OCEPEK JOŽA CKS 5 1270 LITIJA JV GLASILO OBČINE LITIJA • MAREC 1997, ŠT. 2, LETO XXIV. POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 1270 LITIJA Pregled dela Občinskega sveta občine Litija v letu 1996 Mandat občinskih svetnikov se je prevesil že v drugo polovico. Zato smo se "sprehodili" po sejah Občinskega sveta v lanskem letu in pripravili zbir tem, ki so jih svetniki obravnavali in ki so posamezni seji dale poseben poudarek. Poleg vseh teh tem pa so se svetniki soočali tudi z vsemi drugimi pomembnimi temami, ki se tičejo življenja in dela v občini, tako da so se seje vedno zavlekle dolgo v noč. Tako se je Občinski svet v preteklem letu sešel na štirinajstih sejah, od tega na treh izrednih. V začetku leta 1996 se je srečal s problematiko voda in ob tem na svoji 16. seji sprejel Odlok o enotni ceni vode. Prav zaradi tega so na isti seji svetniki dopolnili Statut občine. Potrdili so tudi Odlok o podelitvi koncesije za plinifikacijo, ki daje občini možnost izbire konce-sionarja za izvedbo plinifikacije v občini Litija. V prvi polovici meseca februarja so se svetniki zbrali na 3. izredni seji, kjer so v prvem branju potrdili predlog proračuna za leto 1996 in sprejeli sklep o razpisu referenduma za združitev KS Litija desni in levi breg. Zadnji dan februarja so svetniki, ki so se zbrali na svoji 17. seji, namenili Odloku o volitvah članov v svete krajevnih in mestne skupnosti. Prav tako pa so se seznanili s problematiko športa v občini in določili višino točke za odmero nadomestila stavbnih zemljišč. Na svoji 18. seji so obravnavali poročilo o poslovanju KSP Litija v letu 1995, ki so ga zavrnili; potrdili pa so Odlok o določitvi članov svetov krajevnih in mestne skupnosti. Svetniki so si za dan 19. seje izbrali nekdanji praznik dan zmage. Tako so po hitrem postopku sprejeli zaključni račun za leto 1995 in v drugem branju dva pomembna odloka: Odlok o proračunu za leto 1996 ter Odlok o javnem redu in miru. Zaradi poznih ur so sejo prekinili. Sejo so nadaljevali v drugi polovici maja. Sprejeli so poročilo o poslovanju KSP v letu 1995, poročilo o obračunu, prihodkih in porabi najemnin za stanovanja in poslovne prostore v lasti občine Litija za leto 1995 ter predlog plana prihodkov in porabe najemnin za stanovanja in poslovne prostore v lasti občine Litija za leto 1996. Sprejeli so tudi predlog o prodaji nezazidalnega stavbnega zemljišča in spremembah zazidalnega načrta Litija levi in desni breg za potrebe ureditve tehničnih pregledov v Litiji. Seznanili so se tudi z nastalo škodo, ki stajo povzročila žled in sne-golom na sadnem drevju in na objektih v občini Litija. V mesecu maju je bila 20. seja Občinskega sveta, na kateri so svetniki obravnavali predlog o prenosu upravljanja dvorane na Stavbah v okvir ZIK-a. Obravnavali so tudi že predlog Odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvenem območju mesta Litije levi in desni breg z mikrocelotami GS 6, GS 1, GS 2 in LS 3, LS 1 v prvem branju in se seznanili z delom javnega zavoda OŠ Gradec. Na 21. seji se je svetnikom predstavil javni zavod, ki pokriva področje vzgoje in varstva. Sprejeli so tudi predlog prerazporeditve sredstev za požarno varnost in predlog prerazporeditev sredstev za subvencije organizacijam z drugih področij gospodarstva - kmetijstvu. 