki, ki jih povzročamo. Izčrpavanje naravnih virov je prekomerno. Vsako leto izumre 27.000 rastlinskih in živalskih vrst. Treba je sanirati škodo, ki je nastala zaradi netrajnostnih rešitev v preteklosti. Priča smo klimatskim spremembam ... Študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije je tisti, ki daje potrebna znanja za spopad s temi izzivi. Delodajalci pri izbiri zaposlenih ne iščejo samo strokovnih znanj, pač pa čedalje več pozornosti posvečajo izpopol- njenemu jezikovnemu znanju, komunikacijskim spretnostim ter medkulturnim in mehkim veščinam. Študentom zato ponudimo sodelovanje pri projektih, podporo pri načrtovanju kariere in najboljšo mednarodno izmenjavo. Študentom z lastnimi podjetniškimi idejami pa pomagamo pri njihovi izvedbi. Pridružite se nam na Visoki šoli za varstvo okolja in pridobite znanje in izkušnje, ki so izredno pomembne ob vstopu na trg dela. 40 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE Na študij v tujino »Jezik naj ne bo ovira« V vedno bolj povezanem svetu, kjer razdalje hitro premagujemo in kjer nas svetovni splet povezuje bolj kot kadarkoli prej, imajo mladi bistveno več možnosti za pridobivanje novih znanj. Tudi s študijem v tujini, ki ni več nobena redkost. O tem, na kaj naj bodo pozorni posamezniki, ki si bodo za do-diplomski ali podiplomski študij izbrali druge države, smo se pogovarjali z dr. Aleksandro Pekošak, vodjo nadzora kakovosti pri radiofarmacevtskem podjetju v Amsterdamu in članico upravnega odbora Društva Vtis (V tujini izobraženih Slovencev, op. p.), ki vodi programe za ozaveščanje in podporo mladim, ki se odpravljajo na študij v tujino. Dr. Aleksandra Pekošak (Foto: osebni arhiv) MARJETKA R. LESJAK »Dijakom oz. študentom, ki se odločajo za študij v tujini, priporočamo, naj se pozanimajo o jeziku, v katerem se izvaja program, o predmetniku programa, kakovosti specifičnega oddelka, učinkovitosti kariernih centrov, možnostih pripravništva, javni veljavnosti programa in seveda izkušnjah ostalih študentov na univerzi ali oddelku,« so prvi napotki dr. Aleksandre Pekošak posameznikom, ki jih privlači misel na študij v tujini. »Pri tem se mladi seveda lahko obrnejo na Društvo Vtis in na našo razvejano mrežo članov ter postavijo najrazličnejša vprašanja. Svetujemo tudi, naj se dijaki/študenti vprašajo, kaj želijo po študiju, saj univerze predstavljajo odskočno desko do zelenih delovnih ali raziskovalnih mest. Vsem, ki jih mika študij v tujini, priporočam, naj spremljajo našo spletno stran, blog in socialna omrežja. Pred kratkim je naša članica Eva Rogelj napisala odličen članek Pet nasvetov pri izbiri dodi-plomskega študija v tujini, ki je objavljen na spletni strani Društva Vtis pod zavihkom Blog.« Kako v množici ponudbe najrazličnejših izobraževalnih ustanov preveriti veljavnost programov? Veljavnost programov v primeru zaposlitve v zasebnih podjetjih večinoma ne predstavlja težav. Vendar obstajajo poklici, kjer je določena stopnja izobrazbe obvezna; v takšnih primerih sta akreditacija in uveljavitev diplome v Sloveniji izredno pomembni. Med drugim tudi v primeru nadaljnjega izobraževanja na slovenskih univerzah. Več podatkov o veljavnosti programov in univerz, za katere se zanimate, lahko najdete na spletni strani gov.si - Vrednotenje izobraževanja pri ENIC-NARIC centru. Je katero območje, kamor bi mladim odsvetovali pot? Vsem svetujemo, naj izberejo študentsko okolje, ki najbolj ustreza njihovim potrebam in življenjskemu slogu. Bodo znanja željni mladi povsod »zvozili« z znanjem angleščine? Jezik, v katerem poteka program, je odvisen od države, ravni in smeri študija. Kratek, a izredno informativen povze- tek študija v posamezni državi smo pripravili na naši spletni strani pod zavihkom Aktivnosti - informacije. Res je, da danes obstaja kopica programov v angleškem jeziku, tudi v ne-angleško govorečih državah, kot je na primer Nizozemska, vendar je to treba preveriti pred vpisom. Določeni programi zahtevajo mednarodne izpite, na primer TOEFL. Jezik naj ne bo ovira, saj tuji jezik hitro izpopolnimo med bivanjem v tujini, univerze pa študentom omogočajo najrazličnejše jezikovne tečaje. Večina študijev v tujini je plačljivih. Imajo obetajoči posamezniki, ki ne izhajajo iz premožnega družinskega okolja, tudi možnost, da premostijo ta finančni primanjkljaj? Za razliko od slovenskih univerz je v tujini pogosta delna ali celotna soudeležba plačila študija. Šolnine in tudi okvirno ceno bivanja lahko najdemo na sple- tnih straneh izobraževalnih ustanov, za katere se zanimamo, okvirne cene študija so objavljene tudi na spletni strani Društva Vtis, kjer smo pripravili koristne informacije za posamezne države (zavihek Aktivnosti - informacije). Svetujemo, da najprej skrbno preverite stroške študija in svoje finančne zmožnosti, nato poiščete slovenske štipendije (https://www. srips-rs.si/stipendije). Pri tem preverite tudi kadrovske štipendije, različne sklade, veleposlaništva v RS, občinske štipendije, rotary klube ...). Možne so tudi tuje štipendije. Mnoge univerze ponujajo polno ali delno financiranje študentov, ki ustrezajo določenim kriterijem, dodatno je veliko štipendij namenjenim dijakom z izjemnimi akademskimi ali športnimi dosežki. Previdni moramo biti pri tako imenovanem študentskem delu, saj nekatere uni- verze takšno delo izrecno prepovedujejo (npr. univerzi v Oxfordu in Cambridgeu), na Nizozemskem pa je takšna oblika dela obvezna za pridobitev štipendije oz. tako imenovanega posojila. Določeni slovenski programi spodbujanja mobilnosti v tujini zahtevajo določene obveznosti, na primer zaposlitev pri delodajalcu s sedežem v RS za obdobje, enako obdobju prejemanja štipendije. Kako je s stroški bivanja? Največji strošek v tujini predstavlja bivanje. Pripravite se, da bodo cene precej višje kot v Sloveniji, v središčih mest je nastanitev zelo težko najti. V določenih primerih vam pomoč nudijo tudi univerze z nastanitvijo v študentskih domovih, vendar so lahko čakalne dobe dolge in mesta omejena, zato pohitite. Cena bivanja se lahko občutno zmanjša, če živite v študentskem domu (preverite različne možnosti sob, npr. prihranite lahko pri sobi z deljeno kopalnico) ali si delite stanovanje. Priporočamo vam, da se pri iskanju nastanitve poslu-žite čim več kanalov: povprašajte sodelavce, študente in znance. Na kaj morajo biti študenti in dijaki pozorni pri iskanju bivališča? Pri iskanju stanovanj bodite pozorni. Stanovanja in sobe za nizko ceno z izjemno lokacijo se kaj hitro izkažejo za prevaro, kjer morate lastniku nakazati denar, preden vidite stanovanje. Nikoli ne nakazujte denarja vnaprej, preden ne vidite stanovanja in spoznate lastnika. Če imate