D o p i s i. Kranjsko. Iz Postojine. — G. urednik! Menil sem, da se kdo drugi oglasi, a ker se molči, govorim naj jaz. Dne 22. grudna imeli smo v našem trgu redko slavnost, menda prvo te vrste na Kranjskem. Naš občecislani in ljubljeni g. okrajni 5. nadzornik Janez Thumaje praznoval ta dan svojo 25 -1 e t n i c o kot okrajni šolski nadzornik. Gotovo redka slavnost; zato se je pa tudi dnevu primerno slavila. Učiteljstvo postojinskega in logaškega okraja je v proslavo dneva priredilo lep časten vecer, a dopoldan istega dne so se jubilantu poklonile učiteljske deputacije obeh okrajev ter mu izrocile v znamenje spoštovanja in vdanosti dva častna darova: srebmi tintnik in zlato naprsno iglo, okrašeno z dijamantom in vubini. G. Thuma se je — vidno ganjen — toplo zahvalil na lepih besedab govornikov (Zarnik & Tnrk) kakor tudi na krasnih darovih. Častni ve.er se je vršil v hotelu ,,pri Ribniku" ; u.iteljstvu se je pridružil tudi postojinski orkester, da i ta počasti jubilanta, ki je njegov predsednik. Prostori so bili kmaln do zadnjega kotička polni. Večera se pa ni udeležilo samo učiteljstvo, marveč vsi sloji občinstva, državni in deželni uradniki, tržani, trgovci i dr., tako; da ste, zagledavši to množico, imeli najboljši dokaz, kako priljubljen je jubilant. Vcčer se je otvoril s ,,Tbuuiovo kora.nico", katero je kapelnik Kubista navlašč za ta večer jubilantu na čast zložil. Ko se je zasluženo ploskanje poleglo, vzdignil se je g. L. Fettich Frankheim, š. vodja v Postojini ter v svojem slavnostnem govoru napil jubilantu kot učitelju, tovarisu in zasluženemu šolskemu nadzomiku. Že dejstvo samo, da je bil jnbilant 5krat zapored imenovan okr. š. nadzornikom, ter zlati zasluženi križec, ki diči njegove prsi, govorita dovolj o njegovih zaslugah; zato no.e govomik nadalje o njib govoriti, a pribiti hoče eno in to je dejstvo, da se je za časa jubilantovega nadzorovanja število razredov za 27 pomnožilo; teh 27- razredov je 27 spomenikov, ki bodo še pozniin rodovom pričali o delavnosti današnjega slavljenca. Kar je pa g. nadzomikn srca učiteljev posebno pridobilo, je pa to, da je redno težil za tem, da je neizprosen paragraf postave spojil s svojim čutečim srcem, da onega, ki je padel, ni sunil še globokeje, temuč da mu je v bratski ljubezni podal roko ter ga dvignil iz zagate, kamor je zašel. Končal je govornik z željo, da bi nebo slavljenca v prid šole, v blagor nči- teljstva in v veselje vseb, ki njega in katere on ljubi, še j mnogo let obranilo! — G. slavljenec jc govornika na lepih J besedah toplo zahvalil, nčiteljstvo zagotovil svoje ljubezni ter j izpraznil na zdravje učiteljstva svoj kozarec. Potem go ie govorili g. Benedek v'iinenn logaškega učiteljstva, gospod Skala, g. Vigele i dr. Vsc napitnice so bile z burnim ploskanjem sprejete. — Na to se je začela prosta, odkritosrčna zabava, pri koji nam je salonski orkester s svojimi zvonkimi glasovi razveseljeval ubo in srce. Oraeniti nam je ; tudi gdč. Juvančič in njenega milega, v srce segajočega petja, ter gg. P1 e n i č a r j a in Š i b c n i k a, ki sta nas s svojim pristuim humorjein in šaljivim predavanjem izborno zabavala. Bodi jima topla zabvala. Šele proti jutru je bilo lepe zabavc, ki ostane gotovo vsem udeležencem v trajnem spominu, ¦— konec. Slavljencu je do.lo nad sto pismenih in brzojavnih Čestitek.