Št. 4. V Trstu, sredo 28. januarja 1880. M Tečaj V. 'i EDINOST fi * >> Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. ftdinoitt J« m»i". »St* iihaja vsako sredo: cena za vse leto je 4 gld. 60 kr., za polu lom 2 gld. 30 kr., za ivetrt leta 1 «ld. Naročnina naj s« pošilja iipravniitvu (Vodiitn Romana it. 10«), — \\e drugo uredništvu. — Nofrankirana pisma 20 kr.' — /a oznanila, kakor tudi za poslanic« le plačuje zn navadno trialopno vrsto: 2f) kr. č« so tisk« 1 krat, 22, če j se ne sprejemajo. — Rokopisi l»rez posebne vrednosti n>- vrnčajn. — lNisanii'ine lt<-\ilke su dobivajo po lu kr. v okolici: •• uaka 1 krat, M če te tiska J krai. Za večje črke po prottoru. Pri večkratem linkanjl jo cena v primeri manjša. |j Nn OpČinnh, na Prnseku. v Karkoli, v Rarovirl. v Škidnji in M. Munlnl-iil /.«. Vabilo. Politično društvo „Edinost" za Primorsko bode imelo 2. februarja t. I. ob 3 tiri popolndne ▼ tržaški čitalnici XXII. občni zbor svojega 6. letnega obstanka in obletnice. Podpisani odbor vabi prav nujno vse družabnike, da se prav gotovo vdeleže tega važnega zbora, ker od dobrega obiska tega zbora in resnega pretresovanja spodaj navedenega dnevnega reda, je marsikaj odvisno, posebno pa dober napredek naše reči v Trstu in okolici. Naj torej pride, kedor le more. Dnevni red je ta-le: 1. Govor predsednika. 2. Poročilo o denarnih zadevah. 3. Poročilo ob osnovi tednika. 4. Poročilo in predlog ob osnovi igralnega društva. 5. Predlog o veteranskem društvu za Trst in okolico. 6. Posamezni predmeti. V Trstu, 21. januarja 1880. ODBOR. 0 potrebi dobrih slovenskih obrtnikov in trgovcev. Po Slovenskem kmetje svoje sinove gojć ali za kmečki stan, ali pa dajo katerega v više šole, da postane „gospod". Fanta, kateri je bil za kmeta odločen, niso dali nič učiti, morebiti še toliko v šolo ni hodil, da bi se bil brati naučil. Reklo so mu jo navadno: Ti boš kmet, Tebi se ni treba nič učiti. Pa se tudi res ni učil, rastel je, kakor divjak, na pašniku in zrastel zares divji, neumen kmet, ki še toliko kmetovati ni znal, kakor njegov oče. Njegovemu bratu je bila morda sreča milejša. Ta je leta in leta študiral, očeta prav veliko stal, po veliko letih postal res „gospod" — alt nihče ga ni bil popolnem vesel, morebiti tudi sam z seboj ni bil popolnem zadovoljin. Njegovo študiranje je očeta toliko Btalo, da se je do vrata zadolžil, in da je bratom in sestram Čisto imalo premoženja ostalo. Ako ima izštudirani sin dobro, hvaležno srce, pomagal bi svojim roditeljem na stare dni, pomagal bi tudi bratom in sestram — ako bi mogel. Če si je izvolil posvetni stan, ima sam k malu družinico, s katero je treba po gosposki živeti in to stane veliko novcev, morebiti več, nego znaša njegova plača. Ako je sin duhoven, ima dan danes v primeri z stroški, katere ima za-se, za domovino in občno blagost, le malo plačo, vzlasti v prvih službah ko kaplan je le slaba podpora svojej rodbini. To je splošno in navadno, če tudi se hvalevredne izjeme nahajajo; zatorar Ti svetujem: odgoji svoje otroke največ za kmečki, rokodelski in trgovski stan; vedno pa imej pred o£mi, da otroka izvoliš tak stan, do katerega ima veselje i ljubezen, siliti ga h kakemu delu, katero mu je zoperno, to nikoli ni prav; to navadno otroka spridi, da je potem vse žive dni nesrečen i družim v nadlego. Ako imaš 5 sinov, odloči n. pr. dvema kmečki, dvema rokodelski, enemu trgovski stan, če si opazil, da imajo veselje do tega. Posebno obdarovano glavico pa pošlji v srednje i višje šole, da potem dobi naša domovina izvrstne duhovnike i O S O D A. Pravljica — a resnica. „Imel sem uže 21, let in svitla brada je dičila moj obraz", Bil sem sin ubozih kmečkih roditeljev, koji so me v velikem uboštvu na slovenskej zemlji, na avstrijskih tleli blizu italijanske meje z mnogim trudom in silno muko odgojili. V prvej mladosti sem po končanej Ijudskej šoli, ko so izurjeni domačini in občani spoznali, da bi kedaj lehko nosil dolgo suknjo, šel v „avstrijsko Nizzo". Tam sem dve tretjini gimnazijskih šol z dobrim uspehom dovršil — a želja razburjene fantazije ni bila biti duhovnikom in tudi Bkrbljivi moj oče je umrl. Zapuščena reva sem sprevidel, da zastonj po sapi sreče gleda oni, „kogar v zibeli vid'la je berača«'. Da, Prešerin, ti si moj vzor, tudi tebi ni bilo bogatstvo dano, tudi tebi so 6e rož'ce kmal' usule! Kaj hočem reva zdaj početi ? Trudil sem se uže poprej, po izgledu vseh ubozih slovenskih dijakov, polajSati očetu troske, ter sem si s poučevanjem krajcarčke služil. Marsikako grenko, ostro sem slišal za malo novcev, katere sem ob mesecu sprejel. Podučevanje pa se mi je rodoljubne uradnike, saj je menda čas blizu, ko bodo na slovenskej zemlji domači uradniki v domačem jeziku z ljudstvom občevali. — Rokodelcev dan danes, posebno po Slovenskem, potrebujemo. Kar je n. pr. krojačev po naših mestih, došli so zel6 od drugod, iz Češkega, Nemškega; ključarjev imamo malo domačih, zidarji so razen tržaških okoličanov vsi Lahi itd. Rokodelcem se dobro godi, ako avoje delo dobro umo in so pridni in nezapravljivi. Kdo je večji gospod v mestu ali v trgu, nego dober rokodelski mojBter se svojo lastno hišo! Ali se rokodelcu na kmetih, ki ima še malo zemlje, ne godi boljše, nego marsikateremu kmetu? „Rokodelstvo ima še zmirom zlato dno", kakor pravi nemški pregovor. Vsaj fabrike, katere so posameznim rokodelcem res škodovale, že zelo pojemajo pri nas, in v bodočnosti se tudi na Avstrijskem sprevidi, da se lastnemu ljudstvu škoduje, če se ptujim izdelkom preveč vrata k nam odpirajo. Zelo pa nam Slovencem domačih kupcev in trgovcev treba. Vsa trgovina je pri nas skoro edino le v nemških in judovskih rokah. Res je, da mora vsak trgovec najprej na-se gledati in za-se skrbeti, ali ptuji, vzlasti židovski ljudje te vrste so večkrat prav veliki oderuhi, in vrh tega zagrizli neprijatelji našemu narodu v obče. Ali ne boli človeka srce, če si v kmečki vasi naseli čisto ptuj človek, da sc tu nepošteno bogati na škodo domačemu ljudstvu, in obilo svoje premoženje po nekoliko letih zopet v ptujc kraje odnese. Zakaj to? Ker ni bilo domačega trgovca, kateri bi bil začel potrebno kupčijo Bam sebi v veliko korist, pa tudi deželi v blagostanje, ker bi novci doma ostajali, no pa ptujih dežel bogatili. Dajajte torej, kmetje, svoje sinovo tudi trgovstva učit, da dobomo nekaj domačih kupcev! Zato pa bi Slovenci potrebovali trgovske sole, o kateri hočem prihodnjič izpregovoriti i navesti Bvoje menjenje o tem, kakošna naj bi bila. Dopisi. It. — V Ljubljani, 16. januarja. Radostnim srcem pozdravljamo Ljubljanski Slovenci napredek vrlega nam časopisa na obalih Adrije. — Mnogokrat se je čula želja, da bi Trst moral imeti slovenski dnevnik, ter da časopis, izhajajo le dvakrat v mesecu, ne more ustrezati povsem tirjatvam svojega naroda. Kar pa se doslej nij doseglo, nadejati se smemo, da se še izvrši v bodočnosti, koja nam Slovencem, hvala višjej previdnosti, dokaj boljšega obeča, nego smo se smeli nadejati pod prejšnjo vlado, koja nam Slovencem niti prosto dihati nij dovolila. — Ker od novega leta sem „Edinost" vsak teden izhaja, zato treba, da so na vBe strani podpira. Pred vsem treba materijalne pomoči, in ta bi se našla pri obilih naročnikih. — Zatoraj, bratje! na noge, ne držite križem rok, predramite se, in podpirajte podvzetje, kojo