Poštnina plačana v cotofML Cena 25.— lir Spedlz. la abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Biva Piazzutta St. 1». j CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto IX. - Sfev. 23 Trst » Gorica 10. junija 1955 Izhaja vsak petek Potrebujemo predstavnike ne pa tuje služabnike Ob najnovejši krizi, ki pretresa oba tržaška komunistična tabora, je postalo še bolj vidno kot doslej, kako veliko škodo trpe tržaški Slovenci, ker jih v političnem življe n ju deloma predstavljajo ljudje, ki so dejansko navadni služabniki tujih gospodarjev. Vsaj za obe komunistični skupini, za tržaške ti-tovce in kominformiste, se je izkazalo, da med njimi ni mož, ki bi. jim bile svete predvsem koristi ljudi, ki jih zastopajo. In to je kapitalna napaka. Zreli ljudje bi morali obrniti hrbet voditeljem, ki niso voditelji, temveč biriči in hlapci. Spomnimo se samo, kako je pri šlo do razcepa med tržaškimi komunisti. So se morda sami sprli? Je v Trstju bil razlog, da so se razšli? Kje še! Moskva in Beograd sta si skočila v lase in poslušni trža>-ški partijci so šli vsak za svojo zvezdo. To ni bil niti spor med slovenskimi ali italijanskimi komunisti, saj je večina slovenskih komunističnih somišljenikov jledila ce lo robatemu Vidaliju, ne pa priljudnemu Babiču. Na drugi strani pa je del komunističnih somiš^je-nikov italijanske narodnosti še vedno vedril pod titovsko streho. Tržaško komunistično kreganje je bilo samo odsev moskovsko-beograj ske razprtije. Ce bi Moskva, in Beograd složno ukazala svojim tržaškim vazalčkom, da se ne smejo vojskovati, potem, bi bili v Trstu samem lahko še tako važni razlogi za dejanski spopad, toda do njegc. ne bi prišlo. Zdaj lahko s pomilovalnim nasmeškom gledamo na vso ploho žaljivk in umazanih pomij, s katerim so se v teh osmih letih obkladali pripadniki obeh komunističnih taborov In kakor takrat, ko se kregajo pijanci, tako je tudi prri tem prišla no dan, je bila proglašena in pribita marsikatera pikra in žalost na resnica. Nasprotnika sta odkrivala drug drugega. Ob čitanju »Primorskega dnevnika« in »Dela« se je vsak količkaj razsoden čita-telj lahko iz prve roke seznanil z razmerami v obeh komunističnih rajih, kalcfr tudi z metodami titovske in' kremeljske diktature. Ce bi bil kdo takrat rekel, da bodo ti ljudje po nekaj mesecih samo iskali razloge in najprimernejši način, s katerim naj v očeh javnosti opravičijo svoje ponovno pobratenje, potem bi ga oni sami prvi proglasili za navadnega norca. Danes pa se je to le zgodilo. Gospodarji, ki so jim pred osmi mi leti ukazali, da se .morajo skregati, so zdaj izjavili, da mora biti lega konec. V Beogradu je Hrv-ščev poljubil Titovi soprogi roko (za to fotografijo baje ponujajo 1000 dolarjev), drug drugega so potrepljali po rami in tržaški »fede-rali« so začeli mencati. Vedeli so. da je treba slediti zgledu, pa niso vedeli kako. Zadrega je bila prevelika. Baza, tista široka in tako povzdigovana baza,.na katero se vedno sklicujejo, se sploh še ni zavedla za kaj gre. V začudenju je odpirala usta. Prisegala je, da beograjski sporazum za Trst ne more veljati. Kako naj se vendar enostavno požre vse to, kar je bilo medtem izrečeno. Čarobna formula »agentov prokletega imperializma«. ki naj bi bili vsega krivi, v Trstu ni prišla v poštev. Vsem je vendar preveč očitno, da niso imeli pri tu kajšnjem notranjem komunističnem ravsanju nobene besede. Tudi Ber-ja, ki se mrtev ne more braniti, je bil predaleč od Trsta, da bi nav a den človek z ulice verjel, da je njegova roka netila tudi tržaški spor. Za titovce, ki v Trstu nimajo za seboj množice, na katero bi se morali ozirati, je bil preobrat enostaven. Saj so že tolikokrat tako temeljito spremenili svojo linijo, da je bolj podobna gorski stezi kot avtomobilski cesti. Ljudje njihovega štaba so si pridobili že zadostno prakso v menjavanju mnenj. Težje je bilo za Vidalija. Vendar Vidali ne bi bil Vidali, če ne bi iztuhtal vsaj zasilne rešitve. Najprej je moral p-idobiti na času, izkoristiti začudenje in ogorčenje pravovernih komunistov. Zato je napravil junaško dejanje. Junaška dejanja so vedno popularna. Dvig nil je glas. Centralni komite njegove KP je izjavil, da se »morajo tržaški komunisti čutiti ponosne n.i vse bitke« - - torej tudi na tiste, katere je Hruščcv v Beogradu postavil na laž — Vidalijeva glasila pa so še napisala, da za tržaške komuniste opravičevanje Hruščeva ne velja. Kaminformisti so se nz izidi volitev v deželno zbornico, pri katerih igrajo krajevni interesi veliko večjo vlogo: Pri ■parlamentarnih volitvah, ki so bile pred dvema letoma, so torej komunisti dobili 497.494 glasov (sedaj 481.975), Nennije.vi socialisti 170.046 glasov (sedaj 225.944), So cialna unija pa 26,148 glasov (se daj 19.054). Podatki očitno kažejo, da socialisti pridobivajo, in to celo na račun komunistov. Število za nennijevce oddanih .glasov se je povečalo za nad 50.000. Za tiste, ki žele dobro italijanskemu socializmu, je to več kot jasen namig, kako, si .italijanski narod želi, da bi imel na razpolago močno in demokratično socialistično alternativo. 'Socialistična stranka, ki ne bi bila na življenje in smrt privezana na komunistični voz. bi dosegla še boljše rezultate. Nenni ima torei otipljiv razlog za razmišljanje, ali mu ne bj kazalo razbiti dosedanje »sveto zvezo« s Togliattijem, Nen skih državnozborskih volitvah v Siciliji 51.000 glasov manj kot leta 1951. Videti je, da moč neofašistov ni v mladini, temveč v srednjih ir; starejših letnikih, ki so pod fašizmom nekaj pomenili. Tako kot se veča število in vloga pripadnikov novih rodov, tako se manjša pomen teh mož preteklosti. Morda je prezgodaj reči, da je skrajnežem v italijanskem političnem življenju odklenkalo. Nepričakovane težave ali dogodki znajo zopet spra- še stranke pa so nazadovale. Sa-ra-gatovi socialisti in republikanci, ki so tokrat nastopili .združeni, so padli od nad 93.000 na 72.365 glasov. tlzgubili so torej eno četrtino. Prav tako je tudi indipendentizem prenehal biti aktivna in pomembna politična sila. Verjetno prav zaradi široke avtonomije, ki je njegovim zahtevam ugodila in je tako postal nepotreben. Takšna je splošna slika, katero so pokazale deželnozborske volitve RAZ DELITEV GLASOV 1955 deželne volitve 1951 glasov odst. glasov odst. Demokrščani 895.318 38,6 666.268 31,2 Komunisti 481.975 20,8 Nennijevi socialisti 225.944 9,7 645.161 30,2 Socialistična unija 19.054 0,8 Monarhisti 238.975 10,3 177.609 8,3 (oboji) 56.116 2,4 — Misovci 222.664 9.6 273.679 12,8 Socialni demokrati in 92.771 4,3 Republikanci 72.365 3,1 35.548 1,7 Liberalci 91.739 3,9 — Ostale liste 18.466 0j8 243.669 11,5 100,00 100,00 viti veter v njihova jadra. Toda videti 'pa je le. da bi italijanski-narod ne imel prav nič proti temu ko bi jim dejansko odklenkalo. Po teh pripombah glede volilnega uspeha glavne vladne stranke in dveh najznačilnejših, skupin, moramo omeniti še, da nam pogled na volilne rezultate kaže, da sc monarhisti vkljub razcepljenosti, ki razdvaja njihovo stranko, še precej napredovali. Vse ostale ma-nj- na 'Siciliji, Velik uspeh krščanske demokracije, katerega pripisujejo v precejšnji meri tudi organizato-ričnim sposobnostim njenega tajnika Fa-nfanija. ki se pa ni pretvoril v uspeh ostalih manjših vladnih strank, ki so vse nazadovale. Bodoča deželna uprava se torej ne bo mogla naslanjati na večino demo kratične sredine, pač pa govore o možni povezavi krščanskih demokratov -z liberalci in monarhisti. Nekaj je le zalefllo O beguncih bo odločala posebna mešana komisija Nekaj mesecev je že preteklo odkar .smo na osnovi vesti jugoslovanskih listov o nadvse žalostnem dogodku no Opčinah, ko so lovili ljudi, ki se niso hoteli vrniti v Jugoslavijo, opozorili javnost na vračanje jugoslovanskih beguncev, ki so poiskali 'zatočišče v Italiji. Stvar je odjeknila tudi v svetu, o njej so pisali listi v skoro vseh evropskih državah. Jugoslovanski politični voditelji, ki žive kot erni-grantje v raznih prestolnicah, so storili vse, kar je bilo v njihovi, moči, da -bi se zaščitilo posameznike, ki beže izpod komunističnega jarma. Resnici na ljubo moram', povedati, da je z našim mnenjem in protestom solidarizirala tudi večina italijanskega tiska, ki je ugotavljal, da bi bilo sramotno, če bi italijanska demokracija potrebnim odrekala sveto pravo političnega zatočišča. Veliko se je slišalo o tem, kaj naj bi enemu ali drugemu izjavil kakšen predstavnik oblasti, prave ga -uradnega sporočila o stvari pa ni bilo od nikoder. Po vesteh jugo slovanskih listov in poročilih z meje smo samo vedeli, da se postopek nadaljuje. Zdaj pa je končno molk pretrgan. V Rimu so 2. junija pojasnili, da bo Italija še nadalje sprejemala politične begunce i,n de bodo politični begunci tudi v bodoče uživali brezpogojno politično zavčtišče. V Rimu so nadalje izjavili, da so popolnoma brez podlage vse vesti, po katerih naj bi Italija glede tega, v zadnjem času. izpre-menila svoje stališče. Pojasnilo navaja primer beguncev, ki so zadnje čase prišli v Italijo .preko Adenauer pouablien p lAoskpo Velik odmeo najnooejše Hruščeoe poteze o mednarodni politiki RAZDELITEV SEDEŽEV 1955 1951 Demokrščani 37 30 Socialni -demokrati in 3 Republikanci Liberalci 2 3 — Vladne stranke 42 33 Komunisti Nenni jevci Socialistična unija 20 10 30 — (vse -tri) Levica 30 30 Misovci Monarhisti (oboji) 9 11 8 S 1 Desnica 18 19 Razne stranke — 3 Skupno 90 82 nijevi pristaši pa za razglabljanje, ali ne bi morda bilo koristno vreč5 sedanje komunistom pokorno so- cialistično vodstvo in ga zamenjati z novimi ljudmi, ki bi italijanskemu socializmu omogočili, da se zopet -združi in da postane tvorni, ne na. na priprežniške vloge ponižan5 čini tel j italijanskega političnega življenja. N-i-hče se pa nima tega tako -bati kot prav komunisti, ki jasno čutijo, da bi v tem primeru naenkrat izgubili velik del svojih pristašev in volivcev. V malem so to nakazale že državnozborske volitve v Siciliji, pa čeprav so v pri meriavi z letom 1953 izgubili samo 16.000 glasov. -T-oda izgubili šo jih. niso jih pridobili! Znakom, ki napovedujejo upadanje nedemokratičnih levičarjev, odgovarja na drugi strani upadanje vpliva nedemokratičnih desničar jev. Misovci so dobili ne nedelj- -Sovjetska vlada je uradno povabila zahodnonc-mškega kanclerja naj pr-ide na obisk v Moskvo. Vabilo je vključeno v neki noti, ki jo je sovjetsko veleposlaništvo v 'Parizu pretekli torek izročilo tamkajšnjemu nemškemu diplomatskemu zastopstvu. -Sovjetska nota predlaga bonns-ki vladi vzpostavitev diplomatskih, trgovinskih in kulturnih odnošajev med obema državama. 