22. seja je potekala v prvih dneh meseca avgusta. Svetniki so kljub počitniškemu vzdušju sprejeli predlog Odloka o spremembi odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča, vrednosti stavbnega zemljišča in plačila sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča v 1. branju ter predlog Odloka o spremembi odloka o ureditvenem območju mesta Litije levi in desni breg z mikrocelotami GS 6, GS 1, LS 3 in LS 1 v 2. branju in tako omogočili gradnjo objekta za tehnične preglede vozil. S svojim delom in načrti pa se je svetnikom predstavila OŠ Gabrovka. Na koncu meseca septembra so svetniki na svoji 23. seji največ časa namenili problemom poslovanja in dela Komunalno stanovanjskega podjetja Litija v obdobju od 1. 1.1996 - 30. 6. 1996. 24. seja, ki je potekala v drugi polovici meseca oktobra, je bila v znamenju sprejemanja Pravilnika o dodeljevanju posojil ob sofi-naciranju obresti iz sredstev občinskega proračuna za razvoj malega gospodarstva in turizma v občini Litija in poročila o stanju na področju požarnega varstva v občini Litija. Svetniki so se seznanili z delom javnega zavoda OŠ Šmartno. Sprejeli pa so tudi sklep o razpisu referenduma o oblikovanju nove KS Javorje. V začetku decembra, na večer pred sv. Miklavžem, so se svetniki zbrali na 25. seji. Sprejeli so Odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča, vrednosti stavbnega zemljišča in plačila sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča v 2. branju in tako zmanjšali ta komunalni prispevek predvsem izven večjih središč. V 1. branju pa so obravnavali Odlok o ustanovitvi in orga- niziranju javnega podjetja Komunala Litija d.o.o., ki naj bi prinesel nekatere spremembe pri organiziranju in delovanju tega podjetja. V drugem delu seje so se seznanili z delom javnega zavoda ZIK in sprejeli sklep o vrednosti točke za odmero NSZ za leto 1997. Pred božičnimi prazniki so se sešli na 5. izredni seji in sprejeli rebalans proračuna za leto 1996 in sklep o začasnem financiranju proračunskih porabnikov v letu 1997, ki omogoča normalno poslovanje občine in njenih organov do sprejetja novega proračuna. S samimi sejami Občinskega sveta je povezano tudi delo odborov in komisij, ki delujejo kot svetovalni organ Občinskega sveta, ter nenazadnje tudi delo občinske uprave, ki pripravlja oziroma sodeluje pri pripravi posameznih gradiv. Pripravil: R. M. Spoštovani bralci! Pred Vami je druga oziroma tretja številka našega glasila. Porečete, le zakaj zamujamo, ampak razlog je preprost. Skupaj z ustanoviteljico, občino Litija, se moramo dogovoriti o tem, kakšna bo bodoča vsebinska in oblikovna plat tega medija. Saj veste, čas teče, priče smo mnogim spremembam, ki se morajo odraziti tudi na straneh našega glasila. Zadnjič je o tem razpravljal tudi občinski svet. Nekatere razprave so bile zelo kritične, tako da so članom uredniškega odbora skorajda jemale sleherno kredibil-nost, da ne govorimo o očitkih o premajhni strokovnosti, angažiranosti in kar je še takšnih reči! Pa smo si rekli, povprašujemo še naše bralce o tem. Veliko se govori o njih, se sklicuje na njihovo mnenje - ki pa ga skoraj ne poznamo. Torej, na potezi ste vi, spoštovani bralci, pišite nam, kaj mislite o glasilu, kaj bi predlagali, da se spremeni, izboljša. Nekateri razpravljalci v občinskem svetu so menili, da bi opustili zahvale. Se strinjate s tem? Pred