O
DOLENJSKI GOZDAR 9ozdne9Sa g°rHii
letnik XVII.	maj 1980	št 4
Umrl je tovariš Tito.
Četrtega maja 1980 je ob 15.05 v Ljubljani prenehalo biti veliko srce predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije in predsednika predsedstva SFRJ, predsednika Zveze komunistov Jugoslavije, maršala Jugoslavije in vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ tovariša Josipa Broza- Tita.
Česar smo se bali zadnje mesece, se je zgodilo: huda bolečina in globoka žalost sta pretresli vse Jugoslovane. Od srca do srca, od ust do ust slehernega našega državljana, delavca, vojaka in nekdanjega
TlTO-naša
preteklost
in bodočnost
bojnega tovariša, aktivista, kmeta, izobraženca, slehernega ustvarjalca, dekleta in matere, otroka, pionirja in mladinca je Potovala šepetajoča bolečina: tovariša Tita ni več med nami Najgloblja žalost nas je ovila, ta ljubljenim predsednikom Titom je zajokala vsa domovi-na- Kot v filmu smo v hipu obudili nanj nepozabni spomin Zaživel je pred nami kot otrok in pastirček v rodnem Kumrov-sin Slovenke in zagorskega kmetiča, kovinarski vajenec in Pomočnik, z 18 leti že član socialnodemokratske stranke Hrvatske in Slovenije. Od 1910 utaje je nepretrgoma sodeloval v Političnih demonstracijah, de-uvskih stavkah in drugih oblikah revolucionarnega boja. Kot Uclavec je prepotoval naše in je kraje, bil ranjen in ujet na mskem bojišču v Karpatih, bil ,orec enot Rdeče garde, od K°der se je oktobra 1920 vrnil v agreb. Kot mlad komunist je eutrudno delal med delavci,
1 zaprt, šel v ilegalo in znova v “P°re. Učil in šolal se je na ednarodni leninski šoli v n°skvi, leta 1937 pa je prevzel alodgovornejšo nalogo v svo-Jem življenju. Postal je generalni sekretar CK KPJ. Pripravljal je °taunistično partijo Jugoslavi-e ta bližajočo se vojno proti
fašizmu. Leta 1941 je KPJ pod njegovim vodstvom dvignila zastavo revolucije, za njim pa so šli jugoslovanski narodi v svoj najusodnejši zgodovinski boj — za socialno in nacionalno osvoboditev.
Pod Titovim vodstvom so sredi boja rasli prvi odbori nove ljudske oblasti Na dveh zasedanjih AVNOJ so zrasli pravni temelji nove Jugoslavije. Z njim vred smo prestali neutemeljene in krivične navade z leve in
desne v prvih povojnih letih in preživeli tako politično kot gospodarsko blokado naše domovine. Na pobudo tovariša Tita je ljudska skupščina FLRJ
(nadaljevanje na 34. str.)
Tl TO-naša preteklost in bodočnost
(nadaljevanje s 33. str.)
26. junija 1950 odprla novo poglavje v socialističnem razvoju Jugoslavije na temeljih samoupravljanja. Josip Broz Tito je bil 14. januarja 1953 izvoljen za prvega predsednika naše republike in je po volji ljudstva ostal to vse do konca svojega plemenitega življenja.
Takšna je pred nami danes Titova življenjska pot in njegovo snovanje: bil je in ostal bo graditelj Zveze komunistov, nove Jugoslavije in gibanja neuvrščenosti Njegovo ime označuje v enem samem tri neločljive pojme: izjemno osebnost, socialistično Jugoslavijo, nas vsa
je bilo tisto, kar mi je dala mati..."
Tovariš Tito je 60 let krepil in vodil našo partijo, tri in pol d esetletja je stal na čelu naše države. Pred dobrim letom je ob proslavi 35-letnice bitke na Neretvi dejal zbranim soborcem:
vodja vseh naših naporov za mir in sodelovanj e med narodi vsega sveta. Za vedno bo zapisan v zgodovini sedanjih kot prihodnjih rodov, ki bodo pokončno nadaljevali njegovo pot.
Tovariš Tito živi naprej v srcih vseh ljudi naše domovine.
Njegov svetal zgled nas bo vodil pri uresničevanju vseh nadaljnjih nalog naše samoupravne socialistične družbe.
Od 1954 je tovariš Tito polagal temelje načel za miroljubno aktivno koeksistenco držav, ki so se odločile za življenje brez prisile blokov, ki so začeli čedalje nevarneje ogrožati svetovni mir. Nenehno se p s KPJ in nato z ZKJ uspešno boril za zmago miroljubnega sožitja vseh naprednih sil na svetu. Večina držav in prebivalcev vseh celin sveta je prisluhnila tej novi politiki, seji začela pridruževati in jo podpira naprej. Svet je že davno spoznal Titovo Jugoslavijo, jo spoštuje, ceni in upošteva.
Lani je ob odkritju bronastega poprsja svoje matere pred osnovno šolo v kozjanski vasi Bistrica ob Sotli dejal zbrani mladini in množici domačinov:
„ Vidite, jaz sem moral delati že od svojega šestega leta pa vse do danes. Šel sem skozi vsa obdobja, skozi vse težave, skozi katere lahko gre človek. Preživel sem dve vojni V prvi sem bil vojak in podoficir, v drugi pa sem poveljeval
Vse sem si pridobil sam, sam sem se vzgajal in izgrajeval To
„Sicer pa lahko kdo zares vpraša: kako je mogoče, da ta človek v 87. letu še zmeraj hodi tako pokončno? Lahko vam odgovorim na to. V najbolj zgodnji mladosti sem stopil v revolucionarno gibanje. Revolucija pa terja vsestransko zavzetost, neutrudno delo, brez ustavljanja, in to človeka ohranja in ga tako rekoč nese naprej..."
Takšna je bila življenjska pot tovariša Tita, delavca, borca za novi svet, heroja vojne in heroja miru. Z njim smo zmagovali v vseh bojih za lepše življenje in svobodo ljudi On nas je popeljal v enkratni boj za neodvisnost in enotnost države, bil je
Enotni in neomajni ostajamo na njegovi poti Tovariš Tito je bil, je in ostane eno z nami: poosebljenje nove Jugoslavije, naše domovine, nove družbe in nenehne ustvarjalne moči ljudskih množic, iz katerih je izšel in zanje živel do zadnje ure svojega velikega življenja.
Največji sin naših narodov, legendarni junak, poveljnik in državnik, prijatelj otrok in učitelj mladine, „državljan vsega sveta", prvi vojak naše revolucije in povojne graditve, neomajen komunistični voditelj in najbolj priljubljen Jugoslovan živi med nami naprej. Bili smo in ostajamo njegovi
Tito - naša preteklost in bodočnost.	N. S-
23. november 1958: predsednik Tito govori na velikem zborovanju v Novem mestu ob otvoritvi avtomobilske ceste Ljubljana - Zagreb (Foto: T. Gošnik)
Socializem gradimo za človeka
„... Tovariši in tovarišice, mladinci in mladinke, meščani in meščanke Novega mesta! Mi, ki smo prišli danes sem in ki smo navzoči na tej proslavi, se veselimo skupaj z našo mladino, ki ji je uspelo v tako kratkem času zgraditi naši skupnosti tako velik objekt, in čutimo, da bo bodočnost naše države, nadaljnja izgradnja naše države in njeno življenje prišlo v zelo sposobne in dobre roke. Ni.se nam treba več bati in vpraševati, kaj bo jutri, ko nas ne bo. Glejte mlado generacijo, glejte te mlade! Vi boste znali iti naprej po poti, ki je določena in zaznamovana s krvjo in kostmi borcev v našem narodnoosvobodilnem boju, po poti, ki so jo zaznamovali člani naše Komunistične partije še pred vojno in med vojno, in na kateri danes vlagajo vse svoje sposobnosti vaši odrasli tovariši In to je tisto, kar nas napolnjuje z največjim zadovoljstvom, občutek sreče zaradi tega, ker imamo tako mladino, ki bo znala voditi Jugoslavijo v tisti srneri, ki ji je določena.
Tovariši in tovarišice! V naši državi bomo morali izvesti še mnogo raznih nalog. Vsako leto mislimo, da bomo storili še to in to, pa da nam bo poslej laže. Nekako pa se vedno pokaže, ko končujemo eno ali drugo stvar, da nam je treba še več.
Zato se naši ljudje ne bi smeli čuditi, da ne bo časa za to, da bi prekrižali roke in rekli, da smo dovolj storili Ne, vse dokler bomo dihali in dokler bomo imeli sposobnosti, bomo morali vlagati svoje sile,
ua bomo uresničili tisto, kar moremo za sedanje in za bodoče generacije in da gremo zdaj in v prihodnje z istimi težnjami naprej... ‘
Iz govora predsednika Tita 50.000-glavi množici na Glavnem trgu v Novem mestu v nedeljo, 23. 11. 1958 - ob otvoritvi avtomobilske ceste Ljubljana-Z agreb.
Socializem za človeka, za ljudi ...
„ . . .Mi smatramo, da socializem ni nekaj abstraktnega, temveč da se gradi za človeka, za ljudi, za sedanje in prihodnje generacije. Želeli bi, da že zdaj ta generacija danes občuti blagodati izgradnje socializma in nam je žal, ker jih ne čuti še v zadostni meri. Vendar, kaj hočemo, ta generacija mora pač prenesti največje breme v izgradnji socializma in smo zaradi tega morali marsikaj žrtvovati ter nam je zato tudi mnogo teže, kakor bo prihodnjim rodovom ...”
Predsednik Tito 23. 11.
1958 v Novem mestu
„ ... Komunistična partija Jugoslavije, ki je veliko pred okupacijo opozarjala na naraščajočo nevarnost fašizma in se vsestransko pripravljala na obrambo države, je bila zmožna popeljati narode v oboroženo vstajo proti tujim fašističnim okupatorjem. V tem je dosegla uspeh zato, ker se je naša narodnoosvobodilno gibanje od prvega dne bojevalo z geslom narodne osvoboditve, bratstva in enotnosti ter uvajanja zares demokratične ureditve v novi Jugoslaviji, v kateri bo volja širokih ljudskih množic zares prišla do veljave. Ljudstvo je množično odhajalo v boj zato, ker ni želelo, da bi se vrnile stare razmere, ker se je dokončno prepričalo o izdaji buržoazije na oblasti, ker je hotelo čimprej pognati čez
mejo vse okupatorje, ker je želelo preprečiti medsebojno uničevanje ljudstva in ker mu je KPJ od začetka odpirala pogled v prihodnost, ko bodo položeni temelji nove skupnosti enakopravnih narodov, v kateri bo ljudstvo gospodar lastne usode. Uspeh je dosegla zato, ker si je od prvega dne vstaje za rešitev enega najusodnejših in najpomembnejših vprašanj določila nalogo doseči enostnost med jugoslovanskimi narodi, hkrati pa tudi enotnost množic slehernega naroda posebej.