'Za razpravljanje o tej zadevi ter o vseh drugih, ki so s tem v zvezi, bi 'sovjetska vlada bila zadovoljna, če bi kancler Adenauer v bližnji bodočnosti obiskal Moskvo. Nota nadalje poudarja, da bi vzpostavitev rednih diplomatskih odnošajev prav gotovo pripomogla k ureditvi vprašanja nemškega zedinjenja. Uradni -glasnik bonnske vlade je z ozirom na najnovejšo sovjetsko željo izjavil, da je zahodnonemška vlada že večkrat povedala, da je pripravljena obnoviti diplomatske odnošaje s -Sovjetsko zvezo. Nem š-ka vlada je -tudi takoj sklicala izredno sejo, na kateri je proučevala to vprašanje, kancler Adenauer pa se je posvetoval z ameriškim veleposlanikom. ■Nihče ne prikriva, da je ponudba sovjetske vlade pošteno presenetila tako same Nemce, -kakor tp-di zahodne velesile. Potem ko je Sovjetski zvezi uspelo urediti avstrijsko vprašanje, je bilo vsakomur jasno, da je to bila samo priprava za kasnejše poskuse -z Nemčijo. Nihče pa ni pričakoval, da se bo -Sovjetska zveza tako naglo spustila v novo igro, in to s tako odločno potezo. Ne smemo namreč izpregledati, da je -Sovjetska zve,za s tem uradno priznala, da ni zakoniti predstavnik nemškega naroda samo vzhodnonemška vlada. -Spo razum glede A-vstrije je bil dosežen brez najmanjšega sodelovanja avstrijskih komunistov in ob izpričani protikomunistični usmerjenosti Nemcev, ni niti najmanj izključeno, da so Sovjeti v primeru potrebe pripravljeni enostavno žrtvovati vse svoje vzhodnonemške politične lutke. Namig, da bi pogajanja nedvomno pripomogla k ureditvi vprašanja nemškega zedinjenja, je za Nemce zelo zapeljiv. Vprašanje jc seveda, kakšno ceno zah-tevajo za to svojo uslugo. Dokler vprašanje cene ne bo urejeno, ali če bi ta cena za demokratično, na za Vzhodno Nemčijo, ne bila sprejemljiva, dotlej do tako visokega obiska ne more priti. Takšni obiski namreč običajno samo postavijo zunanji pečat -na že dosežene sporazume, ne morejo pa tvegati, da bi bili izvršeni -zaman. Poleg tega more biti reš-itev nemškega vprašanja takšna, da bo sprejemljiva tudi za Zahod in za ostalo Evropo, kajti v nasprotnem primer^ tvegajo Nemci ne samo sebe. temveč izpostavljajo nevarnosti ves zahodni svet in njegovo bodočnost. V Wash-ing-to-nu so v prvem trenutku samo suho ugotovili, da je Sovjetska zveza prej kot je bilo pričakovati sprejela na znanje dejstvo, da je Zahodna Nemčija suverena država in da jo je treba kot takšno upoštevati. Nemčijo in konferenco štirih Sovjetsko vabilo Nemčiji dobiva še poseben poudarek zdaj, ko je pred vratmi konferenca vladnih predsednikov štirih velesil. Z njim hoče pač 'Sovjetska zveza pokazati, da še vedno st-remi k svojemu glavnem cilju v Evropi, t. j. k nevtralizaciji Nemčije. Za ta cilj so ne davno pridobili tudi Tita. Toda medtem ko je zaključno poročilo c beograjskih razgovorih nakaizova-lo, da ,so nemško vprašanje podre-, dili vprašanju splošne razorožitve, prepovedi atomskega orožja in u stanovitvi evropske kolektivne varnosti, kar naj bi se zgodilo prej. predno bi se lotili Nemčije, je zdaj videti, da stopa ureditev nemškega vprašanja zopet na prvo mesto. To, je -toliko bolj zanimivo, ker tudi sovjetska nota, s katero je Kremelj sprejel zahodno vabilo na četverno konferenco, nikjer ne omenja, da bi na njej razpravljali tudi o 'Nemčiji. Očitno hočpjo Sovieti to urediti najprej z Nemci samimi da bi tako postavili zahodne velesile pred izvršeno dejstvo, -katerega ne bi mogle odbiti. Od konference vladnih predsednikov štirih velesil, ki nai bi bila 18. julija v Ženevi, nas loči še dober mesec. To bo vsekakor ena najvažnejših povojnih mednarodnih konferenc. Ze med pripravam5 nanjo bosta obe strani podvzeh primerne ukrepe, vrstile se bodo propagandne poteze, ki n-aj bi vplivale na javno mnenje in na- nasprotnega partnerja. Tako so Francozom že pripisali, da se kot večni neodločneži pripravljajo n-a nekakšno posredovanje. Baje naj bi pripravljali kar osnutek nenapadalne pogodbe med Zahodom in Sovjetsko zvezo, ki naj bi predvidevala poseben položaj z aNemčijo. Tito pudpira sovjetsko igro Potem ko s-o razni komentatorji in državniki imeli priliko pretehtati rezultate sovjetskega obiska v Beogradu, postaja vse bolj jasno -to, kar smo mi že pred meseci in, letom dni povedali, namreč, da Tito s svojo politiko aktivne koeksistence aktivno podpira sovjetsko zunanjo politiko. Zahod, ki je rešil jugoslovansko komunistično vladavino v treh naj-kritičnejših 'trei nutkih njenega obstoja in borbe za oblast (pomoč med vojno, U.N. R.R.A. po vojni, ameriška, brit-an ska in francoska pomoč po prelo mu s Kominformom) in s-i je do mišljal, da bo idejno nasprotno o-predeljene politike pridobil za svo jo stvar, gleda sedaj, kako Beograd v celoti sprejema načela sovjetske zunanje politike. Tito ni sicer postal formalni zaveznik Moskve, ni se ponižal na vlogo satelita, toda za ceno priznanja svoje notranje in ideološke neodvisnosti bo podpiral protiameriško politiko v po gledu Kitajske, Formoze, Nemčije, Atlantske zveze itd. O tem ni zdai več nobenega dvoma. Gleda pač, svoje koristi, ne pa interese tabora, kateremu more notranje samo nasprotovati. Novi poveljniki smerišhe vojshe Odbor ameriškega senata za o-borožene sile je odobril imenovanje štirih članov odbora načelnikov glavnega stana, ki jih je pred ■ lagal predsednik Eise.nhoove-r. Ad. miral Radford bo postal predsednik odbora, general Tvvinin-g poveljnik letalskih sil, kontradmiral Burke poveljnik pomorskih sil (zamenjal bo admirala Carneya), general Taylor pa poveljnik kopnih sil (v zameno za Ridgwaya). vzhodne (t. j. jugoslovansko - italijanske) meje. Ti naj bi se po lastnem priznanju odločili za beg izključno ?.aradi bednih gospodarskih razmer in zaradi upanja, da bodo v Italiji našli delo ali pa možlnost za izselitev v prekomorske dežele, Po mnenju rimskih krogov -torej ni šlo za politične begunce, za katere je v Italiji predvidena pravica zatočišča, temveč za tujce, ki bi bili v breme javnemu socialnemu skrbstvu. Ker je bil razlog za njihov beg izključno gospodarske narave, so bili odklonjeni in vrnjeni. Rimski krogi so torej ponovili razlage, ke-krš-ne so že pred tem navajali -tisti, ki so opravičevali vračanje beguncev. Tudi mi srn--že y našem prvem pozivu, ko smo 'to vprašanje iznesli pred javnost, podčrtali, da Italije nihče ne more siliti, da bi s tujim prilivom večala število svojih brezposelnih. Re kli smo le, da je postopek, katerega so bili ti ljudje deležni v zadnjih mesecih, -takšen, da -ne nudi zadostnega jamstva, da ne bi bili vra-čani tudi posamezniki, ki So pravi politični begunci. Tako s ; nam n. pr. ni izdelo ni-ti najmanj primerno, da mora človek, ki se zateče v demokratično državo in ni - vsaj do -nadaljnjega dokaza — noben zločinec, preživeti najprej par mesecev po zaporih. N; se nam zdelo, da je človečansko in dostojno velike države, da njen5 predstavniki varajo nesrečnike s ■tem, da jim trdijo, ka-ko jih vozijo proti Ameriki, medtem ko so jih vozili proti jugoslovanski meji, kakor smo -to brali v ljubljanskih li-st.h. Upravičenost t° bojazni je uvidela zdaj tud-i italijanska vlada, ki je sklenila, da bo premestila iz Rima v Videm meša-no komisijo italijanskih zastopnikov in komisije Združenih narodov -za begunce. Vsi -tujci, ki bodo v bodoče prosili za-'zatočišče v Italiji, bodo odslej bival! v posebnem središču v Vidmu O njihovi usodi bo odločala komisija -štirih članov, dveh zastopnikov italijanske vlade in dveh zastopnikov visokega komisarja -Združenih narodov za begunce. Pravica na zatočišče pa bo prizna-na samo političnim beguncem. Upamo, da bo ta komisija bolj širokogrudna kot so bile v zadnjem času tržaške oblasti. In pri tem bi pripomnili še nekaj. Tudi pred drugo svetovno vojno so razne države zavračale nezaželene tujce. Toda v kolikor ni šlo pri tem za krivce kaznivih dejanj, jih običajno niso izročale v roke policijskim oblastem države, iz katere so zbežali. Običajno so jim dovolile, da se vrnejo po po-d-ohni poti kot so prišli in šele, če so jih ponovno zalotile na svojem ozemlju, so jih formalno izročile. Celo fašistični funkcionarji so neredko -uporabili 'ta postopek. V časih, ki so tako malo človeški m mehki kakor naši, bi morali pač vsaj zahodnjaki, v katere z druge strani železnega zastora mnogi željno upirajo svoje oči, skušati vsaj v mejah možnosti upoštevati posamezjnikove koristi. Pri takem postopku bi se marsikateri lahko vrnil na svoj dom, ne da bi domačim oblastem sploh moral polagati obračun. Tajno je odšel, tajno bi se, vrnil. -Kdor tega ne bi hotel storiti, bi mu morali že vedno svetovati, naj sam prosi za povratek, ker je pač »spregledal«, da v tujini ni tako, kot si je predstavljal. Na ta način se vrne domov kot spokorjenec ter se večinoma izog ne kazni in kasnejšemu odkritemu zapostavljanju. Sele če bi ti dve možnosti odrekli, ali če bi šlo za kriminalce, naj bi sledila formalna izročitev, katero pa ie treba vsaki-krat dobro in temeljito pretehtati, kajti žalostno je, da odreka nekomu gostoljubnost tisti svet, v katerega dotičnik veruje in v katerega se je skušal vključiti, ne meneč še za nevarnosti, katerim se je pri tem izpostavil. Trdno pričakujemo, da je to vprašanje, ki demokratičnim tvorcem ni prinašalo časti, izbrisano 'z vesti zahodnega sveta in se openski dogodki ne bodo več ponovili. Nasilnikom ni dajati potuhe! SDZ vabi na javni politični shod v Dolini na trgu pred cerkvijo v nedeljo 12. junija ob 16.30 uri. Govori dr. Branko Agnelettos ,,Moskva, Beograd, Trst« VESTI z G O R I Š K E G Za zaščito slouenske etnične skupine Uspela pazstapa„malih umetnihou” Peticija Slovenske demokratske zoeze o Italiji za zakon o zaščiti naše manjšine na Goriškem Slovenska demokratska zveza za Italijo je 12. februarja 1950 poslala predsedniku senata in poslanske zbornice, ministrskemu predsedniku in vsemu ministrskemu svetu peticijo, podpisano od velikega 'števila dužavljanov, za zakon o, zaščiti slovenske narodne manjšine na Goriškem. S tem'še je SDZ poslužilj pravice, katero daje vsem državljanom 50. člen republikanske ustave. V -naslednjem objavljamo besedilo predloženega zakonskega načrta. Da bi se prebivalcem slovenskega jezika v goriški provinci za jam čilo uživanje človečanskih pravic in temeljnih svoboščin, se v skladu s 3. in 6. členom ustave določa sledeče: Člen 1. — V goriški provinci se bodo vlada in krajevne oblasti dričale načel vesoljne deklaracije o človeških pravicah, katero je sprejel občni zbor Združenih narodov dne 10. decembra 1948, tako da bodo vsi prebivalci pokrajine brez razlike la,hko polno uživali temeljne pravice in svoboščine, določene v omenjeni deklaraciji. Clen 2. — Pripadniki slovenske etnične skupine v goriški pokrajini bode