nami so prazniki. Preživite jih, spoštovani bralci, kar najlepše! Odpočijte si, naberite novih moči. Vsem bodo še kako potrebne. Prihajajo vroči dnevi, saj smo že zakoračili v čisto novo pomlad. Pred nami pa so tudi vroče proračunske razprave. Da bi vsem skupaj prinesle pretehtane odločitve. Take, kjer bo možno doseči kar največje soglasje! Želimo preveč? Lepo Vas pozdravlja vaš urednik! Marčna seja občinskega sveta V pričakovanju sprejemanja oz. razpravljanja o proračunu, ki pa še ni pripravljen, so svetniki na marčni seji sprejeli dva pravilnika o oddaji stanovanj, sprejeli so Odlok o zaščiti naravne znamenitosti na Vačah ter se seznanili s poročilom o delu Komunalno stanovanjskega podjetja. Sprejem Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj občine v najem je zelo pomemben, saj bo tako delo komisije bolj objektivno in pravično. Občina namreč ni imela takšnega pravilnika, ki bi določal pogoje za pridobitev stanovanja, v sprejetem pravilniku pa najdemo površinske normative, postopek oddaje, prenehanje razmerja, merila za sestavo prednostne liste, oblikovanje najemnine in druge pomembne člene. Prav tako je pomemben sprejem Pravilnika o oddaji profitnih stanovanj, čeprav je prosilcev za to zvrst stanovanj precej manj. Občinski svet je sprejel tudi Odlok o razglasitvi geološke znamenitosti na Vačah za naravni spomenik. Gre za zaščito razgaljene kamnite stene, ki predstavlja nekdanjo fosilno morsko obalo iz geološkega obdobja miocen izpred 13 milijonov let. V steni, ki je široka 20 metrov in visoka 2,5 metra, so številne luknje, ki so posledica delovanja kamnovrtnih školjk. Dokaz za morsko obalo so tudi ohranjene školjke iz skupine ostrig. Spomenik je menda najlepši primer tovrstne fosilne morske obale v Sloveniji ter med najlepšimi poznanimi primeri v svetu. Sredstva za obeležitev in primerno zaščito pred vremenskimi vplivi so rezervirana na republiški ravni, zato je občinski svet moral sprejeti le poseben odlok o razglasitvi za naravni spomenik, saj bo to prvi naravni spomenik v občini s primernim obeležjem. Svetniki so med zavarovane in zaščitene vodne vire vključili še dve zajetji, in sicer vrtino v Veliki Kostrevnici in Gozdu Reki. Na prejšnji seji so krajevne skupnosti pozvali, naj občini dostavijo vso potrebno dokumentacijo za zaščito vodnih virov, vendar pa so zaradi pomanjkanja dokumentacije in strokovnih geoloških podlag z vrisanimi varstvenimi pasovi v odlok, ki ščiti vodne vire in določa varstvene pasove, svetniki lahko vključili le vrtini v Gozdu Reki in Veliki Kostrevnici, saj sta imeli le ti dve ustrezni strokovni podlagi. Seveda si krajevne skupnosti želijo zaščititi svoje vodne vire, saj je teh še veliko. Tako se je odprlo vprašanje, kdo je sploh pristojen za to, da naroča potrebne preiskave in postopke za pridobivanje ustrezne do- kumentacije. Ugotovili so, da je to KSP v primerih, ko oskrbuje z vodo določeno območje, ali pa v nasprotnem primeru kar krajevna skupnost sama, kot seje to zgodilo v primeru Velike Kostrevnice. Direktor KSP je na seji predstavil poslovanje tega javnega podjetja, a svetniki poročila niso sprejeli. Zahtevali so popolnejšo predstavitev, predvsem so poudarili, da želijo na prihodnji seji videti prihodke podjetja. Do prihodnje seje bodo počakale tudi ceste in investicije s prioritetne liste, ki so jo