*) ' Izpod-ških planin. G. urednik! Falbova prerokovanja gredo v klasje. Prerokuje, da bo 1. 1902 prav čudno! In pogodil jo je! Posebno tu pri nas, v našib idiličnih planinah, je narava nekako prav ,,po pnstno znorela". V moji sobici vlada ona blagodejna toplota, ki človeka tako rada zazibava v ono melanholijo, katero vročekrvni Lah ,,dolce far niente" imenuje — na oknu te sobice pa cveto prve oznanjevalke pomladi: telohi, trobentice, zvončki, marjetice, jetrniki in — vijolice, nabrane okrog §v. Nežc v prosti naravi, a zunaj pa ,,krivec" vsiplje bele snežinke ,,kar na debelo,,. L. 1902 obcta torej po Falbovem prerokovanju biti uprav čudovito — in to prerokovanje se čuti vprav mogočno tudi v slovenski — politiki (duhoviti -Slov. List" bi rekel ,,poritiki-1 op. stavca), kajti ,,Slov. Narod" je izgubil 1. 1902 kar dva mogočna stebra svojega poslopja — pevca Josipa in pesnika Doksova — a ,,Slovenčev" -chefredacteur" je pa pričel konkurirati z onimi znanimi fakirji, ki so se pred nekaj leti kazali v požidovljeni ,,Budimpešti", kako znajo ,,spavati" kar tri mesece. No, ker sem že ravno pri ,,Slovencu", oineniti Vam moram, g. urednik, da temu listu ni nič kaj po volji, ker je -Učit. Tovariš" nazval v članku -Glumaži" slavnoznane ..Slomškarje" ,,plačane akrobate", -sužnje", ,,katoliške glumače". Istotako se ,,SIovenec" hndnje nad ,,Učit. Tovarišem", češ, ~da je toliko — recimo — brezobrazen, da ,,krščanskim" učiteljem v -Slomškovi žvezi" očita, da -nosijo le na jeziku krščansko mišljenje, kakršno je oznanoval naš Odrešenik". — ,,če to ni impertinenca, pa res ne vemo, kaj naj še tako nazivljemo." — Tako stoji črno na belem v 20. št. — G. urednik! Kako naj pa imenujemo ono ,,okrogmetanje" s -krščansko zavestjo", s katero se tako radi bahajo naši ,,vrli Slomškarji" ? Če to ni impertinenca najvišje potence, pa res ne vemo, kaj naj še tako nazivljemo. G. urednik! Še nekaj imara pri srcu. Tržaška ,,Edinost" je pa v istini ,,edina" v svojem žanrn uprav vredna svojega imena. Od novega leta seni postala je jako zaniiniv list, kajti priobčuje senzacijonalne ,,članke" in ,,notice". Ako se še prav spoininjamo, priobčil je ta list v svoji številki z dne sv. Fabijana in Boštjana ponatis članka iz ,,Naše Šloge", ki ga ji je poslal nek (!!?) istrski učitelj (?), tičoč se znane afere nadučitelja iz Lanišča. Ta članek nekako spominja na Arhimeda, ki se je jezil nad galskim vojakora, ko mn je prekrižal v pesku narejene kroge. *) Tudi mi se pridružnjemo vsem čestilcem ter kličeino g. jubilantu iz dna srca: Još mnogaja ljeta! Uredn. Slovenci smo znani po širneni svetu radi dveh stvarij, prvič radi ,,ribniške siibe robe" in drugič, ker smo Slovenci saiui rojeni filologi. Tn na slednjeni polju se je pokazala epohalna zvezda na slovanskem jezikoslovnein polju — namree tain v predalih tržaškega ,,Novega lista". Ta nenavadni veleum pojavil se je v 108. št. tega lista v uotici ,,Učit. Tovarišu v album", kjer razlaga svojim vernim a redkim bralcem, da pomenja beseda ,,Ainikovec — (tepec). — Torcj so oni, ki pišejo in zalagajo nNovi list" s