TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrlfo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din. za y, leta 90 Din, za a leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din - PlaCa in toži se v Ljubljani. Uredništvo ir upravništvo 1e v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se rie vračajo. - Račun pri pošt hranilnici v Ljubljani St 11 953 Telefon St. 30-69. Uto XVIII. V Ljubljani, v četrtek, dne 7. marca 1935. štev. 27. 7. (f. MtasacpU V popolni enodušnosti praznuje ves češkoslovaški narod brez ozira na vsa strankarska in svetovno nazorska nasprotja današnji dan 85. letnice velikega Masaryka kot svoj največji praznik, tako zelo je zvezan nastanek in razvoj Češkoslovaške z imenom Masaryka. Kajti kot politik in znanstvenik, kot borec in kot humanitetni človek je dal Masaryk svojemu narodu vse, kar more sploh dati človek svojemu narodu. Iz zmede nacionalistične fraze v ne-jashih predvojnih letih je .vodil Masaryk svoj narod k realni politiki, ki se ni ustrašila niti najbolj žalostne resnice, ostal njegov vodnik v težkih medvojnih letih in z neodjenljivo silo priboril svojemu narodu svobodo in mu ohranil celo nedotakljivost njegovega gospodarskega ozemlja. In prav takšen neomahljiv voditelj je ostal Masaryk svojemu narodu tudi v povojnih letih in preprečil, da ni zapadel njegov narod oni psihozi, ki je po vojni pri mnogih drugih narodih vsekala tako globoke rane. Sredi razburkanega morja od raznih gesel desorientiranih narodov je ostal češkoslovaški narod po zaslugi Masaryka zvest svojim starim idealom, ki so se od časov čeSkih bratov pa do Komenskega, Havlička |n Masaryka vedno krili s splošno Človeškim humanitetnim idealom. In zato ni slučaj, temveč historična nujnost, da Je Češkoslovaška, ki je nastala v solncu Masaryko-vih idej, ostala zvesta demokraciji in da je z njo svojo mlado državo tako utrdila, da more vedno računati na zvestobo vseh svo-iih državljanov in ne samo Čeških in slovaških. Historična zasluga Masaryka je to in ?ato je ime Masaryka danes simbol češkoslovaške eriotnosti, pred katerim se bo danes poklonilo vse češkoslovaško prebivalstvo brez razlike na svojo narodno pripadnost. Mi pa Masarykova 85 letnica le praznik češkoslovaškega naroda, temveč je to praz-mk vsega slovanskega sveta. Ze pred vojno so dale Masarykove ideje vsem slovanskim narod0m nove poglede v svet, pa tudi nov Podnet za dvig vsega javnega dela v narodu. a tudi v vse pojmovanje slovanstva je vne-Sel Masaryk novo luč, da ni ostal pojm slovanstva le izraz trenutnega navdušenja, temveč da je dobil tudi realno vsebino. S posebno svečanostjo pa praznuje Masa-ryRov dan naš narod, kateremu je posvetil Maaaryk kot učitelj in kot borec tako izredno mnogo svojih velikih sil. Ko se je kovala na Dunaju črna kleveta nad našim narodom, da bi se ob pritrjevanju evropskega in svetovnega mnenja moglo izvesti to, kar •1? natnerja]a vojna napoVed 1. 1914., je bil Masaryk tisti, ki je nastopil v obrambo našega naroda in z neusmiljeno ostrino raz-Balil vse te podle naklepe ih nakane. Svetovno mnenje je bilo pridobljeno po Masa-rykovi zaslugi za nas. V srcih jugoslovanskega naroda in v njegovi zgodovini bo zato ime Masaryka zapisano vedno z zlatimi črkami. mamtete.1 *" h*U' m k- ‘ danes v Evropi moža, 1 Se a dosledno in neustrašeno bOril za resnico m pravico kakor Tomaž Masaryk. Od bojev za kraljedvorski rokopis in boia proti bajki židovskih ritualnih umorov pa do najnovejšega časa je bil Masaryk vedno le na strani pravice in resnice. Ne srd njegovih zapeljanih rojakov, ne sovraštvo narodnih nasprotnikov ga nista niti za ped odmaknila od poti, ki jo je spoznal za pra-v°- In kar je kot filozof spoznal za pravil-n°) temu