želeli sprejeti na seji. O točki je razpravljalo precej svetnikov, tako do so že tako obširen seznam, za katerega so nekateri dvomili, da ga bo sploh mogoče realizirati v tem tisočletju, še obilno dopolnili. Na seji so se svetniki pogovarjali tudi o občinskem glasilu ter uredniškemu odboru predlagali naj se časopis tako vsebinsko kot tudi organizacijsko spremeni. Glavni urednik je svetnikom razložil, s kakšnimi težavami se spopada Glasilo občanov, od finančnih do kadrovskih. Pri slednjih je izpostavil predvsem neobstoj dopisniške mreže v občini. O usodi občinskega časopisa se bo več spregovorilo na prihodnji seji, predvsem se bo treba odločiti, kakšen status bo imel časopis: ali bo to glasilo institucije (občine in njenih organov) ali pa bo to časopis, ki bo poročal o življenju v občini z reportažami, kritičnimi članki, novicami in komentarji. Komisija za sprejem otrok v Vzgojno varstveni zavod litija objavlja VPIS • dojenčkov (starost X • X leti) • predšolskih otrok (starost z - 7 let) za vstop v WZ Litija v šolskem letu 1997/98 za vse enote / Litija, Šmartno, Sava, Kresnice, Jevnica/. Vpis bo meseca aprila 1997 v prostorih uprave WZ Litija, Bevkova ulica i, vsak dan razen sobot od 7. -14. ure, ob ponedeljkih pa je možen vpis od 7. -16. PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO VKUUČNO 10. APRILA 1997! STRANKE POROČAJO, AKTUALNO, IZ NAŠIH KS GLASILO OBČANOV, jan./feb. 1997 SKD Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike Vam želi SKD - občinski odbor Litija SLS Slovenska ljudska stranka VABILO SLS - podružnica Litija, vabi vse članice, člane in simpatizerje SLS NA REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 13.4.1997, ob 16. uri v KD Šmartno pri Litiji. Gosta občnega zbora bosta minister za ekonomske odnose in razvoj, dr. Marjan SENJUR, in minister za kmetijstvo, g. Ciril SMERKOLJ. Vljudno vabljeni! Spoštovani občani in občanke! Vesele velikonočne praznike, obilo vstajenske radosti, polno medsebojnega zaupanja in spoštovanja Vam želi podružnica SLS v Litiji! Pošiljamo vam dopis, s katerim vodstvo nekdanjega taborišča Bergen - Belsen prosi za podatke nekdanjih taboriščnikov tega koncetracijskega taborišča. Prosimo, da besedilo priloženega dopisa objavite v našem Glasilu občanov, da se bodo morebitni taborščniki seznanili in podali svoje podatke. Društvo izgnancev Litija, predsednik: Vinko Gaberšek NIEDERSACHSISCHE LANDESZENTRALE FUR POLITISCHE BILDUNG Gedenkstatte Bergen - Belsen, 29303 Lohheide, Telefon: 05051/6011 Osebni podatki nekdanjih zapornikov koncentracijskega taborišča Bergen -Belsen. Ob 50. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Bergen - Belsen je bila izdana spominska knjiga z imeni in osebnimi podatki nekdanjih zapornikov tega taborišča. Mnogi preživeli in svojci iz različnih držav so ta projekt ljubeznivo podprli, za kar se lepo zahvaljujemo. Do sedaj smo v ta spominski seznam lahko vpisali 25.000 ljudi. Skupno število vseh zapornikov je bilo verjetno med 110. 000 in 120. 