svojimi duševnimi proizvodi po najnovejši njegovi razlagi sami — ,,tepci". Tudi napredek! G. urednik! Iz jako zanesljivega vira sem zvedel, da nainerava -Slomškova zveza" izdati podroben u.ni načrt za ljudsko šolstvo po zahtevab -krščansko mislečega učiteljstva" in dnc 29. svečana t. 1. zagleda ,,Abecednik" za te preosnovaue šole beli dan. Prosim Vas torej, g. urcdaik, da mi ga takoj pošljete, kakor hitro izide, ker ga jako teško pričakuje Vaš stari Radovednež. Štajersko Zloba klerikalizma. S komurkoli je prišel tukajšnji župnik, veleč. g. Franc Časl v dotiko, najsi je bil dotienik priprost človek ali duhovnik, učitelj, odvctnik, uradiiik itd., če je tako naneslo, je vsakomu govoril o meni tako pre.pričevalno zaničljivo da so mii, oziraje se na njegovo dubovniško veljavo, vsi vcrjeli. Nckoliko njegovega opravljivega govorjenja mi je bilo prišlo sčasoma do sluba. Ker je njegov opravljivi jezik segal na blizu in daleč okoli, sem priinoran v lastno ohrambo stopiti v javnost s sledečim pojasnilom in •prošnjo: 1. Zavoljo častikraje med prebivalstvonf v Št. Lcnartu sem bil župnika g. Časla že v letu 1899., kmaln po njegovem tukajšujem namežčenju, sodnijsko preganjal. Toda pri glavni obravnavi dne 7. gnidna 1899. sem se na ujegovo željo v svoji miroljubnosti, posebno pa z ozirom na dober zgled spravljivosti in z ozirom na šolo in diužabne razinere v Št. Lenartu, glasom sodnega zapisnika ž njim pobotal; kajti poravnal je takoj vse tožne troške in mi je v sodnem zapisnikn obljubil, da boče z menoj zanaprej v mirn živcti ter niti skrivno niti očitno proti nieni agitovati. Pri ti priložnosti mu jc takratni kazenski sodnik g. dr. Wagner priporočal, naj v jedni pribodnjih nedelj pridiguje Ijudem o ljnbezni do bližnjega in o kristijanski spravljivosti, kar je gosp. časl rad obljubil — storiti. 2. Svoje obljube pa g. Časl ni izpolnil. Pridigal ni ničcsar o ljubezni do bližnjega itd. Še več! Pismeno obljnbo je preloinil. Ni še minul dober mesee, je že šolske zadeve uporabljal v skrito in javno agitacijo zoper mene. Razlagal je ljudein, da iraam jaz večjo plačq, nego on, da se nikjer ncitelju tako dobro ne godi, da ni pri nobeni šoli tako velikega šolskega vrta, da tukajšnji vrt in sadonosnik ne pripada meni; zato bi se mi oboje lahko odvzelo, skliceval se je celo na šolsko postavo, katero si je narobe razlagal. Učil je, da ni neobhodno potrebno, otroke vsak dan v šolo pošiljati, da bodo vsejedno lahko v nebesa prišli, da to le učiteljstvo dela, če morajo otroci vsak dan v šolo, da učiteljstvn ni treba šolskih zamud vsak dan zapisovati, da ni pri nobeni drugi šoli toliko opominov, šolskih glob, troškov itd., kakor v Št. Lenartu, vsega tega je krivo le učiteljstvo. Če bi se mi šolski vrt in sadonosnik odzel, bi se baje s čistim dobičkoni lahko poraviiali tekoči šolski troški itd. Obljuboval je ljudem, da sc opominski listi in šolske globe, katerib je bilo razmcroma malo, dajo odpraviti, da ne bode več treba otrok redno v šolo pošiljati itd. Ljndem so začela rasti ušesa, dvomili so nad postavo in niojo poštenostjo, zgubljal sem pod seboj trdna tla, na katerib sem 7 let pošteno stal. ,,Mora biti že res, kar nam g. fajmojšter razlagajo! Pri