je ostal zvest tudi kot državnik in v njegovem življenju je bil pojm dvojne resnice vedno nepoznan. Zato je s spoštovanjem gledal v predsednika češkoslovaške republike ves kulturni svet in zato je bilo Masarykovo ime za njegovo republiko vedno ščit, ob katerem se je odbil vsak napad in vsaka intriga. Filozof n«, prestolu je dokazal, da je demokracija vendarle najvišja oblika, ki jo je dosedaj našel človek in da se obrestuje kot suho *lato celo narodu, ki je v tako težavnem zunanjem položaju ko češkoslovaški. Za ves demokratični svet je Masaryk dokazal pravilnost demokracije in zato je njegova 85 letnica tudi praznik za ves demokratični svet, kar ga je na svetu. Vse svoje življenje je posvetil Masaryk svojemu narodu v želji, da ga čim bolj usposobi za večne ideale humanitete in človeške skupnosti. Zato pa tudi Masaryk že davno ni več samo vodja svojegh naroda, temveč vseh narodov in vsega človeštva, ki sledi temu najvišjemu cilju človeštva. Zato pa tudi dobiva Masarykov jubilej vse širši pomen in zato se na podlagi Mašary-kovih idej ustvarja že nov svetovni nazor. Božja Sreča je bila naklonjena češkoslovaškemu narodu, ko se je pred 85. leti rodil Tomaž Masaryk, in naš narod, ves slovanski svet in ves kulturni svet so bili sodeležni te sreče. Zato se tudi V globokem spoštovanju in iskreni hvaležnosti spominjajo današnjega dne, zato kličejo iz vsega srca ih iz vse duše, da bodi 6e dolgo ohranjati predsednik Masaryk svojemu in našemu narodu ter vsemu Človeštvu. Na mnoga leta, predsednik Masaryk! O&UmIcc davščine, m nwt Uiše Za lastnike (novih) zgradb z dotočnimi olajšavami važna razsodba upravnega šodiiča v Celju Upravno sodišče v Celju je v nekem konkretnem primeru razsodilo, da so zgradbe ali deli zgradb z davčnimi olajšavami oproščene plačevanja samostojnih občinskih davščin vse dotlej, dokler trajk davčna olajšava glede državnega davka ih samoupravnih doklad, ki se odmerjajo nk osnovi državnega davka. Dejanski stan za razsodbo upravnega sodišča je bil naslednji: Mariborska mestna občina dovoljuje na podlagi sfefepa mestnega sveta za nove zgradbe, odnosno MOVe dele zgradb (prl-zidave, prezidave in nazidave), ki uživajo davčne olajšave glede državnega davka, oprostitev od plačevanja 23«/onih občinskih davščin, to je gostaščine, vodarine in kanalščine, za dobo 6 let, med tem ko traja za nove zgradhe davčna olajšava glede državnega davka 10 let. Pa tudi to oprostitev dovoljuje mariborska mestna občina le za stanovanja, ne pa tudi za poslovne prostore. Navzlic temu, da je s § 6. zakona z dne 18. maja 1980. 1. Služb, list št. 35/10 ex 1930 določeno, da zgradbe z davčnimi olajšavami niso zavezane nikakemu samoupravnemu davku ih samoupravni dokladi, se je postavila mariborska mestna občina na stališče, da gostaščina, vodarina in kanalščina niso samoupravni davki v smislu tega zakona ter j« pritožbe zoper zedevne plačilne naloge tudi kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani zavrnila, odobrujoč stališče mariborske mestne občine. Na tožbo, ki jo je neka po odvetniku dr. Kukovcu v Mariboru zastopana stranka vložila, je upravno sodišče v Celju razsodilo naslednje: § 37. II., odst. 9. zakona o neposrednih davkih (§ 6 davčne nOxele z dne 18. maja 1980. I., Služb, list št. 35/10 ex 1930), določa: Zgradbe ali deli zgradb z davčno olajšavo niso zavezani nobenemu samoupravnemu davku in nobeni samoupravni dokladi. Na ostale zgradbe, na katere se sme odmerjati samoupravna doklada na neposredni davek, se ne sme nalagati nobena samoupravna davščina v zvezi z najemnim razmerjem (gostaščina). 