000. Esesovci so kartoteko zapornikov tik pred osvoboditvijo uničili. Zaradi tega smo odvisni od različnih informacij, predvsem osebnih sporočil, da lahko že obstoječo spominsko knjigo dopolnimo in popravimo.Vaše informacije poleg tega pomagajo rekonstruirati zgodovino koncentracijskega taborišča Bergen - Belsen in njegovo vključenost v nacionalsocialistični sistem preganjanja, deportacij in taborišč. Če želite pri tem pomagati in če želite, daje Vaše ime oz. ime enega izmed Vaših svojcev vpisano v naslednjo izdajo spominske knjige, Vas prosimo, da izpolnite vprašalnik, ki ga boste prejeli. Prosimo, preberite ga najprej v celoti in pišite z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI. Vaši podatki bodo uporabljeni samo v te namene. Če imate vprašanja za sodelavce spominskega muzeja, jih, prosimo, zapišite. Za vašo pomoč se Vam najlepše zahvaljujemo. Gasilski krožek v Jevnici Četrtek. Bil je lep sončen dan. Mladi gasilci so namesto vaje odšli z mentorjem na delo .Vzeli so vsak svojo'rokavičko", samokolnico in polno mero dobre volje. Obšli so zadružni dom, gasilski dom, železniško postajo,športni dom in poti, ki vodijo med njimi, vse do mesta čez Savo. Razdalje niso velike, a " tujkov" okoli njih je bilo "samo" za štiri samokol-nice. Vseh sedem MG se je čudilo, da ne rečem"upiralo". Zakaj osebni papirnati robčki, pločevinke, plastične steklenice, vrečke..,ne najdejo mesto v koših za smeti, zabojnikih ali na domačem smetišču. Kdo je dolžan skrbeti, da prostor za nami ostaja vedno čist? Jaz, ti in on. Da! Ob robu ceste naj rastejo trava, cvetje, grmovje ali drevje in to brez "našega gnoja". Človek razmisli, ukrepaj:spoštuj sočloveka, naravo in mladi gasilci se bodo lahko nemoteno učili, vadili ali igrali. Mentorica MG Kovic L AVTO ŠOLA SI°Cr)R SVETIČ vabi vse zainteresirane občane na BREZPLAČNI TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV A, B, C IN E KATEGORIJE, ki se bo pričel v torek, 1. aprila 1997. Začetek ob 16. uri. Vse informacije dobite na Graški cesti 2, vsak dan od 14. - 15. ure in od 19. - 20. ure, po telefonu: 061/883 - 140. Mudijo vam možnost obročnega odplačevanja, organizirajo tudi tečaj prve pomoči. Srednja Evropa v Evropski zvezi Med 13. in 15. marcem je na avstrijskem Koroškem, v dolini Rož, potekal mednarodni seminar v okviru povezav Alpe-Jadran. Govor je bil o vključevanju srednjeevropskih držav v mednarodno skupnost Evropske zveze. Udeleženci smo bili predstavniki študentskih združenj iz Poljske, Madžarske, Nizozemske, Italije, Avstrije in Slovenije. Kolegi iz celovške univerze so povabili štiri predavatelje, ki so orisali zgodovinski, narodnostni, kulturni in politični položaj na območju nekdanje Habsburške monarhije ter ožje Avstrije. Avstrijski veleposlanik v BiH pa nam je predstavil tamkajšnje razmere. Skupna ugotovitev je bila, da Srednja Evropa žal nima močnega gospodarskega in političnega vpliva na širšem evropskem področju, je pa zato v prednosti s svojim kulturnim vplivom. Vsekakor se večina udeležencev ni strinjala z naziranji nekaterih pre- davateljev, da je Avstrija tista, ki bi morala na temelju stare monarhije odigrati najpomembnejšo vlogo pri vodenju tega dela Evrope. Splošno prepričanje je, da samo enakopravnost lahko zagotovi primerno sodelovanje med državami. Lep primer sodelovanja oz. na drugi strani razprtij je npr. BiH. Dobri poznavalci te države namreč menijo, da bi ravno ta lahko postala veliki most Združene Evrope proti Vzhodu in bi bilo treba ravno tu vzpostaviti takšne razmere, ki bi takšno povezovanje omogočale. Vsekakor je bilo to srečanje obojestransko koristno tako za državljane bivših komunističnih