uživali enakost pravic in ravnanja kot drugi prebivalci province. Ta enakost pomeni, da bodo deležni: a) enakopravnosti z drugimi državljani, kar se tiče političnih, državljanskih in drugih človečanskih pravic in temeljnih svoboščin, zajamčenih v 1. členu; b) enakih pravic pri doseganju in izvrševanju javnih služb, funkcij in poklicev; c) enakopravnosti pri dostopu v javne in upravne službe. V tem pogledu se bo javna uprava ravnala po načelu, da naj se slovenski etnični skupini omogoči sorazmerno pravično zastopstvo na u-pravnih vodilnih mestih, zlasti pa na tistih področjih, na katerih se posebno obravnavajo koristi teh prebivalcev;’ to je pri Šolskem skrbništvu, pri Deželnem šolskem svetiii''pH’'rDisciplinarnem svetu za učitelje, pri Nadzorništvu za kmetijstvo, pri Pokrajinskem delovnem uradu, pri Trgovski, industrijski in kmetijski zbornici, pri O-krajnem davčnem uradu, pri Finančni intendanci in pri vseh davčnih komisijah. Pripadnikom slovenske etnične skupine bo dana možnost, da obno vijo svojo poklicno kariero, ki je Mia oškodovana iz političnih razlogov zlasti v dobi fašizma; • d) enakopravnosti pri rabi jezika, kot je natančneje označeno v 6. člernl; e) enakopravnost z drugimi državljani na polju socialne pomoči. Zlasti pa to pomeni, da bodo imeli lastne poletne kolonije in da bodo za nje dobivali potrebno podporo Clen 3. — Hujskanje k narodnostnemu in plemenskemu sovraštvu je prepovedano na vsem o-zemlju republike. Vsako tako dejanje se bo kaznovalo po uradnem postopku in pobudi. Clen 4. — Zavarovan bo etnični značaj in svoboden kulturni razvoj slovenske etnične skupine v goriški provinci: a) slovenske vzgojne, prosvetne socialne in športne organizacije bodo v skladu z veljavnimi zako ni lahko prosto poslovale. Te organizacije bodo uživale enake ugodnosti kot druge take organizacije v goriški provinci, zlasti kar zadeva rabo javnih poslopij in pomoč iz javnih sredstev. Oblasti bodo tem organizacijam zagotovile tudi vse tiste olajšave, katere uživajo italijanske in druge podobne organizacije; b) Slovenci bodo dobili, otroške vrtce, osnovne, srednje in strokov ne šole s slovenskim učnim jezi kom. Vlada izjavlja, da bo ohranila obstoječe šole, namenjene slovenski etnični skupini; to so: A) Otroški vrtci: 1. v občini Gorica: ul. Randac-cio štev. 24, ul. Croce štev. 3; Stan-drež, Podgora in Oslavje; 2. v občini Sovodnje. B) Osnovne šole: 1. v občini Gorica: ul. Randaccio štev. 24, ul. Croce štev. 3; Standrei Podgora, Pevma in Sentmaver; 2. v občini Steverjan: sedež občine in zaselka Valerišče in Jazbine; 3. v občini Krmin: zaselek Pie-šivo; 4. v občini Dolenje: zaselka Mirnik in Skriljevo; 5. v občini Sovodnje: sedež občine in zaselki Gabrije, Rupa In Vrh sv. Mihaela; 6. v občini Doberdob: sedež ob čine in zaselka Dol - Palkišče in Jami je; 7. v občini Tržič; 8. v občini Ronki. C) Trgovska strokovna šola v Gorici-, ul. Ran daccio štev. 22. Ta šola se bo spremenila v industrijsko strokovno šolo s slovenskim učnim jezikom. iD) Nižja srednja šola v Gorici, ul. Randaccio štev. 22. E) Klasična gimnazija v Gorici, ul. Croce štev. 3. E) Klasični licej v Gorici, ul. Croce štev. 3. G) Učiteljišče z zveznim, razredom v Gorici, ul. Croce štev. 3. Ustanovljeni bodo tudi drugi o-troški vrtci v občinah Gorica, Steverjan, Krmin, Dolenje, Sovodnje, Doberdob, Tržič in Ronki za otroke slovenskega jezika. Za njihovi poslovmje bo vlada dala potrebna sredstva mi razpolago naravnost i-menovanim občinam. Občinske u-prave bodo imenovale učiteljice za te šole na osnovi veljavnih zakonskih predpisov. Gojenci slovenskega jezika v občinskih sirotiščih v. Gorici in v drugih podpornih zavodih se bodo morali vpisati v šole s slovenskim učnim jezikom! Goriška občina bo dolžna ustanoviti v imenovanih zavodih ločene oddelke za gojence slovenskega jezika z vzgojitelji tega jezika. Vstop v šole s slovenskim učnim jezikom od otroških vrtcev do liceja je prosi za vse učence sloven skega jezika ne glede na to, ali so otroci optantov in otroci iz mešanih zakonov. V ta namen se preklicuje dopis Prosvetnega ministrstva štev. 5113-76 L z dne 25. novembra 1949. Clen 4. — Kar se tiče učnih načrtov, poslopij in drugih gmotnih sredstev, števila in položaja učiteljev, bodo imenovane šole enakopravne z drugimi šolami iste vrste v goriški pokrajini. Oblast bo poskrbela, da bodo pouk v teh šolah vršili učitelji, ki i-majo isti materin jezik kot učenci. Oblast bo hitro izdala vse tiste pravne določbe, ki so potrebne za to, da bo trajni ustroj teh šol urejen v skladu z določbami, ki so obsežene v prejšnjih odstavkih. Učni načrti imenovanih šol n? bodo smeli biti v nasprotju z narodnostnim značajem učencev. Clen 5. - Poslopje zavoda Aloj-zijevišče v ul. Don Bosco štev. 3 v Gorici, katero so zgradili slovenski duhovniki in ki je. bilo nekdaj v rabi kot slovenski dijaški zavod, in poslopje v Gorici, Verdijevo sprehajališče štev. 24, s slovenskim gledališčem, katero je zgradila »Trgovska obrtna zadruga«, bosta vrnjeni za njihove namene zakonitim lastnikom odnosno naslednikom teh. Clen 6. — Pripadniki slovenske etnične skupine v goriški provinci bodo lahko svobodno rabili svoj je- zik v osebnih in uradnih odTiosih upravnimi in sodnimi oblastmi v goriški provinci in z organi dežele Furlanija - Julijska krajina. Imeli bodo pravico prejeti odgovor od o-blasti v svojem jeziku; v ustnih, odgovorih naravnost ali preko tolmača; v pismenih odgovorih bode. morale oblasti poskrbeti vsaj za prevod. Javnim spisom, ki zadevajo pripadnike slovenske etnične skupine in razsodbam sodne in upravne d/ blasti bo priložen prevod v slovenščini. Isto načelo bo veljalo v u* radnih razglasih, v javnih odred: bah in uradnih objavah. . | Napisi nn zasebnih poslopjih, trgovinah in drugih javnih podjetjih v goriški provinci prosti, kolikor zadeva slovenski jezik. Napisi na javnih ustanovah, imena , krajev V vseh spisih, tičočih se slovenskih imen in priimkov., se bo moral jiatančno rabiti slovenski črko pis. Clen 7. — Gospodarski razvoj slovenskega prebivalstva v goriški pokrajini bo zagotovljen brez zapostavljanja in s pravično razdelitvijo denarnih sredstev. Dovoljena bo zopetna ustanovitev kmeč kih posojilnic in drugih kreditnih zavodov, ki so prej obstojali v goriški pokrajini. ;(51en; 8. -— Ozemeljski obseg temeljnih upravnih enot goriške pro-vinge, v. katerih prebivajo tudi Slovenci ,se ne bo smel spreminjati^, če bi se sprememba hotela izvršiti z namenom škodovati etničnemu sestavu teh enot. Dovoliti se bo morala obnova samostojnih ob čin, ki jih je fašizem zatrl. Prav cest bodo italijanski in sloveti- treba priključiti slovenske zaselke slovenskim občinam. Slovensko krajevno imenovanje se bo rabilo v vsej provinci. . £;ler(. 9. -- Volilni zakon za izvolitev, pokrajinskega sveta v Goric> in. fegjoruilne skupščine za Fijurla-nifo ,rr .Julijsko krajino bo moral vpqfyop<}ti take določbe, ki bodo jamefife slovenski etnični skupini zastopstvo r pokrajinskem svetu, in regionalni skupščini. ski v tistih občinah, kjer živijo tu di Slovenci, kot v Gorici, Stever-janu, Krminu, Dolenjem, Sovod-njreh, Doberdobu in drugod. Registri civilnega stanja bodo .v. teh občinah morali biti popolnoma spisani tudi u slovenskem. jezikti. Pripadniki slovenske etnične sku. pine bodo v vseh občinah province lahko dajali svojim otrokom slovanska imena. S posebnim veseljem in zadoščenjem poudarjamo lep uspeh raz stave, ki jo je priredil AKG v prostorih Katoliške knjigarne. Podajamo vam tu o njej kratek oris in oceno. Prvi vtis ob pogledu na razstavljena dela je za obiskovalca poln presenečenja in občudovanja nad pridnostjo in iznajdljivostjo naših mladih dijakov. Eni nam v nekem nasprotju in raziičju barv izražajo -še prvoten vtis naravne lepote: n. pr. Neda Koršičeva (II. g.) v ‘»Gredici s tulipani«, Silva Maraž H. g.) v »Ste verjanu« in Oskar Primožič (I. str.) v »Blejskem otoku«. Drugi ra v zmernem barvnem sog.as.u ;sie,o h-. ■ f;uimomjo, ki pa ne predstavlja še nobenega posebnega notranjega doživljanja. K, tem spadajo Hadrijana Savle (II str.) s »Pokrajino«, Marija Jakin (III. g.) s »Cvetlicami« in Gelindi Debellis (I. str.) z »Delom na po-ju«. Tretji, zrelejši, pridejo do neke prave sinteze, po kateri nam razkrivajo globok duševni občutek. Od teh nam prvi Jožef Cej (III. g.) svojem»Pogledu preko streh« z •lahno postavo črt in barv poudarja bistvenost predmetne pokrajine, kjer se v obširni globini razliva občutena duševnost. Pomemben se zdi nato Ksaverij ^Socialistična fronta“ utonila Kar smo s tega mesta pred kratkim že naznanili, se je v nedeljo 5. t. m. zgodilo: Socialistična fronta Sl vencev v Italiji je utonila. Predala se je namreč v roke italijanskih neodvisnih socialistov, k: jih vodita znana komunistična odpadnika Cucchi in Magnani, ki ba-jč bosta, tako zagotavljajo naši so-oialisti, odslej pomagala braniti »kulturne in gospodarske interes? Slovencev v Italiji«. Moč in sila teh italijanskih neodvisnih socie-listov se je izpričala že v neuspehu pri nedeljskih sicilijanskih volitvah, kjer so odnesli komaj 19.051 glasov na dva milijona sedem sto tisoč volivcev, in sicer kar 7.094 glasov manj kot na državnozborskih volitvah leta 1953. Zasedli pa niso niti enega samega mesta v sicilijanski regionalni skupščini. Sicer pa danes ni še moči trditi, da bosta prav Cucchi in Magnan: vedrila Slovence v. Italiji, kajti po sovjetskem obisku v Beogradu vse kaže, da se tudi Tito in Togliatti povrneta y izopetni objem in tedaj bodo naši socialisti znova prisegali slovensko-italijanski komunistični povezavi! Ce bi 'tega namena ne bilo, bi Vidali lahko še naprej lajal nad 'Titovim izdajstvom!... No, kar se ie ;zgodilo, se je pač moralo zgoditi, kajti pokoriti se je, treba višjemu ukazu... Značilne so v tem oziru besede koroškega gosta dr. Zw,itterja, ki je na nedeljskem zborovanju v Gorici dejal: »Novost pri nas je. da smo se zavestno odpovedali Irst- V sredo 1. t. m. se je po daljšem presledku zopet sestal goriški občinski svet. Razpravljali so bolj o tekočih upravnih zadevah. Ko je šlo za odobritev imenovanja trga pred južno postajo za »Trg mučenikov za svobodo Italije«, so se štirje slovenski svetovalci glasovanja vzdržali, ker je občinski odbor ozkosrčno spremeni! prvotno predlagano imenovanje trga iza »Trg mučemikov za svobodo«, kar bi bolj odgovarjalo pieteti in priznanju vsem Goričanom, ne glede na narodnost, lki so se za zmago nad nacifašizmom in za svobodo velikodušno žrtvovali. Na seji se je razvila še daljša debata glede socialistične zahteve, da župan objavi račune in osebne prejemke odbora, ki upravlja bolnice. Tembolj zanimivo bi bilo vedeti