Narodnoosvobodilni boj je nosil s seboj svobodo, enakopravnost in bratstvo vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, to je pa tudi ena največjih pridobitev naše revolucije ..."
T I TO (1978)
PET CELIN
Ime maršala Tita je obšlo pet celin. Po koncu vojne bo Jugoslavija na mirovno konferenco prišla ne kot pratežnik, ampak kot izvidnik! Ni osvobodila samo vrste krajev svojega ozemlja, marveč je izbojevala tudi novo častno mesto v povojni Evro-
ILJA ERENBURG,
književnik, 1944
C	'N
Josip Broz Tito, delavski borec, vojak revolucije, sin ljudstva, državljan sveta, je v polni revolucionarni in človeški zavesti nosil v srcu delavski razred, ljudstvo in človeka.
V tem trenutku svečane tišine v naši domovini bijejo srca, ki jih je imel rad in ki ga imajo rada, utripajo z njegovim zanosom in njegovo splošno človeško plemenitostjo.
Čast je pripadati revoluciji in času, v katerem je deloval tovariš Tito, pripadati skupnosti, ki smo jo z njim uresničili na bojnem polju in gradili v miru. Čast je pripadati državi, ki jo je Tito tako sijajno predstavljal. Čast in ponos je imeti v svoji zgodovini Tita.
Častno je bilo boriti se in živeti s Titom.
Današnje in bodoče generacije, globoko hvaležne tovarišu Titu, bodo nadaljevale njegovo neminljivo delo.
V.________________________J
Preudarno in pogumno življenje
Kadar lahko nekdo v svojem šestdesetem letu naredi tale obračun:
Celih štirideset let sem se bojeval na podlagi svojega moralnega prepričanja, videl sem mnogo dežel in mest, vojsk in vojn, civilizacij, družbenih sistemov in revolucij, za svoje življenje sem si služil kruh z delom svojih rok, bil sem jetnik in vojak, politik in organizator velikega množičnega gibanja za osvoboditev proletariata, začel
sem vstajo proti slepi stihiji, v hudi in krvavi vojni sem očistil deželo tujcev, svoji domovini sem vrnil krivično odvzeto morje, otoke in mesta, osvobodil sem svoj narod razrednega izkoriščanja, postavil sem temelje socializma in danes vodim deželo iz njene zaostalosti med civilizirane narode, potem bi ta človek lahko upravičeno rekel:
Opravil sem svojo človeško in državljansko dolžnost in prav bi bilo, da si odpočijem in oddahnem. Če je naša usoda, da
smo del naroda, za katerega ni oddiha, saj smo se rodili v deželi, nad katero že stoletja divjajo hudi viharji, in če nam tudi takrat, kadar smo se za trenutek prebili skozi ogenj pokola, da bi znova zgradili požgano streho, znova grozijo požigalci z novimi požari in novimi umori, potem je to usoda vseh naših narodov, na čelu katerih danes stopa človek, ki je dopolnil šestdeset let, ki pa mu ni dano, da bi prenehal delati in se oddahnil.
Človek, ki je na čelu naše zgodovine sprejel boj za načelo socialistične enakopravnosti med socialističnimi državami, ki se je v imenu socialistične morale in logike postavil po robu nasilju velesile, ki pametno in gpgumno vodi ta boj pred vsem svetom, pred milijoni
presenečenih oči, ta človek, ki mu danes v imenu socializma grozijo z vislicami, lahko reče mirno in zbrano: Zdravo! Bodi miren in vzvišen! Prepričan bodi, da nisi sam, ker se vsi zavedamo, da ne gre zate osebno, temveč za vse nas, za našo preteklost in za našo prihodnost Živel si in še naprej živiš življenje tistih srečnih smrtnikov, ki nikoli, niti en sam trenutek niso imeli razloga, da podvomijo o smislu svojega junaškega^ in pametnega delovanja. Živel si celovito in harmonično, brez mrzličnega notranjega razkola in noben trenutek nisi podvomil o svojem temeljnem moralnem prepričanju, da je pot, po kateri hodiš, pravilna.
MIROSLAV KRLEŽA
o Josipu Brozu Titu (1952)
Ljudstvo je hotelo postati gospodar lastne usode
Spomladanska bukev - mati gozda ... (Foto V. Simončič)
30. maja bomo volili nove samoupravne organe
V aprilu je potekel mandat delegatom v organih samoupravljanja pri gozdnem gospodarstvu Novo mesto. Da bi postopek v zvezi z volitvami kar najbolj usklajeno potekal, so se delegati sindikalne konference sestali in sprejeli naslednji akcij-dci načrt.
Pripravena volitve bodo potekale ves maj. Delavski sveti TOZD, TOK in DSSS so že razpisali volitve. Volitve bodo 30. maja 1980.
Volili bomo:
-	delavski svet TOZD oz. skupščino TOK, delavski svet DSSS in delegate za centralni delavski svet
—	samoupravno kontrolo v svoji temeljni organizaciji in v
delovni organizaciji;
—	komisijo za medsebojna razmerja;
—	disciplinsko komisijo;
—	delegate odbora stanovanjskega sklada in
—	delegate odbcra za izobraževanje, štipendiranje in pripravništvo.
Do 10. maja bo potekalo evidentiranje kandidatov. Sindikalne organizacije, ki so nosilec in organizator družbenopolitične aktivnosti, bodo predložile na kandidacijskih konferencah kar 257 kandidatov. Če bo vsa! kandidat predlagan samo v enega izmed samoupravnih organov, bomo volili več kot eno tretjino vseh zaposlenih
delavcev in članov lastnikov gozdov.
Do 15. maja morajo biti opravljene kandidacijske konference, na katerih delavci in člani dokončno oblikujejo kandidatne liste.
Da bi zagotovili določila o zastopanosti delavcev v samoupravnih organih (vsaka delovna skupnost, kvalifikacijska in starostna struktura), je konferenca menila, da TOZD oz. TOK in DSSS predlagajo zaprte kandidatne liste.
V zvezi z volitvami so delegati sindikalne konference predlagali še naslednje:
evidentiranje kandidatov naj poteka v vseh delovnih sredinah. Vsi delavci morajo sodelovati pri evidentiranju kandida-
tov. Pri izbiri predlagati kot možne kandidate tiste delavce, ki so se voljni spoprijemati z nastalimi problemi v proizvodnji in delitvi ustvarjenih dobrin. Z novimi funkcijami ne obremenjevati ljudi, ki so že angažirani in aktivno delajo v drugih samoupravnih telesih (delegacije ali družbenopolitične organizacije). S tem pa ni rečeno, da bi se . izogibali povezovanja. Konferenca meni, da bi morah člani centralnega delavskega sveta izhajati iz delavskega sveta TOZD, TOK, DSSS. V delavskem svetu TOZD naj bi bil tudi nekdo iz delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine itd.
Delavci in člani postajajo v našem samoupravnem socialističnem sistemu odgovorni gospodarji svojega dela. V TOZD in TOK že prihajajo nove naloge, najsi bo na področju planiranja ali ustvarjanja, pridobivanja ter razporejanja dohodka in čistega dohodka.
Zato se bomo na volitvah zavzemali za tiste delavce, ki bodo nadeljevali s poglabljanjem delegatskih odnosov, kajti le učinkovit delegatski sistem v temeljni organizaciji ie lahko podlaga celotnega sistema socialistične samoupravne demokracije.
FRANC MARKOVIČ
/	"	N
NAJSVETEJŠE -BRATSTVO IN ENOTNOST
„Zaupamo lahko v svojo prihodnost. Čeprav prinašajo mednarodni odnosi šte-v ilne nevarnosti, čeprav mo ramo vselej z budnim očesom opazovati pojave pritiskov in agresivnih groženj kot tudi različne oblike tako imenovane specialne vojne, imamo v naših oboroženih silah in splošni ljudski obrambi v celoti zanesljivo poroštvo za mir in zanesljivo sredstvo za to, da se postavimo po robu vsakemu napadu na našo svobodo, neodvisnost in teritorialno celovitost. Vendar je vse to odvisno od nas samih, od naše sposobnosti, kako bomo znali ohraniti stabilnost naše družbe, razvijati pridobitve revolucije in negovati tisto, kar je najsvetejše, kar smo dosegli v osvobodilni vojni — bratstvo in enotnost, narodov in narodnosti Jugoslavije."
TITO - na desetem kongresu ZKJ
V_______________________/
Letos razširjeno sodelovanje s tovarno celuloze in papirja „Djuro Salaj” Krško
novljiv vir lesa, toda za vzdrževanje in povečevanje njegove donosnosti so potrebna tudi vlaganja. Prav v dolenjskih gozdovih pa so glede na neizko-
Leta 1979 smo na gozdnem gospodarstvu Novo mesto osnovali 116 ha nasadov iglavcev v skupni vrednosti 5,35 milijonov din, od česar je tovarna celuloze in papirja plačala 2,67 milijonov ali 50 odstotkov. Tudi GG Novo mesto je po sporazumu sprejeto obvezo do tovarne v celoti izpolnilo. Dobavo celuloznega lesa listavcev je povečalo še za 11.600 m3. Tako se je prvo leto sodelovanja po sporazumu izpolnilo v zadovoljstvo obeh podjetij. Dosežen je bil kratkoročni cilj s tem, da je dobila tovarna takoj več lesa za predelavo, in dolgoročni z osnovanjem nasadov, ki bodo čez desetletja dajali les, ki ga vse bolj primanjkuje.
Letos tovarna Djuro Salaj še razširja svoje sodelovanje z gozdnimi gospodarstvi v Sloveniji in sosednji Hrvatski. Zraven sodelovanja pri osnovanju nasadov bo tovarna s svojim prispevkom pomagala tudi pri negi sestojev z redčenjem in pri izgradnji cest v tiste gozdove, iz katerih je zaradi pomanjkanja cest spravilo lesa zelo otežkoče-no in zato zelo drago.
Na GG Novo mesto bomo letos osnovali na družbenem področju 44,50 ha, na zasebnem pa 49,30 ha nasadov, skupaj torej 93,80 ha v vrednosti 5,48 milijona din. Za vzdrževanje lani osnovanih nasadov bomo porabili 1,06 milijona din, skupaj z osnovanjem 6,55 milijona din. Polovico tega zneska bo prispevala tovarna, GG Novo mesto pa bo po tržnih cenah moralo tovarni dobaviti 11.845 m3 celuloznega lesa, v čemer je zapopadeno za vsak hektar letos osnovanih nasadov po 100 m3 (93,80 ha x 100 m3) ter za vsak hektar lani osnovanih nasadov v zasebnem sektorju po 50 m3 lesa za celulozo.