tako imenovani »online« ogled, naj vam lastnik pokaže celotno stanovanje, povprašajte tudi za razgled iz sobe, hišne ljubljenčke ... Če si boste delili stanovanje, preverite, kakšne navade imajo osebe, s katerimi boste sobivali. S kakšnimi dilemami in vprašanji se mladi največ obračajo na Društvo Vtis, ko se odločajo za študij v tujini? Društvo v tujini izobraženih Slovencev (Društvo Vtis) je vodilna organizacija za kroženje znanja med tujino in Slovenijo, ki ima preko 1.660 članov v več kot 50 državah sveta. Poslanstvo društva je zmanjševanje razdalje med svetom in Slovenijo. Člani društva tako dajejo v tujini mladim podporo ter jih ves čas povezujejo s priložnostmi v Sloveniji. To počne s pomočjo kariernih dnevov z njegovimi partnerji, objavlja delovna mesta na digitalni platformi Slack, deli izkušnje in nasvete, kako unovčiti izkušnje v tujini na trgu zaposlitve v Sloveniji in kako sodelovati s Slovenijo med študijem in po njem. Več na: www.drustvovtis.si. Mladi nas največ sprašujejo o podpori pri izbiri študija, dokumentaciji pri vpisu in financiranju. V Društvu Vtis se zavedamo, da je izbira primerne smeri študija težka. Študij v tujini v enačbo doda še finance, državo bivanja in izbiro univerze ter s tem odločitev še posebej zaplete. Največ informacij in nasvetov boste dobili, če boste proak-tivni in boste sami pisali ter postavljali zase pomembna vprašanja - nam ali drugim podpornim organizacijam. Predlagamo spremljanje Velikih korakov, kjer se naši člani na kratko predstavijo in pišejo o različnih možnostih študija ter zaposlitve. Prisluhnite tudi podcastom Strici iz tujine našega člana Aleka Pikla. Prav tako se lahko udeležite predstavitev študija v tujini v srednjih šolah Roadshow - tujina mene mika (stopite z nami v stik, če želite, da predstavitev organiziramo v vaši šoli) in dogodka Prvi Vtis v Ljubljani, kjer svetujemo in odgovarjamo na vsa vprašanja tistim, ki se že odpravljate na študij v tujini. Takšni dogodki omogočajo spoznavanje enako mislečih dijakov in študentov s podobnimi vprašanji, težavami in izkušnjo, kot jo imate sami. Predvsem se lahko tam povežete z našimi člani, ki vam bodo odgovorili na vprašanja in olajšali zagate. Z veseljem pomagamo, saj smo tudi sami bili v preteklosti v vaši koži in dobro vemo, kako se počutite. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da odgovorimo na vsako prejeto vprašanje. Virov informacij in pomoči je dovolj, zdaj je odvisno od vas, da jih tudi dobro izkoristite. Srečno pri prvem koraku do novih izkušenj v tujini. Če ste že vpisani na študij v tujini, vas vabimo v program Vtis Mentorstvo, kjer bomo zakorakali skupaj novim izzivom naproti. Razpoložljivih je nekaj več kot 50 mest za Vtis Mentorirance, zato ne zamudite prijavnega roka, ki je 31. 8. 2020. Srečno pri pridobivanju novih izkušenj v tujini. VSEŽIVLJENJSK0 UČENJE 41 Podjetniška dijaška ideja prerašča v posel Ali veste, kaj pri rumena rutka? psu pomeni Lani spomladi so bralci lahko spoznali zgodbo celjske dijakinje Maje Kosi, ki je v prvem letniku Gimnazije Celje - Center zasnovala svojo dejavnost v okviru start up krožka in jo razvila v posel. Njene izdelke znamke Doggy Lilly nosijo psi in njihovi lastniki v različnih državah sveta. Medtem je Maja uspešno maturirala in bo jeseni začela študirati na ekonomski fakulteti v Ljubljani, prodajo izdelkov je razširila tudi v trgovine Mr. Pet. Za zdaj prodajajo njeno rumeno rutico oziroma šal kot opozorilo za pse, ki potrebujejo svoj prostor in mir. Ker je ta barvni dodatek pri nas še bolj slabo poznan, si Maja prizadeva ob tem širiti vedenje o njegovem pomenu. TATJANA CVIRN V svetu nosijo rumen trak, rutico, šal ali pentljo tisti psi, ki potrebujejo svoj prostor in ne želijo bližnjih srečanj z drugimi psi ali ljudmi. Vzroki so lahko različni: lahko imajo zdravstvene težave, okrevajo po posegu, se bojijo ostalih psov ali ljudi ali se šele šolajo oziroma so v postopku prevzgoje. Tudi Majina psička Lilly, predstavnica pasme coton de tulear, ki je bila navdih za njen posel, ne mara, da kdo sili vanjo. »Dobro je, da čim več ljudi ve, da rumen dodatek pomeni, da pes potrebuje svoj prostor. To velja tako za druge pse kot za otroke in druge, ki včasih mislijo, da lahko božajo vsakega mimoidočega ko- ( Rumena rutica kot opozorilo, da pes potrebuje svoj prostor in mir. smatinca.« Njena psička sicer večino drugih psov ignorira. »Če kdo sili vanjo, se najprej umika, nato zalaja in lahko bi tudi ugriznila,« pravi Maja, ki nošenje rumene rutke promo-vira na Instagramu, FB in spletni strani, pripravlja letake ... Rada bi se povezala z vrtci in pripravila delavnice, da bi že otroci poznali ta rumeni znak. Podjetniki še starši Tako kot je veliko izdelkov nastalo z mislijo na Lilly, je bilo podobno tudi pri rumeni rutki oziroma šalu. Že pred izbruhom epidemije je bila Maja spomladi dogovorjena za začetek prodaje izdelka v trgovinah Mr. Pet, a se je vse skupaj premaknilo na avgust. Če je na začetku delala vse sama, od šivanja izdelkov do prodaje na spletu, je širitev na trgovino potegnila za seboj določene spremembe v organizaciji poslovanja. Prvo serijo rutk je še zašila sama, a je ugotovila, da to ne bo šlo, in se povezala s socialnim podjetjem v Ljubljani, ki ji zdaj šiva izdelke. Sama še vedno skrbi za prodajo in za izdelavo kakšnega dodatka, pri čemer je omejila izbor izdelkov, ki jih ponuja, in ne izdeluje več pasjih ovratnic ter povodcev, ampak samo modne dodatke za pse in lastnike, da so stilno usklajeni. »S tem šivanjem je manj dela, na kar moram misliti ob odhodu na študij. Ob tem bi rada šla še v tujino na izobraževanje,« razkriva načrte Maja Kosi, ki sanja o tem, da bi ta dejavnost nekoč prerasla v večji posel. Pri vsem jo podpiradružina,ki je zato ustanovila podjetje. Maja to v smehu komentira: »Eni starši vpeljujejo v posel svoje otroke, jaz sem pa starše.« Dragoceni odzivi Maja se ves čas uči tega posla. Nekaj informacij najde na spletu, veliko stvari odkriva Pred kratkim je ponudila tudi igračke z mačjo meto za mačke. S tem je uresničila željo tistih, ki so pogrešali mačje izdelke, pomagala pa bi rada tudi enemu od zavetišč za mačke, saj je pred vrati nov val zavrženih mačjih mladičev in s tem velike težave pri njihovem reševanju. Večji del izkupička od prodaje teh igrač bo tako namenjen izbranemu zavetišču. Ti izdelki so na voljo zgolj na spletu in v zavetiščih za mačke. Maja Kosi in Lilly sproti. Tako je na sestanku s predstavniki trgovine ugotovila, da bo za prodajo pri njih potrebovala embalažo, ki je niim ela.Vse, tudiembalaža, nastaja v Sloveniji, saj Maja meni, da je pomembno, da imajo delo domača podjetja. Cena izdelka po njenem mnenju kljub temu ni zasoljena. Ker je na spletu težko vzpostaviti neposreden stik s kupci, se je ob začetku prodaje v trgovinah tega sama lotila in je prodajala svoje izdelke v treh poslovalnicah. »To je odlična izkušnja, saj ugotoviš, kako razmišljajotisti, ki izdelka ne bi kupili oziroma jim ni všeč. Iz tega se veliko naučiš, saj moraš ves čas razmišljati o tem, kaj bi še drugače naredil.