stane mnogo novcev i truda, Vsekako je dolžnost tržaških Slovencev in okoličanov, da Bi vzdržujejo časnik, koji brani v prvej vrsti njih interese, se za-nje poteza ter jih varuje napadov tujih nasilnikov. Nadejamo se, da bode časo- tako priljubilo, da sem sklenol biti učiteljem. Nov up, novo ži-venje! „Gradove svitlo zidal sem v oblake". Sel sem na učiteljišče, tam se skozi tri leta mučim teden za tednom, na dan po 6—8 ur in si belim glavo od zore do mraka, od mraka do dnu. Moji so mej tem časom povsem obe-račili. Ni „novega" nisem mogel dobiti od doma — a državni zbor jo leto za letom dovolil precej novcev v podporo učiteljskim gojencem, v razvoj ljudskega šolstva. Priden sem bil, napredoval sem dobro in hvalevredno sem se vedel, saj mi je zmirom stari-kasta, bolna mamica v slovo priporočala: „Janez! bodi posten, vedi se dobro, obiskuj cerkve i ne zabi na boga!" Kaj čuda, da sem bil pokoren, da sem sc lepo vedel, leto za letom dobro napredoval in imel zdatno štipendijo! Učil sem bc, kramljal se svojimi prijatelji na stanu in jedel toliko, da mi je bilo v živenje. Oc jo tu in tam kaj ostalo, kupil sem si tudi kako obleko; za drugo pa so skrbeli dobri ljudje. „Človeka spremlja up od zibeli do groba" tako nalogo smo enkrat dobili in spomnivši sc nje in Svojih blagodejnikov, mislim si: „Trpi, draga duša, vse sc obrne na boljšo, in tudi ti boš kmalu jedel lasten kruhek ter podučeval domačo mladino" — a „človek obrača, bog obrne"! Da sem le končal tretje leto, uže me, ker sem „pet čevljev mdril, palcev pet* oblečejo v „belo suknjo". Dijak je bil zdaj vojak in za časaj ko so dragi moji sovremeniki stopili v četrto pis „Edinost" gotovo dobro napredoval v vrati drugih slovenskih časnikov, ter da sc mu posreči, prej ali slej dospeti do dnevnika, ako ga bode ljudstvo dostojno podpiralo. Upanje imamo, da Bi tudi po Ljubljani pridobi „Edinost" s časom več naročnikov, kar jej iz srca želimo. — Za danes to vrstice, prihodnjič hočem poročati o čem drugem. — Na zdravje! V Ljubljani, 18. januarja. Kaj bi Ti poročal iz bele, prostranne Ljubljano, iz srca Slovenije, kder, prilikom opaženo, več nemščine slišiš, nego v nemškem Gradcn; — začnemo vremenu; da, o vremenu, kakor je spodobno točnemu poročevalcu, — saj je vreme tako ena izmej najglavnejših močij v javnem živenji, celo v politično polje sega: ako je toplo in lepo, mnogo živahnejše zabavljajo in žugajo naši diplomati (po 27 kr. dva) — ako pa mraz pritiska, tedaj so pa mirni in spravljivi, — zagotavljajo večni mir in obečajo tibozim narodom vse, kar jim nikdar dati ne morejo — in dati nečejo. — Pa je tudi mraz, hud nemil mraz pri nas; — mraz o kterem Ti v Trstu nemaš pojma; — to škriplje in cvili pod petami, ako Te je osoda iz toplo sobe zapodila na ccBto; nos in ušesa bi so najraje zalezli pod pazduho, — mraz jih nemilo ščipljo in jim kaže, da nij zolo prijetno stati na vzvišenej osamljenej stopinji; megla zapira Ti sapo, — iz ustij i nosa puhtiš ko ogeljnjak in brada Ti obeli, da postaneš jednak sneženemu možu, — to je zima! — A brez vsega lepega pa tudi nij. — Ako se ne bojiš mraza in jo zavrneš v hosto — vživaš tam čaroben pogled; to je poezija hude zime. Tiho je vse, tu in tam urna veverica po snegu stika, skače od veje do veje —; in drevje — to je neopisljivo čarobno lepo; vejevje do malega je obdano z belim svitlim ivjem, vsaka najmanjša vejica jo oblečena v to lepo lahko halo; gledaš hosto, kakor bi iz belega snega bila ustvarjena; to je lepota, o kterej v Tvojih krajih pod milim podnebjem šo sanjati ne morete. — Rečeš, tega si pa vendar nisi nadejal, da mi bodeš hvalo zime prepeval; kaj ne dd? — Storil sem pa to tudi le zato, ker sedim za toplo pečjo — kder me mraz ne ščipljc i ne čutim zle strani hvaljene zime. Tako dela tudi mnogo državnikov; oni, sedeči za toplo pečjo polne svoje blagajnice, gledajo ubogo, zarito, nestrpljivo stanje narodov v povsem drugačnem obličji, nego ga vidi in Čuti narod sam; — in zaradi tega se jim pa tudi po-srečujejo taki nstikelciu, kakoršno so v zadnjih letih vršili — vse v blagor — narodov! Vreme bi bilo odrito; — zdaj pa kaj dražega. — Predpust je — in mi plešemo ; to se pravi v našej čitalnici se pleše; vsako nedeljo na večer bo snide mladi in tudi priletni lepi i nelepi vc-seljaželjni svet, da se po gladkih napevih vrti po spolzkej dvorani, da dvori, da se mu dvori, da so veseli, da dela veselje i. t. d. — in da sc uri v — nemškem jeziku; ker, kdo Be bode tako neomikanega kazal — in v bornem slovenskem jeziku sč svojo plesalko občeval, — vsak izobraženi človek vendar prizna, da se lepo čuje; „kiiss d'hand gnendiges freilein" — in kar je še drugih takih priklonov navadnih ; — nadejati se je vendar, da bodo uže boljše, — tu in tam Blišiš vendar le kako slovensko leto, vežbal sem se jaz pri Bvojem polku ob Ljubljanici. Ilrum nastane, boj se v jugu vname in hajdi z „Janezom" v Bosno. Tu je prebil — „bog ve, kaj!" trdo jo bilo in prtljaga s puško mi jc bila meBti peresa in pouka! Za polu leta — sreča moja — dobim odpust, da dovršim svoje študije. Zopet pridem v mcsticc svojih študij; poiščem stara svoja oblačila in otemnelim obrazom sedim zopet v šolski klopi. Tu sc trudim, bavitn — in koncem meseca julija sem — „ko sem prcčuvol več noči s prižgano svečo" — dobil prav dobro spričalo zrelosti. Na njegovej podlogi poprosim učiteljsko službo — ter jo takoj dobim — kraja pa, kder mi je bilo učiteljevati šc sedaj, ko jc uže šesti mesec, nisem še videl. Osoda mi je zopet pot prekrižala. Drugi sošolci, ki so z menoj učiteljišče dovršili, bili so šc na počitnicah in „sladko jim je kos v goščavi pel", a jaz zopet odrinem k vojakom. Pa kaj hočemo: „Naj prvi stan, vojaški stan; vojak živi vesel v en dan" in uže starorimski pregovor pravi: „variatio delcctat". M;.lo sem bc mudil na domačej zemlji in zopet sem moral odrinoti v Bosno. Tu smo zopet mnogo trpeli in višja oblast jc sprevidela, da je uže dovolj posla našemu polku. Ukaz nam je došel, naj sc napotimo daleč tja proti severji do kraja, s katerega je nekedaj hrabri Starcnbcrg turški polumesec pregnal. Kako sem bil tega vesel! Bal sem sc sicer iti ko prostak, ki ne pozna olikanih šeg omikanih bivalcev, tja v kraj, kder mi bode vsaka \ iaoka vlada je priskočila, kakor se uže sploh ve, ludi Kraševeem na pomoć, da hi jim olajiala žalostno stanje, v ktero so se, ne po svojoj krivnji, pogreznoli. Nakazala je proti povrnitvi nekoliko tisoč goldinarjev za nakupljenje ozimine. Zalibog, da je ta pomoč izginola kakor slana pred »pomladnim solncem. Po naših mislili se je imelo te denarje nekako koristnejše uporabiti i sicer za javna dela, kterili dokaj i dokaj nujno potrebujemo in imeli bi kaj od vladne podpore. Nas Krasevec je delaven, on rad zasluži i ne lenčari kakor Slavonec ali kakor prebivalec srednje Istre. Delo je rastno, beračija sramotna za zdravega de-lalca. Ker misli visoka vlada dati še nekoliko tisoč raznim de-želskim odborom v zajem, bilo bi gotovo najpametnejše i najkoristnejše, da bi se pred viem i čem prej je mogoče, predelala nevarna, prestrma cesta od Sežane do Leškovja (Smarjan), ter da bi sc odstranil pretežavni klanec na Kožarjih mej Nakloin i Matavnnom. Se neka drnga, čisto nova cestna črta, ki bi Sežano i vsej vipavske) dolini prekoristna bila, leži nam na srci; o