1» navedenega besedila predvsem izvira, da je hotel zakonodajalec nove zgradbe osvoboditi v vsem obsegu davčnih bremen, ki bi jih jim mogle naložiti samoupravne edinice na osnovi donosa ali v katerikoli obliki, dočim je pri starih zgradbah, odredil, da se le nobena samostalna samoupravna davščina ne sme nalagati v zvezi * najemnim razmerjem. Radi očitnega zakonodajalčevega namena, čim bolj privi-•egirati nove zgradbe, bi bilo povsem nerazumljivo, da bi za nove zgradbe ne veljala predvsem olajšava, ki jo je zakonodajalec namenil celo ostalim (starim) zgradbam. Po volji zakonodajalca velja torej tudi za zgradbe z davčno olajšavo prepoved iz drugega stavka zgoraj navedene zakonske določbe,, da se namreč ne sme nalagati nobena samoupravna davščina v zvezi z najemnim razmerjem. Da so davčne olajšave in oprostitve pri novih in starih zgradbah v cit. zakonskem besedilu v razmerju večjih olajšav proti manjšim, sledi predvsem iz izrazov: na ostale zgrad- be ...; nove zgradbe so oproščene vseh samoupravnih davkov, stare le davščin v zvezi z najemnim razmerjem. Po tem načelu, da večje olajšave vsebujejo predvsem vse manjše, so nove zgradbe z davčno olajšavo oproščene tedaj predvsem in najmanj onih davščin, ki se ne smejo nalagati niti na ostale (stare) zgradbe, tedaj onih, ki so v zvezi z najemnim razmerjem. Nalagati davščine v zvezi z najemnim razmerjem pa pomeni, vzeti za davčno osnovo donos zgradbe v obliki najemninskega do-nOsft ali pa najemne vrednosti zgradbe. Zgradbe ali deli zgradb z davčno olajšavo niso zavezani tedaj predvsem nobenemu samoupravnemu davku, ki se nalaga na podlagi donosa ali najemninske vrednosti zgradb. Da so mariborske mestne občinske davščin®: >gostaščiria, vodarina in kanalska pristojbina« samostojne samoupravne dav-Sčine, je nesporno. Da se nalagajo v zvezi z najemnim razmerjem, odnosno da jim služi za osnovo donos zgradbe, ugotovljen v obliki najemnine ali najemninske vrednosti, je razvidno iz spisov in iz odobritvenih odločb ministrstva za finance, s katerimi je vsako leto ob priliki odobritve proračuna ocenil in odobril tudi samostojne občinske davščine. Tako so n. pr. za proračunsko leto 1932 bile odobrite t mariborski mestni bbčihi ttifed dtttgittt: gostaščina v izmeri l3°/o, kanalščini ♦ ftfc-meri 6Vo in VOdarititi po 4% od ktathatcgfc najemninskega donosa, odnosno najemninske vrednosti hiš. Navedena mariborske občinske davščine tedaj Vsebujejo VSfe znake samoupravnih-davkov, ki se ne smejo nalagati na (nove) zgradb« ali dele zgradb t dav&m dtijšave in pred vsem ne V zvezd z najemnim razmerjem, oziroma ha osnovi donosa zgradb. Brez pomena je torej v predmetnem slučaju vprašanje, ali te davščine Obremenjujejo (dokončno) donos zgradbe ali pa hočejo obremeniti mestnega stanovalca radi udobnosti, ki mu jih nudi prebivanj* v mestu. To vprašanje bi bilo važno šele, če bi se predmetne davščine nalagale na kakšni drugi davčni osnovi, ki ni prepovedana. Davek, naložen n« podlagi donosa zgradbe kot samostalna samoupravna davščina, pa se po zgoraj navedenem 6 do 350 kg od 12‘50 na 20 Din, govejo živine od 350 do 600 kg od 15 na 30 Din in za. živino nad 600 kg na 80 Ddn za glavo; na mlade prešiče do 60 kg od 8 na 12 Din, do 100 kg od 15 na 20 Din in nad 106 kg od 15 na 30 Din za glavo. Trošarina od fig in rozin se zniža od 2 na 1 Din za kg, na suhe gobe pa od 1 na Q'25 Din. V zaščito ljubljanskih pekov pa se poviša tro-, sarina na uvožen kruh in pecivo od 006 na 0'25 Din za kg. Uvoznina se naj poviša: na palično, valjano in lito železo ter jeklo in traverze od 1 na 2 Din za 100 kgr na glasbila od 1 na 2 Din za kg, na radijske aparate odf 2—4 Din za kg, fotografske aparate od 9 na 6 in šivalne stroje od 1 np 2 Din za kilogram; motorna vozila od 200; na 400 Din za voz, motorna kolesa od 100 ha 206 Din za voz in na biciklje ter otroške