Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 61 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka •n Tržič — Izdaja CP Gorenjski tl«k •kanj. Glavni urednik Anton MiklavčUS *- Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA 1971 KRANJ, sreda, 11. 8. Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik In sicer ob sredah in sobotah. ZA GORENJSKO svečani seji družbenopolitičnega zbora so letos v Tržiču že drugič podelili plakete. m KRANJ NOVO V PRODAJALNAH KOKRA — KRANJ! 5 % POPUSTA PRI NAKUPU POHIŠTVA vam v času od 5. do 20. avgusta odobrava specializirana prodajalna DEKOR — KRANJ, Koroška c. 35. BOGATA IZBIRA spalnic, dnevnih sob kuhinjskih elementov, kavčev, foteljev, stolov, miz, kotnih klopi in drugih delov pohištva. Poleg pohištva pa vam nudimo še raznovrstno posteljnino, zavese in preproge. 20 — 50° o posezonsko znižanje cen konfekcije pa vam je pripravil oddelek konfekcije, BLAGOVNICA — KOKRA — KRANJ. Poceni in kvalitetna oblačila bodo v veselje vsakemu kupcu! NE ZAMUDITE UGODNE PRILOŽNOSTI! Za obisk se priporoča KOKRA — KRANJ 7. stran: i Prvi koraki kmečkega turizma v Dupljah 10 ■ stran: Festival v Puh" u ZLešanica kav stran: 120 tekmovalcev na mednarodnem atletskem mitingu v Kranju Na osmem tradicionalnem mednarodnem atletskem mitingu na stadionu Stanka Mlakarja ¥ Kranju je nasiopllo nad 120 tekmovalcev iz vseh vodilnih atletskih kolektivov Jugoslavije s tekmovalci Avstrije, Italije ln ZRN. Naš posnetek je s teka na 800 m za člane. Zmagovalec Italijan Francesco Arcse je na tretjem mestu, sledi pa mu Kranjčan Iztok Kavčič, (dta) — Foto: F. Perdan XXI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6.-17. VIII. Ko včasih razmišljamo o na šah življenskih poteh, o usodah ljudi, le stežka sprejemamo resnico, da se vsako življenje konča v trenutku. V takem trenutku časa je pred dnevi mnogo prerano ugasnilo tudi življenje Borisa Krvštufeka, dolgoletnega člana kolektiva tovarne ISKRA v Kranju, ki jo je do svoje bolezni vodil kot direktor mnogo let. Njegovo življenje je ugasnilo in nam zapustilo spomin na človeka, ki je več kot dve desetletji snoval in soustvarjal, napredek in rast tovarne in tudi združenega podjetja ISKRA. Bil je človek, ki je v najplemeni-tejšem smislu dojel vrednote dela, spoznal vrline tovarištva in vrednost humanih odnosov in vezi, ki družijo kolektiv v ustvarjalno celoto. Tovariš Boris Krvštu-fek je vstopil v kolektiv tovarne ISKRA pred 23. let V Zaradi svojih sposobnosti se je v kolektivu razvil v uspešnega vodilnega delavca, ki je kot direktor mnogo prispeval k današnji podobi ISKRE. Ne samo k pod o- Tovarišu Borisu Kryštufeku bi kranjske tovarne, temveč tudi k podobi združenega podjetja ISKRE, v katerem je deloval nekaj časa kot direktor organizacijsko kadrovskega področja. Bil je voditelj, ki ni snoval in vodil le poslovne dejavnosti tovarne, temveč je bil tudi soustvarjalec oblikovanja in razvijanja samoupravnih odnosov z globoko vero v človeka in njegova hotenja. Zato je bil vedno v središču dogajanja tako v tovarni kot v občini, kjer je deloval v številnih organih in organizacijah. Njegovo življenje je izpolnilo delo, ki je tudi njega samega izoblikovalo v človeka, ki je znal, na njemu lasten način, vedno in povsod uveljaviti hotenja, ne samo svoja, temveč tudi hotenja kolektiva. Od tovariša Borisa Krvštufeka se poslavljamo z velikim spoštovanjem njegove osebnosti. Spomin nanj bo živel v vrstah našega kolektiva in v načrtih, ki jih bo uresničeval, saj vsebujejo tudi mnoge njegove ideje ln neizpolnjena hotenja. Kazen sodnika za prekrške Ko so v letošnjem poletju na seji občinske skupščine Kamnik razpravljali o poročilu občinskega sodnika za prekrške, so odborniki vprašali, zakaj se denarne kazni stekajo v ustrezni republiški proračun. Zanimivo je to, da celo večina občinskih sodnikov za prekrške ne ve, za kakšne namene republika uporablja ta sredstva, čeprav se ve, kaj občina in kaj republika financirata iz svojega proračuna. Resnica pa je, da večina državljanov ne ve, kam gredo denarne kazni. Občani, ki so se zagovarjali pred občinskim sodnikom za prekrške v Kamniku, so lani plačali 169.605 din kazni. Slišati je bilo mnenja, naj bi ta denar ostal v občini. Posebno sedaj, ko so v pogojih stabilizacije povsod težave. Tudi občinski sodnik za prekrške v Kamniku ni znal odbornikom pojasniti zakaj se ta denar odvaja republiki in ne v občini in v kakšne namene se uporablja. Republiški poslanec Franc Svetelj pa je na seji občinske skupščine pojasnil, da gre denar od kazni, ki jih izrekajo sod- niki za prekrške, v vse tiste namene, katere republika fi* nancira iz svojega proračuna, ne pa v neke posebne namene. J. V. Zveza borcev bo razvila prapor V nedeljo, 22. avgusta, bodo v Lenartu nad Lušo v Selški dolini razvili prapor krajevne organizacije zveze borcev. Proslavo, ki se bo začela ob 11. uri, bodo priredili v okviru programa praznovanj 30-letnice vstaje v škofjeloški občani. Vasi na območju lenarške krajevne skupnosti so v vojnem času mnogo prispevale za partizansko vojsko. Tod so se zadrževale mnoge partizanske enote. Se posebej pa so znane po zgodovinskem dogodku iz decembra 1941. leta, ko je Cankarjev bata- ljon na tem območje popolnoma uničil celo esesovsko četo. V kulturnem programu, & bo sledil razvitju prapora zveze borcev, bo sodeloval* loška godba na pihala, predstavil se bo moški pevski zbor iz Železnikov, nastopa^ pa bodo tudi učenci osnovo0 šole iz Lenarta. Po končanem programu b° priredilo uredništvo Kmečkega glasa, ki je sod tudi pri nakupu prapora zveze borcev, kratek ustni časopis. Brez posojil Med delovnimi kolektivi, ki so letos v škofjeloški občini zabeležili največji porast proizvodnje, je tudi Tovarna prešitih odej Škofja Loka. Lansko vrednost proizvodnje v prvem polletju so letos v enakem času presegli za 54 odstotkov. Zato niso neupravičena predvidevanja, da bodo lotos namesto 21,600.000 din vrednosti proizvodnje dosegli vrednost 30,000.000 din. Za 105-članski kolektiv to ni malo. Izdelki Odeje: prešite odeje vseh vrst, pregrinjala za postelje, razne blazine, posteljni vložki in drugii slove po kvaliteta in lepi izdelavi ne samo na slovenskem, temveč tudi na vsem jugoslovanskem trgu. Tovarna prešitih odej Skof-ja Loka je v industrijskem bazenu na Trati zgradila nova skladišča, v katerih so nekaj prostorov preuredili za proizvodnjo. Zakaj so se odločili za novogradnjo? O tem smo se pogovarjali z direktorico Vero Dolenčevo. »Zaradi razvoja podjetja, širjenja asortimana izdelkov in rasti proizvodnje so sedanji prostori postali pretesni. Urbanistični načrt mesta Škofje Loke ne predvideva industrijske gradnje v mestu, zato skladišč In nove proizvodne hale nismo mogli graditi ob starih prostorih v Sorski ulici, temveč smo se morali odločiti za gradnjo na Trati. Konec leta 1969 smo začeli graditi skladišča s po- vršino 2000 kvadratnih t*10, trov, kjer že skladiščim0 Izdelke.« 0 »Tam bo stekla Wdl proizvodnja. Kdaj? »1. septembra bomo začeH delati v novih prostorih-Kupili smo že nekaj stroje* -— avtomatov, da bomo lahko uvedli sodobni) tehnologij0 izdelovanja odej, pregrinjal' blazin hi drugih izdelkov *n še izboljšali kvaliteto. Prip0* mogla bo tudi k povečanji produktivnosti in pro'z" vodn je. Naše delo je izredno sezonskega značaja. Zaradi utesnjenosti v starih prostoru« smo ob konicah uvajali B<"§ no delo. Pri nas pa so za po* slene večinoma žene. M" bomo del proizvodnje P1"0, nesli v nove prostore, boin° lahko v bodoče delali v dve" izmenah.«« 01 »Koliko vas je novogia^' nja veliala?« »Za zemljišče, ki m** 10.000 kvadratnih niclrJ^j smo morali odšteti 160JJJ din, gradnja skladišč 1,600.0°° din in stroji, ki smo jih pili ln postavili v začasU" proizvodno halo v skladišč1'' 450.000 din. Do zime bC**fl uredili še centralno <>«.*,t c*vi! nje, ki nas bo veljalo nadaO' njih 250.000 din. Vse te I«**" stici je so že plačane. Kred1' tov nismo najemali. Pripis' ljamo pa načrte za proizvodno halo, ki bo sta«* ob skladiščih. Po predraČu^ nas bo veljala 4,000.000 W Nekaj denarja imamo, nek« pa si ga bomo morali UP0, soditi. L. Bogataj VLOŽI DENAR V BANKO KRANJ TRŽIČ • BLED JESENICE RADOVLJICA S K. LOKA ŽELEZNIKI gorenjsko kreditno banko TAKO KORISTIŠ SEBI IN DRUŽBI Vedno več kreditov **o poda l k i h znaša zadol-*"ev Jugoslovanov v letos-?Jem letu že 17,4 milijarde N dinarjev. Od tega odpade ^Jvec na banke, 11,6 milijo-Jjov dinarjev, ostalo, 5,8 ml-JJJonov dinarjev, pa na delovne organizacije. V primerjavi z lanskim OO« so se potrošniški krediti povečali za 2700 ml-"Jonnv dinarjev, bančni krc-Jiu pa za 2000 milijonov "•narjev, krediti iz sredstev plovnih organizacij pa za j00 milijonov dinarjev. Tako vs..k peti Jugoslovan kredit, ,,.« vsakega Jugoslo-v»na pa odpade °74 dinarjev posojila. Kredit je v poprečju večji za 2500 dinarjev. Obenem ko naraščajo krediti, se večajo tudi hranilne vloge. Do 1965. leta so bili krediti v zveznem merilu konstantno nad hranilnimi vlogami, v zadnjih nekaj letih pa hranilne vloge naraščajo hitreje kot krediti. Po pod.ilkih so znašale hranilne vloge 18,8 milijarde dinarjev in so bile za 8,7 milijarde dinarjev večje od skupnih potrošniških kreditov. Ob teh podatkih ugotavljajo, da bi ob sedanji višini in znesku kreditov lahko dosegli lep uspeh pri stabilizaciji trga. Balzac in nelikvidnost . H'likvidnost je bila Klovna l^na pogovorov s Stanetom Kavčičem v Slovenj Gradcu Potekli tedni Na vprašanje, S*! naj se nerednim plačni-k°m zaustavi dobava blaga Y* Pa naj se proizvaja za za-je predsednik slovenske v'«fff zatrdil, da ne pride v g°l/ev ne erio ne drugo. Na aruga vprašanje, kai /> treba 5t°riti, da bi našli izhod iz staranega kroga nelikvidno- sti, je Stane Kavčič dal odgovor, ki je marsikoga presenetil: »Berite Btdzaca iti videli boste, kako strogo so bili Se za časa klasičnega kapitalizma kaznovani tisti, ki niso redno plačevali doly,ov. Vsakega dolinika je doletela ječa. Vse kale, da mi tega danes ne razumemo,* je dejal Stane Kavčič. T! 1f Razčiščevalna dela v strugi Kamniške Bistrice sredi Kamnika. — Foto: J. Vidic Enotno kanalizacijsko omrežje Kamnik - Domžale Kamniška Bistrica bo spet tekla bistra Će bi naselja Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin, Loka, Dob in Ihan gradila vsaka svoj kanal in svoje čistilne naprave, bi skupni stroški po izračunu strokovnjakov znašali 19,500.000 dinarjev (novih, seveda!), vzdrževanje kanalov in čistilnih naprav v 30 letih pa 10.700.000 din. Zato so se že lani predstavniki domžalske in kamniške občine sporazumeli za gradnjo enotnega kanalizacijskega omrežja. S tem so se stroški zmanjšali na 17.500.000 dinarjev, vzdrževanje pa na 6,100.000 din. Tako je gradnja enotnega kanalizacijskega omrežja za 200 milijonov starih dinarjev cenejša, znatno nižji pa bodo tudi stroški vzdrževanja. Na podlagi medobčinskega sporazuma Kamnik sam financira gradnjo kanala od kamniške industrije do Šmar-ce. OJ 8maroĆ pa do čistilne naprave pri Ihanu pa bosta gradnjo povezovalnega kanala v dolžini 7500 m sofinancirala v razmerju 80 odstotkov IVuntnlfl fdomžalska občina bi tod morala graditi kanal, tudi če bi ga gradila samo za svojo občino; priključitev Kamnika na kanal zahteva samo nekoliko globlji izkop kanala) in 20 odstotkov Kamnik. Čistilno napravo, ki bo predvidoma stala 10,500.000 novih dinarjev, bosta občini sofinancirali po dogovoru Kamnik 40 in Domžale 60 odstotkov. Kanalizacija bo zadostila potrebam za prihodnjih 40 let. Ko bomo zgradili povezovalni kanal Kamnik-Ihan, Kamniška Bistrica ne bo več onesnažena. Graditev kanala je nujna zaradi naraščajoče industrije in prebivalstva. J. Vidic Premikači prekinili delo V soboto, 7. avgusta, navsezgodaj zjutraj so delavci nočne izmene na železniški postaji Jesenice, premikači, protestno prekinili delo. Njim so se pridružili tudi nekateri delavci jutranje izmene. Premikači so posedli po tirih in z delom kljub opozorilom uprave niso hoteli začeti. Delavci so zahtevali, d\ jim takoj zvišajo osebne dohodke, čeprav so pred- stavniki ŽTP iz Ljubljane dokazovali, da je to za sedaj nemogoče in da bodo prejeli boljše osebne dohodke šele po podpisanem sporazumu. Delavci so se razšli šele proti poldnevu. Zaradi prekinitve dela so imeli mednarodni brzovla-ki uro zamude, tovorni vlaki pa so povsem obstali. V nedeljo je potekal promet skozi železniško postajo Jesenice spet nor-i Ino. D. Scdej GORENJCI — OBIŠČITE MERCATOR NA GORENJSKEM SEJMU: Za Tržičane pa smo pripravili v blagovnici v Tržiču prodajo pohištva in gospodinjskih strojev z enakimi popusti, ki veljajo na Gorenjskem sejmu v paviljonu Mercator Presenečeni boste nad našimi ugodnimi popusti, uslugami in nagradami PRAZNIK JE LEPO Za svoj občinski praznik so si Tržičani izbrali 5. avgust, ko je padlo prvih 8 žrtev v Podstoržiču. Da pa bi občani v kar največjem številu lahko prisostvovali prireditvam, se le-te pomaknejo na bližnjo soboto in nedeljo. Tako je bilo tudi v preteklih dneh. Letošnje praznovanje je bilo še posebej posvečeno 30. obletnici vstaje in 5. obletnici pobratenja s francoskim mestom Sainte Maric aux Mineš. Predsednik občinske skupščine Marjan Bizjak izroča zlato plaketo mesta Tržič Paulu Bau-mannu, županu pobratenega mesta Sainte Maric. — Foto: F. Perdan KRUH IN SOL Nekaterim prireditvam ob letošnjem občinskem prazniku je prisostvovalo 75 članov društva deportirancev maut-hausenskih taborišč Amicale, prav vsem pa skupina 49 meščanov iz pobratenega mesta. Skupino prvih so v petek zvečer na ljubeljskem mejnem prehodu sprejeli predstavniki občinske skupščine Tržič z domačo godbo na pihala, v narodne noše oblečena dekleta in fantje, člani folklorne skupine Karavanke pa so jim pripeli nageljne in jim izrekli dobrodošlico s kruhom in soljo. Podoben, še bolj prisrčen prizor se je dve uri zatem ponovil na brniškem letališču, ko je s švicarskim dvomotorcem prispela alzaška skupina. Tokratno delegacijo mesta Sainte Marie so sestavljali vsi odborniki občinskega sveta, predstavniki tamkajšnjega združenja pob ra t en j a, gospodarstveniki in 8-članska skupina lovcev-hornistov. Po sprejemu na občinski skupščini Tržič so domačini sprejeli drage goste na svoje domove. Največja letošnja pridobitev za Tržič le nedvomno nova šola v Krizah. — Foto: F. Perdan KOMEMORACIJE Vsi francoski gostje so se v soboto dopoldne udeležili komemoracije pri spomeniku ob nekdanjem taborišču pod Ljubeljem, kjer je spregovoril inž. Janko Tišler, ki je med vojno organiziral pomoč francoskim jetnikom s strani tržiškega prebivalstva, o zgodovini tega edinega mauthau-senskega taborišča na slovenskih tleh. Spominska venca so položili nekdanji deporti-ranci in predstavniki ZZB Tržič. Istega dne popoldne so se prebivalci Križev udeležili otvoritve spomenika padlim v NOB iz tega kraja. Zbranim so spregovorili Franc Jagodic, predsednik krajevne organizacije ZZB Križe, Andrej Pehare, predsednik občinskega odbora zveze združenj borcev Tržič, ki je spomenik odkril, in avtor skulpture »Nasilje in upor« Tone Svetina. Osrednja svečanost pa je bila v nedelio v Podstoržiču, na kraju, k i t so padli prvi tržiški b< rci za svobodo. NOVA ŠOLA EN KULTURNE PRIREDITVE Največja letošnja pridobitev za Tržič je nedvomno nova šola v Križah, Na otvoritvi v soboto popoldne je spregovoril o sicer ne prvem, a doslej najpomembnejšem rezultatu samoprispevka občanov predsednik odbora za • i Bi In jo šol v ti žiski občini Viktor Kralj, njen napis »Osnovna šola kokrfkega odreda« je odkril nekdanji komandant te partizanske enote Janko Prc/elj-Stane. vivicO pa je prcre/al predsednik občinske skupščine Marjan Bizjak. Učenci kriški- šole so obiskovalcem prirediti V večnamenskem prosi rr šole kulturni spored, vendar ie bil za več sto občanov ta *V cer velik prostor premajhen. 