za resnico v tem oziru, ker je demokristjanski svetovalec inž. Graziato podal ostavko na mesto obč. svetovalca bajč prav zaradi teh računov in prejemkov. Zadevo bodo do podrobnosti razpravljali na prihodnji seji. SOVODNJE K nejevolji gradiščanskega sodnika zaradi dvojezičnosti knjig civilnega stanja ne naši občini imamo pripomnti sledeče. Sodnik nima pravice vmešavati se v zadevo kot tako. ker je to dovolila prefektura, kot politični in upravni organ, v zvezi z določbo 6. člena u-stave, ki pravi, da je država dolž- na -ščititi jezikovne manjšine. V ostalem pa vidimo ,da se v pogledu vpisovanja v knjige civilnega stanja naša županstva le pr&> malo brigajo, da bi se vpisovanje za Slovence vršilo tudi v slovenskem črkopisu. Tu bi slovenski župani morali nastopiti složno in stalno poudarjati .in zahtevati pravico do spoštovanja slovenskih i-men in priimkov! Smrtna kosa V soboto 4. t. m. je v Pevnii Ur mri g. Peter Brešan. Pokopali so ga v nedeljo popoldne ob veliki u-deležbi ljudstva. Žalujoči družini naše sožalje. IZ SLOVENIJE POMANJKANJE ŽELEZNIŠKIH VOZOV Na razpravi trgovinskih zbornic Jugoslavije so ugotovili, da je lani dnevno na vsem področju Jugoslavije manjkalo povprečno 6394 vagonov. Ta velik primanjkljaj železniškega prevoza je negativno vplivai in še vedno vpliva na o-skrbovanje domačega trga, kakor tudi na ceno vseh pridelkov in izdelkov. Na eni strani imamo tako kriče če pomanjkanje železniških vozov za domačo uporabo, na drugi strani pa jugoslovanske tovarne grade vagone za inozemstvo, kamor jih pošiljajo s hudo konkurenco. ni politični stranki in se priključili naprednemu socialističnemu gibanju v Avstriji. Priznam, da ta odločitev ni bila lahka in da je bila plod dolgih debat.« Gospod Viljem Nanut pa je dejal: »Socialistična fronta Sloven- cev v Italiji, ki je do danes kot politična množična organizacija vezala nase tudi društva in ustanove kulturnega in gospodarskega značaja, se mora sprostiti, da bodo njeni člani lahko sproščeno posegli v borbo z italijanskimi socialističnimi silami, ker le zmaga socialistov v državi in v svetu bo največ prispevala I: dobrim odno som med državami, k spoštovanju človečanskih pravic in k splošne mu miru v sve:o Silva (II. g.): »Marjetice«, Faletič Marija (I, stf.): »U čilnica v zavodu«, Fi.gelj Pavlin* (II. str.): »V sadovnjaku«, Gulin Jožef 01. str.): »Prodajalec tulipanov«, Jakin Marija (III. g.): »Cvetlice«. Kleindienst Ksaverij (IIT. g.): »Kras«, Komac Lučka (III. g.): »Zimski motiv«, Komic Marija (III. g.): Cvetlice v vazi«. Komic Manja (III. g.): »Tihožitje I.«, Komic Marija (III. g.): »Tohožitje II.«, Koršič Neda (II. g.): »Gredica s tulipani«, Kovic Anton (I'I. str.) »Cerkev na Peči«, Krašček Sergi' (I. str.): »Stolni trg«, Krušič Marijan (III. g.): »Rokoborcif(llU Leban Marija (II. g.): »Sadje«)^Lo^.renčie I^runo (I. str.): »Moj dom«, Maraž Silva (I. g.): »Steverjan«, 'Marini* Rosana OIII. g.): »Polifem«, Nardin Natalija (I. g.): »Pust« (naslov, stran), Pelicon Martin, (ltt;^U'->; »Ilustracija za povest Hudobni potepin«, Pelicon Marti^,?,(II. str.): »Moj dom«. Petejen Ana (I. g.): »Pokrajina«, Primožič Qpikar (1. str.): »Blejski otok«. Ro^ic Nevina (I. g.): »Pokrajina«, Semolič t^Iti-rijan (II. g.): »Avtomobilske te- kme«, Sossou Anica (II. g.): (»Goriški grad«, Sošol Marija O. 'g.): »Cvetlice«, Savle Hadrijana (II. str.): »Pokrajina«, Trpia Marijan (III. g.): »Steverjan«, Vižjlitin jEran-ka (III. g.): »Vihar na morju«, W.inkler Robert (I. g.): »Trg. s.)f. Andreja«. Nagrajenci: ... a. (ex aequo) CEJ JOŽEF (III. g.) za »Pogled preko streh«, KOMIC MARIJA (III. g.) ’£a »Cvetlice v vazi«: II. PRI-MOZiIC OSKAR’ (I. 'str.) za »Blejski otok«; III. MARAŽ SILVA (I. g.) za »Steverjan«. Ctstiiamo tem imenovanim dijakom in dijakinjam in vie‘fn ostalim k dobremu uspehu. Akademskemu klubu iz Gorice pa se iskreno zahvaljujemo, da nam je priredil to lepo in zanimivo razstavo. Klasična gimnazija in licej Seznam dijakov, ki so izdelali: IV. gimnazija : KOCIANCIC Valnjera, MIKU- LU1S Konštanca, PAOLETTI Avre-lija, PRIMOSIG Mirko, SUSSI E-midlj. V. gimnazija: Vsi pripuščeni k sprejemnemu izpitu v licej. /. licej: OOLJA Josip, CERNilC Ivan (z odliko), PRIMOSIG Karel. II. lic e j : BELTRAM Lilijana. BRATIN/1 Lea. PAULIN Kazimira. III. licej: Vsi pripuščeni K zrelostnemu iz pitu. Potrebujemo predstavnike ne pa tuje služabnike (Nadaljevanje s 1. strani) RAZSTAVA Dijaki učiteljišče, nižje srednje šole in strokovne šole bodo v dneh od 11. do 20. junija razstavljali svoje risbe in ročna dela v prostorih nižje srednje šole v ulici Randaccio. Otvoritev bo v soboto 11. t. m. ob 11. uri; nato bo razstava odprta vsak dan, tudi ob nedeljah, od 10. do 12. ure. dni ponosno trkali na prsa. Njihovo vodstvo je ostalo dosledno in načelno. Toda samo nekaj dni. Bilo je proti koncu meseca in šušlja se, da je italijanska KP ustavila Vidaliju kredite. Ni bilo fondov. Prvi znak krute realnosti, s katero je treba računati, če ne bqdp pridni, je bil že tu. Pridružila so se resna svarila in Vidali je klecnil. 4. junija je »Delo« že 'objavilo, da mora biti beograjska »deklam cija tudi pri nas osnova za enotnost med Slovenci«. Ljudje, ki od politike žive in so odvisni od blagajne, ki jih plačuje, pač ne morejo ravnati drugače. Zanje ni svobode! To so navadni nameščenci, aktivisti višje ali nižje stopnje. Kot takšni nimajo naloge, da bi bili borci za koristi ljudstva. Nasprotno. Vsakikrat morajo prav ljudstvo prepričevati o pravilnosti odločitev vodstva. To se je zdaj že drugič pokazalo prav v tržaškem primeru. Vsi, ki si domišljajo, da nam možgani še niso popolnoma • odpovedali, se zdaj samo sprašujejo, doklej bo del naših tržaških rojakov dopuščal, da ga vodijo odvisni služabniki, ne pa samostojni in moža ti voditelji? Naj bomo komunisti, socialisti, liberalci ali klerikalci. toda. ena težnja bi nam pa vendar vsem morala biti skupna: vodijo naj nas možje, ne pa, cunje, s katerimi drugi po mili volji brišejo in pomivajo! Tržaški Slovenci moramo imeti predstavnike! Prezapleten je naš položaj in pretežka je naša usoda, da bi nam še v naših zadevah ukazovali tuji služabniki. * * ♦ Postati star - in ostati mlad Seat sto zdravnikov, specialistov iz 44 držav, ki se ukvarjajo z raziskovanjem starostnih bolezni, sr je zbralo v” Londonu, da bi se pogovorili o dosedanjih uspehih razi skav na področju gerontologije. Ge-rOntologija je znanost, ki prouču-jeuvzroke predčasnega staranja, in pogoje, katerih naj bi se ljudje držali, da bi tudi v starosti ohranili zdravo telo in svežino duha. To je ysekakor razveseljiva zna nost, ki poskuša podaljšati življenje milijonom ljudi, da bi jih ohranila kot dragocene sodelavce v naši sredi. Ta znanost ne stremi zgolj po uresničenju pravljice o »večni mladosti« pač pa želijo njeni pobudniki, da bi 'na ta način »ohranjeni« zadržali svoje položaje zaradi dragocenih izkušenj, ki jih posedujejo, ne da bi pri tem zavirali drenjajoča se pokolenja in jim zapirali pot v življenje. Eden izmed učenjakov se je izrazil takole: »Vprašanje za nas ni: kaj lahko, storimo za naše stare? Vprašanje je: kaj oni lahko storijo za -nas? ■ ( tj Uspehe londonskega zasedanja b: lahko zbrali v nekaj osnovnih pravil,1 po katerih deluje umetnost: postati star, pri tem pa ostati mlad. 'Ta pravila, so po zaključkih teh šest sto zdravnikov naslednja: 1) OTROKE NAJ DA MATI! RODI MLA- Statistični podatki dokazujejo, da dosežejo ljudje znatno daljše življenje, če jih je rodila mlada mati. Starost očeta — po sedanjih ugotovitvah ■— ne igra nobene vloge. 2) NE JEJTE PREVEC! Zdravju ne koristi, kdor strada. Se nevarnejše greši tisti, ki preveč je. Opazovanja so dognala, da u-rnre razmeroma zgodaj tisti, ki se je v mladosti nezmerno hranil. 3) JEMLJITE VOLOVSKI SERUM! Milanski zdravnik prof. dr. wft! Frašbfeiini predpisuje svojim bolnikom serum, ki, po njegovih (zatrjevanjih, preprečuje predčasno po-stardnj^.’ 'Starejši -ljudje izgubljajo starčevski izgled in postajajo telesno 'in mliščvno mlajši. Prof. Fra-ischini- poudarja, da ne gre za pomlajevalno sredstvo, pač pa za 1-njekcije,"'’ki ohranjajo življenjsko Voljo in krepijo odpor proti postaranju. 4) SLEDITE ŽIVLJENJSKIM DOGODKOM! Nobenega vzroka ni, da bi se sta 'rajoni1'ljudje ne zanimali -za vsak dalija vprašanja. Kdor ostaja radoveden in se veseli jutrišnjega dne, si ohranja moč mladosti. 5) NE ODTEGUJTE SE DELU! 'Prav tako važno zdravilo življe nja je umetnost preskrbeti si zaposlitev, ki je ne izgubimo zaradi prekoračenja starostne dobe. .Zdravniki priporočajo delavnost; ki jih v začetku smatramo za razvedrilo, kasneje pa tvorijo na|c poglavij^ opravilo. V neki knjigi, ki je. pred kratkim izšla na Angleškem pod naslovom: »Pojdi z veseljem v pokoj«, navaja pisec vrsto predlogov, kakšnih opravil naj se loti upokojenec. 6) NOVO DELO, NOVO UČENJE! Ne posedajte v poznih letih! Kdor. stalno osvežuje svoj duh, bo svež tudi ostal. Ne zaključujmo življenja, pač pa poskušajmo se u-kvarja-ti s stvarmi, ki nas dosle; niso -zanimale. 7) KREPIMO MIŠIČJE! Mnogi izdravniki so mnenja, da morajo tudi. stari ljudje stalno krepiti svoje mišičje. Zato je potreb no gibanje na prostem, telovadba, mimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih POD ČRTO kolesarjenje, plavanje itd, To pa lahko počenja seveda samo razmeroma zdravo -telo. 8) ŽIVITE V MESTU! Raziskovalci so prišli do presenetljivih ugotovitev, da namreč ljudje v podeželski osamljenosti doživljajo krajšo starost od svojih sovrstnikov v mestnem vrvežu. Živahnost, nemirnost, živčnost ohranjajo tudi starajoče se ljudi -budne. 9) KADITE IN PIJTE KOT DOSLEJ! -Drugo zanimivo ugotovitev sc-'znanstveniki na londonskem zasedanju potrdili. Marsikateremu starčku bo gotovo olajšala slabo vest: Alkoh-ol in tobak v do sedaj navajenih količinah ne škodujeta zdravju in ne 'krajšata življenja. 10) TUDI BOLEZEN LAHKO PRINESE KAJ KORISTNEGA! Starejši ljudje ne bi smeli takoj obupati in misliti na najhujše, če se pojavi bolezen. Nikjer ni rečeno, da bolezen prinaša zgolj zdravju škodljive posledice. Nasprotno, je prav lahko mogoče, da se z boleznijo zdrami odporna sila telesa in se s tem življenje podaljša. 11) KREPITE SVOJO VOLJO PO ŽIVLJENJU! 'Zdravniki so potrdili, da so pri starih -bolnikih mnogo hitreje prišli do ozdravljenja bolnika, če je tudi sam poudarjal voljo -do življenja. Mnogo zavisi od tega. da bolniki to tudi v resnici hočejo. 12) ČLOVEK NE UMRE ZARADI POGRESNE NAPOVEDI! Stari ljudje naj se ne odpovejo lastni -življenjski volji tudi tedaj, če ina obnašanju svoje okolice in zdravnika spoznajo, da jim drugi ne odmerjajo več mnogo časa na tej izemlji. Staranje ni bolezen, ki pripelje človeka v smrt. Medicina še danes ne ve za resnične vzroke smrti, zato se lahko vsak zdravnik zmoti. 