vozičke od 2—4 Din za kg. Zvišale bi se nadalje uvoznine na ga-loše in gumasto obutev od 3 na 5 Din za kilogram, terpentin, firnež, laneno olje in olja za tehnične svrhe ter mazanje od 5 na 20 Din za 100 kg, na cement od 1 na 5 Din ter na papir od 3 na 6 Din za 100 kg. Na tiskovine vseh vrst, poslovne knjige, slike, razglednice in knjige od 0'50 na 1 Din za kg, kar naj pomaga ljubljanskim tiskarnam, ki zelo trpe od konkurence tujih tiskarn. Tudi za tekstilno blago naj bi se povijale nekatere uvozninske postavke: na bombažne tkanine in pletenine, brisače, robce itd. od 0'25 na 0‘50 Din za kg, na bombažne prešite odeje od 3 na 5 Din, na gotove obleke iz bombaža od 3 na 8, od one iz volne od 3 na 12 Din za kg, kar bi zadelo le tuje konfekcije. Nižja tarifa uvoznine za industrijsko usnje se odpravi, poviša pa uvoznina na čevlje iz usnja od 3 na 6 Din za kg; na gumbe od 5 na 7 Din za kg, na krtače, čopiče, metle in podnožnike od 0'25 na 0‘50 Din za kg, za krznarsko blago od 2 in 5 na 10—20 Din za kg, na razna kozmetična sredstva za lepotičenje od 5 na 20 Din za kg, na druga kozmetična sredstva od 5 na 7 Din za kg, na obvezila in antiseptična sredstva od 0 50 na 1 Din za kg, na dozirana zdravila od 2 na 5 Din za kg, na suho robo od 0‘25 na 0'50 za kg, prav toliko za pohištvo, tapetniške izdelke od 0'50 na 1 Din za kg, na furnirje od 0’05 na 5 Din, na vezane plošče od 0'05 na 3 Din, na pečarske izdelke od 0'1 na 015, na keramične od 0'15 na 0‘20, na vrvarske sirovine od 010 na 0'20 in na vrvarske izdelke od 0'25 na 0'50 Din za kg. 'fr kaneva i*t kulise Vzedavahit $e*ttcah%epa tapiiUa LndusUi\skiU Uocpocati{ de. Z)f. čutilna v JfyuMicu*sUein Idu&u. ii. Organizacija Društva narodov in Medji narodnega urada za delo V Ženevi sta torej dve glavni mednarodni ustanovi: Društvo narodov in Mednarodni urad dela. Poleg njih je še okoli 60 večjih ali manjših mednarodnih organizacij, ki pa le krožijo ko planeti okoli teh dveh solne. Vsaka teh glavnih ustanov ima svojo letno skupščino, ki se pri DN imenuje assemblee, pri Med. uradu dela pa konferenca dela. Vsaka ima svoj svet, ki sestoji iz delegatov primeroma majhnega števila članic-držav in tajništva z gen. tajnikom na čelu. Proračun obeh ustanov je relativno neznaten in znaša približno toliko, kolikor velja ena križarka. Od samo enoletnega vojnega proračuna vseh držav pa bi mogle obe miroljubni ustanovi živeti nekoliko stoletij. Mir je torej zelo po ceni in zato se menda tudi tako malo ceni. Dočim se bavi DN s političnimi, gospodarskimi, finančnimi in drugimi vprašanji, se bavi Med. urad dela le s socialnimi, da ugladi nesoglasja med delavci in delodajalci ter da s posredovanjem delegatov držav sklepa resolucije, priporočila ali konvencije v zaščito in zavarovanje delavcev. Na mesto stavk je stopilo miroljubno sporazumevanje interesentov in s tem se je omogočilo mednarodno sodelovanje na socialnem polju. Ni dvoma, da je gospodarska kriza spravila v težaven položaj tudi ti dve ustanovi. Nekoliko se je zboljšal položaj DN z vstopom sovjetske Rusije. Vendar pa je položaj Med. urada dela manj kritičen. Nemčija je sicer izstopila iz obeh ustanov, dočim so druge izstopile iz DN, a ostale včlanjene pri Med. uradu dela. U. S. A., katerih predsednik Wilson je celo D. N. ustanovil, so vstopile v Med. urad dela s pogojem, da niso dolžna obenem vstopiti tudi v D. N. To bo pač posledica tega, da je strah pred socialnimi nemiri mnogo močnejši, kakor pa pred političnimi nesoglasji. Poleg tega sta politična in gospodarska kriza okrepili nacionalistične, avtarkične in etatistične težnje v tej meri, da so sicer zastopniki držav v Ženevi zagovarjali možnosti sporazumov, doma pa so vlade te sporazume