TOK Gozdarstvo Novo mesto bo letos preredčilo 60 hektarjev bukovih sestojev v predelu Žvirč. Lani so do obširnega in razmeroma lepega gozda že zgradili dober kilometer ceste, tako daje omogočen prevoz s kamionom, letos bodo gradnjo ceste nadaljevali in tako pridobivanje lesa olajšali in znatno pocenili. Predvidevamo, da bomo z redčenjem pridobili 2400 do 2800 m3 lesa. Tovarna celuloze iz Krškega bo prispevala zaradi velikih stroškov izdelave, spravila in prevoza dodatno še 25 odstotkov prodajne cene za vsak kubični meter lesa.
Tretja možnost sodelovanja, ki ga nudi tovarna, je prispevek za izgradnjo cest. Za vsak kubični meter lesa s področja, ki g3 odpira nova cesta, bo prispevala enak znesek kot pri redčenju. Tudi ta pobuda je za gozdno gospodarstvo zelo privlačna, vendar ji zaenkrat ne moremo slediti, ker bi morali kot protiuslugo dobaviti tovarni še več celuloznega lesa, kar pa nam je letos spričo že sprejetih
dokaj velikih obveznosti nemogoče.
Tovarna celuloze Djuro Salaj Krško daje lep in stvaren primer, kako naj bi se predelovalci povezovali s proizvajalci surovin. Gozd je ob smotrnem gospodarjenju stalen in ob-
riščene dobre rastiščne razmere vlaganja še posebno potrebna ir koristna. Delavci tovarne iz Krškega se zavedajo, da se pravzaprav njihova proizvodnja začenja že v gozdu in v skladu s tem znanjem tudi ravnajo.
J. P-
Kako zagotoviti prevoz na delo na terenu?
Vprašanje nabave osebnih avtomobilov se je pojavilo v zvezi z opravljanjem terenskega dela zaradi omejitve uporabe kilometrine. Resolucija o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1980 dovoljuje le 10 odstotno povečanje sredstev za kilometrino na lanskoletno porabo. Ker se je v teku preteklega leta znatno podražil bencin in s tem tudi povečala kilometrina, pomeni, da bo dovoljena poraba premajhna. Še vedno je potrebno zmanjšati število kilometrov. Zmanjšanje bo različno za posamezne temeljne organizacije in bo znašalo okoli 20 do 35 odstotkov. Tako zmanjšanje kilometrine pa bo vplivalo na redno opravljanje dela v gozdni proizvodnji. Posebno pereče vprašanje je v zasebnem sektorju, kjer imajo terenski delavci - izvirni vodje in delovodje, manjše možnosti za uporabo drugih prevozov, kot so službeni kombiji in avtobusi.
Zato je o tej zadevi razpravljal delavski sVet delovne organizacije.. Ob sprejemanju letnega investicijskega plana je izločil 800] tisoč din in zadolžil razvojnoteh-nično službo, da prouči upravičenost nabave službenih avtomobilov.!
Izdelane so bile kalkulacije stroškov uporabe osebnih avtomobilov znamke Zastava 750 in Renault 4 M (special). Kalkulacije so pokazale, da bi bila utemeljena uporaba družbenih osebnih avtomobilov ob normalnem vzdrževanju vozil. Zastava 750 ima že pri 5000 km letno prevoženih kilometrih enako višino stroškov kot je veljavna cena za kilometrino na makadamski cesti.
Enake stroške po kilometru doseže Renault 4 M pri letni uporabi 5000 km. Iz računa vidimo, da je vozilo Renault 4 M po ceni in drugih značilnostih vozila veliko manj primemo za gozdarstvo.
V letošnjem letu predlagamo nabavo 11 osebnih avtomobilov. Za skupne službe - nabava rezervnih delov, je predlog ra bave Renault 4 M, za TOK Gozdarstvo Novo mesto štiri Zastave 750, TOK Gozdarstvo Črnomelj tri Zastave 750, TOZD Gozdarstvo Novo mesto ena Zastava 750, TOZD Gozdarstvo Straža ena Zastava 750 in TOZD Gozdarstvo
(nadaljevanje na 38. str.)
Prostovoljno članstvo kmetov v TOK Gozdarstvo
Zakon o združenem delu določa, da se kmetje združujejo v različne svoje organizacije Prostovoljno. To določilo je drugačno kot v zakonu o gozdovih, po katerem se sma-frajo za člane TOK vsi kmetje lastniki gozdov- Zakon o gozdo-'dh bo (poleg drugih sprememb) v tem smislu popravljen, načelo Prostovoljnosti kmetov v TOK Pa že velja.
V TOK za gozdarstvo pri GG Novo mesto se je dosedaj 'Kiju čilo skupno 310 lastnikov gozdov, od tega v TOR Gozdar-stv° Novo mesto 95 članov, v lOK Črnomelj prav tako 95 in v 10K Gozdarstvo Trebnje 120 elanov. Članov je pravzaprav
malo. V glavnem so se včlanili predvsem tisti, ki so že dosedaj radi in redno sodelovali - v samoupravnih organih TOK za gozdarstvo ali pa z večjo blagovno proizvodnjo. Vse kaže, da lastniki gozdov še niso prepričani o prednostih združevanja pri proizvodnji, pri negi gozdov ali pri skupni uporabi strojev, pri spravilu ter pri izgradnji kamionskih cest ali vlak. Kaže, da tudi te oblike sodelovanja niso toliko zaživele, da bi lastnik gozda uvidel koristnost takega sodelovanja. Nič manj ni pomembno sodelovanje v samoupravnih organih — pogledati je potrebno le samoupravne sporazume in statute
TOK za gozdarstvo, pa se lahko prepričamo, kako široko je področje delovanja teh organov in kako močan vpliv na gospodarjenje imajo lahko kmetje, ki so delovni pri samoupravljanju.
Prednosti za člane TOK: žage brez prometnega davka
Razen pravic in dolžnosti, ki so zapisane v samoupravnih predpisih pa naj omenimo še prednost, ki jo je prinesel zvezni uradni list v letošnji peti številki. Združeni kmetje, člani TOK za gozdarstvo, bodo namreč oproščeni plačila prometnega davka pri nakupu motornih
verižnih žag in vitlov za spravilo lesa.
Za nakup motorne žage ali vitla brez prometnega davka je potrebno le potrdilo o članstvu, ki ga bodo izdajale svojim članom TOK. Pri nabavi naslednje motorne žage bo zraven tega potrebno še potrdilo, daje bilo s prejšnjo žago proizvedenih in izdelanih 600 kubičnih metrov lesa v svojem ali drugem gozdu.
S tem ukrepom želi družba spodbuditi kmete k združevanju v njihovem lastnem interesu. Saj je vendarle že splošno znano, da je z združevanjem dela moč doseči večje delovne in gospodarske učinke. j. p
Kaže, da bo letos zelo bogato semensko leto. Smreke v nižjih predelih našega območja so tako polne rjavo rdečega cvetja, da se reje šibijo pod njim. Cvetnega prahu je toliko, da so mlake v gozdu obrobljene z rumenim robom. Cvetijo pa obilno tudi bukev, jelka, duglazija, omorika in seveda druge drevesne vrste, ki pogosto ali celo vsako leto obilno cvetijo, kot npr. breza, topol, gaber in javor. Ce torej ne bo mraza, bomo letos lahko nabrali obilo semena smreke in se založili za prihodnjih pet do sedem suhih let. Gozdarji, opazujte naravo in poročajte v našem glasilu! (Foto: Janez Pavlin)
Poročilo o poslovnem uspehu GG Novo mesto v I. trimesečju 1980
Ob koncu leta 1979 in v začetku leta 1980 so bili sprejeti nekateri zvezni in republiški predpisi oz. dogovori,
(nadaljevanje s 37. str.)
Črnomelj zamenjava sedanjega vozila.
O načinu in pogojih uporabe družbenih avtomobilov bo pripravljen poseben pravilnik. Vsebovati bo moral podrobna določila o:
-	vzdrževanju vozil,
-	normativih za porabo goriva, maziva, rezervnih delov in popravil,
-	odgovornosti in povračilo škode v primeru, če uporabnik vozila presega dovoljene normative,
-	evidenci uporabe vozila: potni nalogi, spremljanje stroškov za vsako vozilo ločeno.
ki opredeljujejo pogoje poslovanja v letu 1980.
Tako so bili sprejeti:
—	zakon o posebnih pogojih za investicijske kredite (Ur. list SFRJ 62/79), ki določa obvezno naj nižjo udeležbo lastnih sredstev pri financiranju investicij iz bančnih kreditov;
—	zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje dnevnic za službena povotanja, nadomestil za prevozne stroške na službenem potovanju, reprezentančnih izdatkov, izdatkov za reklamo in propagando, iz-
datkov za avtorske honorarje, izdatkov za intelektualne storitve ter izdatkov po pogodbi o delu v letu 1980 (Ur. list SFRJ 5/80). Po tern zakonu so omenjeni izdatki omejeni glede na višino stroškov doseženih v letu 1979.
Tako se dnevnice na službena potovanja v Jugoslaviji in tujini lahko povečajo v letu 1980 za 10 % v primerjavi z letom 1979, nadomestila za prevozne stroške v Jugoslaviji in tujini se lahko povečajo ravno tako za 10%, stroški reprezentance, izdatki za intelektualne storitve
in izdatki po pogodbah o delu morajo biti v letu 1980 nižji za 20 % v odnosu na leto 1979, stroški reklame in propagande in avtorski honorarji pa se morajo gibati na ravni lanskoletnih stroškov.
Zakon o omejitvah določenih izdatkov v letu 1980 bo dejavnost gozdarstva najbolj prizadel pri prevoznih stroških in pri pogodbah o delu. V proizvodnji uporabljamo za prevoz v veliki meri lastne avtomobile, ker je taka narava dela, da delo opravljamo na terenu. Gozdnogojitvenih del pa ne opravimo vseh z lastno delovno silo, temveč z začasno zaposlenimi delavci, ki niso v delovnem razmerju, kar pa je delo po pogodbi.
- Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980 (Ur. list SRS 3/80) določa, v kakšni višini se lahko gibljejo osebni dohodki v letu 1980 glede na porast dohodka. Tako je določeno, da naj bi se gibali osebni dohodki v letu 1980 za 25 odst. počasneje od rasti dohodka. To določbo je bilo potrebno sprejeti v planu 1980 skupaj z zaključnim računom za leto 1979 ter dostaviti plan pristojni službi družbenega knjigovodstva. Poleg osebnih dohodkov so z dogovorom omejena tudi izplačila za skupno porabo, ki naj bi ne porasla v letu 1980 za več kot 13% v primeri zletom 1979;
— Zakon o začasni prepovedi! razpolaganja z družbenimi sredstvi za financiranje negospodarskih in neproizvodnih investicij (Ur. list SFRJ št 11/80) omejuje vlaganja v omenjene investicije v višini minimalne amortizacije, obračunane v letu 1980.