« In kaj je lastnike psov motilo? »Veliko jih je odgovarjalo, da tega njihov pes ne bi hotel imeti, da bi si rutko zgrizel. To je rea- len pomislek, a se mnogi psi dodatka hitro navadijo.« Pri tem je tudi spoznala, da so precejšnje razlike med kupci v prestolnici io v manjših mestih. Za zdaj prodaja izdelke v desetih prodajalnah Mr. Pet v večjih mestih. »Zadovoljna sem, a razmišljam še o čem novem. Ne gre toliko za nove izdelke kot za čim boljšo promocijo znamke in širjenje prodaje.« Foto: osebni arhiv Te zanimajo tehnični in ustvarjalni poklici? iradbeništvo. nrnmetnn nih projektov, nri čemer Fakulteta za gradbeništvo, prnmetnn inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru izvaja štiri univerzitetne študijske programe (Gradbeništvo, Gospodarsko inženirstvo - smer gradbeništvo, Prometno inženirstvo, Arhitektura) ter dva visokošolska strokovna programa (Gradbeništvo, Prometno inženirstvo). Fakulteta izredno velik pomen namenja načelom trajnosti v graditeljski stroki, v ta namen smo v študijske programe uvedli več predmetov, ki integralno povezujejo zlasti študente gradbeništva in arhitekture, pri tem pa poseben poudarek namenjamo reševanju kompleksnejših problemov, ki izvirajo iz industrije in lahko pomenijo tudi bistven prispevek k razvoju gradbene stroke na slovenskem in tudi širšem prostoru. Fakulteta tesno sodeluje z gospodarstvom, saj je vključena v več kot 70 razvojno-raziskoval- nih projektov, pri čemer so v delo vključeni tudi študentje, tako v sklopu predmetov, kakor tudi projektov, delavnic in zaključnih del. Študentje, ki uspešno zaključijo študijske programe, so med delodajalci prepoznavni in zelo uporabni. Fakulteta se na letni ravni seznanja z okvirnimi razvojnimi načrti delodajalcev, kadrovskimi potrebami in pričakovanimi kompetencami diplomantov, zato si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bodo teme diplomskih in magistrskih del tesno povezane z aktualnimi izzivi stroke. Vabimo vas na vpis: PRIJAVNI ROK (1. STOPNJA: 20.-28. 8. 2020, 2. STOPNJA: do 6. 9. 2020) ZA ZAPOLNITEV MEST (1. STOPNJA: 24.-25. 9. 2020 do 12. ure, 2. STOPNJA: 21.-22. 9. 2020 do 12. ure). Več o vpisu najdete na www.fgpa.um.si. 42 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE Slavica Hrastnik, dolgoletna vodja celjske U3O Vedoželjnost in potreba po druženju tudi po upokojitvi »Univerza je tudi socialna ustanova, veliko ljudem smo pomagali. Nekateri so izgubili svojce in so se vključili ter lažje preboleli izgubo, nastalo je celo nekaj parov.« Ko se je pred 23 leti takratni ravnatelj Osrednje knjižnice Celje odločil, da je Slavica Hrastnik edina primerna, da lahko prevzame vodenje Univerze za tretje življenjsko obdobje, ji ni bilo prijetno. Rada je delala kot knjižničarka, ni se videla v vlogi, ki ji je bila naenkrat dodeljena. Univerza je takrat delovala že tri leta, imela je 40 članov, a Slavica Hrastnik je kmalu zasnovala svoj koncept in U3O je danes ena boljših v Sloveniji. Konec avgusta se bo upokojila. Vodenje univerze, v kateri je več kot šeststo aktivnih članov, bo prevzela sodelavka. TATJANA CVIRN »Že nekaj časa sem uvajala kolegico Martino Prezelj, ki jo zanima to delo. Mislila sem, da ji bom predala urejen sistem, a je >korona< vse podrla in bo morala zdaj delovanje postaviti na nove temelje, neprimerljive s prejšnjimi leti,« ugotavlja sogovornica, ki ima ob odhodu mešane občutke: malo jo skrbi, kako bo njen »otrok« deloval v spremenjenih razmerah, a tudi to, kako se bo sama znašla v bolj umirjenem obdobju glede na zelo razgibana minula leta. Za zdaj že ve, da bo lahko veliko brala in še naprej šivala punčke iz cunj, kar je eden od uspešnih projektov U3O v povezavi z Unicefom. Vesela bo obiskov svojih treh otrok in šestih vnukov. Vse ostalo bo prinesel čas, tudi odločitev o morebitnem obiskovanju U3O, tečaja francoščine in še česa. Željni znanja in druženja V teh letih je organizirala več kot 800 dogodkov oziroma 35 do 40 na leto. Ob tem se je tudi veliko naučila, saj je slišala številna predavanja, se udeležila ekskurzij, kul- UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Slavica Hrastnik je Univerzo za tretje življenjsko obdobje v Osrednji knjižnici Celje vodila več kot 20 let. turnih dogodkov ... Spomini so pestri, anekdot ne manj- Univerza za III. življenjsko obdobje: kjer se • V • I • • I f • I V I jesen življenja odene v najlepše barve Univerza za III. življenjsko obdobje (U3O), oblika neformalnega izobraževanja starejših odraslih, je ena najobsežnejših dejavnosti Osrednje knjižnice Celje. Dejavnosti U3O se v knjižničnih prostorih odvijajo že od leta 1994. Danes šteje približno 650 članov, vključenih v številne jezikovne in druge izobraževalne programe, ki trajajo od nekaj ur do nekaj mesecev. Študijske skupine vodijo mentorji, strokovnjaki različnih področij. Vse temeljijo na načelu proste izbire, medsebojne pomoči, izmenjave znanj in izkušenj med člani. Starejša generacija na naši univerzi najde vedenja in spretnosti, za katera v aktivni dobi ni bilo (dovolj) časa. Čemu, utegnete pomisliti. Po upokojitvi, na jesen življenja, ko se življenje marsikomu občutno spremeni, vselej ostane bogastvo dotlej pridobljenega znanja. Treba ga je negovati in uporabljati, deliti z drugimi - a pridobivati tudi novega, in to na prijazen ter zanimiv način. Izobraževalni programi U3O tudi zato pripomorejo k vitalni, kakovostni starosti. Poleg pridobitve novih in poglobitve obstoječih znanj, ki jih člani nadgrajujejo z uporabo knjižničnega gradiva in zaradi katerih potrjujejo svoje ustvarjalne in intelektualne spo- Jesenska ekskurzija U3O, Rače, 2019 sobnosti, omogočajo še koristno izrabo prostega časa, osebnostno rast, sklepanje novih znanstev ter prijateljstev. Da se nam pridružite, niso pomembni ne izobrazba, prepričanje, socialni status... In kam vas, sprašujete, vabimo letos? Na tečaje tujih jezikov, likovne, zeliščarske ter računalniške in fotografske delavnice, na pot odkrivanja na-ravovarstva, umetnostne zgodovine, psihologije, varovalne prehrane, apiterapije, ročnih del, tehnik urjenja spomina in zbranosti... Z nami boste spoznali zakonitosti oblikovanja vrtov, bridža in še marsikaj zanimivega. Ob ponedeljkih pozno popoldne lahko v naši družbi še dodatno širite svoja obzorja, saj vas v knjižnični