8e Istega dne svečer sta bili v Tržiču dve prireditvi: koti* cert domače godbe na pihala, na katerem so sodelovali tudi francoski gostje — skupi na lovcev z rogovi, in folklorni nastop »Karavank«. PLAKETE OBČINE TR2IC Letos so drugič podelili plakete Tržiča. Na svečani seji družbenopolitičnega zbora v nedeljo dopoldne so sprejeli predlog občinske komisiji' za odlikovanja in podelili 2 zlati, 4 srebrne in 2 broi plaketi. (Več o tem smo pisali že v prejšnji številki Glasa.) IZZVENEL Kot celotno praznovanje je bila tudi ta seja posvečena občinskemu prazniku v ožjem smislu in 5. obletnici pobratenja s francoskim mestom. Kot gostje so ji prisostvovali tudi jugoslovanski konzul iz Strasbourga, predstavniki s Koroške, poslanci s tržiškega območja, meščani pobratenega mesta na čelu s svojim županom in drugi. O letošnjih gospodarskih rezultatih, kakor tudi o ostalih, je spregovoril predsednik občinske skupščine Marjan Bizjak, o petletnem razdobju pobratenja pa predsednik združenja prijateljev pobratenja Tine Tomazin in župan Sainte Ma-rie Paul Baumann. Svečanost je dosegla svoj višek, ko sta francoski župan in njegov namestnik izročila svoje insig- nije tržiškim kolegom, žena francoskega župana pa par alzaških narodnih noš. SLOVO OD PRIJATELJEV IZ FRANCIJE Ponedeljek so Tržičani v celoti posvetili svojim prijateljem iz Francije. Leti so si ogledali proizvodni proces v obeh največjih tržiških tovarnah — Peku in BPT, popoldne pa so se popeljali po Gorenjski. Polni nepozabnih vtisov so se včeraj zjutraj vrnili v domovino. Delavci komunalnega podjetja so sneli zastave, praznik je izzvenel, Tržič je dobil spet svoj delovni utrip, čeprav še ne v celoti, saj je precejšen del prebivalstva na letnem dopustu. —ok Malica za 2 din V tovarni Jelovica v Škof-ji Loki so prvi obrat družbe-•ne prehrane uredili že leta 1959. Z anketo so ugotovili, delali so jo nekaj let kasneje, da jemlje toplo malico 98 odstotkov delavcev. Zato so uredili menzo tudi v obratu na Sovodnju. Pred dobrim letom se je k Jelovici priključilo podjetje Lik Kranj z obratom v Kranju in Preddvoru. Da bi zagotovili tudi delavcem v teh obratih tople malice, so 1. maja letos odprli obrate družbene prehrane. V Preddvoru so uredili kuhinjo in jedilnico. Delo in oprema jih je veljala 90.800 din. V obratu v Kranju pa so uredili jedilnico, malice pa vozijo iz Samopost režne restavracije. Nato so začeli urejati menzo tudi v obratu Gorenja vas. Odprli so jo 1. avgusta. Cez nekaj dni pa bodo sodobno opremili tudi kuhinjo v Sovodnju. Stara oprema je namreč zastarela in ne ustreza potrebam in sanitarnim zahtevam. Temeljite obnove so potrebni tudi obrati družbene prehrane v matičnem obratu na Trati, saj se je število delavcev skoraj potrojilo. Prostori so postali premajhni. Delavci se hranijo kar v osmih izmenah. Da bi stare prostore povečali, je skoraj nemogoče, zato so se odločili, da zgrade nove. Po predračunu bodo morali odšteti za novo menzo in opremo 400.000 din. Zgrajena bo do konca leta 1972. Topla malica v obratih družbene prehrane v Jelovici stane 3,40 din. Delavec plača 2 din, razliko pa krije podjetje. Letos so v ta namen dali že 162.000 din. L. B. Počitnice ob morju in v planinah Člani kolektiva Gorenjske predilnice iz Škofje Loke imajo mOŽnOSl letovati v počitniških hišicah, ki so last podjetja, v Novigradu, Pacu-gu pri 1 i je i. Pelegi mu pri Umagu in na Voglu. Vendar So zmogljivosti premajhne, zato težijo, da bi kupili še nekaj novih hišic. Tudi letos je bilo več prijav kot je prostora. V Novi-J'iadu je in bo julija m avgusta letovalo 40 članov kolektiva, prav toliko v Pacugu pri I i lesi in v Pelegrinu pri 1 igU 90 članov kolektiva in njihovih svojcev. Dnevna uporaba hišice velja 30 din v Slavni sezoni in 20 din pred teaono sli po njej Poleg letovanja v počitniških hišicah v Istri delavci Predilnice lahko letujejo tudi v počitniškem domu v Portorožu. Dom je last počitniške skupnosti Selške doline. Predilnica je odkupila nekaj prostorov. Celo.ln.-ven penzi-on znaša 32 din za člane kolektiva in 23 din za otroke. V Portorožu bo letovalo okrog 50 delavcev Gorenjske predilnice in njihovih svojcev. Tudi na Voglu, nedaleč od SKI-hotela, stoji počitniška hišica, katere solastnik je Gorenjska predilnica. Celodnevna oskrba stane 30 din. Za otroke se plača polovična cena. -Ib Ob spomeniku v Križah je zbranim spregovoril tudi avtor skulpture »Nasilje in upor« Tone Svetina. — Foto: F. Perdan Zlato plaketo mesta Tržič je prejela tudi gorska reševalna služba iz Tržiča. Prevzel jo je načelnik GRS Marjan Salbergcr. — Foto: F. Perdan KMETOVALCI! Izkoristite priliko in kupite traktorje, kosilnice in druge stroje na gorenjskem sejmu v Savskem logu. Priporoča se Kmetijska zadruga Sloga Kranj Odkup živine na dogovorjenih mestih Pred kratkim je bfl v Kamniku sestanek predstavnikov Emone, obrata Kooperacije, podjetja Meso Kamnik, zasebnih mesarjev in občinske skupščine z namenom, da se prek občinskih inšpekcijskih služb uredi odkup živine. Družbeni dogovor, ki so ga podpisala vsa slovenska podjetja, ki se ukvarjajo z odkupom in prodajo živine in mesa, natančno določa, kje se odkupuje živina. Dogovor obvezuje, da se živina odkupuje na dogonskih mestih. V kamniški občini pa so opazili, da nekateri divji nakupovalci iz drugih občin odkupujejo živino naravnost pri kmetih, ne da bi plačali marže. Obrat Kooperacija Kamnik namreč dobi 4-odstotno maržo od prodane živine, s tem denarjem pa pospešuje živinorejo na svojem območju. Sklenili so, da bodo v občini zaostrili nadzor, kako se izvaja družbeni dogovor o odkupu in prodaji živine. Divjim nakupovalcem bodo stopili na prste. J. Vldlc Kmetijski stroji na Gorenjskem sejmu Mirno lahko zapišemo, da je na 21. gorenjskem sejmu tudi kmetijskih strojev na pretek. Razumljivo, da vlada med kmeti zanje veliko zanimanje. V soboto in ponedeljek smo obiskali sejem ter se pri paviljonih kmetijske zadruge Sloga iz Kranja, Kmetijsko živilskega kombinata iz Kranja ter Agrotehnike iz Ljubljane pozanimali, kakšne so cene posameznih važnejših kmetijskih strojev. Preobširno bi bilo namreč pisati cene vseh kmetijskih strojev in naprav. Zato smo Izbrali le najvažnejše. Povedati moramo tudi, da je zares škoda, ker se veliko kmetijskih strojev lahko kupi le za devize. Začeli smo pri Kmetijski zadrugi Sloga iz Kranja. 1700 litrska cisterna stane 15300 din, 2200 litrska 16300 din, 3000 litrska 21.000 din, 2700 litrska cisterna z mono-črpalko pa stane 29.300 din. Traktor Zetor, močan 25 KS, standardne izvedbe, stane 5015 nemških mark, carinski stroški, plačljivi v dinarjih, pa znašajo okrog 822.000 din. Zetor 35 konjskih moči stane 5820 nemških mark, carinski stroški pa vržejo 9540 din. Zetor j ev traktor 35/45, ki ima pogon na vsa štiri kolesa, pa velja 6684 nemških mark, carina pa velja 10.956 din. Sa-monakladalna prikolica za seno znamke pottinger, s prostornino 15 kubičnih mest rov stane 44.140 šilingov, stroški stroški pa znašajo 5249 din. 17 kubična prikolica iste znamke stane 28.700 šilingov, carina pa znaša 5767 din. 20-kubična prikolica stane 35.650 šilingov, carinski stroški pa 7164 din. 25-kubična prikolica Konfekcija Mladi rod Kranj obvešča cenjene potrošnike, da svoje izdelke otroške konfekcije prodaja na razstavnem prostoru trg. podjetja Elita Kranj v šoli Simona Jenka. Veliko znižanje od 40 do 60 °/o Za obisk se priporočamo, zadovoljni boste! stane 40.390 šilingov, carinski stroški pa se sučejo okrog 8117 din. 30-kubična prikolica stane 44.140 šilingov, stroški carine pa znašajo 8870 din. Prav tako smo se pozanimali tudi za cene molznih strojev, ki se do nadaljnjega še dobijo za dinarje. Najpogostejši so molzni stroji znamke alfa laval in vves t falila. Molzni stroj vvistfallia stane na primer 635.000 din. Vrči so iz nerjavečega jekla. Pri Slog' smo prav tako izvedeli, da se takoj dobijo traktorji ferguson s potrebnimi priključki, ln sicer za dinarje in devize. Pri Slogi imajo tudi domače traktorje, imenovane maček, ki jih Izdeluje Mehanotchnlka iz Izole. Ti traktorji so primerni za hribovite predele. Sam traktor stane 981.000 din, plug 77.000 din, kosilnica 500.000 din, prikolica pa 355.000 din. Na prikolico lahko naložimo 600 kg ln sicer je prekucna. Oglasili smo se tudi na prodajnem prostoru Kmetijsko-živilskega kombinata iz Kranja. Traktor pasqu.ili tipa 995 brez koles stane 1,040.000 lir. Stroj ima 30 konjskih moči. Carina se lahko plača v dinarjih, in sicer znaša okrog 30 odstotkov vrednosti traktorja. Pasquali tipa 990 brez koles, močan 21 konjskih moči, pa stane 917.000 lir. Seveda imajo pri K/K na zalogi vse priključke in rezervne dele. To velja tudi za ostale tipe pasqualljevih traktorjev. Predstavnik K/K nam je prav tako povedal, da ima na zalogi ves Pasu na lijev program, in sicer originalni In koopcracijskl. Origi- nalni od 43 do 30 konjskih moči, kooperacijski (domači) pa le za 18 in 25 konjskih moči. Prav tako ima K /K tudi vse Schrockove stroje. Cene so solidne, posebno pri samonakladalnih prikolicah. Prav tako pri KŽK lahko dobite trosilce za gnoj s pokončnimi in ležečimi valji ter cisterne. Za dinarje lahko kupite tudi traktorje ursus, močne 42 konjskih moči. Brez prometnega davka stane 41.850 din, s prometnim davkom pa 48347 din. K2K pa Ima razen številnih drugih kmetijskih strojev tudi traktorje pasquali, izdelane doma, in sicer v Bjelovarju. Oglasili smo se tudi v paviljonu Agrotehnike iz Ljubljane. Cene se ne razlikuje |o od onih pri Slogi in K /K. Samonakladalna prikolica, 16 kubičnih metrov prostornine, tipa mengele, stane 4679 nemških mark, carina, plačljiva v dinarjih, pa 7575 din 24-kubična prikolica Iste znamke pa stane 6326 nemških mark, carina pa znese 10.024 din. Tale zapis je torej nastal med našim sprehodom med kmetijskimi stroji na 21. go-gorenjskem sejmu v Savskem logu. če ga boste obiskali, vam bodo prodajalci radi postregli z zaželenimi pojasnili m vas seznanili s kupnimi pogoji. Za kmetijske stroje vlada namreč veliko zanima nje, ln to ne samo na Gorenjskem, ampak prihajajo kupci celo s Hrvatske, v soboto pa smo srečali celo nekaj Makedoncev. Pripravil: J. Košnjek Zgodnje fc določanje brejosti V prejšnjem prispevku smo se seznanili s problematiko rane smrti zarodkov, na katero se veže drugo vprašanje, to je hitro in natančno določanje brejosti osemenjenih samic. Izostanek gonjenja tri tedne po osemenitvi (pri goveji živini in svinji) je že eden izmed znakov, ki govore v prid uspešnosti osemenjevanja, vendar pa to še ni zadosti trden dokaz brejosti. Številne preiskave uspešnosti osemenjevanja namreč dokazujejo, da moramo računati na določene izgube pri osemenjevanju, ki nastanejo bodisi zaradi prekinitve brejosti, ali pa zato, ker nekatere krave in telice niso bile oplojene. Samice druge skupine ponavadi tudi nimajo rednega spolnega ciklusa ali pa rejec ni pravočasno opazil znakov gonjenja. Rezultati preiskav kažejo, da izostanejo znaki gonjenja tri tedne po umetni osemenitvi goveda pri 75—80 % živalih; 6 tednov po osemenitvi pri 70 % in 9 tednov po osemenitvi pri 60—65 % samicah. Vendar pride v kasnejšem času brejosti še vedno do določenih izgub, tako, da se rodi le okrog 55*/» telet, glede na število osemenjenih krav Ln telic. Ti podatki nam povedo, da se 3 tedne po osemenitvi ponovno goni 20—25 "/o živali, medtem ko celotne izgube znašajo okoli 45 H. Seveda pa je odstotek oplojenih krav ln telic lahko še nižji, predvsem pri živalih v hlevski reji, npr. ob grobi — slabi krmi, če v obrokih prevladuje krmilna pesa ipd. Plodnost zelo pade tudi pri bolezenskih motnjah in zaradi tehničnih napak pri pripravi semena ali pri sami osemenitvi. S sistemom ponavljanja osemenitve pa se doseže boljši uspeh oplo-Jenosti (81% in tudi več krav in telic). Če računamo na možnost 40 " u prekinitve brejosti v prvih treh mesecih, potem je za rejca izredno pomembno, da je na tekočem s stanjem osemenjenih živali v tem času. Zanj je ves čas prisotno vprašanje: Je žival breja? dr. S. Bavdek Železniki se pripravljajo na čipkarski dan Turistično društvo Železniki bo letos že devetič zapored Pripravilo zanimivo prireditev čipkarski dan. S potekom priprav na to zanimivo prireditev, ki bo v soboto, 14. avgusta, in v nedeljo, 15. avgusta, so prireditelji seznanili novi-nai'je na petkovi tiskovni konferenci v Železnikih. Prireditev ima že lepo tradicijo in tudi letos se bodo Prebivalci Selške doline potrudili, da bodo obiskovalci čipkarskega dne čimbolj zadovoljni. Prireditelji so povedali' da je preobrat pri pripravah na čipkarski dan nastal Pred šesto prireditvijo. Odtlej so namreč dnevi vedno bolje Pripravljeni. Največji uspeh so imeli prireditelji v Železnikih leta 196S, ko je čipkarski dan obiskalo tudi pet avtobusov turistov iz CSSR. V Železnikih se spominjajo, da so še zadnjo noč šivali češke Zastave. Tudi lanskoletni čipkarski dan je po številu obiskovalcev izredno dobro uspel. Letošnja prireditev se bo začela v soboto zvečer. Ob Plavžu bodo domačini zakurili kres in poka/ali nekatere stare običaje. Med temi so še Posebno znani: pesem nočnega čuvaja, pobiranje »kran-celjnov«, šhanje »koutra« in še nekateri drugi. Nastopili bodo tudi domači pevci — bloški pevski /ho: iz Železnikov, dekliški sekstet iz Bukovice ter harmonikaši glasbene šole. Po končanem programu Se bodo obiskovaki lahko za-Vl'teli ob zvokih ansambla Viški fant je iz Ljubljane in se nasmejali številnim šalji-Vlrn tekmovanjem. V nedeljo bo že zjutraj v prostorih muzeja otvoritev razstave čipk in od takrat dalje bodo okrog prireditvenega prostora pred hišami v Železnikih klekljale številne klek-ljarice. Seveda si bodo obiskovalci lahko ogledali tudi muzej železarstva, sodarstva, ža-garstva in čipkarstva. Za prijetnejše razpoloženje bo ob 11. uri pred plavžem prome-nadni koncert godbe na pihala iz Zirov. Popoldanski spored se bo začel ob 16. uri s tekmovanjem klekljaric v hitrosti in kvaliteti izdelave čipk. Letošnje tekmovanje se bo nekoliko razlikovalo od prejšnjih in bodo poleg posameznikov tekmovale tudi ekipe. Najboljši bodo prejeli nagrade. Za poživitev programa bo nastopila godba na pihala in folklorna skupina. Po končanem programu bodo med igranjem Fantov treh dolin za ples spet na sporedu šaljiva tekmovanja. Obiskovalci bodo imeli na razstavi tudi možnost, da čipke kupijo. Prireditelji upajo, da bodo obiskovalci čipkarskega dne tudi letos zadovoljni, pripravljajo pa se že na prihodnji jubilejni X. čipkarski dan, ki bo prihodnje leto še posebno skrbno pripravljen. Pokroviteljstvo nad letošnjim čipkarskim dnem pa je prevzelo trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt Dom iz Ljubljane, ki je prispevalo za najboljše čipkarice tudi lepe nagrade. J. Govekar 1 ' Trnovčeva domačija. — Foto: F. Perdan Prvi koraki kmečkega turizma v Dupljah Mirko Teran * zajezitvijo Tržiške Bistrice je nastalo majhno jezero. — Foto: F. Perdan Le kdo še ni slišal za Duplje, vas, ki leži ob stari gorenjski cesti, 8 km od Kranja ob cesti Kranj—Tržič? V kraju in njeni okolici so že dolgo časa pogrešali objekte za razvedrilo in za nedeljski počitek. Mirko Teran, zasebni kine tovalee iz Zg. Dupelj, katerega kmetija leži tik ob Trži-ški Bistrici, se je lotil kmečkega turizma, ki se vse bolj uveljavlja tudi drugod po naši lepi Gorenjski. Prostore za goste si je uredil iz stare kmečke hiše in so zelo okusno opremljeni za sprejem gostov. Na oknih visijo nageljni, ki sedaj prav čudovito cvetijo. Pred leti je tu še pela žaga, kjer so žagali les kmetom, vendar so jo opustili, pred leti je bil tu tudi mlin. ki je mlel žito za potrebe kmetov iz Dupelj in okolice. Prav v tem mlinu pa je lepo urejen bife. k ter so mize stara mlinska kolesa, ob steni pa visijo stara kmečka reta in podobni predmeti. Takšna ureditev daje gostom še posebno počutje. Tod vas postrežejo hitro in poceni z domačimi suhimi klobasami in doma pečenim kruhom, s čevapčiči in raznimi speeialit !:i:ni na /aru. ter s pijačami, kjer jc treba omeniti cviček in doma narejeno medico. Poleg bifeja pa imajo poseben prostor za kuhanje žganja za potrebe dupljanskih kmetovalcev. Za goste, ki nameravajo tod prenočiti, imajo tri opremljene sobe s kopalnico in posebno kuhinjo. Gostov ne zmanjka nikoli. Z zajezitvijo Tržiške Bistrice je nastalo jezerce, imenovano Trnovčev bajar, ki ga turisti s pridom uporabljajo. Precej se uveljavlja tod tudi ribištvo, saj je v Tržiški Bi- strici precej rib. Lepi gozdički z jasami nudijo vsakomur dovolj za sprostitev, da nedeljsko ali katerokoli popoldne preživi v miru, katerega sedaj vsak vse bolj ceni, ter za družinske piknike in kratke izlete ob Hist rici Polet; Trnovčeve domačije — kakor se pravi po domače pri hiši — imajo v borovem in smrekovem gozdiču prijeten avtokamp. kjer sodeluje s pošiljanjem gostov v avtokamp Turistično društvo Naklo, katerega član je tudi Mirko Teran. V kampu prevladujejo Nizozemci, Nemci in Italijani. Okoli hiše ureja Teran še razna športna in otroška igrišča. Prostor je tod izreden za prirejanje kulturnih prireditev na prostem in piknikov, ki jih vsakih 14 dni ob sredah prireja Turistično dru-šrtvo Naklo za tuje goste. Za pester spored poskrbijo mladi plesalci iz Predoselj v gorenjskih narodnih nošah. Plesišče je urejeno na ploščadi na vrtu in jo bodo še razširili. Poleg turizma pa ima gospodar Mirko Teran veliko dela še s kmetijo, saj ima v hlevu 14 glav živine in konja. Za vsa preuredi t vena dela je dobil nekaj posojila pri Gorenjski kreditni banki v Kranju, vendar pravi Mirko, da je obrestna mera malo previsoka za prve korake kmečkega turizma. Za zimo pa obljublja lastnik, da bo uredil bajar za drsališče, tako da se domačinom ne bo potrebno hoditi drsat na Bled ali Bohinj oz. v Tržič. Z dokončno ureditvijo bajarja, ko ga bodo poglobili in temeljito pripravili, pa bo kmečki turizem v Dupljah še bolj lahko prišel do veljave. J. Kuhar Semanji dan pod vaško o v Hotavljah Turistično društvo »Slajka« Hotavlje je v zadnjih letih pripravilo že več zanimivih prireditev. Ena izmed njih bo tudi v nedeljo, 15. avgusta. Tokrat podjetni Hotaveljci že drugič pripravljajo semanji dan pod vaško lipo. V ponedeljek so hotaveljski prireditelji zbranim reporter-jem pojasnili namen te etnografske prireditve in jih tudi seznanili s programom. Program se bo začel pod vaško lipo v nedeljo ob 11. uri dopoldne. Od gostilne Lipan v Hotavljah pa do prireditvenega prostora bodo goste vozili »fijakerji« z zapravljivčki. Po- vedali so, da vožnja z zaprav-ljivčkom ne bo pretirano draga, saj bodo vozniki vsakemu zaračunali le majhne denar-ce — toliko, da bo za »zoba-nje« ali kak kozarček, ki si ga je v tej hudi vročini treba privoščiti. Prav gotovo bo taka vožnja za marsikoga zelo zanimiva. » Pb prihodu obiskovalcev pod vaško lipo se bo program začel s pozdravnim nagovorom in odkritjem obnovljenega kulturnega znamenja ob vaški lipi. Znamenje so prav za to prireditev obnovili, saj ga je pred tem že močno načel zob časa. Pa saj ni čudno. Alova gasilska oprema Gasilci kamniške občane so letos že ali pa bodo še pridobili precej nove opreme. Tako so gasilci v Srednji vasi letos dobili nov gasilski avtomobil-kombi. Pomembno je reči, da so občani sami zbrali 30.000 din in s tem znatno prispevali k nakupu avtomobila. Komenški gasilci pa so letošnje poletje dobili novo motorko in nov gasilski avtomobil. Na slovesnosti so sodelovali gasilci iz skoraj vseh gasilskih društev v občini. Krajevna skupnost in občani so za nakup avtomobila prispevali 30.00, občinska gasilska zveza pa je prispevala 16.000 din. Poleg tega so za nakup motorke občani prispevali 10.000 din. J. V. Po pripovedovanju naj bi bilo znamenje staro okrog 400 let in naj bi ob njem v času kuge prebivalci okoliških krajev prosili za zdravje. Denar za obnovitev so prispevali sami vaščani, kulturna skupnost, zavod za spomeniško varstvo in zastopstvo inozemskih firm Commerce. Štiri freske na znamenju — štiri evangeliste — prav zdaj obnavlja akademski slikar, poljanski rojak Ive šubic. Po odkritju kulturnega znamenja bodo odprli še ploščad za nastope ob kamniti mizi pod vaško lipo. Domači mešani zbor bo ob tej priložnosti zapel nekaj pesmi. Hotaveljci bi v nedeljo radi obudili stare običaje izpred petdesetih ali sto let. Gostom bodo postregli s številnimi posebnostmi, ki so bile v prejšnjih stoletjih v navadi ob vaških sejmih. Prav gotovo je zanimiv običaj, da goste postrežejo najprej s kruhom in soljo. Popoldne pa bodo obiskovalci skoraj zagotovo zaplesali ob zvokih ansambla Gorenjci iz Radovljice in vmes segli po lectovih srcih, semanjih bobih, medenih štrukljih, slovanski medici in dobri kapljici. Hotaveljci zagotavljajo, da bo v nedeljo pri njih veselo! J. Govekar Zdrav in klen je naš rod pod Kamniškimi planinami, poln življenjske sile v borbi za obstoj s skopo naravo. To sta dokazala tudi zakonca Franc in Marjeta Romšak, ki sta 1. avgusta v črni pri Kamniku praznovala 50-letnico zakonskega življenja. Bila sta oba mlada, delovna in polna načrtov za življenje, čeprav si je takrat človek težko prislužil vsakdanji kruh. Toda pogum je zmagal, čeprav je posegla vmes nesreča. Leta 1932 je v rudniški jami, kjer kopljejo kaolin, Franceta Romšaka zasulo kamenje do pasu. Z dvakrat zlomljeno desno nogo so ga odpeljali v bolnišnico. Nekaj časa se je kot 40-odstotni invalid moral zadovoljiti z lažjim delom in manjšim zaslužkom, pa je priskočila na pomoč žena, da je bilo kruha za številno družino. V 13 letih se je rodilo 12 otrok, krepkih in zdravih, od katerih je 9 dočakalo zlato poroko roditeljev. Zasuli so ju z darili, vnuki in trije pravnuki so ju obkrožili z ljubeznijo in zahvalo za vse, kar sta žrtvovala za tako številno družino. Bilo je svatov in gostov tam pri logarju v črni nad Kamnikom, kjer prebivata naša slavljenca v krepkem zdravju in zadovoljstvu. Naj jima bo dano še mnogo zdravih let! — a Proizvajalec in prodajalec mmmi razstavlja in prodaja stanovanjsko pohištvo in stavb n o pohištvo na gorenjskem sejmu Ugodnosti: popust 5 °|0 brezplačna dostava za stanovanjsko pohištvo kredit do 10.000 din prav tisto pohištvo, ki si ga telite PETROL poslovna enota Ljubljana razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. več prodajalcev za bencinski servis v Kranju 2. več prodajalcev za bencinski servis v Radovljici in Škof ji Loki. Pogoj: kvalificiran delavec v trgovini Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: Petrol, poslovalnica Ljubljana, Ljubljana, Prešernova c. 42. Na morje in hribe vzemite DROGESAN MLEKO ZA SONČENJE PIK sredstvo proti komarjem Kem. obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova ul. 19 KAJ JE PISAL SPREJMEMO VEČ SKLADIŠČNIH DELAVCEV Sarr.sko stanovanje brezplačno. Vsa pojasnila do bite v pisarni ŽITOPROMET, SENTA, skladišče Kranj Tavčarjeva 31 SENZACIJA! Firma Heider, Graz — Gradec Sporgasse 15 razstavlja prvič v Jugoslaviji: Kompjuterski ročni pietilni stroj Stroj plete rn tke od najtanjše volne in svile do najdebelejše volne: preproge, blago za kostime, plašče, torbice, ogrinjala, zavese, nogavice, puloverje (z dolgimi rokavi celo v eni uri). Na sejmu prikazujemo, kako se s strojem ravna. Ne zamudite edinstvene priložnosti. EATE U H S E Vsakih 6 sekund se nekdo obrne na Beate Uhse Beate Uhse je največja specializii .na trgovina tega kontinenta za zakonsko higieno in spolnost, ki vam rada svetuje v zvezi z vsemi vprašanji življenja v dvoje. Obiščite nas na gorenjskem sejmu v Savskem logu, hala B. Naši sodelavci vam bodo radi od .ovorih na vaša vprašanja in vas seznanili z našimi izdelki. CENE ZNIŽANE OD 30 DO 70° o Obiščite nas na gorenjskem sejmu v šoli Simona Jenka, I. nadstropje Poceni boste kupili: % moške obleke H moške in ženske plašče 0 moške srajce 0 ženske obleke Obiščite nas — zadovoljni boste PRED SEDEMDESETIMI LETI V eni od avgustovskih številk »Gorenjca« je bilo objavljeno tudi »Pismo iz Mo-nakovega«. Torej smo bili pred sedemdesetima leti le bolj Slovenci kot sedaj, ko se nekateri tudi v domači in literarni govorici trudijo z Miinchnom. Monakovo je tako tesno zvezano posebno z našo slikarsko tradicijo, da ne bo nič narobe, če uporabimo njegovo že staro poslovenjeno obliko imena. Saj tudi Rimu ne pravimo Roma, Benetkam ne Venezia, Dunaju ne Wjen, Pragi ne Praha in pod. Seveda za poštne pošiljke in drugo uradovanje, se bomo posluževali le izvirnih, uradnih imen tujih krajev. — To vse pišem zato, ker sem bil neprijetno dirnjen, ko sem slišal Jeseničanko praviti, da potuje v Villach, Dravograj-čanko pa, da bo šla v Volker-markt. Nisem ju mogel prepričati, vztrajali sta pri svoji trmi, narodni mlačnosti. Potem pa zahtevamo od slovenskih Korošcev, naj se trdno drže materine govorice in naj tudi trpe zanjo, če bo treba . . . Narodne zavednosti bi se res lahko naučili od naših starih. Preberimo eno od takih novic v starem »Gorenjcu« izpred sedemdesetih let: Prva jugoslovanska tovarna za kavine surogate, figovo in sladno kavo se je otvorila. To važno narodno podjetje gospoda Ivana Jebačina, trgovca, tovarnarja in zalaga to-Ija kaviruh primesi v prid družbe sv. Cirila in Metoda je blagoslovil družbdn prvo-mestnik, gospod momsinjor Tomo Zupan. Gospod Ivan Jebačin je povodom blagoslovi jenja svoje tovarne daroval družbi sv. Cirila in Metoda 400 kron. Izrekamo obenem domoljubno prošnjo: Slovenke in Slovenci! Rabite, zahtevajte, priporočajte vselej in povsod le te izborne izdelke domače industrije v čast in ponos slovenskemu imenu, v korist slovenskega dela in v prospeh vseslovenske šolske družbe.« In še druga domoljubna vest: »Češki kolesarji so se danes vrnili z Jezerskega v Kranj. Položili so vence na Prešernovo gomilo. — Zvrstilo se je nalo nekaj pozdrav-. Ml govorov. Podpredsednik e '.e poa.-rŽTLice SPD dr. Kulhavv je nazdravil narodnemu ženstvu kot onemu faktorju, ki je podpora borite! jem za narodno prosveto. Pri slavju na Mavrjevcm vr- tu so stregle ljubezniv« kranjske gospice, pevski zbor Narodne čitalnice pa je zapel nekaj krepkih zborovskih pesmi. Le prehitro so se mili češki bratje posloviH od nas.« Pa še nekaj drugih novic, s kakršnimi je postregel »Gorenjec« v dobi kislih kumaric, kot so včasih rekli počitniškemu obdobju, v katerem tudi za časopisje ni bilo kaj prida razburljivih vesti ne iz tujine, ne iz domačih krajev. »Vojaštvo v Kranju. Po odhodu dijakov iz našega mesta, ki so se podali na zaslužene počitnice, je postalo v Kranju prav dolgočasno. V sredo pa je prišlo v naše mesto na vaje idoče vojaštvo, in sicer 17. pešpolk, 8., 9. in 20. lovski bataljon in 2 bateriji topmličarjev. Mesto je hipoma oživelo. Vojaštvu se moramo zahvaliti tudi za prav lep muzikalen užitek. Slišali smo izborne godbe, katerih je bilo kar dvoje v mestu. Skoro celo leto ni Kranj slišal toliko melodij, kot jih je slišal v teh dveh dneh. Vojaki so se v mestu prav vljudno vedH, no, pa saj so bili skoro izključno samo Si'.'\ »Prve unijatske cerkve na Kranjskem. Temeljni kamen so slovesno položili v nedeljo v Metliki. Slovanski obred je globoko ganil navzoče.« »75 let bo letos poteklo, odkar je stekla prvikrat železnica. L. 1826 je bila otvor-jena prva proga Mančester— liverpod na Angleškem.« »V Srbiji so se vršile volitve v skupščino. Od 285.000 volivcev je oddalo glasove 262.249. Gotovo je to veliko število.« »Francoski jezultje so sklenili, da se ne oodo pokorili novemu zakonu zoper redovnike ter se do 1. oktobra vsd izselili. Pripoveduje se, da se jih misli nekaj vgnezditi tudi na Kranjskem, prav tako, kakor da ne bi mogli živeti brez njih.« »Kitajska bo morala plačati velesilam skupne odškodnine eno milijardo taelov.« »Od mravelj umorjen. Neka češka kmečka mati je šla s svojim pot tednom starim otrokom delat na polje. Položila je dojenčka na rob njive in delala kakih petdeset korakov daleč. Čez četrt ure se je vrnila k otroku m s strahom zapazila, da je nebogljončok poln mravelj. V nosu, v ušesih in v ustih je imel strupene rdečke. Otrok je le še ječal in kmalu umrl.« C. Z. XVIII. festival jugoslovanskega filma — Pulj Kdo se boji Dušana Makavejeva? Ne! Tudi Riehard Burton s svojo ženo Elizabeth Tavlor ni mogel pomagati festivalu. No, res je, da je njun prihod dvignil nekoliko prahu, a festival je koracal svojo pot, tako kot mu je bilo sojeno, tako kot so mu sodili vsi tisti domači filmski ustvarjalci, ki so jeseni v letu 1970 in spomladi 1971 posneli svoje filme. Usoda festivala je tako vselej določena že vnaprej in ko se zavesa dvigne, je pravzaprav vse skupaj, kar se potlej dogaja, le velik blišč, pa tudi beda, nečesa skrivnostnega, nečesa v sanje množic in kopreno zvezdniške meglice zavitega medija, ki se mu preprosto reče film. Jugoslovanski film seveda, tisti film, ki je doživljal v svojem komaj polnoletnem življenju že prenekatero iz srca izrečeno pohvalo, in tisti film, ki je doživljal in prejemal graje in klofute v obraz. To dvoje sodi skupaj in letos je bilo tako, da bi mu bolj sodile klofute kot hvalnice in slavospevi. Nemara bo res, da je kinematografija, ki v enem produkcijskem letu zmore posneti petindvajset celovečernih filmov, teže umerjati vrednostni imenovalec, kot denimo ameriški ali francoski kinematografiji. Želje in hotenja so seveda tako pri gledalcih, predvsem pa pri ustvarjalcih, velike in seve le redkokdaj izpolnjene. In tudi nekoliko navadili smo se že, da jugoslovanski film dobi od časa do časa nagrado v tujini, da se o niem piše, da ima kljub komaj doseženem pol-noletništvu svoj ugled in svoje mesto v svetovni kinematografiji. Tako je bilo ... pred leti. Lanski festival tega ni potrdil in tudi letošnji ne! Žirija je v predgovoru k nagradam, ki jih je podelila, takole ocenila položaj v jugoslovanskem filmu: »Splošni nivo filmov, ki so bili prijavljeni za festival, ustvarja vtis o kinematogra- fiji, ki je izgubila svojo ustvarjalno koncentracijo. Zdi se, da sc v njej izginili vsi tisti plodni in ekspanzivni vzgibi, ki so pred leti ustvarili visok in zaslužen ugled jugoslovanske fimske produkcije. V marsičem je ta kinematografija nagnjena h konformističnim rešitvam, improvizatorstvu, cenenosti ter psevdoavantgardnosti. Letošnja kinematografija daje vtis kinematografije, ki je izgubila sposobnost, da bi se z uspehom predstavila v svoji in v svetovni sredini.« Tako torej žirija. Ta je precej črnogleda in zdi se, da ta črnogledost izvira predvsem iz bojazni, da bi se bolniku bolezen ne poslabšala še bolj. Žirija je delala kakor je vedela in znala. Trudila se je po svojih najboljših močeh. Njeno delo se je pričelo pred festivalom, dober teden prej, ko je morala sesti v kinematograf in si ogledati celotno Koliko velja glas ljudstva Javni tožilec SR Srbije je filmu WR Dušana Makavejeva odvzel možnost, da bi ga prikazali na festivalu. Motivacija: cenzurna komisija, ki je film odobrila za prikazovanje, ni bila popolna. Sledile so intervencije, peticije, ogorčeni protesti. Oglejmo si, koliko velja glas ljudstva in kakšno ceno mu daje republiški tožilec. Tako so sledila pisma in intervencije — intervencija organizacijskega komiteja festivala, pismo Združenja filmskih delavcev Srbije in Združenja filmskih igralcev Srbije vladi in skupščini SR Srbije, protest Konference združenja filmskih delavcev Jugoslavije, protest Združenja slovenskih filmskih kritikov, protest novinarjev in filmskih kritikov mladinskega tiska, pismo mladih filmskih avtorjev in kritikov, protest, ki ga je podpisalo 198 udeležencev festivala, protest amaterskih kino klubov iz Beograda, Sarajeva, Niša, Ljubljane, Kranja in Novega mesta, ter dolga vrsta posameznih zahtev, pisem, telegramov ... To je bil glas ljudstva. Bil je močan. Bil je spontan! Kljub vsemu pa filma, četudi ga je žirija videla in ga uvrstila v uradno konkurenco, nismo videli na festivalu, -š podobo jugoslovanske kinematografije. Naredila je izbor štirinajstih filmov, ki so ostali v uradni konkureuci, ostalo je potisnila v ozadje, v informativno sekcijo, v dvorano. Tako je le štirinajstim pripadla čast, da se predstavijo v areni in da se bojujejo za nagrade. Ostali so bili že na samem začetku izločeni. Kaže, da pri nas ne velja načelo, da naj zmaga in zmaguje tisti, ki je boljši. Žal, ne! Kajti žirija je uvrščala filme v konkurenco po ključih, tistih ključih, ki jih predobro poznamo in ki jim pravimo »republiški«. Vsakomur svoje, je menila žirija že pred začetkom festivala. To načelo pa je imelo bolj malo povezave z resnično kvaliteto. Tako se je zgodilo, da so »ključi« pustili ob strani nekaj odličnih filmskih stvaritev, da pa so spustili v boj za nagrade najslabše dosežke festivala. Nerodno je seveda vse skupaj. Festival je jugoslovanski, denar zanj prispevajo republike in vsaka seveda hoče biti potem predstavlje-s svojo nacionalno kinematografijo, z enim, po možnosti pa kar z dvema filmoma. Načelo daj-dam je uveljavljeno in tako se konča resnost vsega že kar takoj na začetku. Pa saj je tudi to navsezadnje razumljivo. Tu je denar, tu so milijoni, veliki novci in kjer so novci, pravi pregovor, so tudi trgovci. Zgodilo se je že prvi večer! Čast »prvega filma« v areni je pripadla našemu — slovenskemu — filmu. Arena je toplo ln prisrčno sprejela Rdeče klasje, režiserja živojina Pav-loviča. Ni bilo žvižgov in rjovenja, ne vsega tistega, kar pokaže desettisočglava množica, če ji film ni všeč. Prvi v areni in prvi ob koncu festivala. Žirija je podelila Zlato areno prav Rdečemu klasju. Zgodba z Rdečim klasjem je nenavadna. Nekoliko sram nas je lahko Slovence, da nismo mogli sami realizirati filma, ki se ukvarja z našo specifično problematiko. Tako je moral priti Živoj in Pavlov ič in posneti film, ki pa jr po svojem bistvu le nadaljevanje njegovega filmskega opusa, ki je specifično srbski, ne naš, nam tuj in odtujen. Rezultat je film, v katerem slišimo slovensko govorico, v katerem igrajo Slovenci in za katerega vemo, da je bil posnet po našem romanu in nič več! Tako se Zlate arene niti ne moremo veseliti preveč. Zasluga zanjo gre predvsem Živoj inu Pav-loviču, ki s tem filmom dc-biva precej kasno tudi urad- no priznanje za svoje delo in za svoje uspehe. Da, zdaj je žirija »legalizirala« črnogledost v našem filmu. Tega pred dvema letoma ni storila. Zdaj pa je ugotovila, da tudi temne plati našega življenja v sebi skrivajo tudi konstruktivnost, humanost, naprednost, ideološko pravilno usmerjenost .. ., kar je še teh izrazov, ki pritičejo filmski proizvodnji socialistične države. Drugi slovenski film Na klancu režiserja Vojka Dule-tiča je bil v areni precej medlo sprejet. Da, tudi žvižganja je bilo nekaj, ki pa se je kmalu poleglo in tisti, ki jim film ni bil všeč, so šli domov. Veliko jih je ostalo in zavzeto sledilo subtilni Duletičevi filmski govorici. To se ni zgodilo Ante j u Babaji, ki je v areno pripeljal svoj film Dišave, zlato ih kadilo. Arena nikakor ni bila pripravljena slediti bergma-novski atmosferi tega flma. Preprosto žvi/Zjala je in to tako močno, da filma ni bilo moč gledati, škoda! škoda za Babajo in škoda za vse tiste, ki so ustvarili ta film, saj mu takšno »priznanje« v resnici ni šlo. In tako se je pač še enkrat izkazalo koliko prav ima žirija, ko spušča v areno komorne drame. Arena, in to vedo vsi, ki so s Puljem vsaj malo povezani, si želi akcije, napetosti, zmag dobrega nad zlim, cenenosti, moralnih vrednot in kar je še podobnih reči z mize »filma za samopozabo«. Tu arena ne oprošča nikomur! Ni prizanesljiva! In tako se je zgodilo, da ekipe, ki je film posnela ni bilo pred festivalsko platno, da bi se predstavila občinstvu. Da, bila so razočaranja. Tako nas je razočaral Bora Draškovič, ki je pred leti posnel odličen Horoskop, letos pa je pripeljal v areno KNOCKOUT. Kaže, da se z Draškovičem dogaja nekaj podobnega kot z Boštjanom Hladnikom. Za petsto starih milijonov (najdražji film na letošnjem festivalu) kolikor je film stal, nam je natresel toliko neumnosti in slabega okusa, da je pisca teh vrstic spreletavala groza in mu glo-gala kosti. Kaže, da Hladnik ni osamljen primer v jugoslovanskem filmu. Komerciali zem v filmu ni preprosta zadeva. Gledalec gleda film tudi takrat, ko gre za tako imenovano umetniško stvaritev. Hladnik in Draškovič pa sta mnenja, da je najbolje, če gledalcu natresemo razkošja na njegovo mizo, tako da se z nje kadi omama »velikega sveta«. Vse ostalo je za njiju postranskega pomena. Draškovič je bil s Horoskopom debitant. Uspešen debitant! Pred dvema letoma! Letos je ta uspešnost in priznanje, tudi uradno, šlo Makedoncu Krstu Canevskom, za film črno seme. Celotna ekipa je prišla s festivala v Moskvi naravnost v Pulj. Seveda z velikimi upi za nagrado. No, producent filma je na- grado dobil, pa tudi režiser, četudi debitant, je odnesel domov Zlato areno za režijo. Komaj sedemindvajset let mu je in prvič v zgodovini Pulja se je zgodilo, da debitant dobi prvo nagrado za svoj film. Dobi jo že, a ne Zlate arene. In še en debitant je, ki mu je žirija storila nepopravljivo krivico. Milan Jclič, režiser filma Pobijalec ščurkov je posnel tako ljubek, simpatičen, z neizmerno toplino narejen film, da bi ga arena, če bi bil v njej predstavljen, sprejela toplo in z navdušenjem. Zal, je film ostal v informativni sekciji. Dobil pa je kar dve, čeprav neuradni, nagradi. Nagrado revije Mladosti in nagrado Kokanj Ra-konjac. Vidnejših stvaritev letošnji festival ni premogel. Solidne, sredinsko umirjene, nevpraš-Ijive filmske zgodbe so to bile. Morda bi veljalo omeniti še Antuna Vrdoljaka in njegov film V gori raste zelen bor, pa Bato Čengiča s filmom Vloga moje družine v svetovni revoluciji ter film Miroslava Antiča Zajtrk s hudičem. Vse ostalo pa ne sproža nikakršnih dodatnih misli in domislekov o jugoslovanskem filmu! Nekaj drugega pa vzbuja pomisleke. Težke pomisleke, ki bodo utegnili imeti nepopravljive posledice za vso jugoslovansko produktivno kinematografijo. V areni namreč nismo videli film Dušana Makavejeva WR. Republiški tožilec SR Srbije, mu ni prižgal zelene luči za Pulj. In tako je Dušan Makavejev ostal praznih rok. Praznih rok smo ostali tudi tisti, ki smo spremljali festival. Nemara bi v primeru, da bi videli Makavejev film, lahko govorili o kvalitetnem vrhu festivala. Tako pa bo zdaj veliko besed o festivalu, njegovih nagrajencih in dosežkih, četudi ni bil prikazan film, ki — tako pišejo tuji filmski kritiki, ki so film videli — pomeni celo ustvarjalni vrh svetovne kinematografije zadnjih mesecev. Kolikšne posledice bo to imelo za vse, ki sc kakorkoli ukvarjajo s filmom pri nas, pa se /a/daj še ne ve. Ve se le to, da bodo skoraj gotovo precejšnje. In marsikatera žirija bo lahko še pisala o psevdoavantgardnosti, saj prave, resnične avantgarde, kot vse kaže, še nismo zreli razumeti in kvalitetno opredeliti! Tako je festival minil v Znamenju enega samega filma, ki ima naslov WR ali misterij organizma, ki ni bil prikazan, ki pa je dvignil največ prahu... Puljski festival bo seveda ostal. Navadili smo se nanj, na vse tisto, kar n.nn prinaša. Toda kaže, da bo ta festival moral resneje razmišljati o tem, kakšen je njegov pomen in kakšna je vloga, ki jo ima v našem filmu. Zdi se, tla velika. In ker je tako, se kaj takega, kot se je zgodilo z WR na tem festivalu, ne bo smelo Več ponoviti. B. iprajc 35 Miha Klinar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) Toda do toga ni prišlo. Nemci so zaradi drugih načrtov (zahteva po vrnitvi Posarja, ki je bilo pomembno tudi s strateškega vidika v morebitnem kasnejšem revanšističnem vojnem pohodu na 'dednega sovražnika' Francijo itd.) spremenili taktiko, Hitler pa si je hotel pridobiti poljsko 'prijateljstvo' in 'zavezništvo', ki bi mu koristilo pri drugih osvajalnih načrtih in mu tudi je, kakor smo videli v primeru Češkoslovaške. Tako je prišlo do 'prijateljskih' pogovorov med Poljsko in Nemčijo že 4. maja 1933, in sicer v Berlinu med Hitlerjem in von Neurathom ter poljskim poslanikom, v Varšavi pa med nemškim poslanikom in poljskim zunanjim ministrom polkovnikom Bečkom z željo, da bi 'Nemčija in Poljska razpravljali in obravnavali nepristransko medsebojne probleme in jih prav tako nepristransko in v miru tudi reševali v okviru dosedanjih pogodb'. Dobrih sedem mesecev potem, dne 15. novembra 1933, je Hitler v navzočnosti svojega zunanjega ministra sprejel poljskega poslanika v Berlinu in ugotovil, da je med nemško in poljsko vlado J*OPOLNO SOGLASJE PO MIRNEM REŠEVANJU VSEH VPRAŠANJ' To naj 'služi miru v Evropi in odrekanju uporabe sile'. Prav tako je potem 30. novembra 1933 maršal Pilsudoki ob navzočnosti zunanjega ministra Bečka sprejel nemškega poslanika v Varšavi in prav tako izrazil 'popolno soglasje med obema državama', pa tudi soglasje s Hitlerjevimi pogledi glede nemške zunanje politike in njegovi 'volji do ohranitve miru', kakor jo je bil Hitler izrazil 25. oktobra 1933, ko je med drugim obravnaval tudi odnose med Poljsko in Nemčijo z naslednjimi besedami: »Med Nemčijo in Poljsko, čeprav je bila tudi drugačna rešitev mogoča, smo opustili nekdanje nemške zahteve po (klansku in koridorju. Poljska in Ncmč'.la se morata navaditi živeti druga poleg druge. Nemčija ne vidi nobenih ovir, ki bi mogle pripeljati do konflikta med obema državama ... Nemčija se ne bo dala odvrniti od nikogar, ki bi jI branil podpisati kakršnokoli, zanjo častno pogodbo.« Tako je prišlo 27. januarja 1934 do podpisa nemško-poljske pogodbe po vzorcu tako imenovanega Kelloggovega pakta, imenovanega po ameriškem politiku, republikancu Franku Billingsu Kelloggu (1856—1937) in zunanjem ministru ZDA med leti 1925—1929 ter nosilcu Nobelove nagrade za mir, ki je skupaj s takratnim francoskim predsednikom Briandom sestavil mednarodni dogovor o prepovedi uporabe sile pri reševanju mednarodnih vprašanj in ki so ga 27. avgusta 1928 podpisale skoro vse države. Ta dogovor seveda ni bil posebno učinkovit, ker ni vseboval skupnih sankcij, proti morebitni dr/.avi-kršilki, zgodovinsko pa je vseeno pomemben, saj je dal leta 1946 temeljno mednarodno pravno podlago na sodnem procesu proti nacističnim vojnim zločincem v Niirnbergu. Takrat, januarja 1934, pa je dal podlago sklenitvi 'prijateljske' pogodbe med Nemčijo in Poljsko za dobo deset let. O tem je 30. januarja 1934 ob prvi obletnici svojega kanclerstva govoril Hitler: »Odnosi s Poljsko so bili še pred letom dni zelo nezadovoljivi. Mi pa smo čutili potrebo, da na konkretnem primeru dokažemo svetu, da je kljub obstoječim razlikam v življenju narodov mogoče najti sporazum, koristen miru in obojestranski blaginji dveh različnih narodov. V odprtem direktnem pogovoru v dvoje je mogoče vsa medsebojna vprašanja obravnavati in reševati bolje kakor s posredništvom tretjega. Razveseljivo je, da je tudi maršal Pilsudski enakega mnenja. Tako lahko upamo, da bo po času neplodnega zadržanega obnašanja med obema nacijama in državama prišlo do plodnega sodelovanja na gospodarskem in vseh drugih področjih.« S takimi izjavami Hitler ni varčeval tudi v odnosu do drugih držav. Tudi takih dvostranskih pogodb je kasneje sklenil z malone vsemi nemškimi sosednimi državami. Da jih ni jemal resno, je dokazal s priključitvijo Avstrije in Sudetov ter z likvidacijo CSR, zdaj pa je prihajala na vrsto Poljska, ki ji je po 7. aprilu 1939 VVeizsacker očital, da njeni STIKI Z LONDONOM NASPROTUJEJO DUHU POGODBE pa tudi duhu maršala Pilsudskega, ki bi se s tako politiko najbrž ne strinjal, ko bi bil še živ. Morda je VVeizsacker kot dokaz omenil tudi 'samomor' bivšega poljskega ministrskega predsednika polkovnika Valerija Slavveka, ki se je 3. aprila ustrelil in ki je bil eden najbližjih sodelavcev pokojnega maršala Joscfa Pilsudskega. »Gospod Lipski morda tega ne ve, gospod polkovnik Beck pa bi se moral tega zavedati. Vse, kar se je to dni zgodilo, krši duh pogodbe med našima deželama.« Lipski je seveda to zanikal in dejal, da poljski sporazum z Veliko Britanijo ne zahteva od Poljske, da bi preklicala prijateljsko pogodbo z Nemčijo, VVeizsacker pa, kakor piše sam v svojih, po vojni objavljenih 'Spominih', se je trditvam Lip-skega samo nasmehnil in mu dal vedeti, da njegove trditve ne more jemati resno. Potem je vprašal Lipskega z začudenjem, zakaj 'Poljska noče sprejeti velikodušne Hitlerjeve ponudbe', ki jo je baje VVeizsacker takrat smatral za 'iskreno' in šele kasneje 'spoznal« itd., česar pa mu nihče ne verjame, čeprav bi se morda pred zgodovino rad 'opral' krivde kakor mnogi drugi sokrivci za Hitlerjev zločin nad človeštvom. Beckov obisk v Londonu je bilo treba seveda razglasiti tudi nemški javnosti. Osrednje nacistično glasilo »VOLKISCHER BEOBACHTER« je dne 7. aprila 1939 v uvodniku opozarjalo na posledice, ki bodo zaradi tega nastale v odnosih med Nemčijo in Poljsko: »Poljska vlada je pod najostrejšim britanskim pritiskom in umetnijo pregovarjanja zapustila modro pot poljskega narodnega junaka maršala Pilsudskega in podlegla brezglavi angleški vojno-hujskaški politiki, ki ni nič drugega kakor smešen poizkus vračanja k versajski politiki s pomočjo proti Nemčiji nahujskanih narodov in držav... Britanska garancijska politika ni nič drugega kakor veriga paktov in pogodb, ki jo kuje Anglija okrog Nemčije. Poljska je s pripravljenostjo za trajno obojestransko garancijsko pogodbo z Londonom na nevarni poti, da stori usodni korak in postane zaradi te pogodb« sokrivec pri poizkusu zanetenja vojnega požara v Evropi. Porušila bi tiste temelje svoje zunanje politike, ki jih je postavil maršal Pilsudski, in s« izpostavila enaki usodi kakor narodi, ki so jih zapeljali zahodnodemokratični konjski mešetar-ji.« BAČA TOVARNA VOLNENIH IZDELKOV PodbrCJO nudi cenjenim potrošnikom na XXI. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju na razstavišču v Savskem logu hala A od 6. do 17. avgusta po sejemskih cenah: kamgarne za moške oblek, ženske kostime in težke kamgarne za moške in ženske plašče v modnih barvah iz čiste runske volne. Izkoristite priložnost! Priporočamo se! Slovenija avto Poslovalnica Kranj, Titov trg 1 Poslovalnica Kranj, C. JLA 10 Obiščite naš paviljon na XXI. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju od 6. do 17. avgusta v novih prostorih v Savskem logu. Pri nakupu kolesa ali motornega kolesa vam nudimo ugoden sejemski popust. Prepričajte se — zadovoljni boste! 151^ GORENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V HINDUKUŠ ISTOR-O-NAL Piše dr. Ivo Valič Običajno smo vsako noč prespali na prostem na zračnih blazinah in v spalnih vrečah. Že z dnem smo bili pokonci in čeprav se nismo prav posebno ubadali s kuhanjem in pripravljanjem hrane, se je odhod vedno nekoliko zavlekel. Le enkrat dnevno smo jedli »bolj pošteno« in tedaj sta si kot kuharja še najbolj prizadevala Zvone in Sandi. Izkazala sta se kot prava mojstra, čeprav sta imela le majhne možnosti izbire: enkrat polento z golažem, drugič golaž s polento, včasih pa so polento zamenjali makaroni. Sicer pa je vsak poskrbel zase kakor je vedel in znal in kakor je ustrezalo želodcu, zahtevam in možnostim. Velikokrat smo kupili čapati — kruh, po videzu kot palačinka — ki je osnovna prehrana domačinov. Hitro smo se navadili nanj in svež okus nam je prijal še zlasti, če je bil čapati boljše vrste. Radi smo tudi kupovali jajca in običajno jih je v vaseh, kjer smo prenočevali, hitro zmanjkalo. Pravi mojster za ugotavljanje svežih jajc je bil Sandi in o tem nas je tudi nekajkrat poučil. Ce so nakupljena jajca prišla njemu v roke, je letelo skoraj vsako drugo v grmovje, ker je že »po občutku« vedel ali je sveže ali pa bo začivkalo, če ga bo ubil. VCharunu smo prvič najeli konje in nosače za prenos prtljage. Zbrali so se točno ob določeni uri in tako je bilo vedno. Odprave so zanje ena od zelo redkih možnosti zaslužka, ki je za naše pojme zelo skromen, za njihove pa odličen. Za trideset kilogramov tovora, ki ga je nesel en nosač ali konj, smo plačevali 16 din dnevno v nižjih predelih in 23 din na ledeniku. Vsak je poleg tega prejemal še po pet cigaret, kar pa je bila že nagrada. To redko možnost so morali izkoristiti še posebej, ker vsak, ki je želel nositi, niti ni prišel do tovora. V nasprotju z govoricami, ki smo jih slišali pred odhodom, so bili nosači odlični in nismo imeli z njimi prav nobenih težav kot nekatere ekspedicije pred nami. Morda nam je bilo v prid, da smo bili letošnja prva odprava v tem predelu. Ker so bile zahtevane cene nižje od uradno določenih in za nas sprejemljive, se z njimi niti nismo pogajali kot je običaj. Za težo bremena so imeli neverjeten občutek. Nosač je že pri dvigu z roko vedel, če ima zaboj kilogram ali dva nad dovoljeno težo. V tem primeru smo morali nekaj primakniti k dnevni ceni. Tudi sicer so bili zelo dobro organizirani. Vedno je eden izmed njih predstavljal nekakega vodjo, ki je može iz- biral in določal za nošnjo, se je pogajal za ceno in delal red. Kot smo ugotovili med potjo, so imele vasi vsaka določeno območje in mejo, do katere smejo nositi. Tako so nam bili policaji bolj za okras kot za potrebo. Še najbolj so se uveljavili pri odganjanju radovednih otrok, za kar smo jim bili včasih prav hvaležni. Še bolj so koristili zveznemu oficirju, katerega so stregli kolikor so mogli. Sicer pa je za to povsod skrbel tudi sam. Zanj je bila ob vsakem postanku takoj na razpolago prična, postavljena v najgostejšo senco in brž skuhan čaj. Potem je v ležečem položaju, kot se spodobi za gospoda iz višje kaste, delil ukaze na vse strani. Z naše strani je skrbel za nosače in prenos bremen Brojan nadvse marljivo in vestno. Najprej je vse nosače postroji!, jim razdelil tovore in vsakemu posebej številko ter vse zapisal v svojo beležko. Ob koncu nošnje je zopet pregledal vse tovore in ko so nosači izročali številke so dobili tudi plačilo. Tako je bilo izključeno, da bi kdo dobil plačilo dvakrat, kar bi se pri množici mož in precej enakih obrazih, oblekah in zmedi na cilju vedno lahko pripetilo. Izplačevanje je pomenilo svečan trenutek za vse. Glavno besedo sta imela pri tem Brojan kot »šel transporta« Na poti proti Zani Anu — 3895 m. V ozadju skupina Buni Zom in Sandi kot finančni minister« odprave. Vse skupaj pa pa je še najbolj izkoristil Joco kot fotograf in snemalec. Iz Charuna naprej je bila pot le še za živali in pešce. V hudi vročini smo nekaj časa hodili po ravnem ob reki nato pa rinili v strm breg, od naselja do naselja, med polji komaj dozorevajočega žita. Vsepovsod v vaseh je bilo polno radovednih oči — mladih in starih, moških in ženskih. Kakor hdtro si se ozrl, so dekleta in žene z dolgo naglavno ruto zakrile svoj svoj obraz in se obrnile vstran, da tujec ne bi videl obraza. Muslimanska vera jim to prepoveduje in tega se strego držijo. Razen v mestih, pa smo med potjo srečali redko še popolnoma zakrite žene. Povsod so nas prijazno pozdravljali. Nekje sredi pota nas je povabil v svojo hišo neki nadučitelj. Posedli smo po tleh majhne izbe. Tla so bila pokrita s preprogami, stene obložene z izrezki iz starih revij. Pot je lil z nas in prav prijetno nam je delo, ko nam je nekaj časa sam gostitelj, potem pa nekdo drug z ruto pahljal pred nosom: Postregli so nam s čapatijem, sirom, jajci in pečeno kuro, ki je bila verjetno ena najstarejših daleč naokoli. Vodo, katero smo vedno razkuževali, smo sami oplemenitili z raznimi dodatki in nikakor se nismo mogli odžejati. Po jedi nam je vaški muzikant igral na lutnjo. Bili smo pravi sahi-bi! S skromnimi darili smo se zahvalili za gostoljubje in odrinili naprej v breg. Potem, ko je vsak nekajkrat »zakuhal«, smo prisopihali popoldne do Utula. V tem zadnjem zaselku poet 4000 m visokim Zani An-om (an poni ni prelaz) je bilo konec prvega pešačenja. Bilo je res naporno zaradi hude vročine in ker po dolgi vožnji še nismo bili vajeni hujšega napora. Sam sem staknil na obeh podplatih mogočne /ulje i,n zopet sem hodil po prstih kot v svojih najboljših letih, prepolnih moči. Tudi Ciko je bil podoben revež. Do večera smo si opomogli, se najeulli in napili. Tu sem imel tudi opravka s prvimi bolniki, ki So prišli po pomoč, ko so zvedeli, da je v odpravi tudi zdravnik. Neki bolnik mi je podaril /asilepljenega, še živečega ptiča prav posebne vrste. Hvaležno sem ga odklonil, saj nisem vedel, kaj bi z njim. Sicer so pravili, da je okusen, toda nobeden oel nas ni imel zanj pravega teka. Ordinacijo sem imel kar sredi satlovnjaka in seveda naokrog vse polno gledalcev, ki so z največjim zanimanjem spremljali vsako mojo kretnjo. Največ radovednosti je povzročil zaboj z zdravili, saj verjetno sc niso vkieli na kupu toliko .lepo pisanih in različno oblikovanih škatlic. Marsikdo sfl je naredil bolnega le zato, da bi dobil katero izmed njik Joco je ves dan neumorno slikal in filmal in Janko sfl je izkazal kot odličen asi* stent. V Utulu sta imela poln0 roke dela in zlasti otroci SO se radi postavljali v vse mogoče drže, saj so vedeli, da bo kasneje padel obvezen bakšiš v obliki bonbonov. Meel njimi pa tudi med starejšimi skoraj ni bilo nikogar brez loka za metanje kamenja. Mnogi so bili oboroženi s starinskimi, primitivnimi puškami na krenilo. Ko je Peter v svoji inženirski radovednosti enkrat s tako puško ustrelil, je počilo in se pokauilo kot bi streljal t možnarjem. Ker sena se bal, da bo poleg puške komu razneslo še glavo in še kaj, sem podobne nadaljnje poizkuse prepovedal. Kot smo se prepričali, so bili lokostreloi odlični. Z loki in puškami predvsem preganjajo ptice, ki jim kradejo zrno po siromašnih njivah. Marsikatera konča nato v ponvi. Na poti do Utula skoraj nismo opazili ptičev, tako temeljito so jih pospravili. Pred večerom smo tudi že dobili nove nosače za naslednji dan, ko nas je čakalo 1200 m vzpona na Zani An in nato skoraj prav toliko spusta do naslednjega naselja. Potem, ko sO poslednji žarki zahajajočega sonca cžarili čudovito oblikovane ledene vrhove Buni Zorna na nasprotni strani doline, smo /lezli v spalne vreče in po napornem elncvu zaspali kot ubiti. IVIUA Hotelsko podjetje GOKENJKA Je Icfl DAJE V NAJEM DOM POD GOLICO Planina pod Golico nad Jesenicami. Vse informacije dobijo interesenti na upravi podjetja na Jesenicah, Prešernova 16, kamor naj dostavijo tudi ustrezne ponudbe. MIHA KLIN AR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Treba bo biti previden, čeprav bom tudi tu ostal to, kar sem . . . Človek ne more zlesti iz svoje kože, če ima na sebi delavsko. Ta pa noče več na sebi prenašati biča in krivic ... V Grosuplje pojdem. V tovarni Motvoz so mi sodrugi našli delo ...« »Pahor mrtev?« razmišlja Slavko še zvečer v srečanju z Vidmarjem. Do večernega dolenjskega vlaka je bil z njim. Vprašal ga je o tukajšnjih razmerah in sam uganil, da Slavko ne more "iti zadovoljen z njimi. — Sin komunistke si. Tudi ti moraš postati komunist. Zakaj ni Vidmarju povedal, kako je z mamo. »V Berlin bo šla. Z buržujem se bo poročila. Ne bo ostala komunistka.« bi mu Slavko najraje rekel tako, kakor si zdaj govori, ko je sam. Mama se mu je odtujila. Tako čuti in se ne vprašuje, če morda ni do mame krivičen. Ali pa jo premalo pozna? Ne ve, da mama ne bo nikoli pozabila na svoje prepričanje in mu pokazala hrbta in da bo prišel čas, *o bo tudi sam začel resno razmišljati o komunizmu in ne kakor sedaj, ko mu komunizem Prav nič ne pomeni in razmišlja o njem samo Y zvezi s Pahorjem, ki je bil komunist in ki zdaj Ze štiri dni počiva v grobu. »Uboga Pahorjeva! Tako rada ga je imela. Tako dober mož in žena sta si bila,« primerja ta zakon z zakonom, ki sta ga živela tata in mama in ki se je končal v sovraštvu, ki ga zdaj "uvata^ drug na drugega, kakor da se hočeta °svobs*liti občutja krivde. »Ja, občutja krivde, ki jo čutita drug pred drugim ali pa jo valita drug na drugega samo zato, da bi jima jaz dal odvezo za greh, ki sta mi ga storila in ga še delata pred menoj.« Toda o tem ne bo več razmišljal. Tako je sklenil že na Bavarskem, a še bolj potem, ko se je mama vrnila iz Nemčije in se za nekaj ur ustavila pri njem v Ljubljani. »Je vsaj videla gnezdo, v katerem živim. Pa je ni ganilo, prav nič ganilo,« ji Slavko zameri še sedaj, ko še v tej, po usnju in čevljarski smoli zaudarjajoči luknji kakor sleherni večer pripravlja ležišče. »Sicer pa ji nisem povedal, da spim v tem smradu. Toda, kaj bi se smilil sam sebi? Večno ne bo tako,« si daje pogum, potem pa se mu misli zopet raznežijo v sanjarjenje o lepi Marjetki, ki ji je napisal svojo prvo pesem. To pesem ponavlja kakor večerno molitev. »Marjetka, Marjetka, Marjetka,« šepeta že v sanjah. In tako prihajajo in tečejo novi dnevi. In sleherni dan je nova pesem ljubezenskega hrepenenja. Pred velikonočnimi počitnicami jih ima že za cel droben zvezek. Prepisal jih bo na lep bel brezlesni papir. Potem bo skušal zbrati pogum in lepopisno prepisane pesmi izročiti Marjetki. Zdaj že ve, kje je njen dom. Vsak večer hodi v bližini vile, ki je nedaleč od vile, kjer stanujejo Klavedovi. Že dvakrat je srečal Mar-jetko, ko se je vračala z notami pod roko od pouka klavirja. Ni je ustavil in nagovoril. Tega si ni še upal. Samo pozdravil jo je in bil srečen, ker mu je odzdravila. Tudi nocoj se bo vračala od klavirske ure, upa Slavko in se že celo uro sprehaja v bližini vile v pričakovanju, da bo doživel že tretjič srečanje z njo, ki mu zadnje čase s svojo nežno lepoto napolnjuje vsa čustva in misli. Tudi lepopisno napisani snopič svojih pesmi ima s seboj. Nocoj jih ji bo izročil. »Samo da je ne zgrešim,« opazuje Slavko ljudi, dokler ne zagleda Marjetke, a ga spreleti mraz. Marjetka ni sama. Karli jo spremlja. »On?« se Slavko začudi in obstane kakor vkopan, čeprav bi se rad obema izognil. Ne more se. Že sta pred njim. Pozdraviti ju mora. »Do ber večer,« mu glas trepeta. »Ho, ti si. Že dolgo te nisem videl,« se Kari ustavi, Marjetka pa stopi korak vstran, ne &z bi pogledala Slavka. »Kako si?« vprašuje Kari in z moško narejenostjo vleče cigareto. Slavko ne more odgovoriti. Proti Marjetic gleda. »Grem,« pravi Marjetka. »Da boš jutri točen Karli!« »Bom, ljubica,« ji Karli nagajivo in bahave pomežikne. Bahavo zaradi Slavka. »Ljubica ji praviš?« plaho vprašuje Slavko in strmi za Marjetko. »Bi ji ne smel? Moja punca je.« Slavku je, kakor da bi ga Karli udaril z bi čem. »Tvoja?« »Moja! Kaj pa ti je?« ga gleda Karli. »Nič, nič . . . Poznam jo.« »Poznaš?« mu Karli ne verjame. »Pri Ledvičniku sem jo videl.« »Pri veletrgovcu Ledvičniku? Kako ga poznaš?« »Ferdinanda instruiram.« »Ferdinandova sestrična je.« »Vem,« pravi Slavko kakor odsoten. »Torej gledaš za njo?« Slavko molči. »Si zaradi nje tu?« »Ne . . . ne,« izjecl ja Slavko. »Bi te tudi ne marala. Name je nora. Da mi kar hočem. In ljubiti zna.« mlaskne Karli kakoi kak poznavalec vinske kapljice pri pokušanjt vin. Slavku pa je, kakor da se zibajo tla. »Če mi ne verjameš, lahko prideš jutri na Rožnik. Lahko naju boš kukal.« »Taka je torej?« mu Slavko verjame. »Kakor vsaka, fant,« pravi Karli moško. »Kakor vsaka?« »Torej si se vendarle sprehajal zaradi nje tu?« ugane Karli »Ne, ne,« noče Slavko priznati. »Kaj pa imaš tu?« kaže Karli na snopič. Za domačini Jakobom Peharcem, Petrom Hicingerjem, Jožefom Kraglom 'n drugimi, ki so se ob svojem času tako zavzeto posvečali tržiški preteklosti, v l'OD'' Tržič prvega raziskovalca njegove zgodovine, ki ni bil domačin, v Karlu Miklitschu. Rodil se je leta 1875 v vasi Trava v Dragarski dolini. Kot mlad učitelj je prišel v Tržič leta 1899 in ostal tu do svojega odhoda v Kočevje 'eta 1913. V Carnioli (nove vrste letnik III, z v. 4) je leta 1912 objavil listino, katero grol Aucrsperg ureja ližiško samoupravo in razmerja med njim in 11,1 ovimi podložniki, od leta 1492 svobodnimi tržaškimi meščani. Listini, ki ^Usi naslov Normale lur die landesliiisiliche Biirgci schaft ... des Markls cu'iiaikil, je Miklitsch napisal uvod (str. 256—257), ki ga je vredno prevesti. »Zaradi zaslug, ki sta si jih bila pridobila Jurij Lambcrg in Lovrenc Para-'0,v'r — gospoda Altgutenberga in Neuhausa — leta 1462 pri osvoboditvi cesaija Friderika III. iz rok upornih Dunajčanov, je dobil Tržič leta 1492 P°sebne tržne pravice in svoboščine. Neki rokopis iz leta 1537 pravi, da je bil W*j »le vas in mu je po njuni (Lambcrga in Paradeiserja) zaslugi cesar ll'erik slavnega spomina i/kazal milost ter je postala ta vas svoboden trg.« sl (-lede na podložništvo ni prišlo s povzdigo v trg do nobenih sprememb; /J Ikoprej so bili tržiški meščani podložni gospostvom Altgutenberg in Neu-tt;'S' kl sta inicM luui sotlno oblast. Pač pa niso bili, potem ko so dobili -ne pravice, več tako brezpravno prepuščeni samovoljnosti zemljiške gospode kol ,t.wl.,; r>.v„„„.