Vsi ti predpisi in dogovori zaostrujejo pogoje poslovanja v letošnjem letu. Namen jim je odpraviti trenutne gospodarske težave in ustaliti gospodarstvo.
(nadaljevanje na 39. str.)
POSLOVNI USPEH GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO V OBDOBJU OD 1.1.1980 DO 31.3.1980 V PRIMERJAVI Z ISTIM OBDOBJEM PRETEKLEGA LETA IN PLANOM ZA LETO 1980	_____ _____
Predračun govori v prid nabave	Žap. št.	Elementi	Doseženo od 1.1.79-31.3.79	Plan 1980	Doseženo od 1.1.80-31.3.80	I n d dos.80/79	e k s dos.80/plan
bo pokazala praksa. Kako se bo	1.	Celotni prihodek	74.240.897,45	429.455.999,00	35.919.672,44	116	20
predlagana rešitev obnesla, pa je	2.	Materialni stroški	30.397.867,64	176.30 .662,00	28.8l4.4l8,80	95	16
predvsem odvisno od pravilnega	3.	Amortizacija	2.471.542,00	11.609.561,00	2.957.336,00	120	25
odnosa ljudi do družbene lastnine.	4.	Dohodek	41.371.487,81	241.543.776,00	54.147.917,64	131	22
JOŽE LUKSI C	5.	Pogodb.in zakonske obvezn.	14.360.749,70	90.296.724,00	17.982.432,55	125	20
■BBnBSHBinBBni	6.	Čisti dohodek	27.476.698,96	151.247.052,00	36.192.499,24	132	24
	7.	Za osebne dohodke	18.022.852,00	103.949.760,00	19.265.576,75	107	19
Milijoni družin v vaseh Afri-	8.	Za sklade skupaj	10.268.331,86	47.297.292,00	17.933.809,74	175	38
ke in Azije so zaradi pomanj-	9.	Izguba	1.280.445,75	-	1.033.901,40	81	-
kanja drv za kurjavo že primo-	10.	Za rezervni sklad	956.520,20	6.038.594,00	1.252.252,50	131	21
rani uživati surovo hrano, zato	11.	Za poslovni sklad	6.132.330,93	25.523.038,00	12.558.508,65	205	49
vse več gojijo rastline, ki jih je	12.	Za skl.skup.por.-prosti del	2.202.463,98	9.796.837,00	2,812.461,84	128	29
mogoče uživati surove. Zbiralci	13.	Za skl.skup.por.-stan.del	977.016,75	5.938.823,00	1.310.586,75	134	22
drv so zlasti v okolici gosto	14.	Povprečno štev.zaposlenih	679	673	679	100	101
naseljenih vasi povsem ogolili	15-	Povprečni netto OD	5955	8.756	8.003	134	91
posamezna območja.	16.	Iz^i.sred.za skup.por.-prosti	d.	960.146,25		797.942,90	83	-
(nadaljevanje s 38. str.)
Iz tabel, ki smo jih pripravili v zvezi s periodičnim obračunom za I. tromesečje 1980 lahko ugotovimo, da težave, ki jih prinašajo omenjeni predpisi, niso nepremostljive.
Porast dohodka v I. trime-sečiu 1980 za delovno organizacijo znaša 31 odst. v odnosu na isto obdobje preteklega leta, porast osebnih dohodkov pa 7 odst. v odnosu na isto obdobje. To pomeni, da delovna organizacija v I. tromesečju 1980 v celoti uresničuje smernice družbenega dogovora. Po TOZD je situacija različna, kar je odvisno tudi od sezonskega' vpliva na poslovanje v I. tromesečju. Izdatki, ki so omejeni v letu 1980, se tudi, razen nekaj izjem, gibljejo v dogovorjenih okvirjih.
Omenjena dva zakona, ki se nanašata na področje investicij-! skih vlaganj, nam tudi v letošnjem letu ne bi smela povzročiti večjih težav. Lastno udeležbo bomo pri investicijskih vlaganjih, ki se financirajo iz kredita, zmožni zagotoviti, večjih negospodarskih investicij pa v letošnjem letu nismo planirali.
Poslovni rezultat gozdnega gospodarstva, TOZD, TOK in DSSS smo prikazali v tabelah tako, da je razviden finančni uspeh v I. trimesečju 1980 v primerjavi z rezultatom v istem obdobju preteklega leta in s planom za leto 1980.
Celotni prihodek je v I. trimesečju 1980 dosežen v višini 85,919.672 din, je za 16 odst višji od lanskoletnega in znaša 20 odst. plana za leto 1980. Na tak porast celotnega prihodka so vplivati: večji porast proizvodnje v družbenem sektorju za 11.295 m^, večji odkup v zasebnem sektorju za 551 m3 ter višje dosežene prodajne cene. Primerjava celotnega prihodka in materialnih stroškov v letu 1980 z letom
1979	ni najbolj natančna, ker smo v lanskem letu knjižili tudi realizacijo v okviru TOZD v celotni prihodek in za isti znesek povečali materialne stro-ške, medtem ko smo v letu
1980	knjižiti zaradi novih navo-1 dil o načinu ugotavljanja celotnega prihodka TOZD v celotni prihodek TOZD samo Prihodke, ki so ustvarjeni eksterno, in prihodke, dosežene s Poslovanjem med TOZD v okvi-I11 delovne organizacije. Če bi Izločili iz lanskih podatkov Prihodke, ustvarjene v okviru JOZD, bi dobili znesek zmanjšan za 6.449.950, porast pa bi kil 27 namesto 16 odstotkov.
Zap.
št. Elementi
TOZD
ČRNOMELJ
t6žt)
GRADNJE
TBK
NOVO MESTO
1.	Celotni prihodek
2.	Materialni stroški
3.	Amortizacija
4.	Dohodek (1-2-3)
5.	Pogodb.in zak.obvezn.
6.	Čisti dohodek (4-5)
7.	2a osebne dohodke
8.	Za sklade (sk.)(6-7)
9.	Izguba
6.400.561,40
1.774.256,45
432.921,00
4.193.383,95
1.207.560,20
2.985.823,75
2.228.246,65
757.577,10
2.011.933,15
1.312.986,60
211.992,00
486.954,55
513.968.70
950.679.70
56.207,55
1.033.901,40
13.299.031,40
8.957.687.10 28.164,00
4.313.180,30
1.958.401,20
2.354.779.10 1.463.157,00
891.622,10
TOK
ČRNOMELJ_____
8.136.098,80
4.466.272.85 27.468,00
3.642.357,95
1.825.492.85 1.816.865,10
919.250,60
897.614,50
TOK
TREBNJE
3.916.042,65
2.014.939,05
38.757,00
1.862.346.60 730.770,00
1.131.576.60 672.602,50 458.974,10
DSSS
4.742.276,49
1.014.814,10
156.602,00
3.570.860,39
342.693,65
3.228.166,74
2.343.796,00
884.370,74
10.	Za	rezerv.sklad	104.834,60
11.	Za	poslovni sklad	170.140,45
12.	Za	skl.sk.por.(prosti	d.)	323*869,50
13.	Za	skl.skup.por.(st.del)	158.732,55
56.207,55
107.829,50
555.422,25
142.244,00
86.126,35
91.058,95
646.785,35
105.386,00
54.384,20
46.558,65
275.451,65
81.991,60
54.972,20
744.874,89
139.495,85
14.	Povp.št.zap.st.konc.mes.	95	31
15.	Povprečni neto OD	7132	7815
39
8840
29
7701
25
7584
58
9878
POSLOVNI USPEH GOZDNEGA GOSPODARSTVA NOVO MESTO V OBDOBJU OD 1.1.1980 DO 31.3-1980
Zap.
št. Elementi
GG	TOZD
SKUPAJ_________NOVO MESTO
1.	Celotni prihodek
2.	Materialni stroški
3.	Amortizacija
4.	Dohodek (1-2-3)
5.	Pogodb.in zakon.obvezn.
6.	Čisti dohodek (4-5)
7.	Za osebne dohodke
8.	Za skl.skupaj (6-7)
9.	Izguba
85.919.672,44
28.8l4.4l8,80
2.957.336,00
54.147.917,64
17.982.432,55
36.192.499,24
19.265.576,75
17.933.809,74
1.033.901,40
10.	Za rezerv.sklad	1.252.252,50
11.	Za poslovni sklad	12.558.508,65
12.	Za skl.skup.por.(prosti d.)	2.812.461,84
13.	Za skl.skup.por.(stan.del) 1.310.586,75
10.376.052,70
2.516.242,30
514.824,00
7.344.986,40
2.060.690,25
5.284.296,15
2.611.184,50
2.673.111,65
183.624.65 1.885.649,75
403.178,60
200.658.65
TOZD
STRAŽA________
16.534.578.30 3.337.098,00
491.757,00
12.705.723.30 3.790.961,55 8.914.761,75 3.038.280,65 5.876.481,10
317.643.10
5.003.931,50
354.310.10
200.596,40
TOZD
PODTURN_______
13.416.092.05
1.883.835.00
573.060,00
10.959.197.05
3.716.435.00
7.242.762,05 2.666.902,90
4.575.859,15
273.979,90
3-755.484,40
349.118,15
197.276,70
TOZD
ČBMOŠNJICE
7.087.005,50
1.536.287,35
481.791,00
5.068.927.15
1.835.459.15 3.233-468,00 2.371.476,25
861.991,75
126.723,15
265.643.30 307.489,00
162.136.30
14,	Povpr.štev.zap.st.kon.mes.	679
15.	Povprečni neto OD	8003
110	101	105
7563	8027	8287
87
7800
PREGLED OBRAČUNANE IH PORABLJENE BIOIOŠKE AMORTIZACIJE V I.TROMESEČJU 1980.