šoli se mora zanaprej vse drugače delati in gospodariti, učitelj je dozdaj z nami po svoje ravnal!" so dejali neuki in labkoverni ljudje. V najlepšib upih so izvolili g. časla načelnikom krajnega šolskega sveta, do katcrc časti si je na preračunjeno zviti način, na raenn šole in učitcljstva prikrčil pot. Gosp. Casl je kot načelnik krajnega šolskega sveta sčasoma res odpravil opominske liste, sam je naročal ljudem, da ni treba otrok v šolo pošiljati; da bi ljudi še bolj od šole odvračal, je celo s prižnice brez vzroka oznanil, da tudi on ne pojdc več v šolo veronauka poučevat. Ker sein po postavi kot šolski vodja odgovoren za stanje šolc, sem bil primoran storiti potrebne korake. Šolske oblasti so župniku Časlu zažugale visoko globo, če ne bode šolskih zanmd po postavi obravnaval, t. j. opominskili listov dopošiljal, pozneje smo mnogo ljudi kaznovali z občutnimi globami, katorih jc bilo zdaj oOkrat več nego prej, in vis. čast. knezoskofijski konzistorij v Mariboru je župniku Časlu s svojira ukazom z dne 22. marca 1901 štev. 1345 zaukazal veronauk v šoli poučevati. 3. Vkljub mojemu svarilu, da si bodein svojc pravice sodnijsko varoval, mi je g. Časl kot načehiik krajnega Solskega sveta odvzel šolski vrt in sadonosnik ter dal oboje v najem. Prcpirala sva se do kasacijskega dvora na Dunaju za načelo, ali naj sodnija ali šolske oblasti o tem sodijo. Zmagalo je v vsch iuštancab moje mnenje. Pravda se je torej začcla pri sodiščn od začetka. Tu je igral župnik Časl žalostno ulogo nepoštenjaka, delal je na to, da bi se moja pogodba s krajnim šolskim svetom ntajila, ko to ni šlo, da bi se za neveljavno proglasila, tudi to ni šlo. Izgubil je pravdo pri okrajnem sodišču. Kot zmagovalec sem se podal v spremstvu jedne priče k njemu v farovž ponujat spravo in mir z obljubo, da se mu hočfm v jednem letu umakniti od tod, dotlej si pa naj bodcva dobra soseda, skliceval sem se na dcjstvo, da dajeva s prepirom prebivalstvu, posebno mladini slab izgled. V zadevi vrta sem ga prosil, naj skliče nemudoma sejo krajnega žolskega sveta, da poravnamo odškodnino z dobra. Toda oznanjevalec Izveličarjevib besed -Mir vam bodi!" si je najprej izvolil jeden teden v premislek, potem pa je spravo odklonil. Ni hotel sklicati nobene seje, vložil je na svojo roko priziv na okrožno sodišče, kjer je bil krajni šolski svet drugič obsojen, ki je moral plačati odškodnino in druge pravdne stroške v skupnem znesku 381 K. Nato se je po moji inicijativi oglasila tukajšnja politična občina Jurklošter s pritožbo na okrajni šolski svet. da ti stroški ne smejo zadeti krajnega Solskega sveta, oziroma občine, ker se je načelnik Casl dal brez sejinega sklepa od mene tožiti, in ker je vlagal vse prizive na svojo roko. Okrajni šojski svet je sklenil, da mora vse te stroške poravnati župnik Časl sam. Priob.ujem to zadevo, naj se krajni šolski svcti ne dajo zapcljati od nasprotnikov šole v pravde zavoljo šolskib vrtov; kajti ti so po postavi določeni deloma za u.ne namene, deloma za kuhinjske potrebe šolskega vodje. 