13) BODITE MLADI PO SRCU’ Do sedaj svet ni našel razumevanja, če je starček občutil simpatije kot mlad fant. če je sklepal nova prijateljstva in se navduševal za lepoto in plemenitost. Najučinkovitejše sredstvo moderne medicine za ohranitev mladosti je naslednje: Ne zatajujte svojih na- gnjenj in ne zatirajte svojega temperamenta. Stari ste prav toliko, kolikor je mlado vaše srce! 14) ZAKON JE NAJBOLJŠE JAMSTVO ZA DOLGO Z1V LJENJE! Ljudje, ki živijo v strpnem zakonu, dosežejo višjo starost od samcev. Mnogi stoletniki, ki so se po -smrti svojega prvega in drugega partnerja tretjič poročili, so srečni in zadovoljni. 15) USPEH DALJŠA ŽIVLJENJE! Stari ljudje posebno težko občutijo neusipehe. Zato je priporočljivo prevzemati lažje dolžnosti,'" ih i katerih je -uspeh laže dosegljiv.’ d1"1 speh pa je prepričljiv, da je človek vendarle koristen in jtf žtateT-njegovo življenje potrebno skup-' nosti. užoo britanske državne uprave V sodobni državi, ki -posega vedno bolj v vsa področja družbinega življenja, -so posebno vodilna mesta izredno važna. Britanska javna uprava (tako imenov. Civil Admi-nistration) je znana po svoji solidnosti in nepodkupljivosti. Se v začetku XIX. stoletja so skoro vsi vodilni urad-niki izhajali iz plemiških družin. Leta 1950 so se v skupini teh načelnikov prvič pojavile osebe, katerih očetje so bili navadni ročni delavci. Plemstvo je torej na tem, nekdaj izključno svojem področju, popolnoma izgubilo vpliv. Videti je pa, da prihaja zdaj v nevarnost tudi položaj, katerega so si v zadnjih sto letih v njej priborili sinovi staršev srednjega stanu. 'Najvišji položaji v britanski državni upra vi postajajo očitno dostopni vsem. Med' letoma 1929 in 1950 se je odstotek tistih, ki so dosegli stopnjo 'državnega podtajnika (s prejemki nad'S milijone lir na leto) in so bili sinovi delavskih družin, povečal od 11,6 na 27,2 odstotka, torej se je več kot podvojil. Koncert »Komornega dua“ prof. Karla in Mirce Sancin V torek zvečer je priredila (Slov. prosvetna matica v svoji dvorani koncertni večer s sodelovanjem naših dveh najodličnejših -umetnikov: violinskega virtuoza Karla Sancina in pianistke prof. Mire" .Sancinove. -Prireditev sama na sebi je. pomenila za nas izreden u-metniški dogodek. Samo bežen pogled sporeda sam pove, da gre za dva umetnika visoke umetniške kakovosti. Violinista Karla Sancina poslušamo po Radiu večkrat. Topot smo ga pa imeli osebno pred seboj. Radio, kot delno mehaniziran posrednik koncertnih nastopov, nam sam po sebi ne more nuditi tako žive in neposredne predstave, kakor nam jo lahko nudi umetnik, ki stoji pred nami. Ravno v tem dejstvu leži neposredna vez med poustvarjajočim umetnikom in poslušalci. V tej neposrednosti tiči ves čar u-metnikove.ga doživljanja, ki priteguje poslušalca nase z neodoljivo silo. Ptičja gnezda dražja od zlata V maLem pristanišču Sandakan, na severni obal-i otoka Bornea, 'vlada ob času kitajskega novolčtiiej^š' praznovanja živahno sejmskb 'razpoloženje. Od daleč prihajajo kitajski trgovci. Kitajsko NoVd’ 'JžGof je praznik, ki zahteva najboljSta1'^-dila tudi v siromašni hiši. Najbolj'-' še. kar si kitajski sladkosnedne! želi, je juha iz ptičjih ghe&i. To je slovita juha, 'ki prednjači celo 'pred juho iz plavuti morskega psa* -Užitna gnezda gradijo dv| lastovk iz lastnih izmečkov ko požrešnostjo pobirajo prašiči odpadla gnezda 'in so enkra-t -tudi sami pokusili, kakšen okus imajo posušeni lastovičji izmečki. Od surovega pokušanja do mineštre pa je bil le kratek korak. Polagoma se je sloves užitnih ptičjih gnezd razširil po vsem Daljnem vzhodu. -Skoro px> vsem otoku Borneo je najti užitna gnezda. V votlinah in, skalnih1 kaminih so prilepljena na stene. Posebno slovite pa so jame z| Cjomantong. Te jame ležijo kakih , kT^ir'36 kilometrov od Sandakana, na pritrjujejo lastovke z istim izmeč kom po stenah orjaških naravnih votlin. Nihče ne ve, kdaj so prišli domačini na misel, da so te lastavič-ja gnezda ne samo užitna, pač pa višek kulinaričnih užitkov za -rez-vajene želodce. Verjetno so Ma-laj-ci ob času lakote opazovali, s ka- OD TU I V Združenih državah so si postavili vprašanje: Kateri so najnevarnejši poklici v človeškem življenju? Zavod za življenjska zavarovanja je na podlagi statističnih dognanj najnevarnejše poklice razvrstil takole: 1. Piloti, ki preizkušajo sposobnosti letal; 2. avtomobilski in motorni dirkači; 3. Akrobati na prostem (k tem bi lahko prišteli komunistične poglavarje na oni strani zavese); 4. Vojaški piloti; 5. Potapljači; 6. Delavci, ki postavljajo ogrodje pri visokih stavbah; 7. Šoferji, ki prevažajo raz strelivo; 8. Delavci in nameščenci tovarn za radioaktivne proizvode; 9. Monterji radijskih anten; 10. Drvarji pri jeklenih konstrukcijah: 12. Minerji. * * * V kratkem bo izšla v angleščini knjiga, ki ji obetajo največji u-speh v tekočem letu. Naslova, še niso javnosti izdali, pisateljica knjige je Wallis Windsor, žena bivšega britanskega kralja Edvarda. S svojo knjigo bo poskušala ovreči obrekovanja raznih piscev, predvsem pa se obrača proti Iles Brodu s knjigo »Proč z Windsorji!« * * * Ce gospodinja v angleškem mestu Muli zaide v zadrego ob vprašanju, kaj naj skuha za kosilo, pokliče določeno telefonsko številko. Zenski glas ji nato sporoči vse podrobnosti standardiziranega kosila, ki ga je za ta dan sestavila telefonskih uprava. Od 8. do 12. ure daje telefonska uprava svojim a-banentom, ki to želijo, dnevni jedilni list za kosilo. Mnogi zakonski možje so bolj zadovoljni s »telefonskim jedilnim listom«, kakor pa z iznajdljivostjo svojih žena. * * * V angleški grofiji Staffordshire so odprli šolo za dečke in deklice nad 14 let starosti, da bi jih izurili za zakonsko življenje. Sola ima na razpolago vse prostore, ki so potrebni v navadni hiši, in vsak deček si lahko izbere svojo »šolsko gospodinjo«. Deklice se morajo, naučiti gospodinjstva, nakupovanja, kuhanja in morajo izhajati Z , neko določeno vsoto denarja. Dečke učijo, kako se izvršujejo manjša popravila in tudi kako je treba »gospodinjo« pohvaliti ali grajath, * * V zadnjih letih so zdravniki ugotovili, da potekajo obolenja-b-ttoifc na škrlatini v znatno lažjih oblekah, kakor pa se je to dogdjdlo ‘v prejšnjih časih. Tudi brez uporabe antibiotičnih sredstev, tako zatrjU-, jejo zdravniki, ne nastajajo' komplikacije, kakor n. pr. poškodbe ledvic. Vzrokov pojemanja komplikacij pa si še- ne znajo tolmačiti. izločajo posebne žleze. Te iztttl*CW [pobočjih, ki jih obdaja izredno tež ko prestopen pragozd. Votline so podobne kraškim jamam in so na -isti način tudi nastale. Gorski, grebeni so iz apnenca-. V teku tisočletij je voda izlužila lahko topljivi apnenec in tako so votline pre-prežene z neštetimi rovi. V teh votlinah je na tisoče in tisoče gnezd prilepljenih po stenah. Čudno je, da živi tu- lastovičja zvrst črne barve, ki ljubi na pol temne votline, ih zvrst -belih lastovic, ki gradi svoja gnezda v popolnoma temnih votlinah. Največja votlina pripada črnim lastovicam in se zato tudi imenuje Crna jama. Po- prostornini je večja od postojnske jame. Večino jam izkorišča pleme Du zunsov. Njihove vasi ležijo v Severnem Borneu. Njihov p>oklic je pobiranje lastovičjih gnezd. Poklic prenašajo z roda v rod. Potrebna je velika spretnost in dolgoletno urjenje tza to nevarno delo. Mladi Duzuns Se; mora izuriti- za pravega akrobata, če hoče doseči bogato letino. (Navadno se mladeniči ob času pobiranja spuščajo p>o rovih, ki- so jih izkopali skozi površino do samega stropa jame. Nato privežejo, na koncu rova majajoče se lestve ■iz neke vrste bambusa. Te lestve merijo budi do 100 metrov. Po lestvi stopajo v jamo in pobirajo gnezda. Prav posebno nevarno je pobiranje gnezd belih lastovic. Pri tej zvrsti ni mogoč preboj do jame -z vrha. Zato so si tu zgradili pobiralci posebno ogromno ogrodje 'bambusovih lestev, ki so pritrjene na raznih točkah jamskih sten. Pomagajo si s svečami, -ki jih vtikajo v dolge bambusove palice in si tako svetijo mesta za pobiranje. Pobrani plen naložijo v koše in jih prenašajo skozi 15 kilometrov dolg pragozd do morja. Tudi to de- lo ni brez nevarnosti. Roparice in strupenjače presenetijo marsikaterega nosača. Posebni upravni uradniki naku, pujejo blago in ga tehtajo kot čisto zlato. Vsako leto poberejo -iz teh jam okrog 120.000 stotov gnezd. En kg lastovičjega gnezda stane na licu mesta okrog 100.000 lir, v nadrobni prodaji pa celo pol milijona lir. Za krožnik juhe je potrebnih 5 gramov, kar stane 5 -tisoč lir. Boj proti alkoholu Ze na svojem povratku z mno-žičnegaizleta v Brda se je vzgojitelj Piškur odločil za odločno borbo proti alkoholizmu. Vsaj mladino je treba odvrniti od te škodljive razvade. -Mladini pa prideš do živega le- z živim primerom in nazornim dokazom. Potekali so zadnji dnevi pouka, in čas za dobre nauke pred počitnicami je bil kot nalašč za izvenprogramska vzgojna dopolnila. Naslednjega dne po tistem izkušenj in sklepov polnem izletu je prinesel s se-boj v razred tri učila: dva prazna kozarca, osminko belega vina in -lepo, debelo, živahino »n srednje veliko glisto. Pre l začude nimi očmi razreda je napolnil prvi kozarec z vodo, drugega z vinom. Previdno je -s palcem in kazalcem zagrabil glisto in jo položil v kozarec jz vodo. (In glej: v vodi se je -glista zvijala s takim veseljem i-n zadoščenjem, kakor to počenjajo samo gliste ob letošnjem neprestanem dežju. Počutila se je kot moj prijatelj Nini ob litru tejana. Ce bi glista imela oči. bi gotovo pomežiknila vsemu razredu. Njena sreča pa ni trajala dolgo. ■S palcem in kazalcem zo je vzgojitelj potegnil iz vode in jo potopil v kozarec z vinom. Sedaj pa so se stvari pričele tragično razvijati. Prestrašeni dijaki so opazo-vali, kako se je glista počasi iztegnila, dvakrat -brčnila in nenadoma izpustila svojo dušo — v kolikor jo gliste sploh imajo. Skratka, glista je odšla k svojim prednicam v večnost. Pa je povzel besedo vzgojitelj. »Kaj,« je vzvišeno dejal svojemu razredu, »kaj nas uči ta poizkus im kakšen življenjski nauk nam daje?« Pol ducata rok je pomolelo v zrak. »No, Tom, kaj nam pove ta ■primer?« — »... nam pove, da moramo piti vino. če imamo gliste!