TOZD	Gozdnogojitvena dela	Odkazilo	Urejanje	Skupaj	Obrač.biološka amortizacija
TOZD Novo mesto	404.900,00	126.804,00	18.176,00	549.880,00	442.148,00
Straža	691.64-1,00	126.804,00	14.848,00	835.293,00	703.046,00
Podturn	221.377,00	126.804,00	15.616,00	363.797,00	852.180,00
Črmošnjice	251.087,00	126.804,00	17.920,00	395.811,00	575,995,00
Črnomelj	405.474,00	126.804,00	88.177,30	620,455,30	271.842,00
Trebnje	95.795,00	36.295,00	-	132.099,00	50.115,00
SKUPAJ DRUŽ.SEKTOR	2.070.274,00	670.315,00	154.737,30	2.895.326,30	2.895,326,00
TOK	Novo mesto	266,407,00	467.864,00	83.456,00	817,727,00	1.283.029,55
Črnomelj	583.644,00	598.867,00	498.025,50	1.680.536,00	1.266,565,95
Trebnje	70.284,00	243.390,00	26.624,00	340.298,00	288.965.50
SKUPAJ ZASEB.SEKTOR	920.335,00	1.310.121,00	608.105,50	2.838.581,00	2.838.561,00
SKUPAJ DRUŽB. + 2AS.SEK.	2.990.609,00	1.980.436,00	762.842,80	5.733.887,80	5.733.887,00
To velja tudi za materialne stroške, ki so doseženi v višini 28.814.418 din z 95 odst. v odnosu na lansko leto. Če pa bi popravili lanske materialne stroške za isti znesek kot smo celotni prihodek, bi bil indeks 120. Gibanje materialnih stroškov je počasnejše od celotnega prihodka, kar nam kaže, da bo letošnji rezultat boljši od lanskoletnega. Interni prihodki v okviru TOZD nimajo nobenega vpliva na dohodek in na druge pokazatelje poslovanja.
Amortizacija je dosežena v višini 2.957.336 din in je za 20 odst. večja kot vletu 1979.
Dohodek, ki ga dobimo, če od celotnega prihodka odštejemo materialne stro&e in amortizacijo, znaša 54.147.917 din in je za 31 odst. presegel lanskoletnega. Če se bo dohodek povečeval do konca leta, potem bodo tudi omogočena izplačila višjih osebnih dohodkov.
Pogodbene in zakonske obveznosti znaša jo 17.982.43S
din in so za 25 odst. višje od lanskoletnih obveznosti.
Čisti dohodek je del dohodka, ki je namenjen za izplačilo osebnih dohodkov in za razdelitev na sklade. Dosežen je v znesku 36.192.499 din oziroma za 32 odst. več kot v istem obdobju lanskega leta. Za osebne dohodke smo nameniti 19.265.576 din čistega dohodka, Osebne dohodke, ki jih poravnavamo iz čistega dohodka dobimo tako, da osebnim dohodkom v začetnih zalogah prištejemo obračunane osebne dohodke in boleznine in odštejemo osebne dohodke, vsebovane v končnih zalogah. Ker so osebni dohodki v končnih zalogah za 3.155.200 din večji kot so biti lansko leto, je indeks rasti osebnih dohodkov nizek. Če bi upoštevati samo osebne dohodke brez OD v zalogah, bi bil indeks 131, kar bi bilo bolj primerljivo.
Poprečni neto OD v I. trimesečju znaša 8003 din inje za 34 odst. večji od lanskoletnega poprečnega osebnega dohodka.
Za sklade smo namenili 17.933.809 din ali za 75 odst. več kot v lanskem letu. Ta podatek nam kaže, da je dosežen rezultat zadovoljiv.
Izguba se pojavlja samo pri TOZD Gradnje, v lanskem in letošnjem letu, predvsem zaradi sezonskega vpliva v tej TOZD. Rezultati v drugih TOZD in TOK so ugodni. Ugodnejši so rezultati v družbenem, kakor v zasebnem sektorju, predvsem zaradi povečane proizvodnje glede na lansko leto v družbenem sektorju, v primerjavi z le neznatnim povečanjem odkupa v zasebnem sektorju.
MILAN DRAGIŠIČ, dipl. oec.
„Z Jugoslavijo ne bodo mešetarili..
„Želimo, da bo vsakdo gospodar v svoji hiši. Ne bomo odvisni od nikogar... S to Jugoslavijo ne bodo mešetarili, ne bodo trgovali.”
TITO (maja 1945 v Ljubljani)
Deseta TOZD v GG Novo mesto: TOZD VRTNARSTVO
Temeljna organizacija združenega dela Vrtnarstvo ima svoje proizvodne in poslovne prostore ob Cesti herojev v Novem mestu. Leži med cesto in reko Krko in meri v skupni površini 6.417 m2. Od tega je slaba polovica izkoriščena za objekte in obdelovalne površine. Preostalo zemljišče pa zaradi neprimerne konfiguracije predstavlja zeleni pas, transportne poti in dvorišče. Zaradi utesnjenosti na teh površinah ni možno širiti vrtnarske dejavnosti niti izpopolnjevati tehnologije. Poslovni in proizvodni objekti so zastavljeni brez pravega reda, ker sojih dograjevali postopoma, kot so rade potrebe in so le začasne izvedbe. Ne ustrezajo niti tehnološko niti ne glede delovnih razmer, ki so v vrtnariji izredno dabe, čeprav bi z manjšimi vlaganji v preteklih letih lahko dosegli nekatere izboljšave. Do teh pa ni prišlo zaradi znanega načrta o gradnji stanovanjske soseske v Ločni in iskanja primerne lokacije za izgradnjo nove vrtnarije.
ske kontrole, izvoljen pa je bil tudi komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. V celotni samoupravni dejavnosti sodeluje tudi sindikalna organizacija, medtem ko aktiv ZK še ni ustanovljen, ker je premalo članov.
V TOZD imajo sprejete vse samoupravne akte, ki jih redno usklajujemo z novo zakonodajo in s koristmi delavcev, tako da večina samoupravnih aktov nosi novejši datum. Delavci TOZD se v samoupravno in družbenopolitično življenje na ravni delovne organizacije vključujejo preko delegatov, ravno tako pa tudi v širšo družbenopolitično skupnost in samoupravne interesne skupnosti v nivoju krajevnih skupnosti.
Ob konstituiranju TOZD Vrtnarstvo je bilo zaposlenih 19 delavcev, od teh je bilo 5 kvalificiranih in 14 nekvalificiranih, leta 1977 se je število zaposlenih povečalo samo za enega delavca, leta 1978 še za dva in leta 1979 za 5 zaposlenih.
Tako je bilo ob koncu leta 1979 v TOZD Vrtnarstvo za-
TOZD Vrtnarstvo opravlja v skladu s statutom naslednjo dejavnost:
—	vrtnarstvo in izdelovanje predmetov iz naravnega in umetnega cvetja ter nudenje ostalih vrtnarskih uslug,
—	gojenje okrasnega grmičevja, lepotičnega grmičevja in okrasnih dreves za lastno uporabo in prodajo,
—	urejanje parkov, zelenic in nasadov ter individualnih okrasnih vrtov.
Za opravljanje navedene dejavnosti je delo v TOZD razdeljeno na štiri enote: proizvodnja, prodaja, urejanje parkov in nasadov ter izdelovanje predmetov iz suhega in rezanega cvetja.
Ker v TOZD Vrtnarstvo zaradi premajhnega števila zaposlenih ni oblikovan delav&i svet, opravlja zadeve iz, pristojnosti delavskega sveta zbor delavcev, ki se redno sestaja in obravnava ter rešuje zadeve, ki so pomembne za delo in življenje TOZD. Deluje tudi komisija za medsebojna razmerja delavcev, odbor samoupravne delav-
Stikališče dveh drevesnih vrst v nasadu - zelenega bora in smreke (foto: ing. Slavko Klančičar).
poslenih 27 delavcev, in sicer: eden z višješolsko izobrazbo, 9 KV delavcev in 7 NK delavcev, ki pa so si s preizkusom znanja pridobili interno kvalifikacijo za opravljanje vrtnarskih opravil.
Glede na obseg in delovne razmere ni bilo možno zaposlovati več delavcev, zato smo si ob konicah pomagali s pogodbenimi delavci.
Iz analize poslovanja TOZD Vrtnarstvo za leto 1977 do 1979 je razvidna letna rast ekonomskega uspeha. Tako jt dohodek porastel iz leta 1977 na 1978 za 45 odstotkov, iz leta 1978 na leto 1979 pa je ocenjena porast dohodka za 7 odstotkov, čemur je vzrok večje število zaposlenih na enakih proizvodnih površinah.
Dohodek na zaposlenega delavca je bil leta 1977 159.168
mestu Doto: j. p.j.
din, leta 1978 je znašal 236.692 din in leta 1979 že 256.161 din. Poprečni neto osebni dohodek na zaposlenega je znašal: v letu 1977 5.516 din, v letu 1978 6.714 din in v letu 1979 6.393 din.
Ob hitrem razvoju mesta in drugih okoliških centrov občine in regije naraščajo tudi potrebe, po urejanju javnih parkov, zelenic in nasadov ter urejanja okolja nasploh. Temu se mora prilagoditi tudi vrtnarstvo, ki v takem stanju, v kakršnem je, ne more pokrivati vseh družbenih in individualnih potreb s tega področja. To je narekovalo, da so stekle priprave za pridobitev nove lokacije z večjimi površinami z možnostjo izgraditve večjih in sodobnejših proizvodnih objektov in zemljišča za zunanjo proizvodnjo z možnostjo strojne obdelave. Na pridobljenih površinah bodo podane možnosti za večjo proizvodnjo rezanega, cvetja in drugih vrtnarskih proizvodov. Pridobljeno zemljišče je štirikrat večje od dosedanjega, kar bo omogočilo večjo proizvodnost dela in s tem večjo možnost zadovoljevanja trga in zasebnih potreb. Z uvedbo mehanizacije bo možno z razpoložljivo delovno silo izvajati urejanje okolja in opravljati druge naloge v občini in širšem območju. Z večjo proizvodnjo pa bodo tako na razpolago tudi vsi proizvodi s področja vrtnar-skedgavnosti.