„____u:i:__:_______: _i__________•-. ______- _______ kot dotlej. Pogosto so se bili primorani v obrambo svojih pravic zoper osposko pritožiti, da jim krati njihove svoboščine. Čim večjo blaginjo je me-^anstvo dosezalo, čim več je pridobivalo moči, tem večji vpliv je dobivalo st URrav*JanJe trga; popolne neodvisnosti v upravljanju, kot so jo imela me-eJ*' Tržič ni dosegel, čeprav je bil v marsikakem pogledu mestom povsem ak- kar dokazujejo naslednji podatki. Pogostno poseganje deželanov v trgovino in obrt v začetku 17. stoletja je prisililo kranjska mesta, da kaj ukrenejo (Ivan Vrhovec, Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih, pag. 169). 24. marca 1620 so se sešli zastopniki vseh kranjskih mest v mestni hiši v Ljubljani, da bi razmislili, kako preprečiti nered, ki se je bil razpasel Sklepe, ki so jih bili sprejeli, so razglasili kot obvezne; vsi udeleženci posveta so se obvezali, da se jih bodo najstrože držali. Toda ko so se ti zastopniki 6. avgusta istega leta ponovno sešli, da bi ugotovili učinek zadevnih sklepov se je pokazalo, da se meščani sami nič ne brigajo za sklepe in da se ne drže dogovorjenega. Ukrepe, ki so jih bili sprejeli 24. marca, so znova potrdili tistim, ki bi ravnali v nasprotju z njimi, pa je zbor zagrozil z izključitvijo iz zveze mest. Zlasti Tržičanom in Litijčanom je bilo zabičano, naj se čirr natančne-je drže sklepov in se ravnajo po njih. Iz tega jasno razvidimo, da sta imela ta dva trga določene mestne pravice. Mesta, ki so spričo cvetoče trgovine obogatela in postala deželnim knezom ter duhovnim in svetnim gospodom neizčrpen denarni vir, so privolila v novt davke za pridobljene svoboščine in tako kmalu dosegla, da so lahko sama volila svoje oblastnike in se povsem neomejeno sama upravljala; celo sodstvo so si osvojila. Podobno je bilo z mnogimi trgi. Tržič je ostal vedno podrejen vsakokratni zemljiški gospodi, dokler ni bila za Marije Terezije izvedena ločitev sodstva od uprave. Kolikšen delež so imeli tržiški meščani pri upravljanju trga, spoznamo iz določb, ki jih je izdal grol Marija Jožef Auersperg kmalu potem, ko je pri v: ;1 gospostvo (19. aprila 1777). Po določbah listine, ki so zlasti v Socialnopolitičn ,.i pogledu prav zanimive, so bili na čelu tržne občinske uprave trije predstojniki — 1 načelnik in 2 podnačelnika — ki so jih izvolili vsi meščani pad predsedstvom vsakokratnega oskrbnika za tri leta. Le-1 i so skrbeli za vodenje občinskih zadev v skladu z omejitvami, ki jim lih je postavilo zemljiško gospostvo. Posebno velike moči predstojniki nikakor niso imeli, zakaj pooblastila, ki so jih imeli, je omenjevala določba, da morajo za vsak ukrep, ki ga napravijo, dobiti poprej soglasje oskrbnika. Mimo tega pridržka pa so imeli predstojniki v svojem območju zlasti pravico 0 Ho-eali o prošnja!] M sprejem v meščanstvo, spregledovati revnim meščanom davke, poravnavati na prvi stopnji spore, ki so zadevali obrt ali tržne pravice, končno so imeli pravico kaznovati z globo do 2 goldinarjev peke kramarje, gostilničarje in mesarje, če so pri pregledu meril in uteži ugotovili, da se ne ujemajo. Dolžni so biii braniti po svojih močeh pravice in svoboščine meščanov; tako so strogo pazili, da ni nihče izdeloval in prodajal ne v trgu samem ne v območju četrt ure zunaj njega izdelkov, katerih izdelava je bila pridržana mestnim obrtnikom, razen v semanjih dneh. Za svoj trud niso predstojniki prejemali nobenega plačila, bili pa so oproščeni za čas opravljanja svojih uradnih dolžnosti vseh davkov, nastanjevanja in drugih bremen meščanov. Le za posle nastanjevalca, ki so jih predstojniki opravljali izmenoma, je bila določena plača. *• «*• OD RATEČ DO RODIN ... Prihajajoči sončni svit je oblil z lesketajočo se svetlobo bahavo petelinovo perje. Vsa zavzeta sta začudeno strmela v biser temnih gozdov. Šopiril se je visoko pod vrhom na koncu veje, se prestopal in stegoval pojočo glavo vzhajajočemu soncu v pozdrav. Lovec je dvignil orožje. V znamenje hrepeneče pomladne ljubezni je surovo odjeknil strel. Veliki ptici je omahnila glava. Zdrsela je po vejah in hrupno padla pred njiju. Obležala je negibno sredi snežene zaplate, orošene z drobnimi kapljicami svetlordeče krvi. Ptičji zbor je utihnil. Lovec se je okorno sklonil, odtrgal smrekov vršiček in dal ptici zadnji grižljaj, da bi opral svojo krivdo. Ob pogledu na mrtvo lepoto mu je bilo grenko pri di&i. Na vzhodu je prav tedaj vzšlo veliko blesteče sonce. (Tone Svetina, Poslednji spev) Lov - pot v davnino in pot v prihodnost V teh vročih poletnih dneh je v Kranjski gori polno ti*-ristov od vsepovsod: hoteli, zasebne sobe in počitniški domovi so zasedena. Gostje prihajajo in odhajajo aH pa se na poti mimogrede ustavijo in pomudijo ob pogledu na vas in njeno okolico. Gostinci so ustrežlijivi, a preveč zaposleni, da bi se zapletli v pogovor. Še manj je do pogovora domačinom, saj je dela na poljih kar preveč in je ob lepem vremenu kar škoda zamujenega trenutka, saj je delo le sedaj najprej in najbolje opravljeno. Večkrat smo oni dan potrkali na vrata in skoraj vedno smo dobili kranjskogorski odgovor »ga pa ni dama«. No, in nazadnje smo se odločili, da vam tokrat predstavimo kranjskogorske lovce. Zanje se nismo odločili povsem naključno, ampak dovolj upravičeno: pred nedavnim so namreč praznovali 25-Iet-nico obstoja svoje lovske družine. AiKirej Tarman LOV JE STRAH IN RESNICA »Lov pomeni vrnitev človeka v svoje izhodišče, v naročje matere narave. Lov je začudenje, lov je radost in bolečina, strah in resnica, lov je popotovanje v davnino in pot v prihodnost, je življenje in smrt v svojem nikdar odkritem bistvu!« je zapisal pisatelj in lovec Tone Svetina v spominsko knjigo lovski družini Kranjska go ra ob praznovanju njene 25-letnice. »Kako plehka in nepomembna se mi zdi tista splošna označba za lov,« pravi prvi in še sedanji predsednik lovske družine Kranjska gora, Andrej Tarman, »kako siromašno zveni definicija, da je lov za posameznika razvedrilo, šport, za družbo pa le gospodarstvo. Pravemu lovcu pomeni sladki strup, strup, ki ga z nepremagljivo silo vleče v kraljestvo gora. Tam občuti naravo in zaznava vsak njen utrip, ki vsakokrat znova in znova preseneča, mu vliva upanja, ga prestraši in razveseljuje in plemeniti. Lov ni le streljanje ali želja po trofejah. Lovcu pomeni veliko več. Visokogorskega lovca vleče v gore zgodaj spomladi, ko se začne narava prebujati in sLiši poti petelina, z nezadržano sik) se v gore napou jeseni, ko občuduje kralja gozdov, jelena, v ruku. Najbolj prijetno pa se meni zdi tedaj, ko okoli Martina zapade prvi sneg, tedaj svatu je jo naši gamsi. Ta lepota narave, ta čuda življenja v njej. to umiranje in porajanje novega življenja, ta samota lovca na njegovih poteh je najbolj čudovita, najlepša dobrina tega sveSa.« »Povejte, Andrej, kako Je bilo v prvih začetkih ustanovitve lovske družine Kranjska gora?« »1946. leta smo jo ustanovila. Pravzaprav sta bili tedaj na tem področju dve lovski družini': lovska družina Kranjska gora in lovska družina Gozd-Martuljek. Ob ustanovitvi sta imeli večje področje kot danes. Kranjska gora je imela poleg dela Karavank še Planico, Malo Pišenco, Veliko Pišenco, Crni vrh, sosednja lovska družina pa Karavanke do Belce ter ves Martuljek in Slemena. Že naslednje leto je nastala nova razmejitev, pri kateri sta obe družini izgubili svoja lovišča v Julijcih. Z novo razmejitvijo je bila posebno prizadeta naša družina, ki v delu Karavank ni imela najbolj važnih gamsov in nasploh divjadi. Prav to pa je bilo vzrok, da sta se družini združili. Tako j)e potekalo visokogorsko lovišče v Karavankah od tromeje in v Belci do Jeprce. S tem mejimo 18 kilometrov s sosednjimi lovci na Koroškem.« »Kakšne so bile naloge ln namen dela lovske družine?« »Glavni namen je bil v tem, da se poveča število divjadi v loviščih. V naših loviščih je bilo najti prav vso visokogorsko pernato in parkljasto divjad, vendar smo vedno težili k še večjemu številu. Obenem pa smo v družini skrbeli za utrjevanje pravilne lovske etike med članstvom in vplivali ter opozarjali lovce na pravičnost in poštenost pri lovu. Na vsem lovišču omamo postavljenih dosti krmišč za divjad, za srnjake, jelene in gamse. Krmišča segajo celo v visokogorsko gorovje. Napravili smo tudi precej steza in s prostovoljnim delom članov postavili dve lovski koči: za Lepim vrhom in na Br-vogih nad Kranjsko goro. Pred dvema letoma je v našem lovišču nastala precejšnja škoda, ker so gamsi obolelfi za gamsjo sUepoto. Ta bolezen je razredčila gamsove vrste, vendar je v lovišču gamsov danes že kar dovolj.« NAJVEČ LOVSKIH TROFEJ Po 12-lotnih statističnih podatkih je lovska družina Kranjska gora po pravilnem odslre-lu divjadi, po lovskih trofejah, prva na Gorenjskem. Poprečna starost gamsov v loviščih je 10,6 let. Prav gotovo si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da bomo v lovišču kar najbolje gospodarili, ohranjevali naravo v njeni prvobitnosti za nas in za zanamce. Svoje lovišče bomo v prihodnosti popestrili še s svizci, ki naj bi oživljali naše najbolj zahodne Karavanke. Dopolnjevali bodo že tako raznovrstno podobo divjadi in skupaj z orli, jeleni, gamsi, srnjaki, mladimi petelini in velikimi peteJiini izpopolnili sliko našega lovišča.« »Kako ste praznovali tako lep jubilej lovske družine?« »Razvili smo svoj prapor, ki ima simbol gamsa z Mar-tuljkovo skupino in odprli svojo lovsko razstavo. Razstava je bila odprta teden dni in si jo je poleg domačih gostov ogledalo tudi veliko domačih in tujih turistov,« nadaljuje z nemalo ponosa Andrej Tarman in brž odhiti po knjigo vtisov z razstave. Knjiga je polna pohval, zahval in toplih želja za delo in uspehe v prihodnje. Predsednik lovske zveze Slovenije Rado Pehaček je zapisal: »Prijetno sem presenečen, da ena sama naša lovska družina lahko vsem lovcem in gostom pokaže toliko kulture, toliko lovske tradicije na tako malem prostoru.« »Vse priznanje lovska družini Kranjska gora,« piše Tone Svetina, pisatelj, »ki je skrbela pri oblikovanju in razvijanju visokogorskega lovca, nosilca človeških vrlin in narodovega ponosa.« Andrej Tarman je govoril zanosno, besede so bile vedno pravilno postavljene, iz vsega pa je izžarevaia resnična predanost in ljubezen do lova. Ko je govoril o delu in liku pravega lovca, so se mu v zgubanem obrazu oči prijazno iskrile. Čakalo ga je delo na polju, a v mislih je bil v svetu gamsov in jelenov, slišal je petje ruševca in občutil opojnost samote gozda. In neizmerno rad bi kot Župančič zapel: •A jutri po j dem na goro, naj se oči mi napijo višin, daljin — da z bleskom tem nasproti pojdem hudim dnem.* Franc Žerjav LOVEC IN GOZDAR Domačin Franc žerjav se je s svojimi 73. leti že skoraj umaknit iz aktivnega življenja lovske družine, vendar ga še kdajpakdaj zamika in tedaj je ni sile, ki bi ga odvrnila, da se ne bd napotil v gore. Vse preveč se je pred leti navezal na gorski svet, kot lovec in kot gozdar, da se ne bi vanj vračal. »13 let sem preživel kot gozdar in lovec v Belci, dve leti sem bžl v Martuljku, ostala leta sem obhodil steze in poti na Veliki in Mali Pi-šeneii. Popravljal sem poti, vodil goste po naših gorah in skrbel za divjad. Spominjam se, kako smo nekoč na Srednjem vrhu našli tri tihotapce, ki so prenašali saharin. Zasul jih je plaz, odpeljali smo jih v dolino in pokopali na našem pokop* lišču. Tu je pokopanih kar precej domačih in tujih pl» nincev, ki so se ponesrečili in vse grobove oskrbujemo. No, za nekega pred vojno ponesrečenega turista vsako leto dobivamo od njegove družine v Avstriji nekaj denarja in zadovoljni so, da je grob lepo oskrbovan.« Franc Žerjav pozna skrivni isi i gozdov in naših gi H >• Še vedno je trden in žilav, Odločen in Vztrajen, Nasploh se mi zdi, da lovci ne morejo zatajiti, kdo in kaj so: izda jih dolg, krepak in trden korak, razoran in od sonca ožgan obraz, živahne in bistre oči in tople besede, ko govore o naših gorah in divjadi. D. SedeJ NASVIDENJE NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 6 DO 17 AVGUSTA 1971 strokovna in komercialna zjasnila vam nudi Agrotehnika •Ljubljani, Celju, Mariboru. Mor-Soboti, Ljutomeru. Poreču. ^•Hjrebu. Beogradu in na sejmu * Kranju. Nadomestni deli zagotovljeni BCS MILANO (Italija) Najnovejša motorna kosilnica mod. 622.— II. serija, motor ima 13 KM. Stroj ima menjalnik s 4 prestavami. Jamstvo je 3 leta za vse dele, ki so v oljni kopeli in 1 leto za ves stroj. Lastnik ima 2 brezplačna servisna pregleda. H kosilnici je mogoče kupiti še 9 priključkov. Pogon na bencinski ali Diesel motor. MILANO (Italija) Za nego vrtne trate: ročna, motorna in električna kosilnica. LUZZARA (Italija) agrotehnika lik Traktorji in motokultivatorji Poseben traktor s pogonom na vsa 4 kolesa MT 65. Motor: Diesel. 4 taktni. 30 do 40 KM. 8 priključkov. NOSA MENGELE GUNZBURG NA DONAVI (Zahodna Nemčija) TRAVNIKE NA NAGIBIH IN p^^oniestljive samonakladalne 0J*°'ice i veliko zmogljivostjo naU|16m do 32 m* Naprava za Hladanje napolni prikolico v lai mmutan Priporočamo si-^fne kombajne za koruzo In tro-*"ce gnoja ZA HRIBOVSKE PREDELE kombi naprava VViesel za košnjo, trošenje, obračanje in zgrablja-nje ter za trošenje rudninskih gnojil. Motor Ima 9 KM; motorna kosilnica ALPINIST od 6 do 7,S KM in s težo 150 kg z otunčalnikom. ZA VSE PREDELE tračni obračalnik HEUBLITZ za trošenje redi, obračanje, zgrab-Ijanje in trošenje zgrabkov. Delovna širina od 2,25 do 2,50 m. Priporoča Kmetijski inštitut Slovenije. mili S AW*l WART»tHO/U0«*TAk. CTMH OBIŠČITE NAS NA XXI. MEDNARODNEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU SAVSKI LOG - NOVA HALA OD 6.-17. VIII. MLADI ROD Konfekcija Mladi rod Kranj obvešča cenjene potrošnike, da v svoji prodajalni v Tomšičevi ulici prodaja letno otroško konfekcijo po zelo znižanih cenah. Obiščite nas, zadovoljni boste. POHIŠTVO ali ur Kmetijsko živilski kombinat Kranj na XXI. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju v prostorih v Savskem logu razstavlja in prodaja: jedilna in tehnična olja meso in mesne izdelke mleko in mlečne izdelke krompir in močna krmila kmetijsko mehanizacijo domačih proizvajalcev ZASTOPSTVO IN PRODAJA Iz konsignacijskega skladišča v Kranju SCHROCK trosilci hlevskega gnoja 2,5—4 t cisterne za gnojevko samonakladalne prikolice od 15—25 m1 PASQUALI traktorji, motokultivatorji, prekopalniki in kosilnlkl od 3,5—30 KM z vrsto raznih priključkov PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! 21. GORENJSKI SEJEM OD 6.-17. AVGUSTA V SAVSKEM LOGU V KRANJU ©A® • ©ffi @ffil©*®ffil ®fi® • ® A Prodajalne z modnim blagom sodelujejo na Gorenjskem sejmu v Kranju od 6. do 17. 