4. Ko načelnik krajnega šolskega sveta mc je župnik Casl pri šolskih oblastih črnil. Tiral sem ga zopet k sodišču. Pri glavni obravnavi dne 16. raaja 1900 pa sem se na silno prigovarjanje sodnega pristava, g. dr. Reiscrja in na župnikove obljube ž njim zopet pobotal proti temu, da je g. Oasl poravnal vse sodne stroške in mi izročil v rokc pri sodišeu spisano častno izjavo, v kateri obžaluje svoje postopanje in obljnbujc tudi šolskemu vodstvu v prihodnje nobcnib ovir nc delati. Mislil sem, da sem sedaj vendar dosegel za sebe in šolo mir, a varal sem sc. Gospod Casl je delal odslej še večji nemir in ovire. Ljudem je razlagal, da jaz pri sodniji vsc tožbe izgubim in se je celo s prižnicc pobahal, (la jc moral že večkrat k sodniji lioditi, pa še nobenkrat se ni bolj iifcn v >Št. Lenart vrnil. Vsled tega se je po tukajšnji in sosednjili farah krivo govorilo: „ učitelj izgubi vsako tožbo proti župniku !" Gotovo izvenredna predrznoat, izročiti pri sodniji lastnoro.no podpisano častno izjavo, za lirbtom pa razglasiti, da je tožnik tožbo izgnbil. On sc jc zanašal z gotovostjo, da morajo ljudje njcinu, duhovniku, verjeti tudi laž. 5. Župnik Časl me jc vkljub temu pri šolskib oblastili iznovana vse mogoče načine črnil. Hajd zopet k sodišču ž njiin ! Takrat mi pa šolske oblasti niso hotelc izročiti Caslovih ovadb v sodiiijsko rabo. Župnik Časl se je bil vslcd tcga pri sodišču izjavil, da ne da na nobeno vprašanje odgovora, češ, njegove ovadbe so postale uradna tajnost. Sodni pristav je tcinu pritrdil, slično se je izrazil vis. c. kr. dež. šol. svet v Gradcn. Vkljub temu sta sodni pristav g. dr. Reiser in župuik g. Časl v jednomer silila, naj odtcgnein tožbo in se s Caslom iznova pobotam. Toženec je bil takoj pripravljcn, plačati vse tožne troške in mi izdati pismeno častno izjavo, kar sem jaz odločno odklonil, rekoč: -Gospod kazenski sodnik, ne dain se vee varati, župnik Casl mi ne niorc dati nobene častuc izjavc; kajti on me je že dvakrat na ta način osleparil; on je človek brez čnta časti, velik lažnjivcc, ovaduh, nepoštenjak itd. in torej ne morem ponujenega pobotauja sprejeti." Ob jednein sem proglasil, da se obrnem v dosego Caslovib ovadb na vis. c. kr. nau.no ministrstvo, vsled česar sedaj tožba miroje za nedoločen čas. Župnik časl je hotcl z lažjo izpodkopati mojo eksistenco ter doseči mojo kazensko prcmeščenje. Preiskave so izpadle meni v korist. Nančno ministrstvo je že meseca kimovca 1901 razsodilo, da ni vzroka, me kazenskiin potoin prestaviti. če se smeni na zasebna poročila in Dunaja za- nesti, je ministrstvo nioji prošnji v zadevi izročitve Časlovih ovadb ugodilo in se bode torej zaostali ra.un vendar pri sodišču sklepal. 6. Radi mnogega zla jc moral župnik Časl na inigljej knezoškofijskega kon/.istorija, oziroma knezoškofa, odložiti načelniStvo, pisarijo krajnega šolskega sveta pa si je pridržal; zato jc pa on izposloval, da so izvolili mesto njcga njcgovega slamnatega moža Jožefa Dcželaka načclnikom. Za njegovim brbtom je odslej delal še z vecjini pritiskom in je pošiljal tega po kostanj v razpiliano žerjavico. Moža jc tako daleč zlorabil, da ga je spravil v zapor. Župnik sam je ušel kazni  s tem, ker se je dokazalo, da je neko ovadbo mesto njega iz previdnosti pisal njegov stričnik komij Časl, ki pridc pogosto, osobito kadar je brez službe, v Št. Lcnart. Nadalje sta bila oba, župnik g. Časl in načelnik Deželak, dne 12. vinotoka 1901 pri okrožnem sodišču v Celju obsojena vsak na 50 K globe in v plačilo skupnib troškov, ki so se  naračunali do blizu 300 K, ker sta me v neki novi ovadbi po krivem sumničila. Tudi to svojo ovadbo je župnik Časl zlorabil proti tneni, govoreč v Št. Lenartu in v Laskem trgu neresnieo, da gem bil baje tudi jaz ž njim vred obsojen na 100 K globe. 