dvorani ve- V študijsko leto 2020/21 bodo vpisovali od 1. do 18. septembra 2020 v I. nadstropju knjižnice, kjer lahko dobite tudi več informacij. Članarina za aktivne člane Osrednje knjižnice Celje znaša 10 evrov, za druge 15 evrov. S članstvom pridobite pravico do vpisa v programe in obveščanja o dejavnostih. Nekaj izobraževalnih programov je na voljo brezplačno, za druge je potrebno plačilo prispevka za mentorske ure. dno čakamo z zanimivimi gosti. Včasih vas povabimo tudi na ekskurzijo, ogled razstave, opere ali baleta. Vsi glasbeni sladokusci si lahko v sklopu abonmaja Vesperae Musicae zagotovite celoletno obiskovanje koncertov klasične glasbe. Za vse, ki cenite dobre filme, je na voljo tudi filmski abonma. Univerze za III. življenjsko obdobje so med najstarejšimi organiziranimi oblikami izobraževanja starejših odraslih v Evropi. V Sloveniji so povezane v Slovensko univerzo za III. življenjsko obdobje, nevladno, neprofitno organizacijo, ki razen celjske združuje in idejno koordinira še 52 univerz iz vse Slovenije. Slovenska univerza za III. življenjsko obdobje je danes največja mreža v izobraževanju odraslih v Sloveniji. Še več o naši, celjski univerzi najdete na spletni strani Osrednje knjižnice Celje: https:// www.knjiznica-celje.si/uni-verza-u30, kjer bodo sproti na voljo vse potrebne informacije. Prijazno vabljeni! ka, tako tistih zabavnih kot drugih, manj smešnih. Pred leti, ko je še vodila kakšno ekskurzijo, je z družino prej opravila predvideno pot, da je bila dobro pripravljena. »Po zgledu profesorice Orožno-ve,« pove v smehu. A kljub temu ni šlo vselej gladko, včasih so po koncertu ali izletu koga čakali ali ga iskali, ker ni poslušal navodil ali pa je šel malo po svoje. »Ko sem prišla domov, ponavadi od vseh adrenalinskih preizkušenj še dolgo nisem mogla zaspati,« se spominja sogovornica, ki je bila pri organizaciji in izvedbi pogosto sama za vse. Kako so bili nekateri željni novih znanj in veseli druženja v okviru univerze, pove primer gospe, ki je prihajala vsak teden in to kljub berglam in dejstvu, da so jo zapuščale moči. Na eni od ekskurzij je ganila vse prisotne, ko se je po zadnjici spustila po stopnicah, ker drugače ni mogla, pomoči pa tudi ni želela. Člani so iz regije in drugod, celo s Pragerskega, iz Zagorja, Mozirja. Ko gre za kakovostna predavanja, hodijo iz različnih krajev. Pri tem je očitno pomembna reklama, ki gre od ust do ust. Ima pa U3O zdaj tudi FB- in spletno stran. Nekateri so se univerzi pridružili v času, ko je Slavica Hrastnik prevzela njeno vodenje, in so še vedno člani. Drugi pridejo ob upokojitvi ali jih pripeljejo njihovi prijatelji. Kar nekaj je parov. Zanimivo, da so nekateri nastali prav ob druženjih v okviru U3O. Slavica Hrastnik poudari še eno zanimivost: »Naši člani so poslušalci na vseh koncertih v Celju, pri tem smo »V času karantene smo videli, da je pri vsem delu U3O velikega pomena druženje. Članom smo ponudili možnost, da bi končali programe s pomočjo videopovezav, a nekateri tega niso hoteli, ker je glavna kavica po krožku.« dobro sodelovali s Hišo kulture Celje in z njenim ciklom Vesperae Musicae. Naši člani hodijo tudi v opero v Ljubljano in Maribor ter na druge kulturne dogodke, uspešen je bil filmski projekt Srebrno platno z Mestnim kinom Metropol ... To so ljudje, ki cenijo kulturno življenje in čutijo obveznost, da gredo pogledat predstavo ali koncert, če se je nekdo trudil z ustvarjanjem. Kje so mlajši, se vedno znova sprašujem in kdo bo spremljal vse to, ko njih ne bo ...« Ne kliči 113 ... Program je Hrastnikova vsako leto zastavila deloma na osnovi želja in predlogov članov ter ponudbe, ki še vedno vsakodnevno prihaja na naslov univerze. »Enkrat letno imamo sejo sveta univerze, kamor so vključeni predstavniki vseh skupin in povedo, kaj bi še imeli. Vseh želja se ne da uresničiti in med ponudbami je treba previdno izbrati. Povezani smo v Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje in se držimo določenih načel. Poudarek je na izobraževanju. Deluje približno 50 skupin, 17 je samo angleških jezikovnih. Člani plačajo prispevek za mentorske ure predavateljem, medtem ko članarina pokriva domoznanska predavanja vsak ponedeljek in obveščanje po pošti,« našteva sogovornica. Kjer so mentorji prostovoljci, tudi prispevka za njihovo delo ni. Spoznala je, da so lahko muhasti tudi ugledni gostje. »Eden od predavateljev je zamujal, dvorana je bila polna, jaz pa sem imela samo njegov elektronski naslov. Ko je le prišel, je še dodatno zapletel zadevo, ker je želel predavati s pomočjo svojega računalnika in ne z našim projektorjem. Začeli smo skoraj uro kasneje in vmes je že cel kup ljudi odšlo ...« se spominja Hrastni-kova, ki je morala reševati tudi nepredvidene situacije, kakršna se je zgodila ob obisku predavateljice, ki se ji je pred začetkom nekaj zlomilo na njenem diaprojektorju. To je bilo v času, ko je knjižnica zaradi novogradnje gostovala v prostorih ob Mariborski cesti. Dvorana je bila polna in Slavica je želela s knjižničnim projektorjem hitro rešiti težavo. A ni vedela, kje sploh je. »Takratni direktor je imel interno telefonsko številko 713. V paniki sem poklicala 113 in rekla: >Kje je naš projektor? < >Tega pa ne vemo,< mi je odgovoril glas na drugi strani.« Nazadnje ji je pomagal alpinist Franci Horvat, ki je bil v dvorani, in odpeljala sta se k njemu domov po njegov projektor, ljudje pa so lepo počakali na začetek predevanja. Foto: SHERPA BRALCI POROČEVALCI 43 Harmonični dialog flavte in harmonike V sredo, 12. avgusta, smo bili na dvorišču Knežjega dvorca v Celju priča koncertu dveh domačih glasbenikov, združenih pod imenom Duo Eolus (latinsko ime za starogrškega boga vetra). Tina Blazinšek, domači javnosti znana kot nekdanja članica slovenske glasbene skupine Elevators, je akademsko glasbeno izobrazbo pridobila v Ljubljani in Zagrebu. Danes poučuje v Glasbeni šoli Celje in kot članica komornih zasedb nastopa doma in v tujini. Tomaž Marčič se je akademsko glasbeno izobraževal v Nemčiji. Nastopal je po evropskih odrih, danes poučuje v Glasbeni šoli Celje in uspešno vodi Mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije v Celju. Najprej smo slišali odlič- za violino poskrbela za še no priredbo Italijanske suite (Suite Italienne, 1925) Igorja Stravinskega. Delo, izvorno napisano za violino in klavir, se je v izvedbi flavte in harmonike pokazalo v drugačni luči. Flavta je kot zamenjava večjo lahkotnost in zračnost, harmonika namesto klavirja je delu pridala gostejši in bolj gnetljiv zvok. Čudovit kompromis, kjer dobimo hkratni učinek sproščenosti in zgostitve. Sploh od tretjega stavka je harmonika z melodičnimi sekundami in