praktično onemogočavale. Ni čuda, če je to nasprotje poostrilo krizo D. N. Če so namreč zastopniki držav v svojih ženevskih govorih poudarjali važnost popustljivosti, brez katere' ni sporazuma, so vedno le mislili na popustljivost drugih. Vsi ti delegati izpovedujejo v Ženevi načelo univerzalnosti, obenem pa sklepajo med seboj posebne pogodbe, ki morajo vzbuditi nezaupanje vseh, ki niso bili povabljeni k sopodpisu teh pogodb. Čeprav je takšno ponašanje članic škodovalo DN in oviralo njegov razvoj, je bilo vendar delo DN koristno. Zlasti v političnem pogledu je DN dostikrat rešilo spore, ki so ogrožali dobre odnošaje med posameznimi državami. Po mirovni pogodbi ima namreč vsaka država pravico, da prijateljsko opozori Skupščino ali Svet DN na okoliščine, ki bi mogle motiti dobre mednarodne odnošaje. Ze samo takšno opozorilo dostikrat zadostuje, da je zadoščeno pra-vicoljubju kakšnega naroda in da se spor konča že z medsebojnimi pogajanji prizadetih držav brez vsakega posredovanja Ze-fieve. Poleg tega pa prfde na ta način vsaka zadeva iz mraka na svetlobo, kar nevarnost konflikta zelo zmanjša, kakor pravi ffemec »dann gibt es kein politisches Mun-keln mehr im Dunkeln«. Na ta način je bil na opozorilo Anglije rešen spor zaradi Alandskih otokov med Švedsko in Finsko, pa čeprav takrat Finska ni bila niti članica DN. Kajti po čl. 17. pakta o DN morejo biti tudi nečlanice pozvane, da se podvržejo sklepom DN. Res pa je žalibog, da je propadel predlog Wickhama Steeda, da se to določilo uporabi tudi za Francijo in Italijo, ker so vznemirjale grožnje g. Mussolinija proti Francoski Evropo. Pa seveda kako bi tudi bilo mogoče, da bi se velesile podrejale DN. To more veljati le za male države. Zanimiv je bil tudi poljsko-litovski spor zaradi Vilne, ki je nastal, ker ni Versajska pogodba določila dokončno vzhodnih mej Poljske. Referent kontrolne komisije, ki jo je v ta namen imenovalo DN, je bil Slovenec g. Lasič, ki je o tej svoji misiji napisal zanimivo knjigo s polno humorja »Sans malice« (brez zlobe). Ne da bi se spuščal v podrobnosti likvidiranja tega spora, moram konstatirati, da je že samo posredovanje DN preprečilo oborožene spopade med obema narodoma. S posredovanjem DN ustvarjeno stanje se navadno postopoma izpreminja v stanje, ki je sčasoma tudi državno-pravna činjenica. Poljsko-litovski primer je to jasno dokazal. Zanimivo je, da je dal ta spor tudi povod za prvo posebno zastavo te mednarodne ustanove. Ta zastava je identična s Hitlerjevim kljukastim križem, ker je vzela za emblem vzhodni kljukasti križ, ki je zlasti v Indiji simbol vere in pravičnosti. Uspehi Društva narodov Da naštejemo vsa vprašanja, ki jih je uspešno rešilo DN. Predvsem treba omeniti vprašanje Gor. Šlezije, ki je s plebiscitom odločila o svoji pripadnosti k Nemčiji ali Poljski. DN je ustvarilo prehodno stanje, ki je vzorno funkcioniralo. DN je nadalje posredovalo z uspehom glede razmejitve med Jugoslavijo in Albanijo ter med Poljsko in češkoslovaško. Rešilo je vprašanje Klajpede, to je ozemlja, ki se nahaja na izlivu Njemena med Vzh. Prusijo in Litovsko in ki je do januarja 1920. pripadalo Nemčiji. Vprašanje je bilo zlasti delikatno, ker je bilo na eni strani treba čuvati interese poljsko-litovskega zaledja, na drugi strani pa deloma nemškega prebivalstva Klajpede. Po posredovanju DN je prišlo do sporazuma med Francijo in Anglijo glede narodnosti onih državljanov Tunisa in Alžira, ki so bili rojeni od britanskih državljanov, a katerih eden roditelj je spadal pod pristojnost francoskih sodišč. Znano je posredovanje DN 1. 