njej pa hočemo spregovoriti drugi krat, kedar se namreč ozdravi vrli sežanski župan llajmir Mahorčič, kar mu srčno želimo. S Kranjskega (Slovenščina k vedno »trupena.) Človek, ki malo trezno misli in pravično sodi, nc more se načuditi temu, kako c. kr. uradniki slovenščino se dan danes črtijo, in to od dne do dne bolj. Oe tudi je po ustavnem avstrijskem zakonu njena enakopravnost pripoznana, če prav sc državni in deželni zakonik tudi v slovenskem jeziku izdajeta; vendar se nahajajo c. kr. uradniki, kateri sc slovenščine še vedno tako izogibajo, kakor bi bila strupena. Človeku se posebno zdaj to nerazumljivo zdi, ko vidi pri najvišjih državnih uradnikih, pri cesarjevih zaupnih možeh, pri samih ministrih, da pripoznavajo z odločno besedo enakopravnost vseh avstrijskih narodov. Vsaj se je bil voditelj naučnega mini-sterstva in pravosodski minister Strcmayer lani v Tcšinu na Šleskem sam v tem smislu izjavil, vsaj bo bile tudi besede rai-nisterskega prvosednika lani meseca decembra v državnem zboru dovolj jasne! Vsem našim uradnikom po slovenskih deželah pa niso bile dovolj jasne, kajti ti jih menda niso slišali, ali pa jih poslušati niso hoteli. Poznam c. kr. uradnika, ki opravlja na Kranjskem precej važno službo; ta je čul, da je njemu podložen človek nekdaj bil vložil slovensko prošnjo na višjo gosposko, in je ta korak kvalificiral za prodrznost, za navlašono žaljenje dotične gosposke. To je bilo lani. In letos 1880 lepo nadaljuje svoje sovraštvo do sloveščine. Mož je menda skozi sedem let podpiral (ali iz svojega žepa ali iz kakošne javne zaloge, tega natanko nc vem) nemšk list, o katerem se je v poslednjem času prav veliko govorilo in pisalo. List pn prinaša letos tudi slovenske spise — in dotični c. kr. uradnik ga noče več podpirati. Poznam druzega državnega uradnika Mož je nekje načelnik nepolitičnemu, zabavnemu društvu, katero pa je imelo doslej bolj nemški obraz, ker so bo ga udeleževali no Nemci, pač pa skoro sami c. kr. uradniki. Društvo je pa hirati začelo. Slovenci v onem malem kraji niso hoteli si snovati za-se čisto narodnega društva, n. pr. čitalnice, ker bi sc moči preveč razkosale. Sklenoli bo pridružiti hc k že obstoječemu društvu in predlagali, naj bi se pri vsem društvenem poslovanju, pri vseh javnih predstavah, kutere odbor napravlja, oziralo na obadva (na nemški in na slovenski) jezika. C. kr. uradnik, kateri je pri obeh strankah, enako zaupanja užival, je predsednik društvu. On je tudi pritrdil to izvršiti, ako občni zbor drugače ne sklene. To se je zgodilo, a c. kr. uradnik kot društveni predsednik ipak nema, ali dovolj poguma, ali dovolj volje, ali pa dovolj pravičnosti in ljubezni do naše in njegove materinščine, da bi te društvene sklepe natančno in doslednje izvrševal, t. j. da bi sc v zadevah tega privatnega društva poleg nemškega jezika tudi slovenMine posluževal Sam Bog vedi, kaj je temu vzrok. Ali je slovenščina še tako strupena? Ali obstoji morda tajni ukazi, da o. kr. uradniki slovenščine ne smejo pospeševati niti v uradu, niti v privatnih krogih? Naj bi se torej naši slovenski poslanci v Deču le še bolj potegnoli za pravice našega jezika, naj bi še pogumnejše terjali, da javni c. kr. uradniki in učitelji ne žalijo naše materinščino in nas zavednih in avstrijski vladarski hiši tako zvestih Slovencev! Vkljab temu je bilo neki pri namestniku prav sijajno in naši vladni listi se nij«o niti zmenili za to demon stracijo. - Na vsak način pa nij ta reč brez pomena, nemška namestnikova va-bila nij so brez pomena. Mi bo zdržujemo vsake kritiko, ker la-honov, ki so nam Slovencem še vse drugače napravični, no moremo jemati v varstvo. - V tem nas potrjuje še posebno ta le dogodek. Društvo za podporo r anjenih in bolestnih vojnikov v Trstu je imelo 16. t, m. v dvorani naše borse svojo zadnjo zaključivo sednico. Odločeno je bilo na predlog predsednikov, gosp. viteza Reinelt-a, da društvo prestane z onim dnevom in da se podeli zaostali imetek f. 2400,— papirne rente dvema novoosnovanima društvoma rudečega križa. — Predsednik Keinelt zaključi sojo, sč zalivalo vsem blagim podpornikom, posebno pa eolnim Jakinom, ki so mnogo pripomogli k temu, da je društvo tako uspešno skrbelo za one nbožice, ki so došli bolni in ranjeni iz Bosne. — Društvo se je razšlo se živioklici na Nj. Veličanstvo. Pri tej priliki hočemo reči nekatero o novem društvu rndečega križa za Trst in Istro pod predsedništvom župana Bazzoni-ja. V tem novem odboru ne vidim ni jednega Slovana. Za istrske in tržaške Slovane nema sentimentalni proglas dr. Bazzoni-ja Čisto nobene aktraktivne moči; po tem proglasu bi človek moral misliti, da v Istri in Trstu živć sami Italijani. Pri vsem tem pa mislimo, da se je vendar kak Slovan vpisal v to društvo in če jih nij več, temu je kriv proglas dr. Bazzoni-ja merjajoč na ignoriranje Slovanov. Gospod župan Bazzoni, kateri je obečal, ko je nastopil županstvo, da hoče štovati vse narodnosti, z onim postopanjem nij le zatajil onega svetega načela, temuč pregrešil se je tudi zoper načela vsakega omikanega človeka. Torej, koj so ti njegovi sentimentalni proglasi? ali iskrenost, ali jezuitizem? Bila kateragod stranka : italijanska ali nemška, stvariteljica onega odbora, moramo iskreno kazati: da vstrojiti avstrijsk patrijotičen odbor za Trst, okolico in Istro, pa ignorirati Slovane, ki so tukaj v ogromni večini, to je najmanj pomanjkanje obzira, če nij celo drznost. Takega pomanjkanja ne bi olikani in oglajeni Franeozje nikdar počebli. Po tem pa se jeze ti gospodje — ako Baron de Pretiš vabi na ples v nemškim jeziku! „Exempla trahunt!" Morala : kar Bebi ne želiš, tega nc delaj drugim. V Trstll, 20. januarja. (") Siromaščina velika, kamor se obrneš, povsod slišiš tarnanju in jadikovanje; zasluž ka malo pa delalcev polna kardela. Zato ima oče predpust letos mnnj veselo lice od druzih let i ni tako tolst, čeprav ne moremo reči, da se ga sušica prijema. Njegovi čestilci so redkejši i zdi se, kakor bi se zarota kovala proti norosti kralju. Pred zastavnico pa ae ljudje drenjajo, kakor vsak predpust, da se morejo malo poveseliti, ker to je našim ljudem nižjega stann uže prirojeno, da jih predpuBt mora malo pobosti. I če sc ljudje vse leto ubadajo in mučijo, zakaj bi enkrat na leto, v predpustnih dneh, ne odvalili skrbi od srca i z veselimi veseli bili? V tem času mislijo bolj na vino, nego na vodo, ter dejansko s tem kažejo, da so mestni naši očetje jako modri, ker velik davek nalagajo na vino, vode pa uže nad dvajset let iščejo po vseh krajih sveta, pa je pri vsem tem še danes nemamo toliko, kolikor bi je trebalo, ker pred vodnjaki se pulijo, oštevajo, ravsajo, tepo i za lase ulečejo dekle, da je joj! V teh ženskih ravsih pa hlapci vozarijo mej razburjeno ženskad ter polnijo sode s predrago vodo, za katero so mestni naši očetje toliko vneti, da bi se nekateri so Save ne branili, ako bi jim v usta tekla. Ker sem omenil uže Savo, naj še povem, da se tudi irre-dentarjem sline po njej cede, a Bog je visoko i Sava daleko; laški vodotok od Save do Adrije i se dalje tja do odrešene zemlje, če prav sodim, tudi ni delo enega dne, i če se še pomisli, da voda v mrazu rada zmrzue, česar smo se pred nekaterimi dnevi tudi v Trstu prepričali, kaj potem ? Led je! Za led pa nam ni treba skrbeti, skrbe uže naši Slovenci