8.1971. Obiščite nas v osnovni šoli Simona Jenka, kjer boste lahko ugodno kupili ženske kostime od 120,00 din dalje in drugo modno blago po znižanih cenah ®A®*@A ©A®• ©A ©A©*©A Kmetovalci in obrtniki, POZOR! Elektrotehna Ljubljana, poslovalnica Kranj vas vabi na ogled svojega paviljona na Gorenjskem sejmu. Pripravili smo vam veliko izbiro elektromotorjev, motornih žag, vrtalnih in brusilnih strojev, ventilatorjev in hidrofor-jev, agregatov in drugih električnih orodij po ugodnih cenah. Vse ostalo blago široke potrošnje vam nudimo v veliki izbiri v prodajalni Elektrotehna, Kranj, Prešernova 9. Na svidenje v paviljonu ELEKTROTEHIME Vsak dan od 16. do 18. ure demonstracija motornih žag — strokovni nasveti. Zač, Uprava javne varnosti v Kranju bo na javni dražbi v sredo, 11. avgusta 1971, prodala naslednja osnovna sredstva: 2 osebna avtomobila zastava 1300, letnik 1967 in 1968, izklicna cena 10.000 in 12.000 din 3 osebne avtomobile zastava 750, letnik 1967 in 1968, izklicna cena 8.000 in 9.000 din nekaj pisarniškega inventarja: mize, risalne garniture, stojala za fotoaparate in podobno etek dražbe bo ob 15. uri pred garažami skup- ine občine Kranj. Iz pisarne UJV v Kranju Mit ^ Vabi vas hotel Letališče Brnik in novo urejeni Brniški gaj Hotel obratuje od 11. do 23. ure. Primeren za zaključene družbe. Gaj je zelo primeren za kolektivne piknike, družinske in krajše izlete. Ob ugodnem vremenu od otvoritve 7. avgusta dalje vsako nedeljo ples ob živi glasbi. Postreženi boste z zajamčeno pristnimi vini in jedili na žaru. Obiščite letališče Brnik! KOVIIMOTEHIMA Reklamna prodaja v paviljonu Kovinotchne Celje, blagovnica Fužinar Jesenice, in sicer v novi hali v Savskem logu v Kranju Zakaj? v času Gorenjskega sejma od 6. do 17. 8. 1971 hladilniki Gorenje 135 I Ia. od 1.100 din dalje pralni stroji Gorenje Ia. od 2.299 din dalje televizorji Gorenje črno-beli od 3.087 din dalje Poleg tega nov proizvodni program Gorenje Velenje HLADILNIKI, PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, PECI, TELEVIZORJI ... ln še marsikaj zanimivega in primernega za res ugoden nakup izredni popusti pri nakupu z gotovino krediti brez obresti in porokov brezplačna dostava na dom REKLAMNO TOVARNIŠKO ZNIŽANJE STROJEV Z LEPOTNO NAPAKO Vaš nakup bo zares ugoden edinole v paviljonu blagovnice Fužinar IJJttttllllllllll.......nillfilllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllltllllllllllBIliUUIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIHHHflllllllflH GORENJSKA OBLAČILA KRANJ v novi hali Gorenjskega sejma v Savskem logu razstavljajo in prodajajo svoje izdelke ZNIŽANE CENE DO 607 UGODEN NAKUP ŽENSKIH OBLEK, PLAŠČEV, KOSTIMOV IN KRIL jiimimtmiiiiiiiiimmiiiiiii.......iiiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiimiimiiiiiimiiiiiM^ iiiiiin|i: Ko kupujete pohištvo ne pozabite obiskati paviljon ŠIPAD-a na Gorenjskem sejmu hala A Izkoristite ugodne cene 5 % sejemski popust brezplačna dostava do 15 km potrošniški kredit do 10.000 din z 2-letnim odplačilom in 20 % pologom Cenjeni potrošniki! Obiščite naš paviljon na XXI. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju od 6. do 17. avgusta v Savskem logu, hala A Veletrgovina Živila Kranj Na XXI. med na rod nem gorenjskem sejmu v Kranju od 6. do 17. 8. vam s posebnim sejemskim popustom po znižanih cenah nudimo ženske in moške čevlje po najnovejši modi Obiščite ii.is na razstavišču I. Savski log in razstavišču II. šola Simon Jenko KERN STANKO, modno čevljarstvo, Kranj, Partizanska cesta 5. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ CESTA JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ Razpisna komisija pri KOMUNALNEM ZAVODU ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. referenta za nakazovanje invalidsko pokojninskih dajatev, delovno razmerje za določen čas; 2. administratorja za izpostavo v škofji Loki; 3. administratorja za delovno mesto v Kranju; 4. administratorja za delovno mesto v Kranju. Za vsa razpisana delovna mesta se zahteva po sklepu o sistematizaciji delovnih mest srednja izobrazba. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanji* delovnih mest sprejema Razpisna komisija 15 dni od dneva objave razpisa. H*Oi'ORNA VOZILA; Prodam okrog 2000 kosov grešne opeke bobrovec. Rozman Janez, Reteče 7, Skofja Loka 3941 Prodam 7000 kosov navadah ZIDAKOV (Bobovek). Rozman, Stražišče, Gasilska Kranj 3942 Prodam DESKE, punte, "ANKINE,' 1000 kg betonskega ŽELEZA premera 10 mm, 500 kg CEMENTA in garažna, Jvigalna, železna VRATA. Skokova 9, Kranj 3943 Prodam MACESNOVE DE-SKE 20 mm in SMREKOVE *f do 50 mm. Naslov o oglasnem oddelku 3944 Prodam hrastovo SPALNICO za 90.000 S din. Dobre Stane, Zg. Bitnje 168 pri ga-Sllskem domu 3945 Prodam poravnano RŽENO jlamo. Repinc Miha, Zg. Veterno 3, Tržič 3946 Kalilnica naklo razprodaja do 25. avgusta eno stare KOKOŠI pasme Ugodno prodam FIAT 600 po generalni. Ogled popoldne v Hrastju nasproti gostilne pri Gabru 3948 Prodam dobro ohranjeno campagnolo — KOMBI. Informacije na naslov: Langer-holc, Moša Pijade 3, Kranj Ugodno prodam dobro ohranjen FIAT 600 D. Informacije od 15. ure dalje na telefon Kranj 23-331 ali Štu-cin, Stražiška 3 3950 VVV 1300, letnik 1969, v dobrem stanju, prodam za delno plačilo v devizah. Hvasti Alojz, Kranj, Kebetova 18 Prodam FIAT 750, letnik 1964. Galetova 5, Kokrica Prodam PEUGEOT 404, prevoženih 38.000 km. Debelak Marija, Kranj, Kidričeva 57 3965 Prodam FIAT 750, letnik 1968, prevoženih 37.000 km. Cena ugodna. Milic Jablan, Šorhjeva 10, Kranj 3966 Bodoča mlada zakonca iščeta SOBO in KUHINJO ali samo večjo sobo. Nudita 5000 din predplačila. Naslov v oglasnem oddelku 3954 POSSST1 Prodam PARCELO (500 m2), primerno za vikend v okolici Novega mesta. DuJe Franc, Cesta JLA 11 a, Kranj 3955 HIŠA v središču Kranja, Cankarjeva 12 se zaradi bolezni in starosti takoj proda. Primerna je za večje trgovske, obrtne, gostinske dejavnosti in za podjetja. 3956 V Kranju ali bližini kupim ZAZIDLJIVO PARCELO. Na-slov v oglasnem oddelku 3957 I OSTAUi leto leghorn in rjavke po 20 din 3964 Kupim BETONSKI MEŠA-z dvigalom ali brez. fOdgoršek Primož, Vide šin-*°včeve 6, Kranj 3947 Takoj sprejmem na hrano in STANOVANJE mlado dekle. Ostalo po dogovoru. Ivanka Košir, Kovor 74, Tržič ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE v Radovljici za enakovredno v Kranju. Stanovanje je na mirnem sončnem kraju in je družbena last. Menjava je možna sporazumno z lastnikom. Naslov v oglasnem oddelku Iščem UPOKOJENKO za varstvo dve leti starega otroka. Nudim hrano in stanovanje v Radovljici. Naslov v oglasnem oddelku 3958 Iščem ŽENSKO za varstvo pet mesecev starega sina v dopoldanskem času v Straži-šču. Lahko tudi vsakih 14 dni. Plačilo po dogovoru. Zanos-nik, škofjeloška 37, Kranj 3959 Takoj zaposlim več priučenih DELAVCEV in DELAVK na ekcentričnih stiskalnicah. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati pod »priučeni« 3960 Našla sem žensko KOLO. Naslov v oglasnem oddelku 3961 Zahvala Ob bridki izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka Janeza Gradišarja mizarskega mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, g. župniku, gasilcem za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu, zvezi koroških borcev za severno mejo ter vsem ostalim za izrečena sožalja, vsem, ki so ga počastili ob krsti, darovali vence ter ga pospremili na zadnje počivališče Žalujoči: žena Marija, hčerka Mira z družino, sin Janez z družino, sestre, bratje in drugo sorodstvo Duplje, 4. avgusta 1971 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame, stare mame in sesti. Marije Erzar roj obmiek Robasove mame se naj topleje zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, ustno in pismeno izrekli sožalje ter v tako velikem številu spremili nepozabno pokojnico na njeni zadnji poti. Prav posebna zahvala duhovnikom iz Primsko-vega in Ccrkelj. Zahvala zdravniškemu in strežnemu osebju bolnice Golnik. žalujoči: hčerke Krista, Cilka, Micka, sinovi Mirko, Pavel in Rudi z družinami ter sestra in brata Kranj, Pšenična Polica, 9. avgusta 1971 Nujno potrebujem 1600 din za 18 mesecev. Vrnem 1750 din. Naslov v oglasnem oddelku 3962 Prosim nepoznano voznico vozila zastava 750, pričo nesreče, ki se je pripetila 6. 8. 1971 v Naklem pri Kranju, da se javi na naslov Lebar Vladimir, Rečiška 20, Bled 3963 CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bo zaradi kolektivnega dopusta delavnica zaprta od 16. avgusta do 6. septembra 1971. Kern Stanko, modno čevljarstvo, Kranj, Partizanska 5 3967 Kranj CENTER 11. avgusta premiera franc. barv. filma LJUBIM TE, JAZ TEBE NE-ob 16., 18. in 20. uri 12. avgusta amer. barv. film LADJA FANTOM ob 16., 18. in 20. uri 13. avgusta amer. barv. film LADJA FANTOM ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 11. avgusta franc. barv. film OROŽNIK SE ŽENI ob 18. in 20. uri 12. a\ gusta amer. barv. CS film DAN NEVARNEGA REVOLVERJA ob 18. in 20. uri 13. avgusta špan. barv. CS film 7 ŽENA ZA 7 KAVBOJEV ob 18. uri, premiera ju-gosl. fiima POTOVANJE NA MESTO NESREČE ob 20. uri Tržič 11. avgusta premiera angl. barv. filma SMEŠNE STVARI SO SE ZGODILE NA POTI V FORUM ob 18. in 20. uri 12. avgusta angl. barv. film SMEŠNE STVARI SO SE ZGODILE NA POTI V FORUM ob 18. in 20. uri 13. avgusta amer. barv. film PO SLEDOVIH VELIKE KARAVANE ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 11. avgusta amer. barv. film RIO BRAVO ob 18. in 20. uri 12. avgusta amer. barv. film RIO BRAVO ob 18. in 20. uri 13. avgusta angl. barv. film SMEŠNE STVARI SO SE ZGODILE NA POTI V FORUM ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 11. avgusta špansko-franc. barv. CS film SERVANTES 12 avgusta kalij. barv. CS film ČLOVEK, PONOS, MAŠČEVANJE 13. avgusta nemški film ZAKONSKI CETVEROKOT-NIK Jesenice PLAVŽ 11. avgusta ital.ij. barv. CS film ČLOVEK, PONOS, MAŠČEVANJE 12. avgusta ital.-franc. barv. film SERAF1NO 13. avgusta ital.-franc. barv. film SERAFINO Dovje-Mojstrana 11. avgusta amer. barv. film TUDI KONJE STRELJAJO Kranjska gera 12. avgusta špansko-franc. barv. CS film CERVANTES Javornik DELAVSKI DOM 11. avgusta ital.-franc. barv. film SERAFINO Radovljica 11. avgusta dan. barv. filn DEVICA IN VOJAK ob 18. uri, kali j. barv. film VOJNA VOHUNOV ob 20. uri 12. avgusta Šved. ban', film PIKA NOGAVIČKA NA SEDMIH MORJIH ob 20. uri 13. avgusta Šved. barv. film PIKA NOGAVIČKA NA SEDMIH MORJIH ob 20. uri Škofja Loka SORA 11. avgusta jug. barv. film KDOR POJE, NE MISLI SLABO ob 18. in 20. U H 12. avgusta amer. barv. film ODPADNIK SE VRAČA ob 20. uri 13. avgusta amer. barv. film ODPADNIK SE VRAČA ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 11. avgusta amer. barv. film VRNITEV V BATAM ob 20. uri 13. avgusta amer. barv. film DOLGI DNEVI SOVRAŠTVA ob 20. uri MARKIČ KATARINA Izdelava copat vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih čevljev po ugodnih cenah na gorenjskem sejmu v Kranju PRIPOROČA SE MARKIČ KATARINA, BEČANOVA 1, TRŽIČ Izdaja in tiska ČP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1, stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835, 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 para. Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. nesreče MOPEDIST PADEL V četrtek, 5. avgusta, se je zgodila prometna nesreča na cesti III. reda v Srednji vasi pri Škofji Loki. Motorist Marjan Markelj je peljal od Poljan proti Gorenji vasi in v Srednji vasi zadel v škarpo, zaradi česar je izgubil ravnotežje in padel. Pri padcu se je hudo ranil in se zdravi v jeseniški bolnišnici. NEPRIMERNA HITROST V petek, 6. avgusta, je vozil voznik tovornega avtomobila Vladimir Božič iz Kranjske gore v- Log. Tu ga je zaradi neprimerne hitrosti in vpliva alkohola na ostrem levem ovinku začelo zanašati. Vozilo se je prevrnilo. Voznik je bil le laže ranjen. ZALETEL SE JE V DREVO V soboto, 7. avgusta, se je pripetila prometna nesreča na cesti II. reda Kranj—škof ja Loka. Voznik osebnega avtomobila Janez Porenta iz Dorfarjev je vozil vinjen in z neprimerno hitrostjo od škofje Loke proti Kranju. Pri odcepu ceste za Crngrob ga je na preglednem ovinku zaneslo s ceste. Po 120 metrih vožnje po travniku se je zaletel v drevo. Porenta se je pri tem hudo ranil. OTROK RANJEN V soboto se je pripetila prometna nesreča na Bledu. Motorist Matija Mikulič je trčil v otroka, kolesarja Fabila Zollia, ki je nenadoma zavil na desno in s tem zaprl pot motoristu. Zollia je bil pri trčenju hudo ranjen in so ga prepeljali v Jeseniško bolnico. Mikulič je bil le lažje ranjen. SMRTNA NESREČA V soboto, 7. avgusta, se je zgodila huda prometna nesreča na cesti škofja Loka—Žiri, pri kateri je ena oseba izgubila življenje. Voznik osebnega avtomobila Janez Demšar je vozil od Gorenje vasi proti Škofji Loki. Na ravni cesti se je sreča-val z dvema osebnima avtomobiloma. Pri tem pa je bil premalo pozoren in je zbil pešca Dragotina Perca. Pere je na kraju nesreče umrl. ZBIL OTROKA V ponedeljek, 9. avgusta, je v Šenčurju na cesti II. reda zaradi neprimerne hitrosti voznik osebnega avtomobila Zdenko Vozelj iz Zagorja zbil 14 letnega dečka, ki je nenadoma skočil pred avtomobil. Vozelj je vozil z veliko hitrostjo. Deček se je hudo ranil. MOTORIST UMRL V soboto, 7. avgusta zvečer, se je pri železniški postaji na Jesenicah, na cesti maršala Tita, zgodila huda prometna nesreča. Motorist Hajdinjak Franjo je peljal proti Kranjski gori in pred križiščem pri restavraciji Triglav iz neznanega vzroka zapeljal s ceste ter trčil v drog javne razsvetljave. Med prevozom v bolnico je zaradi hudih ran umrl. -jk Stop! Divjad na cesti Vozniki motornih vozil se le bežno ozrejo na prometni znak, ki voznike opozarja na divjad. Srečanje avtomobili-sta z zajcem na cesti sicer ni nevarno (za voznike), ne moremo pa to trditi za motoriste in kolesarje. 2e večkrat smo namreč lahko brali v časopisih, da je ta ali oni motorist padel, ker se mu je zapletel zajec med kolesa. Huje je, če je srna na cesti. Predlanskim je neka zdravnica z Gorenjske blizu Naklega povozila srno, ki jo je odbilo na vetrobransko steklo avtomobila, kar je povzročilo nesrečo. Tovrstnih nesreč sicer ni veliko, opozoriti pa kaže na dejstvo, da so avtomobi-listi lani na slovenskih cestah povozili 746 srn. Tako govori statistika, v resnici pa je bilo na cestah uničenih še več srn. To pa je tisto, o čemer moramo razmišljati. Po podatkih Milana Kem-nerla, direktorja Kozoroga iz Kamnika, so se v zadnjih le- tih pojavili novi, motorizirani divji lovci, ki puščajo težje posledice kot divji lovci v starih časih. Tako so lovski čuvaji v nižinskih predelih med Kranjem in Kamnikom že večkrat zapazili divje lovce v ranih jutranjih urah ali zvečer. Pripeljejo se z avtomobilom, z žarometi osvetlijo okolico in če v bližini opazijo srno, zajca ali faza na, streljajo na to divjad z malokalibrsko puško. Če divjad takoj pade, skočijo iz avtomobila, poberejo divjad in se hitro odpeljejo naprej. Le-tem je zelo težko slediti. Če je divjad samo obstreljena in zbeži, zbežijo tudi oni, ker se bojijo posledic, strel pa ljudje slišijo. Življenjski prostor divjadi se nenehno zmanjšuje. Srečanje s srno na cesti naj bo prijeten dogodek, ne pa povod za nssrečo (včasih res neizbežno) ali divji lov. J. Vidic TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ tri glav V avgustu razprodaja konfekcije po znižanih cenah Strela udarila V nedeljo, 8. avgusta, je udarila strela v stanovanje in gospodarsko poslopje Antona Prislova iz Zgornjih Gorij. Hišo in gospodarsko poslopje je ogenj uničil. Domači gasilci požara niso mogli preprečiti, škoda znaša 500.0000 dinarjev. —jk VOZNIKI — IZLETNIKI Izognite se gostemu prometu in zavijte na staro gorenjsko cesto. V GOSTIŠČU POSAVEC se boste dobro okrepčali in odpočili. SPECIALITETA GOSTIŠČA: ribe, žabe, odprta vina. Za obisk se priporoča Veletrgovina ŠPECERIJA fipecerlna BLED KOVINOTEHNA Celje Delovna enota Jesenice Maršala Tita 1 razpisuje prosta delovna mesta: 1. šefa računovodstva 2. likvidatorja 3. kalkulanta 4. finančno materialnega knjigovodjo 5. 