1923. med Grčijo in Italijo, ko je Italija po uboju nekaterih italijanskih oficirjev, članov razmejitvene komisije za Albanijo in Grško, zasedla otok Krf in je potem plačala Grška Italiji 50 milijonov lir odškodnine. Uspešno je nadalje posredovalo DN v sporu med Vel. Britanijo in Turško zaradi mej Iraka. Pa tudi celo vrsto drugih političnih vprašanj je vzelo v pretres DN. Kot najboljše sredstvo za ohranitev miru je Versajska mirovna pogodba označila zmanjšanje oboroževanja in povečanje varnosti. S tem so v zvezi razni sklepi D. N., tako ženevski protokol, locarnski sporazum in tudi razorožitvena konferenca, o kateri pravijo sicer Francozi, da le čenča, a ne pokaže nobenega uspeha. Vendar pa ima tudi ta konferenca svoj moralni uspeh in poleg tega pomirjuje javno mnenje v Ameriki, ki se boji, da se bo ves denar odpuščenih vojnih dolgov uporabil za oboroževanje. V to poglavje spada tudi vpra- šanje kontrole zasebne proizvodnje in trgovine z orožjem, uporabe strupenih in zadušljivih plinov itd. Ne vem, če je točno, da so stari grški bogovi, kadar so se posvetovali o miru, vedno pustili pred vrati boga Marta. V nasprotju s to lepo prakso pa so danes v razorožitveni komisiji sami generali in polkovniki in dočim so se pred nekaj leti borili proti vojni pravniki s formulami in paragrafi, se danes bore za varnost, arbitražo in razorožitev vojaki z orožjem. (Dalje prihodnjič.) Na shod za zgraditev železnice št. Janž—Sevnica! V nedeljo, dne 10. t. m. bo v Sevnici veliko manifestacijsko zborovanje za gradnjo železnice Št. Janž—Sevnica. Zborovanje bo na prostem, ker se pričakuje iz vsega Posavja velika udeležba. V primeru slabega vremena pa bo zborovanje v dvorani. Pričetek zborovanja ob 11. Med drugimi govori na zborovanju tudi predsednik Zbornice za TOI, g. Iv. Jelačin. Gospodarstveniki! Udeležite se zborovanja v čim večjem številu. Železnica Št. Janž—Sevnica mora biti že letos gotova! f Franc Javornik Po kratki bolezni je umrl včeraj na Glin-cah trgovec in posestnik Franc Javornik. Pokojnik je slovel kot odličen trgovec ter se je v prejšnjih letih tudi mnogo udejstvoval v javnem življenju ter bil tudi župan in občinski svetovalec. Mnogo je tudi delal za napredek trgovskega stanu in bil agilen delavec v raznih naših stanovskih in gospodarskih organizacijah. Kot zaveden trgovec je bil tudi naročnik »Trgovskega listac. Bodi ohranjen zavednemu delavcu za napredek našega naroda svetel spomin! Žalujočim pa naše iskreno sožalje. Obdačevanje neizterljivih terjatev Po sklepu Oddelka za davke pri finančnem ministrstvu br. 12.899 III. 1935 se morejo neizterljive terjatve upoštevati in se torej ne smejo obdačiti, če je to izgubo ali ta odpis odobrila glavna skupščina in če je vnešena pod posebno postavko v računu izgube in dobička. Neizterljive terjatve, ki niso vidne v računu izgube in dobička, se ne morejo upoštevati niti v primeru, če družba tudi dokaže neizterljivost teh terjatev. Poleg tega mora družba poleg svoje prijave družbenega davka priložiti še individualni izkaz teh neizterljivih terjatev, in sicer v dveh izvodih. V izkazu se mora navesti: ime in priimek dolžnika, njegovo bivališče, znesek neizterljive terjatve (na pr. negativen rezultat konkurza itd.). Ti podatki morajo biti stvarni in popolni in takšni, da more davčna oblast ugotoviti njih točnost. En izvod vrne davčna uprava družbi, potem ko je izvod podpisala in pritisnila nanj svoj pečat, drugi izvod zadrži zaradi evidence za sebe. Če bi se katera neizterljiva terjatev pozneje vendarle izterjala, mora družba pri prihodnji prijavi družbenega davka to navesti. Izterjana terjatev se mora izkazati v poslovnem uspehu za dotično leto. Če bi se ugotovilo, da je bila neizterljiva terjatev vendarle izterjana deloma ali v celoti in da ni bil ta dohodek vnesen v knjige, se bo proti dotični družbi postopalo kazensko. Minimalni družbeni davek za družbe z mešanim poslovanjem § 15. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 18. februarja 1934 določa, da plačajo družbe minimalni davek, če izkazuje bilanca izgubo in če k prištevnim in odštevnim postavkam rezultira tudi davčna izguba. V tem primeru določa navedeni paragraf, da plača družba minimalni davek, ki znaša pri družbah 2°/o od prometa, pri bančnih zavodih pa 2% od lastne glavnice (to je od delniške glavnice, lastnih rezerv in prenosa čistega dobička). Nastala pa je nejasnost, kako se mora obdačiti z minimalnim davkom in s katerim družba, če so pri njej podani pogoji za uporabo raznih stopenj minimalnega davka. V tem vprašanju je odredilo finančno ministrstvo naslednje: Če se bavi katera družba z različnimi posli (na pr. bančnimi in trgovskimi), za katere določa zakon razne stopnje minimalnega davka, tedaj se izračuni minimalni davek za vsako poslovanje v razmerju brutto-prometa, skupnih brutto-dohodkov ali brutto-premij s celotno vloženim kapitalom. 'Politične vesti Giornale d’Italia je objavil nov članek o odnošajih med Jugoslavijo in Italijo. V članku pojasnjuje italijanske uvozne omejitve in poudarja, da se zaradi njih ne smejo pokvariti dobri odnošaji med lta- > lijo in Jugoslavijo. Namen teh uvoznih omejitev je samo ta, da spravi Italija zahteve svojega gospodarstva v sklad z zdravo gospodarsko politiko. Upor venizelistov v Macedoniji je zlomljen in vlada je sedaj koncentrirala vse svoje sile proti Kreti, ki je popolnoma blokirana, da je vsak dovoz živil nemogoč. Brez boja hoče tako vlada prisiliti Kreto h kapitulaciji. Nekateri grški vladni listi trde, da so grške oblasti pri aretaciji nekega grškega revolucionarja našle prepis brzojavke, ki jo je poslal Venizelos s Krete v Rim. Grška vlada bo mobilizirala še 100.000 mož, da bo mogla popolnoma in v kratkem času zatreti uporniško gibanje. V zaščito svojih državljanov sta poslali Francija in Anglija nekaj bojnih ladij v grške vode. Na Bolgarsko je pribežalo dosedaj že okoli 200 grških upornikov, ki so jih bolgarske čete takoj razorožile. Čete ob meji je Bolgarska zelo okrepila, da je pripravljena na vse eventualnosti, kakor je izjavil tujim novinarjem zunanji minister Ba-tolov. Belo knjigo o potrebi izpopolnitve svojega oboroževanja je izdala angleška vlada. Vsa knjiga je en sam dokument obtožbe proti nemškemu oboroževanju. Knjiga je zato Nemčijo silno razburila in tudi pripomogla, da je Nemčija zaprosila za od-goditev Simonovega obiska. Anglija je povišala svoj novi vojni proračun za 4 milijone funtov zaradi vedno večjega oboroževanja Nemčije. MacDonald je pri utemeljevanju povišanja vojnega proračuna dejal, da bi postala medsebojna pomoč v notranjosti imperija ter vsaka trgovina nemogoča, če ni Anglija vojaško močna. Ne le z velikanskim oboroževanjem Nemčije je treba računati, temveč predvsem z današnjo vzgojo nemškega duha, ki mora po vsem svetu roditi čustvo negotovosti, Anglija se sme zanesti le na svojo oboroženo moč. Simonovo potovanje v Bernn Je odloženo, ker je nemška vlada zaprosila za od-goditev obiska z ozirom na obolelost Hitlerja. Takoj potem, ko je Gembeš v parlamentu prečital ukaz o imenovanju svoje druge vlade, je prečital tudi ukaz državnega upravitelja Horthyja, da je parlament razpuščen. Nove volitve bodo razpisane v kratkem, ker se novi parlament sestane baje že koncem aprila. Razpust parlamenta smatrajo kot velik poraz Bethlena, ker bo vodil volitve Gembeš, kar pomeni pri znanem načinu madjarskih volitev sigurno zmago volilne vlade. Abesinska vlada je sprejela italijanski predlog, da se ustanovi pri Ualuali nevtralni pas. Ko pa je hotela abesinska vlada to izvesti, so to preprečili italijanski