septakordi mehko rezala čez flavtino visoko leteče popotovanje in ga hkrati z dinamičnimi, kratkimi in odsekanimi spremljevalnimi podtoni suvereno dopolnjevala. Ritmično prijetno pestro delo sta umetnika predstavila v harmoničnem dialogu, kjer je imela flavta vlogo besednega pripovedovanja, harmonika pa je bolj telesno kazala, slikala pokrajino. Sledila je Starinska suita (Suite Antique, 1979) Johna Rutterja, eno njegovih najpopularnejših del, ki je pričarala pravo pravljično vzdušje. Vrvenje in skakljanje flavte v stilu Disneyjevih risank je bilo podkrepljeno z bolj razgibanimi ritmičnimi odseki harmonike. Dialog, vzpostavljen v prvem delu, se je nadaljeval z dodanim džezovskim pridihom harmonike. Če je bilo pri Italijanski suiti še mogoče čutiti nekaj napetosti med izvajalcema, se je ta pri Starinski suiti z nenadejanim (a vendar bolj ali manj vemo, ob katerih urah zvonijo cerkveni zvonovi) dodatkom bližnjih cerkva docela razblinila. Morda sta izvajalca potrebovala naključno motnja-vo, da ju je potisnila v jasnejši angažma, na podlagi katerega sta zanesljiveje čarala dalje. Delo je zasnovano kot mini ep, poslušalcu se odpre široko okno doživljanja - v pripovedovanju flavte smo lahko našli vriske in jadikovanje, odmeve hrepenenja in stvarnost spre- jemanja. Sploh četrti stavek, valček, v katerem sta se glasbili izmenjevala v vodstvu, si podajala glasbeni material, je z veseljem šel v uho. Zadnji stavek dela je naravnost arkaden, v stilu starih igralnih avtomatov. Zaključek je junaško navdihujoč, izzivalen in igriv. Kar je bila odlična povezava k sklepnemu delu, Zgodovini tanga (Histoire du Tango, 1985) Astorja Piazzolle. Delo je izvorno napisano za flavto in kitaro, v izvedbi flavte in harmonike je romantika tanga zazvenela v drugačni obliki. Če je kitara v tem delu načeloma strastna in tenkočutna, na trenutke tudi surova in umazana, se harmonika v tem delu oglaša bolj resnobno, na trenutke celo svečano. Tako dobimo zanimivo izvedbo nekakšnega korektnejšega tanga, deloma »očiščenega« vsebine spolnosti. Drugi stavek, naslovljen Cafe 1930, govori o drugi dobi tanga, kjer se za razliko od živahnega, pohujšljivega prvega obdobja (o katerem govori prvi stavek, Bordel 1900) tango zdaj bolj posluša kot pleše. Ob tem delu se poslušalcu spet odpre široko polje za ušesa in srce. V kavarni smo hkrati domači, sproščeno kramljamo, a vendar smo oprezni in zadržani, pazljivo se igramo z vtisi, ki jih želimo vzbujati v drugih, in z vtisi, ki jih drugi vzbujajo v nas. Če se preveč razživimo, bomo poželi kakšen pogled preveč. Če smo premalo ustvarjalni, se pogovor ne premakne nikamor. Smo korektno spontani in spontano korektni. Kavarna je prostor mnogih zgodb, ki se med sabo združujejo, prepletajo, dotikajo in bežijo druga mimo druge. Je hkrati prostor bližine in distance. Tako lahko ta stavek doživljamo v shemi približevanja, stikanja in oddaljevanja. Dinamika prihoda, prisotnosti in odhoda temeljno zaznamuje človekov obstoj. Prikaz te večplastnosti zgodb v obliki vihravih in melanholič- nih melodij, ki so enkrat polne romantičnega upanja in zanosa, drugič so bolj zadržane in trpeče v le nekaj minutah, je lahko res izjemen in glasbenika sta, čeravno bi si poslušalci želeli malo več strasti, idejno podlago predstavila v uigranem sozvočju. Tekoč tango v smučarskih rokavicah glede na zgoraj omenjeno korektnost. Tretji, zadnji zaigran stavek (Nightclub 1960; izvorno so stavki štirje, a bi bil četrti za ta koncert po besedah izvajalcev tematsko neustrezen) predstavlja fuzijo stilov tanga kot posledico globalizacije. Ta stavek vsebuje tako tišino in samoto praznega nočnega kluba kot vročico spajanja teles na polnem plesišču. Po eni strani ga zaznamujeta lahkotnost in brezskrbnost, kar je značilno za v večini primerov bežne stike, ki jih tvorimo v nočnih klubih, po drugi strani je zaznamovan z osamljenostjo, s hotenjem in z nezadostnostjo kratkotrajnosti. Ob tem prepletu radoživosti in igrivosti plesa s hrepenečim iskanjem sorodnosti, ki se izide zdaj srečno, zdaj nesrečno, enkrat bolj trajno, drugič bolj bežno, lahko na potovanju čez zgodovino tanga hkrati izkušamo srečo in trpljenje. Čudovit prikaz dinamike ljubezni. Po zasluženem aplavzu sta glasbenika občinstvu postregla še z razvnemajočim dodatkom Libertango Astorja Piazzolle. Flavta je bila občasno vidno »na zadnji nogi«, kar je uspela kompenzirati z iskrivo izvedbo nekaterih tehnično zahtevnejših delov. Najbrž ji je pri tem pomagala tudi ves čas zelo solidna in zanesljiva harmonika, katere zvok je ustvarjal čudovit hkratni učinek kompaktnosti in lahkotnosti. Spremljali smo lahko večer odličnih priredb (delo izvajalcev samih) skladb iz treh različnih obdobij glasbe 20. stoletja. Ruski moderni balet, anglosaški neobarok in brezčasni argentinski tango so barvali prijetno poletno noč. MIHA ROBNIK KRAČUN Šolske potrebščine za 400 otroških nasmehov Tuš je Rdečemu križu Slovenije v okviru dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh predal 400 paketov šolskih potrebščin za šolarje iz vse Slovenije. V paketih je vse, kar otroci potrebujejo za brezskrben začetek novega šolskega leta, v Rdečem križu Slovenije pa poudarjajo, da so prav takšne donacije letos še posebej pomembne. V Tušu so s predajo donacije končali letošnje, 18. leto enega največjih dobrodelnih projektov, v okviru katerega je to poletje 250 otrok iz vse Slovenije preživelo nepozaben morski teden na Debelem rtiču. V skoraj dveh desetletjih trajanja projekta so pričarali že skoraj 9 tisoč poletnih nasmehov. Tuš že 18 let zapored v so- jih napolnili s kopico različnih spomnili tudi na 250 pričara-nih otroških nasmehov, ki so delovanju s partnerji in kupci skrbi, da otroci iz vse Slovenije preživljajo lepe poletne dni. Zaradi svetovnih epidemioloških razmer so letos projektu dodali dejavnost - pripravili so pakete šolskih potrebščin. »Zdi se nam pomembno, da v teh časih dajemo svetel in pozitiven zgled pomoči najmlajšim. Želimo si, da bi našemu zgledu sledil še kdo in tako naši družbi vračal tisto najboljše. Prav je, da si naši najmlajši poletje zapomnijo po dobrih dejanjih in prijetnih doživetjih,« poudarja vodja korporativnega komuniciranja v Tušu Anja Marjetič. Rdečemu križu Slovenije so tako danes v Ljubljani predali 400 paketov potrebščin, ki so šolskih potrebščin, s katerimi bodo otroci brezskrbno vstopili v novo šolsko leto. Prejemnike paketov, tako kot otroke, ki letujejo v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS na Debelem rtiču, izbere Rdeči križ Slovenije ob pomoči centrov za socialno delo, socialnih služb v osnovnih šolah in območnih združenj Rdečega križa. Predsednica RKS mag. Vesna Mikuž