na Notranjskem, da ga ne manjka ni nam, ni Aleksandriji, ni drugim mestom pod vročim solncem. Ker pa uže govorim o ledu, na katerem sem se nekdaj tako rad drsal, naj mi ne bode oponošeno, ako še to pristavim, da do slovenskega ledu irredenturji prav nič „korajžc" nemajo, ker ee jim, kakor se sliši, dozdeva, da bi v ujem lehko zmrznoli oni i ž njimi vse irredentarstvo. besedico, jaz sem na primer bil tako srečen, — ve<* pa o tem ne smem povedati, — ako se nečem našim gospicam prozlo _ prikupiti. — Predpust nam obeea še mnogo veselili ur; in«-j drugim veliko „besedo" treh slovanskih društev : ,Sokol", „Čitalnica" in „dramatično društvo", — v korist stradajočim Ittranom; priprave se še niso krepko začele, a nad« jati se je, da bode ta blagi namen vendar še v teku tega leta izvršen — in, ako naši gospodje kapitalisti in drugi bogati ubošei ne bodo držali, kakor je pri nas uže stara navada, svojih žepov zaprtih, bode gotovo dober uspeh j mi to želimo in opominjamo prav gorko tiste srečne, kte-rim j« osoda podelila blagostanje: Dajte! dajte mnogo! odkrite svoja srca — in svoj žep! — Glad je huda stvar, ki zdaj tare bratski naš narod v tužnej Istri 1 dajte! — Ker sem uže pri besedi „dajte!" — spominjam se, da bo šli tudi naši in drngi slovanski zastopniki — na Dunaj, da bi tam kaj dobili za svoj narod, da bi terjali tam njegove pravice, da se izpolnijo mnoga uže stnra obečanja, da se vsaj pošteno i nepristransko izvrševajo postave, — tam pa so jih sprejeli z besedo: „dajte", — dajte nam vojake — potem - i. t. d. — in zdaj, ko so dali vojake, zdaj sc nič ne sliši šc, da bi se tudi nam kaj dalo. — Stara pesen je, y,da »e z Dunaja nam Slovanom uže davno nič ni dalo" — in mi jo moramo tihoma i žalostno peti — in se nadejati, da bode — po smrti drugače. Iz Brkinov, 19. t. m. Danes ob 5. uri zjutraj je vstal požar v Slopeh mej hudo burjo ter pet kmetom poslopja vpepelil. Zgorelo je tudi 10 ovac in 2 prasca. Nobeden pogorelccv ni bil zavarovan. Naglo so prihiteli na pomoč ljudje iz bližnjih vasi: ltodika, Hrpelj, Tubelj, Materije in Artviž ter so tako vrlo delali, da je bil ogenj v petih urah zadušen. Tudi žendarji iz Materije bo se hvalevredno vedli. Gasilo sc jo le z ledom in snegom, ker vodo ni. Sreča v nesreči je ta, da je požor vstal v dolnjih hišah, sicer bi bila v hudej burji vsa vas pogorela. Mej pogorclci sta dva vela siromaka. Kriv je te nesreče naspametni S., ki je petroljko, katere drugi kmetje navadno le v dimnike obešajo, v hudem viharji v hlev nesel i tako zažgal, —/f_ V Sežani nn Antonovo. „Knzpoditc se vse megličice, da bo sijalo rumeno solnčeoe", — tako smo lehko spomladi želeli i prepevali, ko nam je dan za dnem. teden za tednom neprenosna moča pobirala plemenite trte cvetje obilno. „Pripoditc se vse megličice i zakrite svetlo solnče ceu, vzdihujemo pa sedaj, ko nam vode po naših kalužah, kalili, lokvah, pučih i šternah zmanjkuje. Poleg grozovite lakote, sili nam na naša kamenita tla Se strašanska suša. Beda vrsti se za bedo, in ako pojde tako dalje, mora po vsem Krasu nastati v dveh mesecih taka revščino, ki bode spominjala na lačno leto. Suša v vinskih sodovih, suša celo v šternah! Oh, to je hudo! Odkar so na Krasu ovce zatrli, izginola je ž njimi iz kraških hiš marsikaka gorka plahta, izčeznole so tople zimske obleke i mestu njih nadvladale so tuje pezdirjeve, rešetarske tkanine. K ljubu marljivosti i znojnomu trudu propada uže davno blagostanje na Krasu in iztrebljenje ovac je pospešilo ta propad. Zlasti temu ima sc pripisati, da sc na Krasu preveč nesreč pripeti. Ubogo ljudstvo si ne more nakupiti trdnih, močnih oblek, kajti komaj toliko premore, da sc v tcnčicc zavije. Samo na Sežanščini (v sodnem kotam sežanskem) je lani pctojc otrok zgorelo, kterih lehko obleke so sc pri ognji na nizkih ogtiiščih unclc ter švignole v plamen. Zares preveliko število! Te nesreče se pa ne mogo le nemarnosti roditeljev pripisati, temuč pripisati se morajo zlasti prelehkim oblekam. Da bi namreč kraški otroci po starej navadi se vedno domaČo volneno obleko nosili, k večemu bi se opekli, a zgoreli ne bi gotovo ne. Sploh sc je pa lani na Sežanščini v razmeri z druzimi leti le malo hudodelstev zgodilo, meju temi le dve težki telesni poškodovanji : eno v Štorjih, eno pa v Rodiku. 1 to je znamenje časa: dokaz uboštva i pomanjkanja vinske kapljice. stopinja težka — a vendar sem bil srečen in radosten, saj sem dovolj britkoga prebil v novem našem jugu. Prej pa sem šc ini-slil, ko so od vsacega oddelka nekaj mož domii poslali, da bom tudi jaz mej njimi. Upal sem, da mi bode vendar le mogoče priti do učiteljevanja .... a srefa laže! Naš polk sc napravi na daljno pot. „Sreča srečnim", tako sem vzdahnol, kajti nisein bil mej njimi. Ni mi bilo dano iti na odpust, ni mi bilo dano iti sc svojimi tovariši proti severju — ostati sem moral v jugu. Saj je več polkov in človek sc lahko iz jcducga v drug premesti. Osnovala sc je v prav siromašnem, slabem kraji mala šola in jaz sem postal brez lastne volje nje učitelj. Razen tega poslujem v raznih piBarnah in smelo lahko trdim, da pripadam po svojem delokrogu štirim ministurstvom. Mej tem pa sem pridobil jedno — a ne zlato — zvezdo; nosim sc puško in se trudim „od zore do mraka od mraka do dne" daleč doli v jugu. Tako nekako mi je nekednj pripovedoval nekdo neko pravljico. če ni izmišljena, je dobra; čudna pa bila, če je resnična. Ljudje pravijo, da je nekje tam, v nekem mestu neka lesena hiša, v katerej sc marsikaj pozve, morda bi se tudi to v onej hiši natančneje pozvedelo. Na Primorskem, januarja 1880. C/ Iz Trsta, 19. januarja. (Pust. — Ples pri namestnika, — Krifanje lahonov. — Društvo rudečega križa — Kar sobi no ioliS, ne delaj drugemu). Pust je zdaj nastopil svoje kraljestvo in vlada skoz in skoz v vseh krogih; Trst je mesto, ki ponuja veselic vse polno javnih in privatnih in tako „sans gčne" sc nc moreš nikder v Avstriji (razeu Dunoja) zabavljati ali veseliti, kakor tukaj — le da imaš kaj pod palcem. — A da so naši Tržačani tudi dobri filantropije — to je znano ; nij ga skoro plesa, ki no bi bil zvezan s kakim filantropičnim namenom. A ta filantropija ima časi prav kratke noge; tako na priliko, bil je v nekem lepem gledišču do-drodelen bazar, prav mnogo ljudi je obiskavalo to zabavo, mar-sikedo je dobil za lop denar zavoj gnjilili fig; — a ko so Bkle-noli račune protektorji tega bazarja, presegli so stroški dohodke in reveži so dobili — 0, Vrhunec so pa dosegle pustne veselico s plesom pri namestniku pred zadnji četrtek. — Ta ples je bil tudi zato jako inte-resanten, ker je imel tudi politično barvo. Namestnik je povabil k plesu v nemškem jeziku; ko so to zvedeli lahoni, zagnali so strašen vik in krik v „L'Indipeudcnte" in drugih listih, in kaj se je še zgodilo? — plesa, kuterega je obiskalo nad 600 osob, mej katerimi colo goriški župan — vdeležil se nij noben mcatui oče od leve Btraui mestnega zbora in vsa ta reč je bila prav demonstrativno osnovana, ker je ves Trat le o tem govoril. Nabrežini, 22. januarja. Od mnozih krajev dohajajo pritožbe, da sc Slovencem pod novo vlado prav nič boljše ne godi, nego je bilo to pod staro; da, v nekaterih krajih je se slabše. Tako je tudi pri naB i temu sc prav nič ne čudimo, kajti povsod so državni organi še isti, katere je postavila Btara vlada, i ta je Bkrbela za to, da je postavljala v službe take ljudi, ki so bili očitni naši nasprotniki; domače uradnike, ako niso bili kukavice, izdajice lastnega naroda, gonila je na ptnje, ali jim tako grozila, da so morali umolknoti i ravnati se po njenih ukazih, če so hoteli jesti državni kruh. Ti stari naši nasprotniki pa so zdaj še hujši, nego so bili poprej, ker kljubujejo uovej vladi misleč, da sc stari časi zopet povrno i da jim potem to kljubovanje koristi. Mi smo preverjeni, da Be o tem jako motijo, i da je blizu dan, ko zgube tla, na katerih stoje. Nečemo dalje o tem govoriti, ali zamolčati nc moremo, kar nas posebno žali i žali. Dobili smo namreč za poveljnika tukajšnega žandarinerijskega oddelka trdega Nemca, ki nc zna nobene slovenske besede, le italijanski za silo nekoliko lomi. Vzela sc je z žandarmerijske kosarne deska z nemškim i slovenskim napisom, ter na sv. treh kraljev dan pribila nova z nemškim i laškim napisom. Ker smo tukaj do malega sami Slovenci, zato prašamo: Ali se je to zgodilo zarad neomaliljive naše zvestobo do presvitlc cesarske hiše i države, ali zarad propagande, katero delajo nekateri tujci za laško kraljestvo? Prosimo državne naše poslance, naj o tej i tacih rečeh po-vzdiguo besedo, da bomo vsaj vedeli, ali se smemo se pritiskali na steno, ali ne ; ali smo Slovenci na slorentkej zemlji Slovenci, ali Lnhi. --- Kritični politični pregled. Domače dežele. Državni zbor ima toliko dela, da je strah; več let bode potreboval, da vredi državne javne zadeve, katere so se v zadnjih letih ali zavlekle, ali pa tako nstvarile, da trebajo prenaredbe. Ustavoverna stranka se vedno bolj cepi, klup naprednjakov se je ločil od nje ter napravil novo stranko. Cnje se, da se ministerstvo vendar le dopolni; Chertck ima postati finančni minister, tudi za ministra poduka sc je neki našel sposoben mož; vendar pa nij šc nič gotovega. V delegacijah gredo dela precej hitro od rok; vojni proračun je užc rešen; glede Bosne 8e poroča, da bodo deželni dohodki zadostovali za pokritje upravnih troškov. Z Dunaja smo dobili pismo, iz katerega priobčujemo to-le : Tukaj se vedno še ngiblje, kdo bode minister, da se vzame iz mej naše stranke, to je gotovo; največ upanja imajo: Ilohenvvart, Dunajewski, črkavski, Clam Martinec, pa tudi Smolka. Pred par dnemi sta bila mej druzimi k cesarju na obed povabljena Ho-henvrart i Smolka i pri obedu je ceBar posebno pozornost imel na ta dva gospoda. Minister Stremayer bo skoro gotovo moral odstopiti. Vsa večina državnega zbora je ž njim nezadovoljna, ker je šole tako silno ponemČeval i se mu ne more verovati, da bi zdaj bil dražega prepričanja; pa tudi ustavaki nečejo nič več o njem vedeti. Za poduk v resnici silno potrebujemo tacega ministra, ki bo pravičen vsem narodom. časniki trdijo, da se deželni zbori meseca aprila skličejo; ali vlada kranjski deželni zbor razpusti, ali ne, o tem se nič ne čuje. čudno bi bilo, ako ostane, ker je njegova večina v nasprotji z vso deželo i tudi z vlado. Na dolenjem Kranjskem nedavno izvoljeni poslanec knez Windischgratz se je v državnem zboru za naše interese uže po* tegnol, interpeliral je namreč kmetiškega ministra zarad čudnih delalskih razmer v Idriji i zakaj vlada dopušča, da rudniško vodstvo v Idriji zatira delalce. — Da je bil izvoljen gosp. Desh-mann, gotovo ne bi bil kaj tacega storil. Kranjski, v Ljubljani izvoljeni državni poslanec, vitez pl. Schneid, zagovarjal je v državnem zboru jako krepko Lienba-herjev predlog, naj opravljajo državnega pravdnika posel župani v sedežu dotičnih sodniških okrajev. Schneid je tako temeljito govoril, da ga je vse hvalilo. Za nas Primorce dohajajo z Dunaja vesele novice. Višji vojvoda Albreht je rekel, da mora pritiskanje Slovanov v slovenskem Primorji nehati, ker oni ao prava podpora v teh od Lahonov apodjedenih krajih. Ti^je dežele. Na Nemškem se zdaj veliko govori o cerkvenih zadevah; to je gotovo, da se papež prizadeva, da sc tam vrede kotoliške razmere; iz vsega pa se vidi, da Bismark to vredbo zavlačuje in ovira. V pruskem deželnem zboru hoče poljska stranka nasvetovati, da se Poljakom pod prusko krono v mejnarodnih pogodbah zagotovljene narodne pravice povrno, da so tedaj na Pozanskem uvede poljska uprava b lastnim deželnim zborom. Da bi Poljaki od pruskih Nemcev kaj dobili, tega šc misliti nij, še rogali se jim bodo, pruski Nemci bi radi pola sveta ponemčili. V Bosno se menda general Wiirttemberg ne vrne več. Trdi se, da pride na njegovo mesto general Jovanović, ki je mej vsemi generali najspoaobniši mož za vladanje Bosne in Hercegovine. Poslanci velevlastij v Carigradu so od turške vlado zahtevali, naj izroči Plavo i Gusinje Črnogorcem. V italijanskem senatu je razburjenost velika, vsak hip lahko vlada zgubi večino. Sploh se na Laškem gode reči, ki kažejo na temno bodočnost. Španski državni zbor je odpravil robstvo na otoku Kuba. čas je bil uže. Žalostno pa je to, da je v zboru velik razpor, ki dela ovire; vladi dela tudi preglavico to, da se 20,000 marokanskih kabilov hoče španskemu kraljestvo podvreči in odtrgati od marokanske države. Angleški časniki vedno zaganjajo hrup, da Rusija zbira veliko vojsko na pruskej in avstrijskej meji. Vse to pa delajo na priporočilo angleške vlade, ki bi rada prijateljstvo mej Rusijo in Avstrijo razdrla, da bi tako prostejšo roko dobila i Rusiji zavire delala. Ruska vlada pa je angleškej križ čez račun naredila, ker je Gorčakov Avstriji naznanil, da je gola laž vse, kar pišejo o vojaki angleški časniki. -++---- Domače stvari. Vabilo k veselici, katero napravi „Slovansko podporno društvo v Trstu« v dobrodelen namen v saboto, dne 31. t. m. v gledišču „Fenice". Program: I. del. — 1. „U boj« — zl. pl. Zaje, poje zbor. — 2. „Morje Adrijansko" — zl. Ilajdrih, poje zbor sc spremljevanje orkestra. — 3. „V Ljubljano jo dajmo« — vesela igra v treh dejanjih, zl. Jos. Ogrinec. — 4. „Što čutiš" — zl. Dav. Jenko, poje zbor se spremljevanjem orkestra. — 5. „Banovska" — zl. pl. Zaje, poje zbor. — Med točkami bode sviral orkester. Po koncertu odmor. II. dol. — 1. Veliki ples, Začetek veselice točno ob 8'/, uri zvečer. — Vstopnina1 h koncertu: parterre 40 soldov, galerija '20, sedeži I. vrste 40, sedeži II. vrste 30. — Vstopnina k plesu 1 go'd. Vstopnice k besedi in plesu se dobivajo do snln.tr opoludne: v mestni čitalnici, v kavani „Commercio", v prodajalnici g. F. Zitko, Corsia Stadion, št. 1 in zadnji dan v gledišču. Listki za sedeže bc prodajajo izključljivo le v prodajalnici j g. F. Žitko, Corsia Stadion, št. 1. V Trstu, 22. januarja 1880. Odbor slovanskega podpornega društva. Mi od svoje strani povdarjamo, da bi sc morali te veselice vdeležiti vsi Slovani v Trstu živeči in pa okoličani v prav mnogem številu. — Nadejamo pa sc tudi, da pride nekoliko gostov iz Kranjskega in Goriškega, posebno pa iz bližnjega Krosa, kajti tako lepih veselic pri nas na Slovenskem nij vsak dan. Poziv, članovi narodne čitalnice u Kastvu ziikljnčiše ob-državati dne 4. februarja 1880 zabavu u prilog stradajoče brače Istrane. Darovi v novcu i razni predmeti za šaljivu tombolu primaju se za zahvalnostju. Držimo, da bi bila svaka dalnja preporuka suvišna, jer znademo vsi, koliko biedu trpe naša brača, kojc nemožemo prepustiti gorkoj sudbini. Program zabave biti če sledeči: 1. Sviranje. — 2. Predstava šaloigre „No\ci za diplomu* — 3. Pjevanje. — 4. Govor predsednika. — 5. Šaljiva tombola. — 6. Pjevanje. — 7. Ples. Ustopnina za članove i nečlanove 1 gold. Za gospoje prosto Početak o 6 uri večer. Za odbor, Ka:imir Jeluiiič. Kastav, 24. januarja 1880. Kropinsko-KamnagoriSka Čitalnica v Kropi vabi na veselico, ki bo dne 1. februarja 1880. Vstopnina za ude —, za neude 10 kr. Začetek ob 7% uri. Spored: 1. Nagovor v spomin Vodnika. 2. Vesela igra „Bob iz Kranja« v enem dejainji. 3. Petje 1. Zežulinka, 2, Slavjanka, 3. Ilirja, 4. Škrjancc i druge narodne pesmi. 4. Tombola. 5. Družtvena zabava. O zadevi strad^jočih Istranov je pisal dotični odbor „Slovenskemu Narodu": Neki gospod dopisnik iz Šoštanja, ki je za stradajoče Istrijanc 32 gld. nabral in „Slovenskemu Narodu1* odposlal, za kar mu podpisani odbor najtoplejšo zahvalo izreku, omenja v svojem dopisu, da so premožnejši kmetje voljni, krompir, fižol, sploh živež za stradajoče naše brate darovati, ko bi le južna železnica blago brezplačno prevažala. Na to se usoja podpisani odbor še enkrat objaviti, da so vso take pošiljatve brezplačne. Kdor torej kaj živeža katere koli vrste nabere, naj ga izvoli na bližnjej železniškej poBtaji brezplačno na predsednika odbora za stradajoče v Istri, prof. Fran Matejčiča v Pazinu (Pisino) odposlati. Dotične posode, zaboje, žaklje itd., v katerih se živež pošlje, bode odbor ko hitro mogoče, brez katerih koli troškov da-ritelju do bližnje železniške postaje nazaj poslal, ako se to nalašč zahteva. Ker je beda istinito silno velika, so obrača odbor so enkrat do vseh onih gospodov, posebno do naše velečestito duhovščine, ki imajo priliko našim stradojočim bratom posredno ali neposredno na pomoč prihiteti, s prošnjo, da te prilike ne opuste. Naj bodo zagotovljeni, nikdar nijso bili njih blagi čini bolj opravičeni, kakor v tem slučaji. Opozorujemo pa, da krompir nij varno pri takem mrazu, kot jo sedaj, pošiljati, ker na potu navadno zmrzne. — Vse slovenske liste prav uljudno prosimo, da to izjavo ponatisniti izvole. V imenu odbora za stradajoče v Istri: Predsednik: Tajnik: Fr. Matej Hi, J. Berbu č, o. kr. profesor. c. kr. profesor. V Pazinu, 20. januarja 1880. Okrajni glavar g. dr. Fr. de Alimonda, še le imenovan za Gradiško, odpovedal sc je ter preselil v Kormin, kder čaka odloka. Namestništvo jo moralo nu naglotna izročiti glavarstvo v Gradiški g. pl. Wintschgavu, ki je bil nekdaj tam za komisarja. Kaj je povzročilo odpoved, tega nečemo preiskavati; ob svojem času spregovorimo obširnejši o uradnikih na Primorskem, da odvalimo od srca kamen, ki nas teži. Aloiz Bunec, učitelj na C. kr. pripravnici v Dolini, imenovan je za višjega učitelja. Z veseljem pozdravljamo to vest in čestitamo vrlemu narodnjaku. V tržaškem mestnem zboru je bilo 21. t. m. na predlog komisije za pogozdovanje skleneno, naj sc postavita dva gozdna čuvaja, eden v Prošeku, in eden v Bazovici, da bosta čuvula nad mestnimi gozdi. Viljem Brttlll + je umrl v Gorici 20. min. meBeco. Poljski „Czas" jc to le o njem pisal: Viljem Briihl je umrl v Gorici. On jc bil kontrolor avstrijsko-ogerske banke i načelnik podružnice v Trstu. Dolgo let je bil on v Krakovi načelnik iste banko ter je svoja opravila prav razumno i vestno spolnoval; on se nij priljubil lo trgovskemu svetu, temuč sploh občinstvu se svojo marljivostjo, razumnostjo, prijaznostjo ter si je pridobil mnogo zaslug ; nobene koristne naprave nij bilo, katerej on ne bi bil kazal blažega svojega sočutja z besedo i dejanjem. — Mi pristavljamo, da je ta blagi mož tudi v Trstu enako delal, posebno pa so ga veselile slovenske zabave, h katerim jc jako rad hodil. Amerikanski misijonar gosp. Fr. Pire je minoli teden v 95. letu svojega živenja v Ljubljani umrl. Ta goBpod je živel i delal vse dolgo svoje živenje neumorno za narod, za človeštvo i za nebesa. Umrl je minoli teden v vseh krogih spoštovani c. kr. poštni višji vodja g. Karol Bauer, vitez več redov, v 57 letu. „Helgoland", avstrijska vojna korveta, priplula je te dni v Singapore. Na brodu je vse zdravo; to poročamo našim rojakom, kateri imajo svoje sinove na tej Indiji. Madjarjenje. Madjari so začeli na vse kriplje madjariti hrvaško Reko; k pošti, telegrafu, železnici, poinorskej oblasti, Llojdovej agenciji itd. pošiljajo iz pust same presne Madjare, kateri ne umejo druge besede, razen miloglasnega »igen*. Tudi v pomorsko akademijo se jc vrinolo nekoliko Madjarčičev, da bodo kvas bodoče Madžarije na hrvaškem morji. Madjarske šole vzdržavajo na državne troške, in v katerih nij še čisto mudjar-šČine, te polagoma madjarijc ali pa zapirajo. — Madjari si hote s tujo krvjo živenje podaljšati; smrtno bolen je narod, ki tako dela. „Popotnik" list za šolo in dom, začel je izhajati v Celji. Založnik mu je M. Zolgar in urednik znani rodoljub I. Lopan. Ijist jc dober, zato ga priporočamo vsem rodoljubom, da ga duševno in materijalno podpirajo. Pritožbe zoper metliško poŠto. Iz Metlike nam dohajajo tožbe, il a se tamošnji poštar z občinstvom jako surovi' vode ter da ima v službi uecega nepreskušenega fanta, ki strankam daje potrdila ter je prav tako neotesan, kakor poštar sam. Ta mož kuha jezo, ker je na Kranjskem nemčurstvu odzvonilo ter jo bil kaznovan zarad prestopka v goveji kugi. Postno vodstvo bi moralo preiskavo vpeljati, kako bc dela na metliškej pošti, pa kaj, poštni vodja jc bil dolgo bolan tor je 23. t. m. umrl, njegov namestnik pa menda nema potrebnega poguma i ljubljanski v šji poštni komisar, dobro znan od časa, ko so bile zadnje volitve v kranjski deželni zbor, tudi nij mož, da bi se trdno na noge postavil, ker vrana vrani ne izkljuje oči. Nesreča. 21. t. m. jc v Rojani zgorela 24 letna deklica. Božjast jo je vrgla na ogenj, ko je sedela na ognjišči. Bila jc sama doma, i ljudje so nesrečo šc lc zapazili, ko se jo užc dim skozi okno valil. Vlomili so vrata in ogenj pogasili, ali opekle dekline niso mogli več smrti oteti. Sleparija. Po Rocolu, Sv. Mariji gornji in po Čurboli bc klati nek človek, ki ljudi straši s tem, da bodo morali veliko kazen plačati, ako ne dado njemu popisovalnih pol, da on imena vanje zapiše, ker mu jc magistrat to oblast dal. Za vsak vpis zalita va 1 gld.; moti pa ljudi tudi za druge pisarijo, ter jim tako denar krade. Mi svarimo okoličane pred tem človekom, ali čuditi se vendar moramo, da znanemu človeku, kateremu so pred eniin mesecem ječo odprli, ne nzagoJtjo ]>* sekiricah, ali brez njih« na potu k policiji. Iz Brkinov BC nam jc pisalo, kakor dostavek k dopisu v 2. Številki, da jc strašna burja zadnjih dni v nekaterih krajih tudi zemljo odnesla z njiv, na katerih jc bila posejana ozimina. Na tacih njivah tedaj tudi prihodnje leto no bo nobenega pridelka i treba bo so pozneje mnogo truda, da se na njih zopet kaj pridela. Pogorelo jo v Rojani okoli 430 štirjaških metrov gozda. Gozdna posestnica je hotela travo požgati, pa seje poteiu grmovje vnelo. Kmetje, pazite na ogenj v hiši in zunaj hiše, nesreča nikdar no Bpi. Ogenj jc opelil predzadnji ponedeljek lepo vas Slopa blizu Kozinc; strašna burja je nosila po zraku velike plahte gorečih streh. Na rešitev ni bilo misliti; vodo manjka povsod po Krasu. Gospodurji pazite ognja! Vsuocinu gospodarju naj bode skrb, da sc zavaruje proti ognji; domačo pošteno zavarovalnico „Slavijo" priporočamo vsem Slovencem, kajti ona hitro povrača škodo i deli tudi vsako leto brizglje i denar za dobrodelne in narodno stvari. fturovost. Kmetovalcc Peter Sobco iz Očizle, dolinske županije, je nedavno v Trst vole gnal. V Zavijah na mitnici je stopil k oknu dacarjeve hiše. To zapazivši mestni financurji napadejo ubozega kmeta s pestmi, brcami in Be sabljo, du jo bil teško ranjen in so ga morali v bolnico odpeljati. Dva surova stražnika so takoj zaprli. Omeniti moramo, da so pri šrangah zunaj Trsta večji del nastavljeni taki stražniki, kteri no umejo niti besedice slovenščine. Surovosti se potem no manjka; ako jim neviden prost kmet v kremplje pride, obdolavajo ga ti uiit-ninski trabanti z ičavo, kakor bi bili naši kmetje res sužniki in dacarji besni trinogi. Tržaški magistrat sc malo briga, kako ljudi v službo jemlje. Tistih, ki slovenski znajo, boji se najbolj. Da sc večkrat no pripeto neredi, to je lc za to, ker je slovenski kmet jako potrpežljiv. Ako bi sc pa take reči ponavljale, utegne sc ljudstvo razsrditi i vsa odgovornost pado na magistrat, ki daje službo tacim ljuden, kateri naš narod črte. Tatvina na cesti. Poroča sc nam iz Žavelj, da sta dva potepuha na cesti proti Zavijam napadla tri žene, ktere so na osličkih perilo iz Trsta nesle, ter jim vzeli zavezano perilo. Nc-kij finančni stražnik, ki je to zapazil, priskočil jo in otcl perilo, zločinca pa izročil policiji. ----- Razne stvari. Posnemanja vredno. Srbska vlada jc ukazala, da se imajo vse novine i knjige na pošti brezplačno sprejemati i pošiljati. Ta lepa naredba naj bi v izgled bila drugim državam, katere se prištevajo izobraženim, pa duševnim delom kolikor mogočo napotjo delajo. Romarji iz Meke. Te dni smo imeli v Trstu f>2 Bošnjakov Turkov, katere jc Llojdov parnik k nam pripeljal. Romali so v Meko h kabi ter sc domu vrnoli. Večjidcl so juko krepki ljudje i to smo videli, da jiin novocv nc manjka. Pogovarjali smo sc ž njimi slovanski; rekli so nam, da ne vedo še, ali jim je gospodar Sultan, uli avstrijski car. Stanje turške armade. „Pol. Corr." piše o njej tako-lc: Turško vojske, katera je sicer bila hrabra, zdaj človek skoro ue more več spoznati. Beračenja ne smatrajo vojaci več za sramoto. | O belem dnevu je videti v Carigradu, kako vojaci na oglib stoje, ter mimogredoče prosijo milodarov. Ti reveži so zadovoljni tudi z najmanjšim darom, ki se jim dii. Drugače je |>a med njimi ponoči. Će srečajo kacega, le na polu pošteno oblečenega človeka, prosijo ga, da jim dii nekoliko grošev „za dnhan (tobak)", Če pa zapazijo kacega kmeta, planejo nanj in ga vsega oropajo. Krivo tega stanja je to, da vojaci uže kakili 40 mesecev niso dobili plače. ------ Tržno poročilo. Kava brez spremembe; zunanja poročila so temu pridelku jako ugodna. — Sladkor se prodaje po nekoliko nižjih cenah in je kupčija s tem fabrikatom postala zopet nekoliko mlaliova, posebno ker dohajajo vesti o slabi kupčiji iz onih krajev, kamor naš trg mnogo izvaža sladkorja. — Olje — malo kupčije, cene pa jako stanovitne in trdne. — Ri£ — še zmerom brez posebnega poprnševanja, nekateri lastniki celo popuščajo malenkosti pri cenah. — Mast in ipth — tukaj malo prašanja, na Angleškem pa so cene zmerom dobre in trdne z nagibom na porastenje. — Sadje. — Cene sadja so jako trdne, fige so poskočile v tem tednu za 1 gld. in utegnejo še poskočiti. — Petrolij — se je prodajal I v zadnjem tednu po f. 9'/,, to je menda za zdaj najnižja cena, in ker so mali špeknlantje vse razprodali, kar so imeli, utegne cena temu blagu v kratkem zopet zboljšati se za nekoliko, na kar smo nže predzadnji k rat opozorili naše trgovce. Domari pridelki — Še zmerom zanemarjeni — maslo pa kar nič ne gre izpod rok; tukaj ponujajo komisijonarji I. vrste maslo po f. 74 do f. 75. — 1'rav tako padajo cene slivam. — Seno in dama — šc vedno prav slaba kupčija, pa malo dobre nade za bližnji čas. Vrednotni papirji in valute. — V zadnjem tednu so zopet papirji večinoma prav močno poskočili, na borsi je zač. l zopet dirindaj, ki skoro spominja na čase pred letom 1873; vse špekulira „a la hansse". — A ta prevelik optimizem nij vendar še tako opravičen, nema prave trdne podlage, kajti naj cesarji in kralji šc tako zagotovljajo, da bo mir in da se bode delo mirno razvijalo — vsa taka zagotovila nemajo premnogokrat druzega j namena, nego da zakrivajo pravi in skrivni cilj politike. — Mi I torej svarimo pred onim optimizmom, kajti kar na enkrat pride morda kaka vest, vsled katere bodo zopet papirji še hitreje padali, nego zdaj rastejo. — Zdrave podlage za špekulacijo gotovo I še nij, to vidi vsakdo, kedor se kaj bolj ozira pe svetu. — Tudi valute so v prav dobrem menjenju. Cenik raznega blaga. Kava: Moka............... Ceylon biser ............ . plant. fina in najflneja...... , „ srednja in '/, lina..... , » nalive ......... Portorico.............. Malabar nativo........... La Guayra............. St. Domingn............ Dahia............... Rio naj&neja............ , fina.............. , '/, fina in navadna........ Santos navadna in finu......... Java Malang. ............ Costaricca............. Manila.............. fluatemala............. Sladka skorja............ Nageljnovi cvečiči (šibice)........ Poper Singapore........... . Batavia............ Piment .'a m ujka........... Irnber............... Sladkor avstrijski v stokih rafiniran .... , „v kosili ....... Olje: Ital. jedilno navBdno ......... . fino in najfinejše namizno...... Levantinsko in Albaneško jedilno..... Corfu jedilno fino ln nujflnejo...... Dalmacija jedilno fino in najfinejša .... Istra , , , .... Laneno.............. Pavoljno ali bombažno......... Kibje hamburško (3 krone)....... Olcin............... Sadje : Pomeranče Sicilije (1 zaboj)....... Limoni „ (t zaboj)....... Knperi „ fini ......... . V, fini......... Rožici pulješki............ » grški ............ Mandljl puljeski........... . romanski.......... „ siciljiki........... , puljeski grenki ........ Lešniki novi ital. ........... v . , istrski.......... Cesplje suhe iz Bosne in Srbije nove. . . . ■ * • ■ 8,aro • • • . .iz kranjske in hrvatske .... Pinjoli.............. Cvebo Kli'm i1............ i Cismo............ , Stanchio........... , Samns črno.......... Rozine Sultan............ Grozdiće (opasa) grško ........ » rudeče (korinte)........ , siciljsko Lipari........ Rii ali laško P&eno: Italijanski navadni do '/, fini . Italijanski fini in najfinejši ....... Indijski.............. Slanina in mast: Slanina amerikanska...... Mast Bankroft............ . Wilcox............ Loj dalmatinski........... . tržaški............. Stearina.............. Sveče iz stearine........... „ iz parafino........... Petrolij v Bodih.............. v zabojih............. Domači pridelki: Maslo štajersko I. vrste..... Maslo hrvatsko........... Leča............... Fižol svitlo rudeči.......... , temno rudeči.......... , bohinec............ , rumeni............ , zeleni , ............ , kanarček............ , cukrcnec (koks)......... . beli dolgi........... , , okrogli........... „ mešan nov........... , . stari ........... Konoplje drobno........... , debele........... Proso belo............. Zeljo kranjsko........... Žito : Pšenica ruska............ , banaška in ogrska....... Koruza Galac, Ibrailu......... , Odesn........... „ ogrska in bnnaška ....... , hrvatska........... Rž. Galac, Odesa........... Ječmen.............. Oves banaški, ogrski.......... ltloka ogrska in domača 0 1 3 3 4 6 C 7 8 8", 9 26, 35, 24%, 34. 33'/,, 23, 21%, 20%, 10%, 17, W/{ otrobi debeli............ za 100 K. D za 100 K.° od f. do f. od f. Ido f. 115 — 124 — Moka otrobi drobni............ 4 50 _ 130 — 144 — 15 _ 19 _ 127 — 140 - koruzna .............. 10 _ 12 _ 11!) — 125 - Vino in špirit: Špirit rafinirani 36" hektol..... 40 25 40 50 80 — 96 - litim Jamajka (liter).......... _ 86 t 14 108 — 122 - 1 _ 57 _ 72 »e — 100 - . St. Jago ........... 32 _ 40 — — — - Vino cipersko (hektoliter)........ — 60 — 78 — 90 - 10 — 13 — tO — 76 — , refošk iz Istre (botolja)....... 1 — 1 20 8b — 100 — 24 — 32 — (8 — 84 --- . teran „ ........ 35 — 45 — 09 — 74 - „ vipavsko „ ....... . 15 — 24 — 84 — 100 — 10 _ 14 _ 98 — 100 --j U — 16 — 104 — 112 - 9 _ 14 _ 80 — 90 — Predivo konopljeno Ferrara.......... 46 — 47 — — — — - 52 — — — 71 — 73 - 42 — 44 — 20i> — 312 - dolgo čiščeno............ 72 — 83 __ !>4 — 60 - „ , najfineje......... 70 — 83 — 4!) — 49 50 , 82 _ 98 _ 04 — 05 — Razno Maco: Kafra............ 105 _ 173 _ 30 — 30 60 ; Orehi levantinski........... 10 _ 17 _ 3« 50 39 — Virh............... 4« _ 58 _ 33 — 34 60 | Oreški (Muškat)........... 300 _ 376 _ 48 — 50 — Te................ 160 — 600 _ Ob — 81 — Vanilja (1 kilo)........ 38 — 68 — 4!) — 48 — 40 — 76 — 44 — 64 — 8 75 9 — 47 — — — 31 — 33 — 4/ — 48 — 1 0 50 _ _ 30 — — — Rij domači in tirolski......... 8 _ _ _ 3« — 42 — 7 35 7 60 02 — 04 — Kolofonlj amerikanski......... 0 — U _ 35 — — — Votloc (Bimstein)........... 4 — 9 _ 3 50 5 — 45 — — — 3 M) G — , Corfii ............ 25 — 33 _ 06 — — — 16 — 18 — 30 — — — 6 — 17 _ 7 — 7 bo 9 _ 36 _ 0 — 0 60 10 _ 28 _ 110 — 118 — H 60 18 _ 108 ■— 110 — Žveplo rimsko v kosili......... 14 _ 16 _ 110 — — — 7 35 8 _ 130 — — — Ribe - „ sicilijansko zmljeto....... 7 60 8 &0 3« — 37 — 27 — 34 _ 100 — 110 — 22 _ 26 _ 34 — 30 — 18 50 19 _ 24 — 20 — Kože - Sardolle istrsko ......... 16 _ 24 _ 17 — 19 — 150 — 175 _ /1 — 72 — 367 — 016 _ 31 — 36 — . kravina bela in črna ....... 145 — 250 _ 30 — 30 60 kože surove volovske domače...... 110 _ 134 _ 27 — — — dalmatinske in bosenske........ 70 — 100 _ 24 — 26 — amerikanske............ 108 _ 130 _ 2!» — 30 — kravje it Indije........... 125 — 140 _ 30 — 33 — 190 — 200 — — — — — jančje dalmatinske.......... 60 — 80 — 34 — 35 — Volna 36 — 38 _ 18 — 19 — 80 _ 100 20 — 23 60 92 _ 115 _ 10 60 17 60 140 — —. _ 41 — 44 60 iz malo Azije ............ 120 _ — _ 49 50 60 50 _ _ _ _ 48 — — — Les: | Desko 1" debele in 7" široke za 100 komadov 34 _ — _ 39 — 40 — . . . . 8/9 „ , 8&0 colov 49 — 61 _ 41 — 41 60 , , 10/14 , , 1200 89 — 90 — 82 — — — I . '/«" . . 8/13 „ . 1200 60 — 03 — 98 — 100 — ... , 10/14 , , 1200 „ G8 — 70 — 93 — 100 — 'Skurete '/,", . 8/12 , . 1200 , 63 — 54 — 9 bO — — 1 . . . 10/14 , » 1200 s 68 — 00 — 12 — 13 25 Remeljni */i" „ , 100 komadov 65 — 57 _ 76 — 79 — M I • */i V« - , 100 27 — 30 — 58 — 05 ■— . V, . , 100 20 — 27 _ 13 — 14 — Dile 3" „ za 1 cola ....... _ 16 — 16 12 — 12 25 .1'/,......... _ 13 — 124 11 — 11 50 , 2" mero nove . ....... _ 21 — 24 12 60 13 — . n n , ....... _ 10 — 18 12 75 13 - 12 25 12 50 12 50 13 26 12 76 13 — Deske po 1" debelo in 7" široke za 100 kom. ,10 _ 31 _ 13 12 10 50 13 12 10 bO 75 60 25 » . „ „ 8/9 . „ 100 „ . . 10/14 . , 1300 „ % . , 8/14 „ „ 1200 30 00 51 37 08 62 - 9 — 24 •g . V« - , 10/14 , ,1200 64 _ 60 _ 20 10 — — .2, Skurete '/a" laške mire debele 8/12 , 1200 . . > 10/14 . 1200 43 — 44 — — — , j 45 — 47 _ 10 11 13 50 50 11 12 14 60 /Remeljiu '/j" B , „ »100 kom. » /l /» » » n > 100 • .'/.,,, , 100 . 45 23 23 - 47 24 24 - — — — ~■ M Dile 2" debelo cola......... _ 13 _ 14 8 8 9 50 50 26 8 8 9 80 75 50 C D S >!0 .1'/,........... Trumi od V, do */< kubični čevelj..... '/ Hn *l » /» 00 /u * ..... Bordonali od 24' naprej , ..... - 11 38 40 —~ 11} 42 8 75 9 — _ 49 _ 52 9 — 9 60 50 Drva za kurjavo bukova seženj...... 12 _ 15 _ V — 11 Oglje bukovo za 100 K."........ 2 60 _ _ 8 50 9 „ Seno po takih eenali predaja se tukaj v magazinu. dobro volovsku........... navadno konjBko........... 1 80 1 30 90 Slama (škopa) ržena............ 1 70 1 90 5 50 za steljo pšenično.......... 1 10 1 25 I>uiinj*lm Florkxi dne 27. januarja. Enotni drž. dolg v bankovcih..........71 Knotni državni dolg v arrbru..........72 Zlata renta.................... 1860. državni zajem..............jjjj Delnice narodne Imnkc.............g;$3 Kreditne delnice..................... London 10 lir sterlin.............117 Srebro......,..... Napoleoni................. ^ C. kr. cekini................. r, 100 državnih mark................ Riti. 25 kr. 45 „ SO . 90 „ 50 " 20 „ ' r> 85 „ 54 n 'JO „ Gospodarske stvari. Ne progai\jtvjte netopirjev. Netopirji so zelo koristne živali, oni žive ob samih žužkih, ki po noči blizu okoli mrgole, ob nočnih metulih, ki zarejajo brez števila škodljivih gosenic i družili mrčesov, katerih samo ena vsako noč na stotine polovi. Ako pomislimo, kako škodljivi so ti žužki (gosenice, hrošči itd.) po-Ijedestvu in vrtnarstvu i da človeški trud nikakor nc moro teh sovražnikov pokončati, ako se zmože; tedaj je jasno, kako koristni so nam netopirji i kako slabo dela, kdor jih proganja. Listnica uredništva Veteran: K molu bomo govorili tudi o vošej reči; Vas dopis smo zn nekaj dni odložili, ker treba, da se ne prenaglimo ter vso stvar dobro preudnriiuo; v tej reči je previdno ravnati; tu moramo dlan položiti na srce, a no srca nositi nn dlani. Listnica upravnifctva. Gosp. Peter Verli Hotedršič. Naročnine nismo prejeli, reklamirajte na pošti. Listo smo Vam poslali. — Pri rnzpošiljanji lista so so pripetile nekatero nevšečnosti. Prosimo, naj nam zadeti tega ne jemljo v zlo; bili smo v stiski, ker smo prevzeli upravništvo še le, ko so je list uže tiskal. Prizadevamo so, da spravimo vse v red. Osnaniio. V rojanBki čitalnici sc dude v najem lepo stanovanje, dve sobi in kuhinja s podstrešjem, natanjčnejc pri čitalničnem čuvaju. ZVON, leposloven list, izhaja na Dunaji po dvakrat na mesec na celi poli. Izdaje in ureduje ga Job Stritar; naročnina mu je za vse leto 4 gld. in za pol leta 2 gld. Naslov: Rcdaction des „Zvon" Wien VIII. Laugc Gasse 44. Na Dunaji 7. januarja 1880. (2) Uredništvo Zvona hO Dobre, pravične, uepokažene voščene sveče, za katere dajejo poroštvo, iz najboljšega čistega čebelnega voska, katere izverstno lepo in prav počasi gore, prodajata po n^jni^jej ceni. P. & R. Seemann (5) v Ljubljani. mm Tehnični operater kurjih oče§, ki je bil nazadnje t Bosni, prišel je te dni v Trst in se priporoča p. n. nežnemu spolu v tem le: 1. bolečine ozeblin nanagloma odpravlja; 2. vrastlim nohtom daje popolnoma naravno rast; 3. rudečico na nosu popolnoma odstranja. O tem, kar je tu povedano, ima knjigo občnega menjenja raznih dežel in posebno velicih mest. Pogovori v vseh svetovnih jezikih dopoludne od 10 do 1 ure. Z največjim spoštovanjem France Bakmaz Via Dognna št. 7 I. nadstropje na desno v Trstu. r t Najboljši isterski refošk m po 1 gold. hotel,ja. w Kdor ga želi kaj kupiti, naj se obrne do S (2) Upravničtva. Lastnik, društvo „Edinost". — Izdatelj in odgovorni uradnik: Ivan Dolinar. Tisk avstrijskega Lloyda.