Želja zaposlenih v vrtnarstvu je, da bi z združenim delom in sredstvi dosegali čimbolj še finančne rezultate ter si tako zagotovili boljšo socialno var-
FRANC BARTOLJ
Tozd VRTNARSTVO Novo mesto
je združena z GG Novo mesto
Z referendumom, ki je bil konec marca in v začetku aprila, smo se delavci gozdnega
gospodarstva Novo mesto odločali o spremembah v organiziranosti naše delovne organizacije,
in sicer o pripojitvi prevoznega parka h TOZD „Gradnje" in združitvi TOZD „Vrtnarstvo"
REZULTATI REFERENDUMA 0 PRIKLJUČITVI PREVOZNEGA PARKA K TOZD "GRADNJE11 NOVO MESTO
Ime temeljne organizacije	St.	St.čl.	"ZA"	"ZA" elani		"PROTI"	"PROTI"			
	del.	TOK	delavci	TOK		delavci	člani TOK			
TOZD "Gozdarstvo" Novo mesto	107		68 ali 63,55 %			32	ali	29,90 % 31 %	
TOZD "Gozdarstvo" Straža	100		59 ali 59 %			31	ali		
TOZD "Gozdarstvo" Podturn	105		54 ali 51,42 %			44	ali	41,90 %	
TOZD "Gozdarstvo" Črmošnjice	84		57 ali 67,85 %			18	ali	21,42 %	
TOZD "Gozdarstvo" Črnomelj	95		56 ali 58,94 %			30	ali	31,57 % 40,62 %	
TOZD "Gradnje" Novo mesto	32		18 ali 56,25 %			13	ali		
TOK "Gozdarstvo" Novo mesto	39	95	36 ali 92,30 % 22 ali 70,96 %	84 ali	88,42 %	2	ali	5,12 * 16,12-$! 25 * “	8 ali	
TOK "Gozdarstvo" Črnomelj	31	95		77 ali	81,05 % 80 %	5	ali		
TOK "Gozdarstvo" Trebnje	24	120	15 ali 62,5 %	96 ali		6	ali		6,6 %
DSSS	57		46 ali 80,7 %			8	ali	14,03 %	
SKUPAJ:	674	310	431 ali 63,94 %	257 ali	82,90 %	189	ali	28,04 %	8 ali	2,58 %
SKUPAJ delav.in člani TOK:	984		688 ali 69,91 %					197 ali 20,02 %	
UGOTOVITEV: 69,91 % delavcev temeljnih organizacij in članov TOK se je na referendumu odločilo "ZA11 priključitev prevoznega parka k TOZD "Gradnje”, 20,02 % delavcev in članov TOK je bilo "PROTI" priključitvi; 10,07 % delavcev in članov TOK pa se referenduma ni udeležilo ali pa so bile glasovnice neveljavne.
REZULTATI REFERENDUMA 0 PREDLOGU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 ENOTNEM UREJANJU IZOBRAŽEVANJA, __________________________ŠTIPENDIRANJA IN PRIPRAVNIŠTVA______________________________________
Ime temeljne organizacije	Št.	St.čl,	' TTW[	"ZA" člani	"PROTI"			"PROTI"	
	del.	TOK	delavci	TOK	delavci			člani	TOK
TOZD "Gozdarstvo" Novo mesto	107		68 ali 63,55 %		30	ali	28,03 %		
TOZD "Gozdarstvo" Straža	100		65 ali 65 %		25	ali	25 %		
TOZD "Gozdarstvo" Podturn	105		67 ali 30,80 %		24	ali	22,85 %		
TOZD "Gozdarstvo" Črmošnjice	84		64 ali 76,19 %		11	ali	13 %		
TOZD "Gozdarstvo" Črnomelj	95		49 ali 51 %		40	ali	42 %		
TOZD "Gradnje" Novo mesto	52		28 ali 87,5 *		4	ali	12,5 %		
TOK "Gozdarstvo" Novo mesto	39	95	33 ali 84,6 96 22 ali 71 %	74 ali 77,89 % 77 ali 8l %	5	ali	12,8 % 16 %	20 ali	21 %
TOK "Gozdarstvo" Črnomelj	31	95			5	ali		-	9 *
TOK "Gozdarstvo" Trebnje	24	120	16 ali 67 %	92 ali 76,6 %	5	ali	20,8 %	11 ali	
DSSS	57		48 ali 84,21 %		6	ali	10,5 *		
SKUPAJ:	676	310	460 ali 68,04 %	243 ali 78,38 %	155	ali	22,92 %	31 ali	10 %
SKUPAJ delavci in člani TOK:	984		•h i aS 1 O ! C'~	1	71,44 %			186 ali	18,9 %	
UGOTOVITEV: 71,44 % delavcev temeljnih organizacij in članov TOK se je na referendumu odločilo "ZA" predlog samoupravnega sporazuma o enotnem urejanju izobraževanja, štipendiranja in pripravništva;
18,9 % delavcev in Članov TOK je bilo "PROTI" predlogu samoupravnega sporazuma, 9,66 % delavcev in Članov TOK pa se referenduma ni udeležilo ali pa so bile glasovnice neveljavne.
REZULTATI REFERENDUMA 0 ZDRUŽITVI TOZD "Vrtnarstvo" v delovno organizacijo Gozdno gospodarstvo Novo mesto
Ime temeljne orgenizscije
3tev,
ielav,
TOZD"Gozdarstvo"Novo mesto TOZD"Gozdarstvo"Straža TOZD Gozdarstvo"Podturn TOZD"Gozdarstvo"črmošnjice TOZD"Gozdarstvo"črnomelj TOZD"Gradnje"Novo mesto TOK" Gozdarstvo "Nov o mesto TOK"Gozdarstvo"črnome1j TOK"Gozdarstvo"Trebnje DSSS
SKUPAJ
.SKUPAJ DELAVCI IN ČLANI TOK
107
100
105
84
95
52
39
31
24
57
674
Štev.članov TOK
95
95
120
984
delavci
58. ali 54,20 % 57 ali
57	%
62 ali
59.04	% 54 ali 64,28 %
58	ali
61.05	%
19 ali
59.37	%
28 ali
71,79 % 18 ali 58,06 % 15 ali 62,5 % 31 ali
54.38	%
400 ali 59,54 %
"ZA"čla-ni TOK
55 ali 57,89 % 58 ali 61,05 % 87 ali
72,5 y>
200 ali
64,51 %
600 a1i 60,97 %
“^RO'f-t"
delavci
39 ali 36,44 % 33 ali 33 %
32 ali 30,47 % 18 ali 21,42 % 30 ali 31,57 % 13 ali 40,62 % 9 ali 23,07 % 9 ali 29,03 % 6 ali 25 %
23 ali 40,35 %
212 ali
L2L
"PROTI"člani TOK ________
3C ali
31,57 %
19	ali
20	%
16 ali
13,3 %
65 ali
20,96 %
277 ali 28,15 %
UGOTOVITEV: 60 97 % delavcev TO in članov TOK se je na referendumu odločilo "ZA"
združitev TOZD "Vrtnarstvo" v delovno organizacijo Gozdno gospodarstvo Novo mesto; 28,15 % delavcev in članov TOK je bilo "PROTI" združitvi;
10 88 % delavcev in članov TOK pa se referenduma ni udeležilo ali pa so'bile glasovnice neveljavne.
Novo mesto,dne 5-4.198o.	Zbral: Jože Kovačič,lr
Novo mesto v gozdno gospodarstvo Novo mesto ter o predlogu samoupravnega sporazuma o enotnem urejanju izobraževanja, štipendiranja in priprav-ništva.
Kljub težavam, ki so nas ovirale od priprave predlogov do izvedbe referenduma o vseh treh vprašanjih, smo delavci gozdnega gospodarstva izglasovali vse tri navedene predloge ter s tem dokazali, da smo zainteresirani za bodočnost naše delavne organizacije, za njen razvoj kot tudi, da podpiramo splošne družbene koristi ter na ta način potijujemo svojo pripadnost družbeni ureditvi, v kateri živimo in delamo.
Rezultati referenduma o vseh treh predlogih so prikazani v priloženih pregledih.
JOŽE KOVAČIČ
S	\
TITO-SIMBOL VSEH NAŠIH NARODOV
Titovo ime je postalo danes dramatični simbol rodov vseh naših narodov, odkar se piše zgodovina s krvjo naših ljudi. V nesreči, ki je bila od vseh naših nesreč najbolj brezupna, se je pojavil Tito z leninsko plamenico in njegova pot od Jajca do Beograda in Zagreba je pot našega naroda, da bi iz srednjeveškega, zaostalega človeka postal državljan prihodnjih svetlejših stoletij. To je gibanje k naši lastni civilizaciji. To je naša zgodovinska volja, ki se je kazala v številnih prizadevanjih skozi pretekla stoletja, in če je res tako, je to volja po preobrazbi in osvoboditvi v družbenih oblikah višjega, socialističnega tipa.
MIROSLAV KRLEŽA (1952)
V_____________________S
Uspešno smo odpravljali napake
Socialistična Jugoslavija je v dosedanjem razvoju dosegla ogromen napredek. S tem se je v praksi uveljavil naš sistem samoupravljanja, družbeni razvoj, ki ga je spodbujala in usmerjala naša zveza komunistov. Ne želim trditi, da v našem razvoju nismo begali in delali napak. To ni prizanešeno nobeni družbi. Prav ta odprtost, s katero smo vselej obravnavali tudi takšne pojave, je v marsičem pomagala, da smo jih uspešno odpravljali.
TIT O (1978)
Prvi kubiki lesa iz intenzivnega nasada iglavcev Meniški steljniki
TE DNI MINEVA 17 LET, ODKAR SMO SPOMLADI 1964 PRI PREMENI STELJNIKA V BLIŽINI MENIŠKE VASI V INTENZIVNEJŠE KULTURE POSADILI TUDI 7886 SADIK ZELENEGA BORA STAROSTI 1/3. UPOŠTEVAJOČ SADILNO RAZDALJO 2x2 METRA, ZNAŠA TO NATANKO 3.15 HA POVRŠINE. KOT POVSOD DRUGOD SO SE KMALU TUDI TU POJAVILI PRVI PRIMERI BOLEZNI MEHURJEVKE (CRONARTIUM RI-BICOLA). . .
Napadeni so bili le posamezni bori in kljub uničevanju ribeza, vmesnega gostitelja v razvojnem ciklusu, bolezen ni izginila. V začetku smo čisto po predpisih napadena drevesca
Ali se izplača obžagovanje gladkega bora?
Iz izkušenj vemo, da se gladki bor ne čisti sam, kot je to pri drugih iglavcih. Če hočemo dobiti kvaliteten les gladkega bora, je nujno potrebno, da elitnim drevesom s premerom 10 do 15 cm ob žagam o veje. Tako obžagovanje srno prvikrat opravili leta 1959 na Fabja-novi parceli pri Žeijavinu. Ko smo si z ing. Pencom po tolikih letih ogledali uspeh tega dela, smo ugotovili, da se obžagovanje bora izplača. Uspel poskus, ki je vsekakor '/reden posnemanja.
UROŠ KASTELIC V__	J
posekali in sežgali. Toda bori so postali hitro preveliki, pa tudi; sežiganje v spomladanskih sušnih mesecih je bilo zelo nevarno. Izdelava sortimentov ni prišla v poštev, saj je bil les predroben, stroški pa preveliki.