se je zahvalila Tušu in vsem, ki so letos prispevali, da bo nekaj tisoč otrok in njihovih družin brez skrbi za šolske zvezke in druge potrebščine pričakalo novo šolsko leto. V Tušu so ob svetovnem humanitarnem dnevu ponovno tu! t letos teden preživeli v Mladinskem letovišču in zdravilišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču. Letos, ko je bila šola v drugi polovici leta povsem drugačna, kot so je bili otroci vajeni, je bilo zato letovanje za otroke iz vse Slovenije še toliko pomembnejše: »Zares smo lahko ponosni, da smo z našimi kupci in partnerji nepozaben morski teden pričarali 250 otrokom iz socialno ogroženih družin iz vse Slovenije. Ne morete si predstavljati, kako srčne in iskrene odzive prejemamo. Nikakor in nikoli ne smemo postati nedojemljivi za to, kar je nekomu samoumevno. Naša naloga je, da počitnice v krogu sovrstnikov, pogosto prve plavalne zamahe in čofotanje v slani vodi omogočimo čim več otrokom in mladostnikom,« še dodaja Anja Marjetič. NT Z leve: Anja Marjetič, Tuš, Vesna Mikuž, predsednica RKS, in Cvetka Tomin, generalna sekretarka RKS 44 75 LET NOVEGA TEDNIKA Kako smo v Novem tedniku skozi zgodovino pisali o začetku šolskega leta Danes o koronavirusu, nekoč o učbenikih V tokratnem zgodovinskem pregledu pisanja Novega tednika se bomo posvetili novinarskim prispevkom pred začetkom šolskega leta. Seveda je bilo to v zadnjih avgustovskih dneh, ob koncu počitnic, obvezna tema tudi našega časopisa. Za tokratno številko smo v našem digitalnem arhivu pregledali, kaj smo pred začetkom šolskega leta pisali v prejšnjem stoletju, in sicer v začetku šestdesetih, sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih let. ROBERT GORJANC V omenjenih letih si zagotovo nihče ni mogel niti v najbolj morečih sanjah predstavljati, s kakšnimi izzivi se bodo v zvezi z izvedbo izobraževanje naša vlada in »šolniki« srečevali danes. Gre za vprašanje, ali bodo učenci 1. septembra spet sedli v šolske klopi ali bo treba pouk spet izvajati na daljavo ali se odločiti za kombinacijo obo- jega. No, zdaj že vemo, da je predvideno, da bo pouk res spet v šoli, vendar je glede na epidemiološke razmere povsem na mestu vprašanje, kako dolgo ga bo mogoče izvajati v učilnicah. Prav tako se v drugi polovici prejšnjega stoletja, ko je šlo za šolo, nihče ni ukvarjal z vprašanjem fizične razdalje med učenci, s tem, kolikšen bo razmik med šolskimi klopmi in ali bodo učenci in učitelji med poukom morali nositi maske, kje vse bodo morala biti nameščena razkužila za roke ... Takrat so prevladovale predvsem »klasične šolske teme«, kako so šole pripravljene na sprejem učencev, v koliko izmenah bo organiziran pouk (to velja predvsem za zgodnejša obdobja našega obravnavanega časovnega loka, ko še ni bilo povsod enoizmenskega pouka). Stalna tema so bili tudi učbeniki, kako je zanje poskrbljeno, ali so se podražili, ali so knjigarne dovolj založene s šolskimi potrebščinami ... Precej pozornosti je bilo namenjene tudi zagotavljanju šolskih prevozov, kako bo poskrbljeno za varnost otrok na poti v šolo in podobno. Seveda smo v tistih dneh načenjali tudi drugi teme, ki so tako ali drugače povezane s šolskimi poukom ter z življenjem mladih. Na primer kako se učenci in dijaki prehranjujejo ali zjutraj zajtrkujejo ... Čas pred začetkom šolskega pouka je bil tudi primeren za pisanje o tem, kje in kako so učenci preživeli še ene (nepozabne) počitnice. Seveda so te teme tudi danes rdeča nit pričakujočih novih šolskih oziroma minevajočih počitniških dni, a v globoki senci vsega, kar je povezano s koronavirusom, z ukrepi šolskega ministrstva, NIJZ ... START V NOVO LETO CE2 NEKAJ DNI SE BO V CELJSKE SOLSKE ZAVODE VRNILO KAKIH 11 TISOČ UČENČEV IN DIJAKOV ф LeMsnje tittvo SoSj^Uj leLaj S(i bu m V.-«» Iti l»do irticl« pn>st,i soboto, pri£oki i- s«plenibra. * Po ivpopuLnjh podatkih J* bil vpis v »vodih vsOjl ko lani prL čemer bJln iwjvec amimimja ze eäteuom Kfci <-.:!>кз cetiler 1100 dijakov vri kol lar.il. Џ V eeijükth mestnih osnovnih Šolah IX) .., ah In šotekefl* centra Borisa KUtrifc? vri' kot HM. TtAn jr murki« rrpulili-kj Iriibnh'vJiu skup. nosi odobrili ilodaitiii sied- flrljska co*41n*lut -^lla, ki Mdjr хДОиНн*, kol znano, ni пм. v norem üvlsktm leiu sprejela 300 novincev. «hI leta pa lnfd« en rturrd liiršoUli v Novi» metto. Trebil bo, hot meniju, iiujti k .t k.šiM- dodatne prastari' v Celju, Podobno lio Imrl tifkaj več Ufnm Lik 11 šukki mp trr Borisa Kidrlia (v II oddelkih 1.331) učencev I, p» on. vem dvoi7iiienski'in »istemu pa s* ho (mul umih ur oil lanskih S6.S4« iHJvt-tvil na МалЈк* li prdjicmiUi delavi'rv in I urilniee, ki Iii iiilr po svoji liinkriiiiulniisti primerne 1Д ЦЧ[Н»»Ш| llrcMli-Čitev urno шфт pro-pim. Vwlaliriiiiijt hu g strnili START V NOVO LETO... Nadaljevanja g 1. štreni V tej zvl^n prihaja v Ospredje vprßäanje integracije äolsifcega centra BurtSa Kidriča in ioLike-k;ii industrijsko kavinarskepa cenim v S turah зп sicer v tem srni- družin. и£ш uspehi ч OSlitmu Soli, kein junk In itidsF poklicev m motnost poklicnega -i um ja itd Zo&HUlu je, da se socialna struktura srEClnjLh Sn4 zelo oc!i]:t!juje od airuKiiue jjre&ivalHrve ne c-lj sketn področju to da bi vpiiv&li LiiJco nu Liüenje iuji njj hovD zdravstveno staiue. Ослга hke, lu Je tntftrftflUsk« /lEiiogiji-vrotl v zadnjih letih niso miti povsem LEk^riviene» * n!sivn*m aato ne, it m starti nfcuo lun sjao solim plačevati osttrtome z Se neka} lepih septembrskih dni in if bo i o ta Je i zvonec «si püdiJnioorn. Tflfeo tenenada, Pi^opazno sp je prihtičal 5. jeptem-bpr. Počitnice to za večino bite jtutotHte, nepozabne, enkratne. Toda čas teče ie hitreje tudi faJfc-raf, fco nam je lepo. tfriöQe dijake bodo pri^đfeni^ t ipremenjenl podobi. Nekam drugačne bodo. prertavljme; ne-IcđEt'ri po bfjdo zvedeli, dn odslej t;xidajn driifjo — tmjvo ^oio. fudi sa imele počitnice, da pa* Uihko pričakajo olepšane. Meri znanimi ohrasi se ^KJ tu in tđfn bojeie stiskal kakšen novinec, ftrvolalci po se bodo fei no Ničuli fnđfnrr, I win trebil bo stopiti sJco-ti vrata učenosti in koj prvi dan boste streifen гппорп тшгеда o , u urbpttifcih in r( o^чto- letrt T A D DLJE I lAonntL Poćitnice se bližajo h koncu, Se kratek teden in Aolska vrata se bodo odprla, za/vonili bodo zvonci, prićel se bo boj z vso učenostjo od abecede do visokih znanosti, tehnike, literature .. prićela se bo skrb za boljSe ocene, za poklic -Sola za življenje in delo. Nekateri si bodo Šolsko torbo prvič oprtali na ramo in z vso težo knjig in zvezkov stopili čez Šolski prag v veselem pričakovanju skrivnostnega hrama učenosti, po katerem stopajo generacije že leta in desetletja. Ciciban dober dan, bi rekel Župančič in otroSka brezskrbnost se bo počasi zlila s klopmi. Šolskimi zidovi, z zeleno tablo, le Se včasih bo privihrala na dan v kratkih odmorih, dokler tudi ti ne bodo poštah čas, ko se prepisujejo naloge, pripravlja na spraševa nje iz slovenščine ali matematike, dokler se ne začnejo pisati -plonk listki« za Šolske naloge in takrat ne bo nobene skrivnosti več v tem hramu življenja in dela. Toda v uSesih bo Se Šumelo morje, Se se bo razlegal živ-žav s plaž. Se bodo ptice žvrgolele in Se bodo begali spomini prvih velikih ljubezni. Pa tudi prvih velikih skrbi. Kam. kako naprej so se 2e odločili tisti, ki z osnovnim znanjem prehajajo v svoje usmeritve in smeri. Nekateri srečno, drugi omahujoče, tretji Se dobro vedo, da jih čas dopuSča Se nekaj časa do dokončne odločitve, Skratka, prehitro je minilo poletje, morda Se kakSen teden ali dva pa bi bilo ravno to, kar so od poletja pričakovali Tako pa bo budilka prekinila sanje in spet se bo pričel Šolski dan. iz dneva v dan enak, a hkrati drugačen. WE 75 LET NOVEGA TEDNIKA 45 ŠOLSKE MLADINE ttko zagotoviti dovolj avtobusov? jjjiža se čas. ko bodo na tal&kih hodnikih znova za Lgfljah šolski zvonci, klopi [bodo ponovno zander*» jtpet pa se bodo zapolnili ppvilni avtobusi, ki prevaža P fclarjr do hramov učeno-Л Kako so na to pripravlje-a pri celjskem Izletniku. poskuSali ugotoviti v Kpvoru z direktorjem fczD potni&ki avtobusni jromet Jankom Cesarjem, če bi zelo na kratko strnili gotovi t ve, lahko tudi v le-finjem letu pričakujemo, vaj na začetku Šolskega leti že ustaljene težave Kot mko leto bodo ob (asu prihodov in odhodov mladine v >]]«.• in domov zagotovljeni Diski avtobusi, poleg njih * 4e dodatni prevozi. Zal pa teden največjih problemov rev število vozačev. saj toč ejSih podatkov ne vedo vse b začetka pouka, ko skliče ■ravnatelje srednjih Sol. O [vestnosti taksnega zavla-frranja se Lahko upravičeno paSujemo Nihče od prisojnih se očitno ne zanima Vsi namreč čakajo na zadnji avtobus, s katerim bi se lahko odpeljali v Solo, potem pa krivijo avtobusno podjetje, čeS da daje na razpolago premalo vozil. Dejstvo je, da po temeljnem zakonu o varno sti na cesti vozniki ne smejo sprejemati večjega Števila potnikov, kot je registriranih mest in tako se neredko zgodi. da prepolni avtobusi na posameznih postajah ne ustavijo. Vsako leto pa se pojavljajo tudi težave s prodajo mesečnih vozovnic, saj je v dnevih okoli začetka meseca ob prodajnih mestih vselej nepregledna kopira čakajočih. Tu di to so pri Izletniku že poskusili rešiti s tem, da so prodajo kart prestavili v Sole sa me, vendar pa delo ni steklo. Podobno se dogaja tudi na celjski avtobusni postaji, kjer imajo ob okencu za izdajo mesečnih vozovnic ves mesec zaposlenega uslužbenca. pa vendar večina dijakov pride ponje Sele v •kritičnih- dneh. sport@nt-rcTsT tudi letos ni bali prvih SojÄJ Botj nevarni bodo nasle^?*1 bodü naii плј mUü&i äolaJJ pot v Solo brez spremstva stS ko bo akeya Prvi Sols^ ^ Da velja prav o teh dr^v* migljati, govori podatek, ki gT s redo val predstavnik UJ4Ž Čase je Število prometnih letu (v primerjavi z lanski Qk jem) povečalo za 30.7 odstop je bilo letos v teh nesrečah nih toa otrok ali dobrih Ш. kov več kot v lanski polovici МЛКЛВД^ 46 RAZVEDRILO Dober večer, alkohol, droga, orožje? ia Ш Ne, hvala, imamo vse. Kje se najbolj širi virus? Zdaj končno vemo, kako, predvsem pa kje in med katerimi ljudmi se prenaša koronavirus. Najhitreje in na največji razdalji se korona širi na koncertih. Glasbeniki širijo virus kar osem metrov daleč. Skoraj tako daleč se virus širi tudi na drugih kulturnih dogodkih. Zato bomo končno lahko spoznali, kako dobre igralce v resnici imamo - kar naj nam z masko čez pol obraza dokažejo, da so sposobni brez vidne obrazne mimike odigrati Hamleta ali Županovo Micko. Nekoliko manj intenzivno se virus širi v gostilnah in kavarnah. Tu smo pred virusom varni, dokler sedimo za mizo, v hipu, ko jo zapustimo, smo v nevarnosti. A tudi za mizo smo varni samo čez dan. Čim je minuta čez polnoč, virus mutira in se spremeni v pošast, ki napade vsakega, ki je ob tej peklenski uri še v lokalu. Skoraj nenevaren je virus v slovenskih turističnih krajih, še posebej za vse tiste, ki so uporabili vavčerje. Vavčer je tako rekoč prvo učinkovito cepivo proti virusu. Ni važno, kako nagneteni so ljudje na plažah, v hotelih, kavarnah ali restavracijah niti ni nevarno, ko se glasno sopihajoči srečajo na vse prepolnih ozkih pešpoteh. Če si na dopustu z vavčer-jem, si varen. Sedaj vemo tudi, da se virus širi med protesti, a samo med tistimi protestniki, ki niso oblečeni v rumeno, kajti rumene barve se virus boji in se je izogiba. Nikoli in nikakor se ne širi na verskih procesijah in pri mašah. Verniki lahko mirno zgneteno stojijo in sedijo eden ob drugem, glasno prepevajo in si podajajo roke, korona jih pusti pri miru. A pozor! Pred korono niso varni pripadniki katerekoli religije, virus prizanese le katolikom. Z gotovostjo lahko rečemo, da se virus najhitreje širi med slovenskimi dopustniki na Hrvaškem. Razen med tistimi na Krku, se razume. Jaz ne likam. Prvič: ker mi je bedno. In drugič: če bi bog hotel, da likam, mi ne bi dal toliko krasnih Oblin, na katerih se £e največja guba na coti napne in zgladi. Tak. Prijatelj je povozil jelena. Prišli so policisti in rekli, naj izpolni evropsko poročilo in nariše, kako je prišlo do trka. Oven Tehtni ca ISŽJ Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Na meji so ujeli migranta, ki je s Hrvaške »švercal« šest Slovencev. Ko te nekdo sprašuje, kaj boš delal konec tedna, ne moreš takoj odgovoriti, ker ne veš, ali te vabi na piknik ali na zlaganje drv. Г Ce me med delom vidite, da se 4 pogovarjam sama s sabo, to ne pomeni, da sem nora, ampak da za mnenje sprašujem Navodila, kako narediti žensko srečnejšo... Za vami je naporno obdobje, zato bo dan nekoliko bolj umirjen. Dogajale se vam bodo nenavadne stvari, vendar boste kljub vsemu zadovoljni in veseli. Na prihodnost boste gledali z optimizmom, zastavili ste si pomemben cilj in v prihodnjem obdobju vas čaka zmaga. Vaš vladar je v vašem znamenju in je trenutno direkten, kar pomeni, da se bodo dejavnosti vrstile. 