«... Tako smo slišali Dvorakovo so-natino, ta biser komorno glasbene literature, v vsej svoji romantiČn' lepoti, kakor jo more posrediti samo izbrušemi komorni umetnik, kakršen je prav violinist 'Karlo Sancin, nekdanji ustanovitelj in član svetovno znanega praškega kvarteta »Zika«, v katerem se je violinist Sancin navzel onega pristnega češkega duha, ki ga zahteva prav Dvorakova ustvarjalna umetnost. V plastično izklesanih štirih stavkih nam je podal »Duo Karlo in Mirca Sancin« stavek iza stavkom v tako prepričevalnem prednaša-nju, kot da bi z živo besedo tolmačila logično sosledje posameznih tem in fraz posameznih stavkov s presenetljivo skladnostjo njune skupne igre. Za tem je sledila znamenita in tehnično zelo zahtevna »Balada in Polonjeza« Vienytem-preša. Virtuozno zahtevni del skladbe, v katerem je pokazal violinist -Sancin suvereno obvladanje vseh tehničnih težkoč, je blestel v plemenitosti in eleganci, ki jo zahteva prav francoski slog -te dobe i-stvarjanja. Njegov spiccato, saltel-lato in picchiettato je vzoren in nedosegljiv v podajanju posameznih fraz, posebno v srednjem delu te skladbe. Očarujoča dinamična skala ga še posebno odlikuje, s katero pritegne poslušalca nase in ga veže do poslednjega akorda. Mislim, da Sancinu glede širine tona, ne more zlahka biti kos še -tako velik virtuoz: to smo opazili' ravno pri izvedbi J. S. Bachove Arije na struni G. Ob Fiorillovi capric-ci je pokazal virtuoz vso lahkotnost lokove -tehnike v najvišji meri in očaral poslušalce kot očara gledalce umetni ogenj. Vso globino umetniškega čustvo vanja je pokazal Sancin ob 'Izvajanju nepozabne Smetanove skladbe »Iz moje domovine«. Kako globok izraz prisrčnosti je izzvenel izpod strun njegovega instrumen, ta! Sancin in njegova spremljevalka, pianistka Mirca Sancinova, nista samo svirala, marveč sta hite la ob dvogovoru, ob iskrenem pripovedovanju resnice, ob izrazu veselja in prikazovanju sončnih logov in gajev češke zemlje. Vse ie zvenelo kot Himna veselja ip radosti ob praznovanju znamenitega češkega praznika, tako, kakor 'sl je sam B. Smetana zamislil . svojo skladbo. En sam praznik smo idoišvelii-ta* di mi vsi pričujoči na tem koncertu' ob očarljivih zvokih violine našega seniorja vseh slovenskih violinistov, in njegove odlične klavirske spremljevalke pianistke Mirce. Sancinove. Samo takih instrumentalnih koncertov si še želimo. Mno goštevilno odlično občinstvo ni šte-dilo s pohvalo in izrazi hvaležno,-sti našima umetnikoma, ki sta še dodala izven sporeda. Bil je zares večer visoke umetnosti. Laponci in davkarija Laponci, ki živijo na skrajnem severu Finmarke, ki je zaledenele pokrajina na Norveškem, pošiljajo vsako leto točno svoje davčne prijave v Oslo. Kljub temu nekatere Laponce sumničijo oblasti, da v svojih prijavah navajajo manjša število severnih jelenov, kakor pa jih v resnici imajo. Davčne uprave pa so tudi na Norveškem iznajdljive. Zato je finančno ministrstvo opremilo nekaj letal z davčnimi nadzorniki, ki preštevajo sedaj severne jelene med Laponci. Ta način davčnega nadzorstva ni ravno poceni, vendar želijo o-blasti predvsem morali utrditi veljavo — in to je značilno za sever lll(lll!illlllll!llllll!llllilllllllllllllllIil!llllllll!l!llll[!ljlillll||ll||||j|||[||j|]||||H|lll||||I|[|||||||j IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllmHllljlllllHIIIIIIIIIIllllltllllJIlIllIllIlillllllllllllllll Razočarani filantrop (M. Sosčenko) V mojem srou ni več prostora za človekoljubnost in s tem je -vse povedano! Se sinoči, nekako do šeste ure, sem spoštoval človeka iin občutil i,-skreno sočutje, danes pa je vse končano. Človeška nehvaležnost je, dosegla najnižjo stopnjo! Kakor, bos-te, dragi čitatelji, kaj hitro izvedeli, sem sinoči prestal grenko pokoro zaradi ljubezni do -bližnjega in morda me bodo že čez nekaj dni postavili pred ljudsko sodišče. Moje srce je okamenelo. Preljubi bližnji -ini treba, da še nadalje računajo -z menoj; končano je! Zgodilo pa se je tole: Sin-oči- sem šel po -Invalidski cesti in uzrl množico ljudi, ki se je zbirala pred nekim vhodom. Nekdo je obupano stokal. Nekdo drugi je molel roki kvišku. S,kratka, nekaj se je moralo -zgoditi. Približal sem se in -prizanesljivo poizvedoval, kaj se se je pripetilo. »Pomislite vendar,« mi je dejal nekdo, »meščan si je zlomil nogo. Ne more več naprej.« »Hoja -sedaj vendar ni več važna!« sem mu pojasnil, odrinil ljudi na stran in se preril do mesta ne- sreče. V resnici je tam ležal človek na pločniku. Obraz mu je -blede' kot kreda in nogo je imel zlomljeno v. hlačnici. Ubožček se je pri ležanju opiral na obrobnik in godrnjal: »Neumnost, meščani, neumno gladko je tu. Seveda sem spodrsnil in omahnil. -In -takale noga tudi ne traja večno.« Po -naravi sem dobrega srca in ljudje se mi hitro zasmilijo, cestnih Inesreč pa niti gledati ne smem. »Meščani,« sem dejal, »morda je ponesrečenec član zveznega sovjeta, klj-ub -temu moramo nekaj u--kreniti.« Skočil sem v bližnjo telefonsko, celico in poklical Hitro pomoč: »Nekdo si je zlomil nogo! Požuri-te se!« Rešilni voz je prispel z vso naglico. Štirje zdravniki v belih oblačilih so izstopili. Množico so razpršili in ponesrečenca -bi morali položiti na nosila. Sedaj pa pomislite: možakar na noben način ni hotel na nosila. Z ostalo nogo je obrcal vse štiri zdravnike in ni nobenega pus-til k sebi. »Odla-zite v-si, kolikor vas je, tja. -od koder ste prišli!« je rjovel. »Bom -že sam prikrevsal domov!« In pri -teh besedah je skoraj zajokal. njake. uiiuiiiiiiiiiiiiiii milimi .................................................................. Kakšna duhovna zmeda se ga-je polastila! sem premišljeval. (Potem pa je nastopila določani 'zmešnjava, neka splošna zadrege. 'Slišal sem, da so me klicali, (»Hej,! stara pijandura, kaj si ti poklical' rešilni voz Prve pomoči?« »Da, seveda,« sem -hitro odgovoril. »No, potem pa se boš tudi zagovarjal pred vso strogostjo revol-u -cijs-kih zakonov. Voz si po nepotrebnem naročil. Meščanu se je namreč zlomila lesena noga.« Zapisali so moje ime in voz odpeljal. Ali naj -po tem pripetljaju še enkrat .izpostavljam svoje plemenito srce na preizkušnjo? Ne! Za noben denar! -In tudi če bi pred mojimi očmi ubili človeka, bi ne verjel, -da je to resnica. Saj bi se lahko izkazalo, da so' vrteli filmski -trak. ‘Sploh ne verujem v ničesar več. Sedanji časi so tako neverjetni. je Ptiči med seboj (Karel C a p e k ) Res je, videl sem še vse drugačne ptiče. Videl sem kraljevski polet orla čez zasnežena pogorja i-n -umetniško jadranje galebov čez ploveče -ladje, kar spada med naj- lepše -doživljaje mojega življenja. Toda sedaj imam v mislih vsakdanje mestne ptice. Izgleda, da določene ptičje vrste izumira-jo — leta so minila, odkar nisem videl rde-čerepke -ali liščka. Vrabci in kosi ti ne izumirajo, tudi golobje ne. Te ptice so se s človekom nekako pobotale in -si dejale, da jim ni v na-potje. Je že tako, da prestanejo boj- za obstanek le tiste živali, ki prenašajo človeka. Vzemimo na primer kosa. Ta- je -krotek -do same nesramnosti in se naravnost požvižga na nas -vse. I-ma svoje področje, na katerega si prisvaja pravico-; ima smisel za družino in zato -tudi za zasebno lastnino. Kos z mojega vrta je posestnik štirih vrtov, v katerih s.i prisvaja pravico, da iz zemlje vlači gliste, da grebe po cveticah . svojimi pajdaši rad pretepa in prepira. Njegov trop ni globlje organiziran,, je to zgolj kupček, nekako stalno gostilniško omizje, ki ga veže -skupno gnojišče, skupno potepu-štvo in prirojena žlobudranost. Čeprav nima nobenega smisla za lastnino, je lokal-patriot in se razjarjeno zaletava v vrabce -z drugih mestnih četrti. U-živa obilico javnih koristi, njegov svet je ulica; nerad sameva, vendar ni sposoben niti kolektivne di scipline, niti življenja po vojašnicah. Je preveč brezskrben, da bi se v njem razvila dosledna sebičnost. Ce že deli s tovarišem konjsko figo, ne počenja tega iz zave- IIIIJIIIIII1lllll!!l!lllll!lllllllllllllllllllll!lllll(lll!|l|l|;iii||[:tl|||||||||||||'j[||||j;i||[i||||[||t|| sti dolžnosti, pač pa zgolj zato, da lahko z njim -žlobudra in opravita. Golob je končno množična ptica. Vzleta v jatah in v jatah se tudi vrača v skupni golobnjak. Razen erotike, golobje ne poznajo zasebnega življenja, niti osebnih koristi. Pretepajo se zaradi neke samice, ne pa, zaradi prestižnih vprašani ali različnih pogledov na svet. Ker imajo vsi las.tne izkušnje, si nimajo kaj povedati, niti se s čim postavljati. Pri tem pa golob ni individualist, pač pa zgolj del jate. Prav zato tudi golob - pismonoša najde z občudovanja vredno gotovostjo pot domov. Kaj naj počenja v tujem golobnjaku, kamor ne spada? .Na svoj način uresničuje določene socialne ideale kolektivizma. Verjetno doseže to zato, ker nima nobene lastnine, peč pa je sam lastnina. Antologija beguncev V Londonu je izšla prva antologija pesnikov, esejistov in novelistov (PEN) v begunstvu. Urednik je madžarski književnik Paul Tabori. Naroča se pri: THE PiEN CENTRE FOR WRITERS IN EXI-LE, 67 - 68 HATTON GARDEN,S, LONDON EC 1. Leto IX. - Stev. 2?. VES Tis TRZA S K E G A Zarota molka Slovenska demokratska zveza v. Trstu in Slovenska katoliška skupnost sta pred tedni objavili svoj protest proti izročitvi dveh glavnih slovenskih kulturnih domov v Trstu titovcem. Podčrtali sta tudi, da slovenska skupnost v Trstu nikdar ne bo priznala, da ji je s tern povrnjena škoda, katero je utrpela v čas|u fašiZTTUt. S tem bi prišli kulturni domovi v roke skupine, ki ni moralni dedič prejšnjih lastnikov slovenskih kulturnih in gospo darskih ustanov na Tržaškem. Kar pričakovali smo, da bodo taka oblasti kol titovci skušali poreko vsega preiti z molkom. To se je tudi zgodilo. Stvar je namreč it’ prenerodna. Italijanske oblasti, ki bi morale biti demokratično usmerjene in bi morale temu primerno tudi ravnati, napravljajo s tem veliko uslugo- prav komunistom. Pravzaprav še več kot uslugo. To je že kar izdatno podpiranje\ komunističnega monopoliziranja. Saj se govori, da gre samo pri kulturnem domu v ulici Petroriio Za vsoto, ki se suče okrog 500 milijonov lir. Za titovce pa je na drugi strani stvar neugodna, ker postaja vse preveč očitno, da so se v Londonu formal no pogajali za vse tržaške Slovence, v odločilnih trenutkih so pa le mislili samo nase. Postopali so tako, kot bi vodili samo svojo strankarsko, ne pa slovensko in jugoslovansko državno in narodno politiko. Vsi se še spominjamo koliko prahu so dvignili potem, ko je Sovjetska zveza v zameno za primerno odškodnino pri nekem drugem vprašanju pristala na prepustitev Slovenske Koroške Avstriji. Govorili so, da je bila Slovenska Koro-škn prodana. Sedaj seveda ne marajo dvigati prahu okrog vprašanja, pri katerem bi vsak, ki le malo pomisli, takoj vedel, da mora pač tudi to pristransko darilo dveh kulturnih domov imeti svojo ceno. Dva pogod.benika, ki sta tržaško vprašanje uredila, nimata interesa, da bi upoštevala glas, ki bi motil izvedbo napravljenega načrta. Ker tega, kar smo povedali, tudi