Ko smo ugotovili, da drevesa ne propadejo takoj, če je okužba milejša ali se bolezen pojavi celo samo na vejah, smo mesta na deblih z bolezenskimi spremembami skorje pričeli premazovati z 1BITOLOM, ki ga sicer uporabljajo za izolacijo v gradbeništvu. S tem smo prekrili ecidije in preprečili, da bi ecidiospore veter raznesel. Okužene veje smo seveda enostavno odžagali. Vse to smo spravili konec marca ali začetku aprila, odvisno pač od vremena in razvoja bolezni, na vsak način pa preden so se ecidiji razpočili. Napadena drevesa so bila tako tudi označena in vsako leto smo naši službi za varstvo gozdov javljali le nove primere bolezni.
Sedaj, ko so se krošnje dreves možno strnile in debla dovolj odebelila, je končno prišel čas, ko je posek nujen in se izdelava sortimentov izplača.
Če bi sedaj, po končani sečnji, kdo slučajno hodil po nasadu bora, naj nam prizanese s prehitro sodbo, kako čudno smo odkazali glede na razpored drevja. Povedati moram, da je pravzaprav odkazilo odpravila že mehuijevka sama. Le v predelu, kjer ni bilo te bolezni, smo opravili pravo redčenje, posekali pa smo tudi vse bore, ki so mejili na enako star smrekov nasad. Glede na končno uporabnost smo se rajši odločili za več vredno smreko.
Sanitarno-gojitveni posek smo opravili na pribl. 2.20 ha površine, kolikor je v družbenem sektorju posajene te drevesne vrste. Ostali bor bodo morali čimprej „preredčiti” delavci TOK.
Podatki o odkazilu so slede
debelinska
stopnja
podmerna
Vseh 737 dreves je po tarifah za g.g.e. Straža - Toplice merilo btto 135 m3.
Po poseku je bilo prevzeto 1153 kosov sortimentov od 3 — 7 m dolžine v izmeri 116.46 m3. Na 1 hektaru smo torej pridobili 52,94 m3 lesa in izkoristili že po sedemnajstih letih poprečno letno 3,11 m3 prirastka kot vmesni užitek. Vse to kaže, da lahko v prihodrjih desetletjih pričakujemo naglo povečanje prirastka. Za izdelavo so sekači porabili 42 dnin, kar pomeni učinek 2.77 m3 v 8 urah. Les ni bil obeljen. Vsa bolna mesta so odrezali. Večina odrezkov je bila napravljena v spodnjem, debelejšem delu debla in so ostali v gozdu zametani z vejami.
Pred dnevi so naši kamioni pripeljali v tovarno celuloze v Krškem prvi les zelenega bora iz nekdanjih steljnikov. Vloženi denar se ie pričel tako počasi vračati.
SLAVKO KLANČIČAR dipl. ing,
1	4	5	6 7 skupaj
število dreves skupaj na 1 ha
60	219	292	150	14	2	737
27	100	133	68	6	1	335
Pred dvaindvajsetimi leti...
Pogovor o minulem delu je včasih prijeten, drugič spet ne. Naj bo že tako ali drugače, pogledi nazaj so koristni, sai se na morebitnih napakah učimo, ob uspehih pa se okrepi polet.
Nanizal bom nekaj vrstic iz poročila o delu na sektorju Novo mesto za leto 1958.
Spredaj je viden končni posek bukovine v odd- 8 v G. E. Gorjanci, zadaj pa bele lise v smrekovem sestoju kažejo snegolom (foto: J. P.).
Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da je bilo v l. 1958, napravljeno v zasebnem sektorju več gozdnogojitvenih del kot poprej v nekaj letih. Prvikrat smo h gojitvenim delom pritegnili tudi kmete. Letos smo. posadili 123.833 sadik na površini 29,98 ha. Najcenejša je nila saditev jelke iz naravnega mlaja. Sadika nas stane od 20 do 30 par. Ob ravnokar končani avtocesti smo posadili 18.173 sadik.
Posejali smo 402 kg jelinega semena.
Očistili smo 70,20 ha mladja in gošče.
Spomladi smo sklicali na vseh KZ gozdarske odbore, se pomenili o gozdarstvu in razdelili denar za popravilo gozdnih poti. Ker je bil v letošnjem letu bogat obrod semena, smo nabrali 262 kg jelkinega, 25 kg semena gladkega bora, 630 kg semena domačega kostanja in 100 kg smrekovega semena.
Zaradi črnih sečenj je bilo prijavljenih 256 gozdnih posestnikov, ki so posekali 1017 m3.
Gozdne takse za občino Novo mesto je bilo naračunano 15 milijonov, plačano pa 12,5 miljonov dinarjev.
UROŠ KASTELIC
Obiskale so nas medicinske sestre
4. aprila so nas na TOZD Gozdarstvo Podturn obiskale medicinske sestre iz Društva medicinskih sester Slovenije, sekcije za medicino dela. Bilo jih je 34 iz vse Slovenije, med njimi pa tudi dr. Josip Pavlovič, specialist za medicino dela in predstojnik regijskega dispanzerja za medicino dela, prometa in športa v Novem mestu. To društvo že po tradiciji skrbi še zlasti za strokovno izpopolnjevanje svojih članic. Med drugim vsako leto organizirajo strokovne obiske delovnih organizacij v posameznih regijah, kjer se neposredno seznanjajo sedaj s to, nato z drugo gospodarsko dejavnostjo. Še posebno jih zanimajo dela in opravila, kjer
Umrl je Jože Erlah
Temačen dan mu je bil namenjen za poslednje slovo. Ledena burja je zavijala žalo-stinko in tkala prosojno belo kopreno na grobove okoli ce-rovske cerkve. Tam ob železnih vratih je čakal našega Jožeta odprt večni dom. Od nas je odšel tiho, nesluteno. Pa saj je bilo vse njegovo delo in življenje skrito v goščavi in trnju gorjanskih gozdov. Poln žuljev in mn je bil njegov kruh, pa vendar je imel rad svoje delo. Pod zeleno streho vejevja je bil skrit svet njegovih mzmišljanj in nedosanjanih sanj. V zadnjih mesecih so bila njegova pota razbmzdana od nezaupanja vase, v soljudi in prihodnost sploh. Ko smo 3. marca po-slednjikrat stali ob njem, je zaglodalo v nas: smo mar dovolj, cenili njegovo rahločutno povezanost z naravo, ki je toliko pripomogla k podobi Gorjancev? Pa kaj, prepozno je bilo za resnico, da je veliko več znal kot lahko dal. S sedeminštiri-desetletnim Jožetom Erlahom je ugasnilo marsikaj. Iskrena mu hvala za vse, kar je za nas naredil z eno roko, ki je znala poprijeti za dve.
U. K.
pretijo povečane nevarnosti za poškodbe in zdravje delavcev, zdravstvena problematika in varnostna preventiva. Obiski so zasnovani na seminarski način, z neposredno izmenjavo mnenj, s kritičnimi presojami stanja in s predavanji, kar je za delovanje medicinskih sester na področju medicine dela nedvomno zelo koristno.
Tokrat je bila na vrsti naša regija in razveselilo nas je, da so si sestre želele pobliže ogledati gozdarsko in lesarsko dejavnost. Po predhodnih dogovorih z višjo medicinsko sestro tov. Alb inčo Sivec iz regijskega dispanzerja za medicino dela v Novem mestu,kije, mimogrede povedano, obisk oz. seminar uspešno organizirala, smo se ob 9. uri sestali pred upravno stavbo naše TOZD v Podturnu. Razmeroma kratkega obiska ki je trajal od 9. do 14. ure, smo se z naše strani udeležili: ing Šepec, ing. Jože Kure, ing. Klančičar, ing. Goleš, tov-Geršič, tov. Rom, tov. Serini ter pisec tega članka. Za uvod1 smo podali splošen opis gozdar-
Kočevje, 19. aprila 1980. Tokrat je zares šlo lahko samo domačinom! Na asfaltnem štiristeznem kegljišču ostalim ekipam, ki so že odvajene asfaltnih stez, ki so dotrajane in žlebaste, ni šlo, ker doma igrajo na plastiki.
Tudi naša ekipa ni pokazala vsega, kar zna. Lahko rečemo, da sta zadovoljila le Janez Rustja in lanez Jereb, drugi pa so igrali pod svojimi možnostmi.
Rezultati — ekipno:
1.	ZKGP Kočevje 3.491 podrtih kegljev. (Kočevar 380, Rački 481, Štimec 456, Krapež 430, Repar 418, Abramovič 438, Piškur 442, Rus 446).
Na četveroboju kegljačev v Kočevju je bil med zastopniki GG Novo mesto najboljši Janez Rustja (foto: Niko Goleš).
dce dejavnosti in naše DO, splošen opis dejavnosti TOZD Gozdarstvo Podturn ter opis gozdarstva in naše DO s stališča varstva pri delu, varnostne in zdravstvene problematike ter preventive. Po razgovorih v dnevnem prostoru delavskega doma,kjer smo sestram ponudili tudi nekaj izvodov našega glasila Dolenjski gozdar, vzorce eteričnih olj in značke DO, smo si kar iz vozil ogledali drevesnici in se ustavili v destilarni. Tam je tov. Seiini prikazal tehnološki postopek pridobivanja eteričnih olj. Nato nas je pot vodila mimo Lukovega doma na delovišče, kjer smo si najprej ogledali spravilo lesa s traktorjem IMT ter iznos prostornin-skega lesa s konji. Ing. Jože Kure je na kraju samem opisal delovne faze pri pridobivanju lesa in spremljajočo problematiko, v živahne razgovore, ki so sledili, pa smo se vključevali obojestransko. Sledil je ogled sečišča s pokazom podiranja dveh dreves. Kakor se ob podobnih priložnostih rado primeri, sta obe drevesi obviseli in
2.	GG Postojna - 3.035 (Škrl 396, Gornik 387, Jože Gornik 344, Kotnik 352, Zwoelf 400, Grmek 379, Maljavac 382, Vidakovič 395).
3.	GG Novo mesto 2.952 (Blažič 387, Vidrih 357, Stanka Kolenc 324, Jereb 416, Kovačič 333, Rustja 423, Goleš 377, Štor 335).
4.	GG Brežice 2.432 (Fliser 425,
Šunej 348, Pompe 326, Maljkovič 337, Palfy 388, Fride 267, Zorko 341	- izven konkurence. Miha
Hrovat iz Kočevja 486).
Posamezno: Rački 481, Štimec, 456, Rus 446, Piškur 442, Abramovič 438, Krapež 430 (vsi Kočevje), Fliser (Brežice) 425, Rustja (Novo mesto) 423, Repar (Kočevje) 418, Jereb (Novo mesto) 416 itd.