oficirji, češ da nimajo nobenih tozadevnih navodil od svoje vlade. Pri tej priliki je prišlo do novih incidentov, ki pa niso imeli težjih posledic. Abesinska vlada se je ponovno obrnila na Društvo narodov, da ono intervenira v sporu z Italijo, ker preprečuje Italija vsaka direktna pogajanja. Italija odločno odklanja intervencijo Društva narodov, ker ni izpolnila Abesi-nija pogojev, ki se zahtevajo od vsake članice DN. Nima še niti določenih mej in ni še odpravila suženjstva. Vsak izgovor je dober. Novi transporti italijanskih čet so odšli v Afriko. General Graziani, vrhovni poveljnik vseh čet je že dospel v Massavo, kjer se je sestal z guvernerjem De Bono. Nato se je odpeljal dalje proti Somaliji. Divizijo Gavianna, ki je namenjena v Afriko, je pregledal sam kralj Emanuel. V Vel. Britaniji in v Združenih državah Sev. Amerike so silno razburjeni vsled ja-ponsko-kitajskega sporazuma, ker si je s tem sporazumom zagotovila Japonska odločilen vpliv na Kitajskem. Evropske velesile so ponudile Kitajski večje posojilo. Na ta način naj bi bil paraliziran vedno večji vpliv Japonske na Kitajskem. Velike demonstracije so bile v mehiškem mestu Guadalahare, in sicer v protest proti vladnemu socialističnemu programu. Med demonstracijami je prišlo tudi do streljanja in je bilo sedem demonstrantov ubitih, več pa ranjenih. p&eimggfvo Nazadovanje lire V marcu je začela lira na velikih mednarodnih borzah popuščati. Tako je noti-rala lira dne 1. marca v Londonu 56'96, dne 2. marca 56.34 in dne 4. marca 55'87. V Parizu so se gibali tečaji lire tako-le: dne 1. marca 127'95, dne 2. marca 12770 in dne 4. marca 126'90. Še bolj se kaže nazadovanje lire v Curihu, ki je sploh zadnje čase zelo čvrst. Dne 1. marca je noti-rala lira 26T5, 2. marca 26'—, 4. marca 25 92 in 5. marca 25'75. Dočim pa lira na tujih borzah nazaduje, rastejo tečaji vrednostnih papirjev in delnic v Italiji. Tudi zemljišča v Italiji so pridobila na vrednosti in je zopet oživelo povpraševanje po zemljiščih. Začel se je torej v Italiji beg kapitala v realne vrednote. Vse to dokazuje, da finančni svet resno računa z abesinskim pohodom Italije. Nazadovanje lire se nadaljuje ter je noti-rala dne 6. marca v Curihu le 25-50. Zaupanje kapitala omajano po vsem svetu Kako zelo je omajano zaupanje kapitala v sedanje razmere, se vidi najbolj iz statistike o emisijah v petih finančno najbolj ®očnih državah. V teh petih državah (Združene države Sev. Amerike, Anglija, Francija, Nizozemska in Švica) so znašale vse emisije kapitala v 1.1930 skoraj osem milijard zlatih mark. Lansko leto je bilo v teh petih upniških državah emitiranih samo 476 milijonov mark. Kako zelo je Padala emisijska delavnost v teh državah, Sočac iz Celja — 22 00: Cas, poročila — 22.15: Radijski orkester. Doma--------- in po svetu Nj. Vel. kralj Peter II. je sprejel pokroviteljstvo nad sokolskim pokrajinskim zletom, ki bo na Vidov dan v Subotici. Spomenik blagopokojncmu kralju Aleksandru I. je bil v nedeljo odkrit v Prčnj,u v Boki Kotorski. Bolgarska vlada je odobrila protokol o sklepih, ki jih je sprejela bolgarsko-jugo-slovanska komisija na svojih sestankih v dneh od 21. do 27. februarja. ZDRUŽENJE TRGOVCEV ZA SREZ LJUBLJANA-OKOLICA V LJUBLJANI SPOROČA, DA JE PREMINUL GOSPOD JAVORNIK FRAN TRGOVEC IM DOLGOLETNI ČLAN UPRAVE Zi»RH2EI|A TRGOVCEV ZA SUEZ L|UBL|AIA-OKOLICA POKOJNIKA OHRANIMO ZA NJEGOVO VESTNO IN POŽRTVOVALNO DELO V TRAJNEM IN HVALEŽNEM SPOMINU. LJUBLJANA, DNE 6. MARCA 1935. UPRAVA. Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR - Za Trgovsko-tndustrijsko d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja ln tiskarja: O. MIHALEK. Ljubljana. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana