Trtna uš. (Spisal Anton Božič.) Gotovo si že, dragi bralec, bral a če vže bral ae, vaaj slišal praviti o trtai uši (Thylloxera vaatatrix) ia o aeprecealjivih škodab, katere ta mala, proatemu očesu skoro aevidljiva živalica viaogradom prizadeva. Neverjetao si meada aamigail z raaieaoma, *eš, ako je atvarica tako majbaa, ai mogoče, •da bi aarejala v viaogradili takih ogromnih škod. A veadar je temu žalibog tako! Tudi med učenjaki, ki so vse avoje moči gospodarskim zaaaostim ia vedam posvetili, vladale so s prva razae miali, da ta strašaa uaičevalka viaogradov ai tako aevarna,* da bi iaiela aa vinograd kak zaatea poaledek. Žalostne izkuanje keaaejših let so pa jasao dokazale. da ae dobra gaojitva, ae aajboljae obdelovaaje viaogradov. aič ae more tepraveaibe božje za viaogradarja kaj zdatao opovirati, ae mauj pa uaičiti ia popolaoma zatreti. Razpiaovale so razue vlade dobre nagrade onemu, kateri bi izaašel gotovo sredstvo && uaičeaje tega trtaega aovražaika; a doaedaj se še žalibog ai aobeaemu učeajaku poarečilo takega aredatva izumiti. Oglejmo si torej, dragi bralec, aataačaeje to živalico, ajeao kvarljivo delo in zgodoviao. Traaa uš je jednaka po podobi liataati uši (Aphida). katera se aa koaci mladik pri sadnem drevju aahaja ia katero po aekaterih krajih tudi ,,griato" iaieaujejo; samo v tem se razločuje. da je veliko manjša. Na glavi ima dve tipalnici ia rilček, katerega vbode aa aaj nežaejšem delu v koreaiaico traa, ter tako sesa ia mu odteguje sok, kateri bi imel iti po vaeh njegovih delih, ter ga krepiti v razvoji ia rodu. Dalje ima šestero aožic ia tudi peroti dobi sčaaom. Ta živalica zleže drobaa žoltkasta jajčka, katera se le z aajostrejšim drobaogledom vidijo, oaa pa s čaaom počraijo. Odlikuje se posebao po svoji plodaoati ali rodovitaosti, kakor skoro nobeaa druga žival. Jedaa aama trtaa uš žea-skega spola zamore od spomladi do jeaeai od 25 do 30 milijoaov mladib zarediti. Trtaa uš leže jajčka v podobi kolobarjev na koreaiaab. traovia. Ko ao iz teh jajček prilezli mladiči, brzo poiščejo aajprikladaejih mest na koreaiaicab, ter oadi zabodejo svoje rilčke pod lub ia tako pričaejo avoje kvarljivo ia poguboaoaao deio. Okoli meseca julija dobe aekatere izmed teh ušiperotaice. Ko jim tepopolaoma dorastejo, kar se aavadao zgodi aajdalje do meaeca septembra, prilezejo iz zemlje aa daa, ter se aajraje zbirajo aalistji, ia sicer aa 8podaji atrani. Te uši imajo prav za prav aalogo, širiti svoj zarod dalje ia dalje s pomoejo svojih perotaic, pri tem jim tudi vetrovi zdatao pomagajo. Ako prilete tako, bodi-si same ob sebi, bodi-si da jih priaese veter, oplemeaijo se ia razvijajo se aopet aaglo še v aeokužeaem viaogradu, deloma aa površji, deloma v zemlji. Viaograd, kateri je od trtae uši aapadea ia okužea, v prvem letu še ae kaže aobeue premeae, poaebao ako je dobro gaojea ia obdelaa. Dokajkrat bi ae še zaabiti lahko pomagalo oaesrečeaeaiu vinogradu ia s tem celemu okraju, celi deželi, da bi se takoj v začetku zapazila ta škodljivka. Dobro ia koriatao je torej viaogradaiku večkrat v letu aa razaih krajih poaamezae trse odkopati ter pazao pregledati koreaiaice. Tra v navadaem zdravem staau ima zdrave ia lepo razvite koreaiuice, med tem ko ima trs aapadea od trtae uši hrapave ia aekako zatekle koreaiaice. V drugem letu, posebao pa v tretjem, že začue viaograd očividno hirati. Ze meseca maja počae listje žolteti ter se po malem aušiti, ia meseca julija že do akoro odpadati. Kerje listje prepotrebuo za živež vsake rastliae, posebao pa traa, zato ai čuda tedaj, da se mladike ali rozge tudi popolaoma razviti ae morejo, marveč tako rekoi': aekako zaataaejo, koža se jim grbaači ia tako le aa pol životarijo. Grozdje, ako ga je kaj, je aepopolaoma razvito, uekatere jagode dozorevajo, spet aekatere odpadajo ia spet druge se osmode itd. Tako še tra životari k večjemu par let ia oadaj umrje popolaoma. Ako se tak trs izkopa, opazi se, da je vae koreaje močao poškodovaao ia po vsem gajilo.  (Dalje prih.)