Dosedanji zmagovalci:
Cerknica 1976 - GG Postojna
Novo mesto (Loka) 1976 — RŠD ZKGP Kočevje
Brežice 1977 — RŠD ZKGP Kočevje
Kočevje 1977 - RŠD ZKGP Kočevje
Pivka 1978 - GG Postojna
Novo mesto (Vodnjak) 1979 -GG Postojna
Brežice 1979 - GG Postojna
Kočevje 1980 — RŠD ZKGP Kočevje
Naslednje deveto srečanje bo verjetno prineslo odločitev o dokončnem zmagovalcu za prehodni pokal Če zmagajo Kočevci ali Postojnčani, bo to njihova peta zmaga, in jim bo pripadel pokal v trajno last.
Prihodnji turnir bo v Postojni meseca novembra letos.
NIKO GOLEŠ
padli šele po dodatnem trudu sekačev.
Med. potjo proti Lukovemu domu, kjer smo organizirali malico in tudi pozneje, smo imeli priložnost videti tudi prevoz lesa s težkimi tovornjaki, opremljenimi z nakladalniki.
Mnoge medicinske sestre so prvič videle, kako potekajo opisana gozdarska dela v naravi, zato jih je vse to zelo zanimalo.
Po malici smo si pod vodstvom ing. Klančičarja ogledali še znamenito „Bazo 20” in obudili spomine na težke vojne čase. Med strokovnimi in priložnostnimi razgovori je čas kaj hitro minil in okrog druge ure popoldne smo se s prijetnimi vtisi razšli. Sestre je čakal še obisk v Novolesu, naslednji dan pa predavanje in razprava o zdravstveni problematiki v gozdarstvu, kar so organizirali v regijskem dispanzerju za medicino dela v Novem mestu.
BOGOMIR ŠPILETIČ vam. ing.
"	N
Pod rekreacijo v delovni organizaciji pojmujemo vso športno dejavnost zaposlenih. V nekaterih državah je sodelovanje v rekreaciji obvezno (Japonska, Kitajska). Namenjeno je predvsem razgibavanju med delom in s tem dvigu storilnosti.
Drugje, na primer v ZRN, omogočajo delavcem v mnogih uradih in podjetjih enkrat na teden športni popoldan z atletiko, s plavanjem in igrami z žogo. Vaditelji so usposobljeni strokovnjaki. Boljše skupine organizirajo kot športna društva, v katero se lahko včlani vsak. V nekaterih delovnih organizacijah na lastno željo sestavljajo moštva enakih starosti, ki tekmujejo z enakimi moštvi druge organizacije.
Rekreacija
Na podlagi raziskav športne medicine je bilo dokazano, da je tisti, ki se bavi z rekreacijo, manj bolan in uspešnejši pri delu.
In kako je pri nas? Poskušali smo z raznimi akcijami, pa nismo imeli velikih uspehov. Res da smo delovna organizacija, kjer se večina zaposlenih telesne dovolj udejstvuje na delovnem mestu. Moramo pa razumeti, da je to udejstvovanje le enostransko in utrudljivo. Z uspešno rekreacijo bi se pestril delovni dan in sprostitev po delu.
V	okviru naše delovne organizacije deluje športno društvo, ki ima nekaj sekcij. Večina teh dela redno, na tekmovalnem področju pa dosegamo tudi dobre rezultate.
V	prvi vrsti si moramo prizadevati za množičnost, ker se le tako lahko pokažejo sadovi rekreativne dejavnosti.
STANKO PIRC
v__________________________/
Na 8. kegljaškem turnirju v Kočevju: močna zmaga domačinov
Izobraževalni center bo spet oživel
V začetku junija začne zopet nadaljevati delo izobraževalni center pri gozdnem gospodarstvu Novo mesto. Organiziral bo začetni tečaj za novo sprejete delavce. Tečaj bo potekal po programu za gozdnega delavca sekača (ozki profil) jn bo trajal 316 ur, od tega 127 ur teoretični del. Ta zajema predvsem naslednja področja: poklicna tehnologija, osnove organizacije dela, samoupravljanje (del programa) ter varstvo pri dela Ostalih 189 ur pa bo praktični pouk. Iz programa smo izpustili slovenski jezik in matematiko, ki pa bosta pozneje vključena v program izobraževanja.
Tečaj bosta vodila naša inštruktorja gozdarski tehnik
Pobudo pod geslom „Tisoč delavcev — sodelavcev" je sprožil Odbor za obveščanje in propagando pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije na II. srečanju urednikov novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu 2. in 3. novembra 1979 v Radencih.
Gibanje, ki ga naj bi vodil v organizacijah združenega dela posebni akcijski odbor skupaj z uredniškim odborom in v sodelovanju s samoupravnimi organi, se je začelo 1. maja in bo trajalo do konca tega leta. Seveda pa to ne pomeni, da bodo delovanje in posledice tega gibanja takrat tudi prenehale. Pričakujemo, da bo spodbuda za boljše obvešča nje trajala še naprej, tako da bo pri obveščanju tvorno
Tone Kruh in gozdar Ivan Turk. Oba sta uspešno opravila tečaj za inštruktoije.
Izobraževalni center bo začasno deloval v Soteski v Fricovi hiši, ki jo bomo temu primerno opremili.
Urejen izobraževalni center bo pomembna pridobitev za delavce gozdnega gospodarstva. Tu se bodo izobraževali delavci za vse vrste opravil in nalog, za katere jih posebej ne organiziramo v rednih šolah. V centru se bodo usposabljali za poklic novo sprejeti delavci. Sem bodo prihajali na praktični pouk učenci in dijaki gozdarskih šol.
Le izobraževalni center s svojim aktivnim delovanjem bo tudi
sodelovalo čimveč delavcev in da bodo dobro obveščeni delavci še bolje sodelovali pri samoupravljanju v delovni organizaciji.
Poglavitni cilj je doseči, da delavec ne bo samo obveščen, ampak, da bo sam tudi obveščevalec, to je sodelavec pri vseh oblikah obveščanja v združenem delu (glasilo delovne organizacije, oglasne deske, obvestila, sestanki i. dr.). Delavci—člani zveze sindikatov so odgovorni za obveščanje, ki je njihova pravica in dolžnost. Zato je pridobivanje novih sodelavcev za naše glasilo in pobudnikov obveščanja ena glavnih nalog akcije Tisoč delavcev — sodelavcev. Pri tem lahko zelo veliko narede člani uredniškega odbora, člani samoupravnih organov ter
gozdnim delavcem omogočil, da si pridobijo več znanja za uspešno opravljanje poklica in samoupravljanja. Kajti le tako
Poglejmo, kakšna bo zbirka Prešernove družbe v letu 1980
PREŠERNOV KOLEDAR ZA LETO 1981.
SLOVENSKE OTROŠKE PESMI iz zakladnice tistih ljudskih in umetnih pesmi, ki jih otrok najprej sliši iz materinih ust, v izboru Janeza MENARTA in z ilustracijami Mar-lenke STUPICA.
Anton INGOLIČ: DELOVNI DAN SESTRE MARJE. Pripoved iz življenja medicinske sestre in njenega srečavanja s problemi sodobnega mestnega življenja.
Stevan JAKOVLJEVIČ: VELIKA ZMEDA. Kronika o razpadu kraljevske Jugoslavije, tako tragičnem za naše ljudstvo.
Prof. dr. Miha LOKAR: ZDRAVJE V DRUŽINI. Poljudno pisana knjiga, polna dobrodošlih nasvetov za vsakogar, od otroka do starih ljudi.
Broširano zbirko bodo naročniki prejeli za 190 din, v celo platno vezano pa (pri tej bo broširan samo koledar) za ceno 240 dinarjev.
POMEMBNO: Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 30. jinija 1980, bodo prejeli še nagradno knjigo brez doplačila. Ta bo:
družbenopolitičnih organizacij.
Člankov, vesti in drugih prispevkov novih sodelavcev bomo še posebno veseli. Pišite o svojih uspehih v stroki, o delu v samoupravnih organih in v družbenopolitičnih organizacijah. Pišite o medsebojnih odnosih, pišite o tem, kar je dobro in o tistem, kar mislite, da bi moralo biti bolje. Pišite o *em smatrate, da ste preslabo obveščeni, o čem bi morali pisati več. Pohvalite in grajajte — pač kakor mislite, da kak pojav zasluži. Predlagajte, kako bi izboljšali proizvodnjo ali samoupravne odnose!
Poskrbite, da bo ob koncu leta v seznamu sodelujočih v Dolenjskem gozdarju tudi vaše ime!
J. P.
bomo lahko nizko izobrazbeno strukturo zlasti gozdnih delavcev odpravili. Vsi si želimo, da bi izobraževalni center res uspešno opravil naloge, ki smo jih sprejeli v srednjeročnem programa
F. M.
Max von der Grnen: BLODNI OGENJ IN PLAMEN,
roman. Izredno živo in zanimivo napisana pripoved delavca, ki je čisto po svoje, brez blišča, zato pa trpko doživljal čas nemškega gospodarskega „čudeža”.
Vse navedene knjige bodo naročniki prejeli konec novembra 1980.
Razen te, redne letne zbirke, izdaja Prešernova družba tudi zbirko LJUDSKA KNJIGA, v kateri bodo naročniki za ceno 440 dinarjev prejeli 6 izbranih, prevedenih romanov iz svetovne književnosti, ki izhajajo skozi vse leto, pa revijo OBZORNIK, reprodukcije slik, značke, Poezije in drugo.
NASLOV:	Prešernova
družba, Borsetova 27, Ljubljana. Telefon: 21-440
Naša največja pridobitev
Ponosni smo lahko na tisto, kar smo dosegli, to pa se ne kaže le v podatkih o materialni proizvodnji in v statističnih indeksih. Našo največjo pridobitev pomenijo novi socialistični samoupravni družbeni odnosi, svoboda, humano demokratično ozračje in praksa v javnem življenju, možnost delovnega človeka, da odloča o pogojih in sadovih svojega dela ter razvija svoje ustvarjalne moči.
TIT O(1978)
DOLENJSKI GOZDAR
Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Penca. Uredniški odbor: Franc Markovič, ing. Jože Falkner, ing. Jernej Piškur, ing. Slavko Klančičar, Janez Šebenik, ing. Tone Šepec, ing. Jože Vidervol in ing. Tone Hočevar - Izhaja enkrat na mesec v 2000 izvodih. — Uredništvo:	Novo mesto,
Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list Novo mesto — Tisk: Knjigotisk Novo mesto — Na osnovi ustreznega dokumenta prosto plačila prometnega davka.
V Novem mestu ob Trdinovi cesti se poslavlja ena zadnjih lesenih hiš. V spodnjem podzidanern delu je bilo stanovanje, zgornji leseni pa je služil kot pod. Fotografija kaže tudi na mojstrstvo nekdanjih tesaijev. S hišo so vzeli dovo tudi trije košati divji kostanji. (Foto:
(	—-------------------v
Tisoč delavcev-sodelavcev
Knjige, dostopne vsakomur
N
J