3\k 4 Lev Imeli boste lenobne dni, a vendar vas bodo drugi prisilili v kar dejavne trenutke. Srečanja se bodo vrstila, tako da boste imeli potrebo po tem, da bi preživeli tudi nekaj časa sami s seboj. Na delovnem področju boste s sistematičnim delovanjem dosegli napredovanje, umirili boste strasti in dosegli kompromis med tistim, kar se mora in kar lahko počaka na naslednje obdobje. Zelo resno se boste lotili svojega dela. Izredno boste marljivi, zato boste že danes naredili veliko. Nekdo bo v vas prebudil že davno pozabljeno hrepenenje, kar vas bo navdalo z optimizmom in večjo voljo do življenja. V tem obdobju boste uravnavali nasprotja, ki se pojavljajo na delovnem področju. Želeli si boste napredovati in izboljšati svoje finančno stanje. škorpijon Dvojčka Nujno si boste morali zagotoviti, kako boste delovali v prihodnje. Malo boste negotovi glede delovnega področja. Priporočamo vam, da se pogovorite sami s seboj o nejasnostih. Vaš vladar biva v znamenju device, pomaga vam lahko, da podrobno analizirate nastalo situacijo in izluščite korake, ki jih boste aktivirali v naslednjem kratkem obdobju. Vaše razpoloženje bo nihajoče. Rak Mars vas bo navdajal z energijo. Fizično se boste počutili rahlo izčrpano, vendar bo vaša mentalna energija na višku. Pričakujete lahko spremembe, vendar se boste kljub vsemu dobro znašli. Pomembno v tem obdobju je, da se umirite in poiščete vire energije, ki jih boste uporabili v projektih, ki so pred vami. Vaše počutje bo odlično, če boste dosegli notranje ravnotežje. Strel ec Merkur bo tokrat tisti, ki vam bo prinesel kar nekaj težav v komunikaciji. Nahaja se v znamenju device in zahteva podrobno analiziranje določenih zadev. To vam prinaša kar nekaj težav, ker preveč hitite. Zaradi tega vpliva boste tudi pozabljivi in raztreseni. Svetujemo vam veliko previdnost, še posebej pri odločitvah, ki bodo usodnega pomena za naslednje obdobje. Kljub izjemnim naporom boste imeli občutek, da stopate na enem in istem mestu. Dosegli boste kompromis med želenim in realnim. Nekdo vas bo prijetno presenetil in razburkal vašo domišljijo, kar vas bo navdalo z občutkom sreče. To boste s pridom uporabili na vseh področjih svojega življenja. Potrebujete potrditev na delovnem področju. V ljubezni boste potrebovali varnost in oporo. Kozorog V tem tednu boste podoži-vljali zadeve, ki so povezane od začetka pomladi. Sami pri sebi boste občutili sicer nemoč, vendar tudi odločitev, da ne boste nikoli več tako nespametno ravnali. Imeli boste veliko potrebo po napredovanju, vendar določene zadeve še niso postavljene na svoje pravo mesto. Popazite na svoje zdravje, več fizične dejavnosti vam ne bo škodilo. Uspelo vam bo nemogoče in zaradi tega boste danes izjemno dobre volje. V mislih boste delali načrte in si določali poti, ki jih morate uresničiti. Vaše počutje bo na trenutke nihajoče, nihajoča bo tudi vaša samozavest. Potrebujete potrditve, še posebej od partnerja. Več energije boste vlagali v svoje razmerje, saj se vam bo varnost zdela odločilnega pomena. Vodnar Prejeli boste sporočilo, ki vas bo presenetilo in vam dalo kar nekaj zamisli. Priložnosti vam tudi te dni nikakor ne bo manjkalo, življenje se vam bo pokazalo v novi, bolj privlačni luči. Zagrabite priložnost, ki se vam bo ponudila z obema rokama, in naredite iz vsega nekaj več. V ljubezni se tokrat ne kažejo spremembe, ki jih tako močno pričakujete. Devica Srečni boste ob misli na prihajajoče dni. Sicer se bo tudi tokrat pojavilo nekaj drobnih težav, ki vas tokrat ne bodo spravljale v slabo voljo. Razmišljali boste o sebi in si zaželeli, da bi se imeli bolj v oblasti. Mars, ki biva v znamenju ovna, vam prinaša obilo energije, ki je včasih ne morete porabiti v pozitivni smeri. Pomembno je, da ste bolj dejavni. Ribi Zadovoljni boste zaradi opravljenega dela in deležni mnogo pohval. Koristno za vas bi bilo, da se malo umirite, predvsem zaradi psihičnega stanja. Na čustvenem področju zaenkrat ne bo sprememb. Vse se dogaja v vas, akcije so potisnjene na stranski tir. Vaš vladarje v retrogradnem gibanju, od vas zahteva, da naredite inventuro, ki zajema vsa področja vašega življenja. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka SKUSI SORODNA RIBA RIŽAM E MESTO V UGAN E VOJVODINI NAPOTITEV (STAR.) POSLEDICA OKUŽBE SLOVENSKI PESNIK: JOVAN... KOSESKI LED (ANG.) ZADNJIČNA MIŠICA SESTAVINA DNK PREBIVALEC NEKDANJE DAKIJE ZAPOREDJE VSEH ČRKV KAKI PISAVI DRUŽABNI SESTANEK, KLEPET 2 VZKLIK NA IZREALSKO BIKOBOR- MESTO: BAH ... AVIV PREDPONA, KI SE NANAŠA N AVTOMOBILSKA OZNAKA IZRAELA KRAJ PRI GORNJI RADGONI ANICA (LJUBK.) LIJAK (KNJIŽ.) ČAS ZACELI VSE ... VLADAR KNEŽEVINE 19 POLITIK ŠEŠERKO Tako je! Naše obleke, zavese, preproga v čakalnici. Vse je narejeno iz reciklirane . STRIC (STAR.) ORIENTALSKO BARVILO ZA LASE NAJDALJŠA FR. REKA OBRAT TOVARNE HELIOS DEL SKAKALNICE SRBSKI JEZIKOSLOVEC KARADŽIĆ 12 10 SIN (ARAB.) ZNAKZA NEENAKOST PRILJUBLJENA OKRASNA SOBNA RASTLINA 18 ORGANSKA SNOVZA STROJENJE GOVEJA MAŠČOBA OBIČAJEN, URAVNOVEŠEN JUŽNI SADEŽ Z DEBELO GROBO LUPINO KROŽNA CESTA ŽUŽELKE, KI DAJEJO MED ČLOVEKU PODOBNA ŽIVAL BARIERA ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER 7 ŽLAHTNI PLIN 15 OROŽJE ZA VBADANJE ŠTIRISTRUN-SKO GODALO DUHOVŠČINA KDOR SE ZADNJI ..., SE NAJSLAJŠE SMEJE izrez PRZORIŠČA, KI DAJE VTIS NARAV. VELIKOSTI CEVASTE TESTENINE 13 NEKDANJI HRVAŠKI KOŠARKAR KUKOČ ZLOM, ODLOM (STAR.) UREJENA OBALA (KNJIŽ.) OBDELOVAL. POVRŠINA 20 PREIZKUS ZNANJA BOGDAN NOVAK FORMAT ZA STISKANJE DATOTEK ANGLEŠKI PEVEC (CHRIS) PUSTOLOVŠČINA 16 RIMSKI HIŠNI BOG TRINITRO-TOLUEN POD KOŽO . VSI KRVAVI GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC 14 ROK VIHAR SLOVENSKI PISATELJ (ANTON) 17 ZLATA OGNJANOVIČ AMERIŠKI REVOLVER DRAGO IVANUŠA MREŽA (ANG.) PORSCHEJEV AVTO DRŽAVA V PACIFIKU KRAJ PRI ŽALCU VSAKE OČI ... SVOJEGA MALARJA TRGOVSKO BLAGO SUDOKU 428 9 3 8 4 1 1 5 9 6 5 7 8 8 9 6 5 2 8 2 1 4 3 6 9 7 3 SUDOKU 119 7 6 4 5 1 7 8 2 7 3 8 2 4 8 6 1 7 9 6 2 1 4 2 6 8 5 3 REŠITEV SUDOKU 427 REŠITEV SUDOKU 118 9 8 4 3 2 6 7 1 5 6 3 7 1 5 8 2 9 4 5 2 1 4 7 9 6 3 8 8 9 2 5 3 4 1 7 6 7 4 5 2 6 1 9 8 3 1 6 3 8 9 7 4 5 2 3 5 9 7 4 2 8 6 1 2 7 8 6 1 5 3 4 9 4 1 6 9 8 3 5 2 7 4 2 7 8 9 6 1 3 5 3 6 1 4 5 2 8 7 9 5 8 9 7 1 3 2 4 6 1 3 6 5 4 9 7 8 2 2 5 8 3 7 1 6 9 4 9 7 4 2 6 8 5 1 3 6 1 2 9 3 7 4 5 8 7 4 3 6 8 5 9 2 1 8 9 5 1 2 4 3 6 7 3 21 8 6 11 9 4 5 novi tednik vMhc? e i/wmt?j / Ime in priimek: Naslov: Telefon: Obkrožite: a) sem naročnik Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. b) občasni bralec Novega tednika Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. 90,6 95,1 95,9 100,3 io cehe VMiac? % штј! Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 1. septembra. Geslo iz številke 34: Radio Celje na pot do vrha. Izid žrebanja 1. do 3. nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in majico NT&rC, prejmejo: Jelka Krampl s Proseni-škega, Nejc Košec iz Laškega in Ana Hojnik z Ljubečne. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Od sedaj se lahko na svoje najljubše revije ČAS ZA in 3K tudi NAROČITE in prejmete DARILO -knjigo v vrednosti 16,90 eur več na: www.trik.si 48 INFORMACIJE ZARADI VELIKEGA ZANIMANJA PODALJŠUJEMO AKCIJO!