2 potnika za področje SR Slovenije 6. 2 potnika za področje SRH in SR Srbije Pogoji: pod L: pod 2.: pod 3.: pod 4.: Osebni dohodki po pravilniku razpolagamo. Prijave s prepisi dokumentov o izobrazbi in delovH praksi naj pošljejo kandidati v 15 dneh po izidu razpisa na naslov: Kovinotchna Celje, delovna enota Jesenice, M. Tita 1. Nastop službe takoj ali po dogovoru. višja strokovna izobrazba ali srednja izobrazba ter praksa v tej stroki; srednja strokovna izobrazba s prakso; srednja strokovna izobrazba s prakso; administrativna šola. S stanovanjem ne Letos smo se odpovedali sejemskemu vrvežu, KER VAM LAHKO BOLJE POSTREŽEMO V NAŠI TR GOVINI. Vabimo vas, da obiščete VVOI.LBAR pri ka»m-cinski cerkvi v Celovcu (Klagcnfurt, bel der Kapuzinerkirche). Demonstracija najnovejših modelov svetovno znanih plcJilnih strojev PASSAP. S predložitvijo tega oglasa vam odobrimo poseben sejemski popust. GOSTILNA BLA*UN Kranj, Cesta talcev 7 (Klanec) Obiščite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju v Savskem logu — Dobro boste postrei ženi. Vedno sveži odojki in druge domače specialiu te, pristna vina in druge pijače. Za obisk se zahvaljuje in sc še nadalje priporoča Grašič Franc Mednarodni atletski miting v Kranju tet na Stadion Stanka Mlakarja v Kranju je bil v soboto prizorišče *e osemnajstega tradicionalnega mednarodnega atletskega mitinga. Pod pokroviteljstvom tovarne obutve Planika je nastopilo nad 120 atletov vseh vodilnih atletskih kolektivov Jugoslavije ter tekmovalci Avstrije, Italije in ZRN. Na dokaj kvalitetni zasedbi so atleti dosegli kar štiri nove rekorde atletskega stadiona v Kranju. Že v prvi disciplini v metu kladiva je Dinamov atlet Srečko štiglič 23 17 cm popravil dveletni rekord v metu kladiva. Drugega Je porušila v skoku v dalja-Vo članica reškega Kvarner-!• Jadranka Antunovič. Viso-*j tekač na srednje proge, ■j Je tudi favorit na letoš-PJem evropskem prvenstvu v Helsinkih, Italijan Francesco Arese je v teku na 800 m prepričljivo premagal Sarajevčana Koprivico in domačina Kavčiča in z rezultatom 1,49,1 Postavil letošnjo tretjo znamko. Jugoslovanski rekorder v rnetu diska Ljubljančan Zdravko Pečar pa je z metom 54,05 četrti rekorder osmega mednarodnega atletskega mitinga v Kranju. V skoku v višino pa je tokrat Presenetil Beograjčan Miroslav Banjac, ki je z 206 cm Premagal oba favorizirana tekmovalca Celjana Branka Vivoda in domačina Dušana pezlja. REZULTATI: moški: 200 m: 1 Sušanj (Kvarner) 21,8, 2. ^esehitz (KCL-Celovec) 22,2, 3- Ubori (Spartak) 22,8; 800 m L Arese (Torino) 1,49,1, 2. Koprivica (Sarajevo) 1,49,5, 3- Kavčič (Triglav) 1,50,7; *5O0 ni — 1. Vukovmanovič (Radnički-Kragujevac) 3,56,6, 2- And jelov (21. maj — Beo-frad) 3,56,8, 3. Millonig (KCL) 3.59,0; 5000 m — 1. Kovačevič (Partizan) 14,25,2, 2. Žuntar (TVD Žalec) 14,26,2, 3. Mak-simovič (21. maj) 14,32,4; 4 X 100 m — Kvarner (Perko-vič I, Perkovič II, Malbaša, Sušanj) 42,0, 2. Gradec 43,8; 110 m ovire — 1. Konig (Gradec) 15,0, 2. Kaštivnik (Triglav) 16,6, 3. Budimir (Želez-ničar-Karlovac) 16,6; daljina — 1. Milek 736, 2. Udovč (oba Triglav) 702, 3. Koprivnikar (KCL) 691; višina — 1. Banjac (21. maj) 206, 2. Vivod (Kla-divar) 203, 3. D. Prezelj (Triglav) 200; kladivo — 1. Štiglič (Dinamo) 64,32, 2. Gromi-lović (Crv. zvezda) 61,86, 3. Handen (ZRN) 53,02; krogla — 1. Jocovič (Crv. zvezda) 15,86, 2. Bezjak (Zagreb) 13,70, 3. Satler (Triglav) 13,38; disk — 1. Pečar (Olimpija) 54,05, 2. Gredelj (Mladost) 53,81, 3. Frank (KCL) 44,48. ŽENSKE — 200 m: 1. Mrdja (Mladost) 22,5, 2. Leskovac (Kvarner) 26,0, 3. Anič (Mladost) 26,4; 800 m — 1. Uran-kar (Kladivar) 2,15,6, 2. Ro-senthal (ZRN) 2,17,2, 3. Per-gar (Branik) 2,17,2; 4 X 100 m — 1. Kvarner (Scršan, Slapar, Antunovič, Leskovac) 48,5, 2. Kladivar 49,8, 3. Rudar 54,8; daljava — 1. Antunovič 601, 2. Leskovac 565, 3. Vorina (vse Kvarner) 545; disk — 1. Ro-nutti (Maribor) 41,70, 2. Ka-stelic (Kladivar) 40,71, 3. Min-čevič (Split) 39,73; kopje — 1. Huber (KCL) 43,12, 2. Žagar 33,90, 3. Kurnik (obe Triglav) 32,92. MLAJŠE MLADINKE — 60 m: 1. Brezar (Triglav) 8,5, 2. Potočar 8,6, 3. Ocepek (obe Olimpija) 8,7. -dh Plavanje Plavalki Triglava na evropsko mladinsko prvenstvo Z mladinsko državno reprezentanco v plavanju, ki bo nastopila na evropskem mladinskem prvenstvu v Rotter-damu od 13. do 15. 8. na Nizozemskem, sta odpotovali tudi dve kranjski plavalki, še ne 15-letna Porenta Rebeka in Pajtnar Boni. Prva bo nastopila na 100 in 200 hrbtno, druga pa na 100 in 200 prsno. Letošnje EMP je že tretje po vrsti (plava se vsake dve leti). Prvič je btUo I. 1967 in poudariti je ireba, da je Triglav sodeloval na vseh prvenstvih s svojimi plavalci. Največji uspeh je vsekakor dosegla švarc Lidija I. 1967, ko je na 200 prsno zasedla odlično peto mesto v finalu. Tudi Mandeljc Judita je bila zelo dobra, saj je dve leti kasneje na 100 prsno bila deveta v Evropi in za eno samo desetinko zgrešila finale. Letošnji kranjski predstavnici imata manjše možnosti. Vnaprej skrbno planirane priprave za to prvenstvo so bile skoraj v celoti podrte, saj je bil trening zaradi prehladne vode v razpadajočem letnem kopališču skozi ves junij in julij bolj improvizacija kot načrtno delo. SK Vaterpolo Vsaj še šest točk za Trig Kranjski vaterpolisti, ki letos tekmujejo v drugi zvezni ligi in se borijo za ponoven vstop v prvo zvezno ligo, so v ponedeljek odpotovali na naporno turnejo, kjer se bodo v drugem delu tekmovanja pomerili že jutri v Zadru z Jedinstvom ter 12. avgusta na Korčuli z domačim KPK. V preostalih dveh tekmah pa bodo 19. avgusta gostovali v No- vem Sadu in 20. avgusta v Subotici. Po mnenju trenerja Di-diča bi morali od te naporne turneje osvojiti še nadaljnjih šest točk, kar bi jim zadostovalo, da bi v svoji skupini zasedli prvo mesto. Če jim bo to tudi uspelo, se bodo za vstop v prvo zvezno ligo pomerili z zmagovalcem druge skupine Crveno zvezdo, 23. in 26. avgusta. -dh Tudi mladinci Trialava V Rovinju je bilo letošnje vaterpolsko prvenstvo mladincev za najvišji republiški naslov. Nastopile so le tri ekipe — domači Delfin, Triglav I in Triglav II. Iz neznanih vzrokov se prvenstva niso udeležile ekipe Kopra in Ljubljane. Prvo moštvo Triglava je brez prave konkurence osvojilo prvo mesto. Rezultati: Triglav I : Delfin 8:2, Delfin : Triglav II 7:3, Triglav I : Triglav II 10:2. Vrstni red: 1. Triglav I, 2. Delfin, 3. Triglav II. -dh Prvenstvo SRS v Kranju Letni bazen v Kranju bo od petka do nedelje prizorišče letošnjega obračuna najboljših slovenskih plavalcev. Lanskoletni zmagovalec Triglav bo za najvišji naslov nastopil brez odličnih plavalk Po-rentove ter Pajntarjeve, stopili na evropskem mla- dinskem prvenstvu. Kljub ki bosta v tem času na-temu pa lahko od Trigla-vanov pričakujemo, da se bodo tudi letos potegovali za najvišji naslov. Predtekmovanja bodo vsak dan ob 9. uri dopoldne, finale pa ob 17.30. -dh Kolesarstvo Ribnikar drugi Na tradioionalni kolesarski dirki »Skozd Hrvatsko Zagorje« je Kranjčan Ribnikar zasedel odlično drugo mesto. Med 47 kolesarji, ki so v hudi vročini morali prevoziti 128 km dolgo progo, je bil Smolkovič (Kranj) deseti. Košarka Triglav že drugič prvi j^omačin Polde Milek, ki Je sicer specialist v skoku v višino, lr «■ v 8°boto na kranjskem stadionu zmagovalec v skoku v «aljlno. (-dh) — Foto: F. PerH»« Košarkarji Triglava so Dili letos v okviru praznovanja občinskega praznika Kranja že drugič organizatorji kvalitetnega košarkarskega turnirja. Na letošnjem tekmova-vanju so poleg domačinov nastopili tudi košarkarji Kroja, Jesenic ter mladinska reprezentanca Slovenije. V dvodnevnem tekmovanju smo kljub vročini lahko videli dokaj kvalitetno košarko. Tri-glavani so tako kot lani tudi letos osvojili prvo mesto in s tem pokal Kranja. Rezultati predtekmovanja: Triglav : Jesenice 74:57 (48:48, 29:23), Kroj : SRS (mladinci) 63:60 (28:24). Finale za prvo do drugo mesto — Triglav : Kroj 53:49 (31:24). Triglav: Torkar 11, Lamprct 4, Skubic 4, Mavric 1, Rus 4, Poljšak 8, Slokan 6. Kroj: Lagonder 9, Pokorn 9, Hartman 2, Baklerman 11, Grahek 8, Demšar 10. Za tretje do četrto mesto: Jesenice : SRS 44:41 (16:25). Jesenice: Lazar 6, Franko 7, Jeršin 2, Pirih 5, Noč 2, Božič 10, Vauhnik 5, Bunderla 7. SRS: Menčin 5, Rakovec 8, Usenik 6. Kračman 14, Habjan 4, Kovačevič 4. Vrstni red: 1. Triglav, 2. Kroj, 3. Jesenice. 4. SRS. -dh PLANINSKI DAN UČITELJEV TELESNE VZGOJE Zveza pedagogov telesne kulture Slovenije obvešča svoje člane, da bo naš prvS rJ-aninski dan v petek 20. t. m. Posamezniki in skupine naj organizirajo svoje planinske ture tako, da se snidemo v petek opoldne pri Vodnikovi koči na Velem polju, kjer bo skupno kosilo, ob 13. uri pa kratek posvet o vključevanju planinstva v naše šolsko vzgojno delo. Planinske ture jd možno opraviti pred posvetom ali po njem. Posebnih vabil ne bomo pošiljali. — Za ZPTKS: Drago Ulaga. predsednik. GLAS sreda — 11. AVGUSTA 1971 t v p r w as a n je 3 o d g o v o r i V nedeljo zjutraj s« je vrnila v Kranj mladinska delovna brigada, ki so jo sestavljali srednješolci iz vse Gorenjske. Brigada dr. Franceta Prešerna je pomagala obnavljati porušeno Banjaluko, ki jo je pred tremi leti prizadel moćan potres. Trije brigadirji so nam po vrnitvi obujali spomine na srečanje z Banjaluko. # Boris MACAROL, ko-mandat brigade: »V brigadi je bilo 26 gorenjskih srednješolk in srednješolcev. Ker smo bili številčno Šibki, smo imeti v brigadi tudi Amerikanca iz Nevade, enega Danca in dve Danki. V Banjalu-ki smo bili štiri tedne, in sicer smo delali na regulaciji dveh hudournikov ter pomagali obnavljati staro trdnjavo, ki je med najlepšimi v državi. Brigada je odšla na pot precej nepripravljena. Zaradi tega je bilo tudi nekaj problemov. Mladinci še niso bili dovolj seznanjeni 7. brigadnim življenjem. Nekateri so pričakovali bolj počitniško življenje, ne pa delovno in tekmovalno vzdušje. Kljub temu je dosegla brigada lep uspeh, saj je bila dvakrat izredno in enkrat redno udarna, prejela pa je tudi pohvalo. Naslednje leto bo v Banjaluki spet akcija. Prav bi bilo. če bi se je Kranjčani udeležili, saj je Banjaluka pobrateno mesto. Vendar bo treba brigado bolje pripraviti.« % Miljana PRESTOR, dijakinja Gimnazije v Kranju: »V brigadi je bilo treba precej trdo delati. Vendar, to je še šlo. Več preglavic mi je delala huda vročina. Bila sem prvič v brigadi, in lahko rečem, da Je bilo lepo. če bom imela čas, bom še šla. Poseben čar bri-gadnega življenja je prijetno in tovariško vzduš-je.« % Marjan ROZMAN, dijak Poklicne šole Iskra »V brigadi sem bil prvič. Mislim, da je banjaluška delovna akcija humana poteza. Všeč mi je bilo. In to predvsem zaradi prijetnega zabavnega življenja. Tudi s športom smo se ukvarjali. Malo me je motila hrana, ker ml nismo navajeni njihove prehrane. In precej huda vročina je bila. V Vrbasu se nismo smeli kopati in smo se zato lahko ohladili le pod tuši. Naslednje leto bom šel spet v brigado. J. Košnjck Včeraj smo na upravi Gorenjskega sejma izvedeli, da Je 21. gorenjski sejem v Kranju do 9. avgusta že videlo 48.000 ljudi, kar Je nekaj več kot lani. Sejemski promet pa znaša 4,500.000 novih dinarjev, (-jk) — Foto: F. Perdan d po sejmu Za letošnji gorenjski sejem v Kranju bi nekako veljalo, da je obiskovalcu prihranjenih precej korakov, a mu je potrebno več volje in vztrajnosti kot na obiskih sejmov prejšnjih let. Letos so ga postavili v Savskem logu blizu kranjskega kopališča na dokaj velikem prostoru. Vse, razen tekstila, je razstavljeno na skupnem prostoru, tudi zabavni park in gostinska podjetja z mizami in stoli za lačne in žejne obiskovalce. Zares, veliko volje in vztrajnosti je treba, kajti sonce neusmiljeno pripeka, debelo kamenje po poteh pa zahteva pazljiv in trden korak. V prvi hali ob vstopu so verjetno za ženske najbolj zanimivi pletilni stroji iz inozemstva z različnimi VZOrci pletenja. S carino vred veljajo okoli 4400 din. Moški si ogledujejo gasilsko opremo, garaže v paketu, vrata in okna. Ko pa pridejo do konca hale, do seks boutique iz Avstrije, si pač ne morejo kaj, da ne bi malce poškiliji v odprte kataloge, na lepotice / malo ali nič obleke. Pri opazovanju so kar se le da brezbrižno posmehljivi, medtem ko večina žena ta kot hale odločno in hitro obhodi. Vsekakor novost, ki je ne bi mogli imenovati za prijetno, dobrodošlo ali Osvežujočo, ni pa tudi neokusna ali spotikajoča. Vse je v določenih moralnih mejah. V naslednji manjši hali razstavlja svoje blago veletrgovina Mercator iz Ljubljane. Nudijo gospodinjske stroje in opremo za kuhinje, tekstil in tehnične predmete ter pijače, v večji hali pa razstavljajo vsa ostala podjetja: Murka, Slovenijales, Lesnina ter podjetja iz inozemstva in iz naše države. V osnovni šoli Simona Jenka so razstavili tekstilno blago, konfekcijo in pohištvo. Konfekcija ni po zadnji modi in je verjetno zato tudi bolj poceni. Ljudje se največ ustavljajo pred prodajalno z blagom in ga kupujejo v večjih količinah. Naj omenimo le še zložljive stopnice za podstrešja, ki so dokaj pripravne in lepo izdelane. še to: bržkone so organ i/a torji pozabili, da bodo v Kranj na sejem prihajali tudi ljudje iz drugih krajev Gorenjske, ki Kranja ne poznajo in se v njem ne znajdejo najbolje. Dobro bi bilo, če bi VSftj na Jelenovem klancu postavili smerokaze, sicer bodo mnogi le negotovo sledili tistim z ovitki in zavoji, ki prihajajo s sejma in jih spraše vali kje in kod. In kaj o sejmu pravijo gostinci, prodajalci in obiskovalci? Joži Grohar, natakarica hotela Letališče Brnik: »Iz Hi a stnika sem doma, v Zagorju obiskujem gostinsko šolo, prakso pa opravljam v Kranju. Hodim v drugi letnik. Do februarja bom na Brnikih, potem pa se vrnem. Letos sem prvič na sejmu zaposle na kot natakarica. Vsak večer igra zabavni ansambel in obiskovalcev je proti večeru kar precej. Tudi podnevi se ustavijo, posedi jo nekaj časa, naročijo osvežilne pijače in nekaj pojedo. Največ prodamo ražnjičev, čevapčičev, sendvi-čev in odo j kov. Zvečer pa raZ-ne aperitive. Mislim, da s° obiskovalci s sejmom kar za* dovoljni. Tudi sama sem si ga ogledala in mi je všeč.« Aljaž Kolar, 16 let Iz Stra-žišča, zaposlen kot honorarni prodajalec v podjetju Mercator: »Obiskujem srednjo tehnično šolo v Kranju m sem letos prvič na sejmu kot pi'°* dajalec. Pred sejmom sem p°" slal na podjetje Preskrba :Z Tržiča, na Mercator i/. LjUW ljane torej, prošnjo in sprej*** so me kot honorarnega P1"0* dajalca. Dobro bom za s luž"' saj delam 12 ur na dan ,rl dobim 6 dinai jev na uro. D"" nar bom porabil za nakup knjig za šolo. Obiskovalci s ogledujejo največ gospodiftr' ske si roje, peči itd. Za nekaj tere predmete je 5 odstotni popust in kar precej smo fC prodali - Elvira Media, zaposlena na železniški postaji na Jesenicah: »2« nekaj let sejma y Kranju nisem obiskala, letošnji mi je všeč. Le poli so SM** bc, drugače pa je dobro, <-'a so razstavljeni predmeti, razen tekstila, na skupnem prO* štoru. Presenečena sem j1''3 nad veliko izbiro pohištva, g°" spodinjskih predmetov in P°" zna sc, da je naše tržišče vedno bolj In bolj kvalitetno taloženo. Trdim, da prav n|C ne zaostajamo za inozemstvom.« D. Sedej 1 Almira je tudi letos pripravila za svoje kupce J •VELIKO RAZPRODAJO LETNIH PLETENIN; I I i Obiščite industrijsko prodajalno Almirena Linhartovem trgu v Radovljici