7. Da bi v prihodnje odvzel župniku Caslu priložnost do krivih ovadb in si prihranil neprestane tožbe, sem se obrnil na vis. čast. knczoškofijski konzistorij s posebno prošnjo, v kateri sem opisal njegov nepošteni nagon in vse zlo, ki je izhajalo iz njegovega peresa, naj se mu zaukaže pisarijo krajnega šolskega sveta, katero opravlja za 50 K, odložiti. Visoki east. knezoškofijski konzistorij v Mariboru mi je s svojim dopisom z due 18. grudna 1901, št. 4051 nazuanil, da bode župnik Časl imenovani posel odložil. Živel sem v St. Leuartu sedem let v miru in lepi zastopuosti za blagor izročene mi mladine. Župnik Casl pa je kmalu po svojem prihodn 1. 1899. začel sejati seine prepira pa sovraštva in je Ijudi navdihoval z nasprotstvoin do šole. Korak za korakoni je izzval take razmere, da je postalo več ljudi žrtev trimese.nega, 10, 8, 7, 6, 5, 4, 3 in dvadnevnega zapora, provzročil je Ijudein mnogo gmotne škode, vselej je kazal s prstom na druge, delajoč sam sebe lepega. Podoben je tisteinu tatu, ki je med rauožico bežaje kričal: Držite ga» držite, tata lovim!" Ker^župnik Časl še sedaj po obsodbi in razli.nih udarcib ne neha govoriti neresnice, ker niti (¦odmjska obsodba nanj poboljšljivo ne vpliva in ker se ne maram za vsako njegovo opravljanje tožiti, pribežim s tem naznanilom in pojasnilom v javnost ter prosim vse znane in neznane tovariše gg. učitelje, učiteljice, duhovnike, razumništvo v Laškera trgu in drugod kakor tudi prebivalstvo v i_t. Lenartu, naj g. Časlu ničesar ne veruje, karkoli govori o meni ali o šolskih zadevah- Koliko je njegovemu govorjenju verjeti, kaže tudi njegovo smešno besedičenje, da bode postal profesor, dekan, korar škofovega kapitelja; dekletom je dal kot kaplan nmeti> da postane še celo škof.  Št. Lenart nad LaSkim trgom. Radoslav Knafiič - nadučitelj. Popravek. Z ozirom na članek ,,Zmesu, priobčcn v 4. št. ,,Ue. ToA-ariša-1, kjer se nahaja med udeleženci 1. občnega zbora »Sloinškove zveze" tudi moje ime, prosim, da 8prejme sl. uredništvo v prih. št. „115. Tov." sledeči popravek: 1. Ni res, da bi se bil podpisanec udeležil prvega občnega zbora ,,Slomškove zveze-1, ker ga že od onega časa, ko se je vršil prvi obeni zbor ,,Šolske Matice" (torej od 1. 1900.) ni bilo v Ljubljani.*) 2. Ni res, da 8ein obljnbil gde. Štupici, *da ji hočem pri snovanju Slomškove podružnice za Štajersko pomag-ati, ker me dot. gospodiena za to niti prosila ni. 3. Ni res, da sein podpisanec iztopil iz ormoškega učit. drnštva, ker mi izid odborove volitve ni ugajal; vzrok izstopu je bil drug in si ga bodem dovolil v kratkem na drngem mo-tu pojasniti.**) V Središeu, 3. februarja 1902. Z odličnim spoštovanjem Anton Kosi. *) Obžalujemo, da je bil naš dopiunik napačuo obvešcen. Ker ni naiuen našega sotrudnika in tudi naš ne, delati komu krivico, zato drage volje objavljamo ta popravek. Uredn. **) Izstopa iz okrajnega učiteljBkega društva pa nikakor ne moremo odobravati. čitajte, kaj piše g. Ivan Kramar v 4. številki našega lista o učiteljskih društvih. Učitelj, ki trdi, da je napreden, pa iz kateregakoli rzroka ni ud okrajnega učiteljskega društva, ali pa, kdor ne podpira — gmotno ali duševno — iiaprednili, za ugled in pravice učiteljskega stanu »e borečih učiteljskih listov, ta pač ni učitelj s srcem, ampak le učitelj z imenom, katcri pač gleda, da vsakega prvega vleče svojo plačo ! Uredn. Kiijiževnost in umetnost. Knjižnica za mladino. Urejuje Engclbeit Gangl. Izdaja A. GabrSček v Gorici. Knjiga 25. Izbaja vsake tri mesece. Vseletna naročnina 3 K 20 h. Po presledku petih let je začela ^Knjižnica za niladino" izhajati iznova. Mi jo ])ozdravljamo, saj dobrega in pleinenitozabavnega gradiva in beiila naši mladini priinaujknje še vedno. Solske knjižnice so iše jako revue, in učiteLji glede dobrib mladinskih knjig vedno v zadregi. Zato pa je dolžuost krajnili žolskib svetov, da podpirajo z obilnimi naročili to lepo kujižnico. Urednik je sain u.itelj in tudi rZvončkov" urejovaleo, takisto je založnik kot bivši ucitelj jainstvo, da Itode vsebiua rKnjižnice" vedno najprimernejša in najboljša. Ta zvezek prinaša gradivo v vezani iu nevezani besedi, iu sicer izvirno in pvevedeno. Tu so pesmice M a r i c e S t r n a d o v e, kratke povesti J a d -.v i g e, pesini Fraua Žgurja, povest E. Krasnohorske, pesmi Engclbcrta Gangla in Solojeve črtice iz življenja cesarja Jožefa II. Knjiga obsega 214 str. ter je bogata in lepa po vsebini. Dolžuost narodnib krogov, zlasti učiteljstva je, da se za to knjižico živo zaniinajo! 25 zvezek velja 1 K. Nobene šole na Slovcnskcm bi ne smelo biti brez te lepe ,,Kujižniee" in sicer na toliko izvodov bi uiorala biti naročena vsaka šola, kolikor razredov ima. Vabilo k družbi sv. Mohorja. Za Mohoijevo dnižbo sta pa. zimski in jesenski čas najbolj imenitna, ker oba sta ji čas žetve. V zimskih mesecih sprejema družba svoje ude in njih letne doneske, in čim več jih je, tein vcčje je tndi njeno veselje. Jeseni pa dnižba svojim udom pošilja novo duševno hrano, šestero Iepili knjig. Če gre torej vse po sreči, vcseli ae najpreje družba družbenikov, pozneje pa družbeniki družbe! Naj bi nam tudi letoSnje leto prineslo prav veliko takega raedscbojnega vcselja! Zato pa se obračamo do dragib rojakov z zopetno prošnjo: Pridrnžite se naši rcs vseslovenski družbi, da se nas zbere zopet prav eastno število pod varstvom naših varuhov, svetega Mohorja in Fortunata! Vsak Slovenec, vsaka Slorenka štej s»i v sveto dolžnost, da je sam nd Mohorjevc družbe, in da ji s prijaznim opominom in vabilom pridobi še novili ndov! — Poscbno prosimo častite naše p o v e r j e n i k e, da ob vsaki ngodni priliki, v cerkvi kakor zunaj nje, zopct zastavijo svojo zgovorno besedo za našo družbo, in tako Čim več svojib vernikov privabijo k nji. Xa potrebo, veliki pomon in mnoge koristi družbe sv. Moborja in njenih knjig nam na tem mestu pač ni treba iznova opozarjati. Naznanjamo sanio, da družba svojim udom letos poda sledeči književni dar: 1. -Zgodbe sv. pisma". 