ne moreta zanikati, lepo molčita. Toda bolj zanimivo je, da so o tem molčala tudi vsa glavna italijanska glasila, vsaj trije glavni dnevniki, ki imajo vedno toliko povedati, ko gre za Slovence in za komunistično nevarnost. To so tržaški »Piccolo«, njegova, sestrici »Ultime Notizie« in videmski »Mes-saggero Veneto«.. Verjetno so dobili namig in so disciplinirano stisnili zobe. Gre torej za pravo zaroto molka, ki pa je zajela še druge kroge, za katere je predmetno zadržanje toliko bolj zaninbivo, ker zvrača zanimivo luč na njihovo ozadje in prikrite namene. Tako je n. pr. »Delo« vedelo veliko povedati, ko so titovci ustanavljali svojo gospodarsko - kulturno zvezo. Upravičeno jim je očitalo, da skušajo ustvariti monopol in se je temu uprlo. Na vest, da dobijo dva glavna kulturna doma titovci, pa je »Delo« lepo molčalo, in to celo tri tedne prej, predno je Vidali, po kratkotrajnem uporu, sprejel novo politiko zbliževanja s titovci. Da ni bilo vse Vidalijevo rogoviljenje te dni samo burka in je »Delon že ta- krat vedelo, da bosta pač ta dva doma itak skupna, t. j. komunistična. Ce ni tako, potem si njegovega molka res ne moremo razlagati. Drugi gospod, kateremu je tudi prav, da dobe dva glavna slovenska kulturna dcmova v Trstu titovci, je dr. Besednjak. Vsaj tako sklepamo iz dejstva, ker se ni njegov »Novi listu niti z eno samo vrstico obregnil ob to itprašanje. Človek bi pričakoval, da bo dr. Besednjak vsaj očetovsko pripomnil, da bi narodni domovi res morali biti za vse. To bi bilo vendar popolnoma v slogu pisanja njegovega tednika, ki noče poznati ne leve. ne desne. Toda tudi »Novi list« je molčal. In zopet bi dejali: tudi ta je pri istem koritu! Tako je imel protest tržaških demokratičnih Slovencev samo dva odmeva: enega v glasilu tržaških demokrščanov in tjlrugega v glasilu istrskih beguncev. Oboji so se popolnoma sotjlasili j našimi ugotovitvami in z obscdbo nakazane namere. Obema listoma moramo ob tej priliki priznati, da sta na enak način zavzela odločno stališče tudi v primeru našega protesta glede vračanja jugoslovanskih beguncev. Povsod drugje pa je bil edini odgovor molk, molk slabe vesti in zadrege. IHoshoa, Beograd in tržažki Slouenci Politični shod Slovenske demokratske zveze za Tržaško ozemlje v Sv. Križu pri Trstu Spričo dramatičnih presenečenj bliskovite sovjetske diplomatske o-fenzive, ki je svoje postojanke na 'Dunaju, v Beogradu in v najno vejšem času v Bonnu popolnoma prekucnila, so preprosti partijci in njihovi sopotniki brez sape obstali pred porcelanastimi razbitinami ki jih je povzročil Hruščev slon. Na Tržaškem je .spokorniško romanje novih kremeljskih, gospodarjev v Beli dvor imelo poseben odmev, ker je bila prav tu pred u-sodnim Vidovim dnem leta 1940, Moskva bolj titovska kot Tito sam Beograd pa bolj kremeljski od samega Stalina. Po 1. 1948 pa se je ta vroča ljubezen spremenila čez noč v sovraštvo, ki je postavilo v senco vse tedanje razprtije med komunizmom in kapitalizmom kjer koli na svetu. Tu sta si bili sovražni postojanki najbližji, tu so skozi polnih osem let dan in noč polnili krvave politične arene ak tiv.istični gladiatorji in pred Stalinom in Titom umirali za slavo kremeljskega ali beograjskega gospodarja. Tu je sprava krvavih rok najtežja. Med nami živijo komunisti z lastnim prepričanjem. z lastno vero in lastno voljo. Tem se takšna nenačelnost upira. V tem trenutku, ko sta Hruščev in Tito dokazala, da so jima komunistične množice čreda, ki naj slepo sledi volji samopašnikov, je SDiZ smatrala za svojo politično in narodno dolžnost, da razgali pred javnostjo norčevanje komunistič^ nlh voditeljev in ljudstva. Na ‘Telovo je SDZ sklicala v Sv. Križu politični shod, katerega se je udeležilo lepo število vaščanov; še več poslušalcev pa je bilo za odprtimi okni. Dr. Branko Agneletto, član Glavnega odbora SDZ, je v tri četrturnem govoru najprej orisal zgodovino političnih razmer po končani vojni. Slovensko ljudstvo, ki .se je junaško borilo proti fašizmu in nacizmu, pričakovalo je svobodo in demokracijo. Kaj pa je doživelo? Partija se mu je usedla na tilnik in s svojimi napakami zapravila še tisto, kar je preostalo po fašizmu. Nihče ne sme na delo k zaveznikom! Vsak košček kruha za sestradanega pri javni uprav! so razglašali za veleizdajo. Kdo jo prvi nagnal slovenskega delavca v Avstralijo, kdo je kriv, da odhaja naša kri? To so bili in so še danes partijski kaporioni! Kdo je barantal in zbarantal za našo usodo? Prodajal nas je Tito — in Vidali ni bil ,nič boljši. V Trstu je trobil ilebeški in peklenski narodi Aneurin Bevan, znani prvak levega krila britanske delavske stranke, je v švicarskem listu »Die Wochen Zeitung« priobčil zanimivo analizo zahodno-vzhodnega političnega položaja. Kljub vsej samovoljnosti izvajanj so njegovi osebni pogledi morda le drugačni kakor pa si jih je doslej tolmačil ne vedno objektivno obveščeni čitatelj na evropski celini. Prav v teh dneh hrupnega prerivanja komunistov na Tržaškem bo članek marsikateremu razdvojenemu komunistu nakazal pravo pot. Bevan je poleg Attleeja najpomembnejši lik britanskega delavskega gibanja. Simplifikaeija-preprostost ie pro-kletstvo mednarodne politike. Navidez se človeštvo deli v nebeške in peklenske narode, in če enkrat vemo, v kateri del spada neka država, mislimo, da se nam s to državo ni treba več nadalje ukvarjati. Od nebeških narodov pričakujemo seveda samo dobro, od peklenskih 'zgolj zlo. Človeštvo pač rado misli v, takih nasprotjih. Pr: tem ie gotovo eno:, ta množična dialektika poeinostavljenja je na-ra-vnost usodna. Kako naj rešujemo mednarodna vprašanja, dokler .smatramo vse, kar ni komunistično, za protikomunistično, vse pa, kar ni protikomunistično, za ko. munistično? Kako naj zlasti Zahod podvzema kakršne koli pobude, če se (njegove delavnosti ocenjujejo le 'kot reakcija na komunistične akcije? Ta način presojanja stvari ima še en nedostatek: človeka ovira, da bi priznal tudi tiste spremembe v komunističnem sistemu, ki so v prid lastni stvari. Klasični komu- Javna dela v Nabrežini Uprava občine Dev,in - Nabrežina je predložila za prihodnje finančno leto, to je za čas od 1. julija 1955 do 30. junija 1956, sledeče predloge za javna dela v občini, ki se nanašajo za gospodarski načrt št. 16 in 17: 1. Cestna dela: o) asfaltiranje ceste Vižovlje -Mavhinje za znesek 8,5 milij. lir; b) asfaltiranje po vasi Mavhinje 5,5 milijonov lir; c) asfaltiranje po vasi Prečnik 3 milijone lir; d) popravila asfaltiranih poti v Nabrežini 8 milijonov lir. 2. Gradbena in druga dela: a) šola v Sesljanu (III. o‘brok) 7 milijonov lir; skupno s prejšnjimi nakazili 25 milijonov lir; b) otroški vrtec v Nabrežini (II. obrdk) 11 milijonov lir; .skupno s prejšnjim nakazilom 24 milij. lir; c) vodovod iz Devina na postajo Devin 1,5 milijona lir; d) gradnja novega zavetišča za stare in bolne v Nabrežini 40 milijonov lir; e) izredna popravila občinskih stavb 1,5 milijona lir; /) povečataje in nova ureditev občinskega kopališča v Nabrežini 6 milijonov lir. Skupna vsota predlogov za oba gospodarska načrta: 92 milij. lir. Občina ima še celo vrsto drugih predlogov za razna javna dela, c glasom okrožnice ravnateljstva za javna dela je bilo treba predložiti le najnujnejša. Izmed velikih del je razen šole in vrtca eno najbolj potrebnih gradnja primernega zavetišča za stare in bolne Občinarje, katerih imamo v občini še pre cej lepo število, ki životarijo in so prepuščeni samim sebi ali pa so v 'kakem zavetišču v breme obči ne. Zato je nujno potrebno, da prizadete oblasti upoštevajo te naše predloge y celoti. da Obvestilo kmetovalcem Fitopatološki zavod sporoča, se je tudi letos pojavila, posebno na Krasu, iistna gosenica (Lyman-tria daspar), ki dela hudo škodo na gozdnem listnatem drevju, katerega popolnoma ogoli in s tem o-graža letošnji pridelek. Listna gosenica je metulj, ki v stadiju gosenice uničuje razno sad-'no drevje. Gosenica je rjave barve s sivimi marogami, kosmata, k: lahko doseže dolžino 7 cm. Ako kmetovalci zapazijo v njihovih sadovnjakih poškodbe po tej gosenici, se lahko obrnejo na Kmetijsko nadzorništvo v ulici Ghega lit. 6, -ki jim bo nudilo potrebna po-: jasnila in pomoč za racionalno in takojlšnjo borbo proti škodljivcu. nizem je od konca druge svetovne vojne doživel dva velika poraza. Ze 1. 1951 sem v Spodnji zbornici, ko sem bil minister Nj. Veličanstva, opozoril na to. Prvič: Komunizmu ni uspelo zajeti delavnih množiic na Zahodu. Drugič: Komunizem je popolnoma odpovedal v vprašanjih poljedelstva. Jasno je, da komunizem niim visoko industrializiranih deželah, kakor sta n. pr. Kanada in Ždru žene države. Tam, kjer je življenj ska raven tako visoka, mora komunistična propaganda odpovedati. Tam, kjer stalni napredek ustvarja 'Ugodne socialne pogoje, j;ad,i revolucionarna setev na ineplodn-i tja in ne more pognati korenin. V Angliji se je zgodilo prav isto, samo da se je treba za polom komu-nizrrja v tej deiželi v prvi vrsti zahvaliti solidnim demokratičnim u-stanovam. Presenetljivo pa je, da -komunizem svoje preizkušnje ni prestal v deželah, kakršni sta Italija iin Francija. Pri tem so bili pogoji za infiltracijo prav dobri. Tradicionalne vladne stranke so izšle iz vojne zbite in z okrapanim u-gledom, življenjska raven je bila intzfka. Vladala je brezposelnost in socialdemokratične stranke svojim nalogam niso bile kos. Komunistom je bilo lahko pridobiti na milijone članov in ustvarjati močna parlamentarna zastopstva. Po marksistični teoriji bi to moralo zadostovati za zmagovito razredno borbo. Marsh&llov nač; i je že kmalu pomagal spraviti oba deželi iz najhujše gospodarske mi-izerije. Bil pa je vse preveč povezan z ameriško zunanjo politiko, da bi iz njim lahko vodili uspešno propagandno borbo proti komuniz mu. Kljub temu so komunisti odpovedali. Zakaj komunisti niso uspeli? Kakšni vzroki so komunistom odvzeli zmago? Eden izmed glavnih vzrokov je bil gotovo tale: komunistični voditelji so stalno žalili narodno zavest svojih pripadnikov, ker so se vse preveč istovetili s sovjetskimi zadevami, predvsem tistimi, 'ki posegajo v sovjetsko zunanjo (politiko. Pozabljali so, da »o večina njihovih pripadnikov v prvi vrsti Italijani ali Francozi in šele nato komunisti. Skratka: :ni jim uspelo, da bi lastnim programom nadeli italijansko ali francosko prevleko. Uspelo jim je prepričati »neznatne« partijce, da ije Amerika zla država; ker pa so po drugi strani neprestano poskušali .Sovjetijo ožigo sati za dobrotno državo, so na t? način ranili italijanski oziroma francoski narodni ponos. Pa še en razlog: komunistična doktrina ni take vrste, da bi zahodnemu delavcu za daljšo