9. snopie. Za dr. Lampetom nadaljnje dr. .1. Ev. Krek. — Celotnih ,,Zgodb sv. pisma", — te rknjige vseb knjig", bi pač nc sinelo manjkati v nobeni slovenski hiSi! S tcm snopičem končajo zgodbe s t a r e z a v e z e. Obsega ta del prekrasne in krepke nauke iz knjigc Jezusa Siraha in Modrosti tcr makabej.ki knjigi. — Naj nam baš -Zgodbe" obranijo stare nde, da dobe celotno knjigo v rokc. 2. -Slava (lospodu!" Molitvcnik. — Mnogokrat se nam je izrekla želja, naj izda Moborjeva družba molitvenik s prav razločnim in velikim tiskoin. Vstregli smo tej želji in letos podaino _ilohorjanom molitvcnik, s kateriin bodo gotovo zadovoljni. Crkc so velikc, tisk lcp in papir trdcn, da mova zadovoljiti vsakogar! Slovenci! Za 2 kroni dobite lep raolitvcnik, ki bi sam pri knjigotržcih stal toliko ali Łe več, povrli pa še 5 drugili knjig! Sezito po takem dani in zato ne zamndite, prigtopiti drnžbi! — Molitvenik ..Slava Gospodu" sc bo dobival tudi vezan in sicer: v platnu z nidečo obre-zo po 60 vin. (30 krajcarjev), v usnjn z zlato obrezo po 1 krono 20 vin. (60 kr.). — Ccnjene nde prosimo, da naro.ujejo samo te in nc drugih ve/.av, da se delo v knjigovezniei in pri razpošiljanjn prevee nc obtežkofi. 3. -Poljedelstvo'-. II. del. Poselmo poljedelstvo. Spisal Viljeui Rohrman. — Obsega nanke, kako treba paziti na gnoj, semena, razne rastline itnenitnc za poljedelca. Knjiga se ozira na naše domače razmere in slovenski poljedeli-i naj nikar nc zamnde, omisliti si jo! 4. ..Zimski veČeri". Za odraslo inladino spisal prof. Jož. Stritar. — Ta pisatelj je dobro znan našim bralcem že po prejšnjih knjigah ,,Pod lipo" in -Jagode".. V tej knjigi je zbral zopet lep šopek pesmij, -drobnic", t. j. tehtnili izreknv, mičnib baanij, prizovov, povcstic itd. — sploh blaga, ki je pripravno zlasti ob zimskih veocrili kratkočasiti mlado in staro. 5. -Veliki trgovec". Hpisal je to zanimivo povest Engelbert Gangl in izide kot 54. zvezck -Slovcnskih Vceernic". — 8 to knjigo nstrežeino tolikokrat izrečeni želji po daljših povestili. 6. -Koledar" za 1. 1903. — Koledarja potrebuje pač vsakdo; tako primernega in zdrnženega z drugimi knjigami na Slovenskem ne dobiš. Tajnik se bo potrndil, da bode vsebina kolikor mogoče raznovrstna in vabljiva. Tak je nas književni dar; koristno sc drnži s prijetnim, ponk z zabavo in vsak nd najde v knjigah -svoj del", nekaj, kar ga posebno mika in vlcčc! Slovenci, na Vas je, da naše knjige romajo v čim največjem Stevilu med naš narod, da se naša družba razširi povsod! — ttg. p o v e rj e n i k e š e posebej prosimo, da tudi letos tnidoljubivo nabirajo širom domovine raztresena krdela Mohorjanov in jib vpisujejo v našo družbo. Nabiralne pole z denarjein naj sc odbom dopošiljajo do dne 5. marca. Mnogo truda, sitnostij in nepotrebnih stroškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času ndnine! Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 40 vinarjev za npravne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekoin, dclo itd. Seveda morajo postnino, ki znaša veliko več, še sami plačati. Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: „N e n a z aj i n n a v z d o 1, m a r v e č v s e 1 e j n a p r e j i n n a v z g o r!" V Celovcu, dne 28. prosinca 1902. Odbor.