dobo služila za nezrušljivo vero. Ni mogoče od delavca zahtevati, da po-kazuje v svojem poklicu inteli genčnost, v politiki pa neumnost. Delavec v moderni, civilizirani državi se’ bori za dvoje stvari: za tvarno blaginjo in socialni ustroj Zadinjega uživa s predstavnišk'.; demokratičnimi ustanovami in s pravico do .svobodnih volitev. Kar mu je znanega o Sovjetiji, ga ne more prepričati, da mu komunizem ti dve zahtevki bolje izpolnjuje Nasprotno: komunizem je dokazal, da nasprotuje razvitku in uresničenju demokracije. Verjetno p..i je neuspeh Sovjeti-je v kmetijstvu še pomembnejši. Komunizem se . je prav v tistih deželah najmočneje razširil, ki še niso industrializirane. Najprepriče-valnejši dokaz je Kitajska. R.evo lucija je uničila edino veleposest. Vprašanje pa, kateri je najboljši sistem kmetijstva, je ostal do danes nerešen. Čeprav Kitajci zatrjujejo, da so kolektivne farme po sovjetskih vzorcih tudi njihov končni cilj, pospešujejo kolektivizacijo e sumljivo majhnim navdušenjem. Ko sem preteklega avgusta Mao Tse-tungu o lem namignil, mi je odgovoril, da bo uresničitev komunističnih zamisli mogoča šele v desetih, dvajsetih, morda petdesetih letih... Njegovi ministri v so bili še cdkritosrčnejši. Popolnoma jasno so izjavili, da je Sovjetija storila velike pogreške, 'ker je a surovo nenadnostjo uveljavljala kolektivistična načela v kmetijstvu. Kakšni nauki izhajajo iz tega’ Komunizem ni monolitni orjak, kakor se pogosto ocenjuje. Različnost okoliščin zahteva različne oblike, ia kjer se jim ne prilagodi — kakor je to primer na Zahodu — izgubi na svoji silovitosti in se mora umakniti. Jedro politične modrosti ni v tem, da komunistični in nekomunistični svet udarita drug proti drugemu, kar bi pomenilo 'konec vseh socialnih poizkusov, pač pa je treba ustvariti ozračje tolerance. Iz predirljivosti,. iz vzporednosti in sovrstnosti različnih družbenih tipov bi končno izšel tisti tip, ki bi najbolje zagotovil blaginjo. * * * V konkluzijah je Bevan velik optimist. Oblastniške nestrpnosti komunizma v lastni deželi nikdar ni doživljal, in kdor ni sam okus:! komunističnega .biča, je kakor tisti otrok, ki toliko časa ne veruje, da je plošča na štedilniku vroča, dokler se pošteno ne opeče. Od tedaj dalje ve, da zakurjeni .štedi1 -mi'k ni stolica! Po takem oprijemu bi Judi Bevan gotovo spoznal, di so vzporednosti in sovrstnosti meji komunizmom in nekomunizmom prav toliko vredne kot pobra-timi-ja med ognjem in vodo. Analizi sami pa ni mogoče odre ■ kati resnicoljubnosti, zato je vredna, da jo komunisti in njihovi sopotniki temeljito preudarijo, in to v svojo lastno korist. Šolska prireditev u Sv. Hrižn Slovenska osnovna šola v Sv. Križu priredi v soboto 11. t. m. ob 20.30 v vaški kino dvorani svoj n zaključno šolsko prireditev. Na sporedu so recitacije, pesmi, prizorčki in trodejanka Ernesta Tirana: CUDE2NE GOSLI. Vabljeni starši in prijatelji naše mladine. ZAHVALA Bivši učenci katinarske šole, organizatorji proslave 160-letnice u-stanovitve slovenske šole na Kati-nari, izrekajo svojo zahvalo vsem kulturnim skupinam .in posameznikom, ki so sodelovali na proslavi dne 5. junija t. 1. v Lonjerju. kakor tudi vsem udeleižencem. eno, v 'Italiji pa prisegal na nekaj čisto drugega. 'Po 1, 1948 smo v teh osmih letih do same golote spoznali praktični komunizem. Kaj so si vsega pre rekli eni in drugi v teh osmih letih. Odprite »Delo« in »Primorski dnevnik« v dobi teh osmih let, pa vam bo jasno in očito, kaj je komunizem in kdo so njegovi apostoli... Mi vemo, da so govorili resnico, čisto resnico, ko so odkrivali medsebojne zločine in zločince. Tudi komunisti, eni in drugi, ste verjeli, da govorijo resnico, resnico seveda samo o nasprotnku. Padali so Kostov, Rajk, Slanski, Hebrang, 2u;ovič zaradi te obojestranske resnice. Na Golem otoku pa je umiralo na tisoče kominformistov. Nasprotnike so trebili brez usmiljenja eni in drugi. Sedaj je najbrž tega iztrebljeva-nja dovolj. Neronovim nasladam je zadoščeno. Nič več trpljenja in smrti! Za spremembo malo pogrete ljubezni. Do kdaj? Do 'nove muhavosti Hruščeva in Tita ali njihovih naslednikov, ki z bodalom za hrbtom čakajo na svojo uro. Nekdanja resnica komunističnih »kaporionov« je danes laž, in kar je dan°s resnica, bo jutri laž. SDZ je skozi vsa povojna leta hodila premočrtno. Ni kolebala na desno, ne na levo. Prisluhnila je vsak dan sproti živim življenjskim potrebam tržaških Slovencev. ?e trudila, da bi uresničila njihove želje in ščitila njihove koristi. Nam niso ukazovali niti iz Moskve, niti iz Beograda, niti iz Washingtona! Nam so ukazovali tržaški Slovenci! V ostalem pa je govornik razvijal misli današnjega uvodnika »Demokracije«. ki jih ne bomo tu ponavljali. svetujemo pa, da si jih temeljito prečita jo prav tisti, ki "so najbolj razočarani. Ob zaključku je govornik povabil poslušalce, naj temeljito razmislijo z lastno razsodnostjo politični obračun komunizma na našem o-zemlju in odločijo. Posebno je danes nujno potrebno razmisliti :n odločiti o tem, ali so komunistični voditelji. še vredni zaupanja. Sebi so izstavili najslabše izpričevalo! Ce bodo vaše misli in odločitve plod razsodnosti, pridite in pridružite se nam. Mi smo vest tržaških Slovencev in ne biriči tujih inte resov! Skupno bomo utrjevali ir spopolnjevali začrtano pot v 'blagor našega tukajšnjega ljudstva in ne v slavo tujih diktatorjev! Govoru dr. Branka Agneletta je sledilo burno odobravanje, ki so, se ga udeležili tudi pripadniki KP. Prihodnjo nedeljo bo SDZ priredila shod v Dolini. Hevmatizem „Pri Jožhotu" Spet so sedeli »Pri Jožko tu« in že marsikatero ošinili. O Vidali ju in titovcih so se hitro zedinili: komunistična raja je orodje v rokah poglavarjev, im pleše tako, kakor, poglavarji muzicirajo — in ba.sta. Povedali so tudi. da je Tito pečen iz drugačnega testa kakor pa Vi-daiii. Ko so Tita stisnili, je udaril nazaj; ko so Vidalija pritisnili, je še malo kričal, nato pa že po prvi rundi dvignil roke v zrak. Mošnjo so zavezali in jaguarski pogum je spl val po kanalu v morje. Vidali je menda služil pri 97. regimentu. Tito pa pri Bosancih. Je že tako na tem svetu. Tudi o vremenu so tarnali, o -'i-tomski bombi in polomljenih stavkah. Pepi z Grete pa se je drža. tako kislo, da bi pregrizel kande-leber na Velikem trgu. V križ mu je stopilo, zbada ga in trže, da je, joj. Zena ga tolaži, češ da prihajajo streli čarovnic zaradi vina. Mokrota in revmatizem se. držita drug drugega kot sedalo in hlače. O mokroti, je modroval Pepi, bo ;o že nekako držalo, ampak 7. neba ne dežujejo niti teran, ine bric in niti zelene, pač pa kemično čista voda — in ta, je smrtni sovražnik zdravja,. Saj je s življenju — tako je .nadaljeval Pepi — popil že nekaj vinskih letin, ki jih, pridela re-penSka občina, pa ga ni nikoli zbadalo. Ce bi le vedel za kakega dobrega zdra.vmika. (Pa se je oglasil Ivane s Star« ceste: »Ej, Pepi, kar k mojemu prijatelju dr. Petriči. Na kolp ti bo odleglo. Le poslušaj!« Zjutraj nisem zapazil še ničesar. Slastno sem popil kavo in grizel panceto, kakor to počenjam vsako jutro. »Zbogom!« sem še zakričal, nato pa jo pobral po stopnicah na cesto. Avtobus se ie že zvijal na ovinku, predno sem zagledal postajališče pred seboj. Skočil sem v trab po -Stari cesti navzdol. Pri -teku se me ije polastilo čudno zbadanje, in to prav na telesinem delu, o kate- rem po navadi ne govorimo. Imel sem teto, ki je tudi imela nekaj v sedalu. Pravila je, da je. to išijas. Tekel sem z dolgimi koraki, pire , pričan, da bo bolečina na ta način izgubila na silovitosti. Prav nič, me ni motilo, da so se mi ljudje posmihali. »Glej ga dolgina,« ;e nekdo pripomnil, »stegava korake kot kenguru!« V tem me je avtobus prehitel vendar sem ga še srečno ujel. Pognal sem se skozi vrata, to se pravi, hotel sem se- pognati; kajti prav v tistem trenutku sem se tako strahovito stresel, da me je moralo-več rok potegniti v vozilo. Znanec me je peljal do sedeža. Komaj pa sem se dotaknil mehke blazine, me je pognalo navzgor kot raketo. ».Ta ima išijas,« je dejal 'nekdo, ki je izgledal, da je strokovnjak iz potoka, kjer kotijo revmatizmi mladiče. '»Kakšen občutljivec,« je pripomnila 'mlada, brhka .gospodična. Smehljal sem se prisiljeno. KaV pa mi je drugega preostajalo. Z vso previdnostjo sem prispel v u-rad. Ugotovil sem, da pri hoji bolečina ni bila tako silovita. Ob o-graji sem lezel počasi v prvo nadstropje. Kolegi so me prestrašeno pogledovali. »Saj se potiš,« je dejal eden izmed njih, »kaj je s teboj?« »Mrzlico imam,« sem dejal razdraženo, »strahovito mrzlico in vražje .bolečine.« Dva sta mi skočila na pomoč; ko sta me hotela posesti, sem zakričal od bolečin in jeze kot naša soseda ob dveh ponoči. ko prihaja sin domov. V tem je vstopil šef. »Gospod ravnatelj,« sem dejal, »nekaj me strahovito zbada v sedalu, sem samo še na pol živ, .zdi se mi, da me kliče ipoikojna teta.« »Fantazija,« je dejal ravnatelj.. »TcJ.ie naj ga takoj spremi domov!« Tone, naš sluga, me je spravil domov. Moja žena je prebledela, ko naju je zagledala. »Sedi!« ie dejala strogo. »Hlače dol in v posteljo!.'. »Saj ne morem sedeti,« sem vzdihoval, »saj me bo vrag vzel od bolečine.« »Neža,« je dejala moja žena hčeri, »telefoniraj dr. Petriči in reci. da izgleda stvar zelo hudo.« Tone je odšel, ko je zvrnil kozarček žganja in me pogledal z vsem sočus'-vovanjem. »Ti revež ti.« me je tolažila moja boljša polovica, »to si podedoval gotovo od tete, polno leto jo morala revica ležati na hrbtu.« Končno je prišel dr. Petriča, mo.i dobri prijatelj ih zaupanja vredni zdravnik. Resno me je pogledal »Izrežite mu hlačnico spodnjic^, gospa.« ie dejal moji ženi. Stresel sem se. ko je žena s škarjami drsele po stegnu navzgor. Zdravnik je odločen človek. Tipal je po nog' in sedalu kar krepko. »Ha!« je dejal, »Ivane, občudujem te. Ti si pravi junak! Saj mora biti naravnost pasja bolečina.« Moji ženi so stopile solze v oči. »Nevarna oteklina, gospod doktor?«-je spraševala zaskrbljena. »Šivanka,« je dejal dr. Petriča, predno mi jo ie potegnil iz sedala.. Vidiš. Pepi, tako se zdravijo rev matizmi... TRGOVINA JESTVIN v sredini mesta išče vajenca v starosti 14 do 15 let. — Naslov v upravi lista. Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU ponovno sprejema .v Barkovljah, ul. Cerreto 13, pritličje, vsak dan od 16. do 18. ure. - Tel. 32-537 ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittjneyer, 13 in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813 MiZBrji I Deske tmreko- RntetOVilG! J ve, macesnov* podjetniki « in trdih letov, trame in parkett nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA TRST Vlnla Sonnlno, 2 4