držav kot tudi zahodne kolege, saj smo si med seboj izmenjali poglede na žgoče razmere, obenem pa seveda navezali mnogo pomembnih stikov, ki so predpogoj za mednarodno sodelovanje. M. B. Delo kresniških lovcev V temle spomladanskem času potekajo občni zbori lovskih družin. Opravili so ga tudi v Kresnicah. Ob pregledu enoletnega dela so člani prejeli veliko pohval, pa tudi kritik, kajti nekatere sicer dobro zamišljene aktivnosti niso dale pričakovanih sadov. Glavna pozornost pa je veljala bodočim spremembam v lovski zakonodaji v pričakovanju, da bi v njej ostalo tisto, kar je že dosedaj bilo dobro in evropsko.To pa je v prvi vrsti naravovarstveni in kulturni vidik.Dejali so, da spoštovanje tega pomeni v praksi dosledno ohranjati naravno in kulturno dediščino, gozd in v njem živečo divjad, lov pa je lahko le drugotnega pomena. V tej luči so grajali tiste, ki se v gozdu in v javnosti obnašajo nelo-vsko, pozabljajo na lovsko etiko ali pa demokracijo v lovski organizaciji pojmujejo kot anarhijo. Zavezali so se , da bodo letos izboljševali življenjsko okolje prostoživeče divjadi predvsem z obdelavo krmilnih njiv, čiščenjem ko-šenic in zelenic, sajenjem plodovnega gozdnega drevja in z rednim oskrbovanjem krmilnic in solnic. Dejstvo, da po naši ustavi divjad ni nikogaršnja lastnina, ampak skupna dobrina v državni lasti, jim ni vzelo volje, da tudi naprej opravljajo prostovoljno delo, to, kar je marsikje stvar profesionalcev oz. plačila. Lani so opravili nad 1600 delovnih ur, na lovca povprečno 26 ur. Preračunano v tolarje, so to že kar veliki zneski. Pri tem ni všteto organizacijsko delo, ki ga opravijo člani upravnega odbora. Trenutno je njihovo najvažnejše opravilo oskrbovanje solnic s kameno soljo, ki jo živalski organizem , oslabljen po hudi zimi, nujno potrebuje. Porabili so jo kar 350 kg. Kresniški lovci so v svojem novem domu v Senožetih opravili tudi bilanco proslave 50-letnice. Zahvaljujejo se skupinam, ki so sodelovale v kulturnem programu, g. Kaplji, županu občine Litija, za prijazen nagovor, predstavniku lovske zveze pa za dodeljena in izročena lovska priznanja. Marjan Orožen Pomladansko čiščenje brezin reke Save Tudi letos bo organizirana pomladanska čistilna akcija, v kateri se bodo čistile brežine reke Save, in sicer od Litije (Merkur) do Save. Čistilo se bo iz čolnov in z brežin. Organizatorji so Rafting klub Vidra, Ribiška družina Litija in Občina Litija. Čistilna akcija bo organizirana 12. 4. 1997 z zborom pred Ribiškim domom Litija od 8. do 9. ure. Za vse udeležence bo ob koncu akcije zagotovljena malica. Zaradi orientacijskega števila udeležencev so zaželene prijave do 5. 4. 1997 na: - Rafting klub Vidra: 881 - 701; - Ribiško družino Litija: 881 - 452 (popoldne); - Občino Litija: 881 - 211, (Kovic, Zarnik - dopoldne). Vabljeni! Obvestilo Center za socialno delo vsako leto po uradni dolžnosti preverja upravičenost do otroškega dodatka. Prejemniki otroškega dodatka posredujte do 31. marca 1997 novo vlogo (obr. št. 8,41 se kupi v knjigarni). Izpolnjene vloge z vsemi ustreznimi podatki oddajte v Centru za socialno delo Litija, Ponoviška c. 12, soba št. 1, ali po pošti na isti naslov, najkasneje do 31. marca 1997. Center za socialno delo Litija AGRARD Trading, export-import Vir pri Domžalah, Stritarjeva 2 (blizu papirnice Količevo) tel: 061/713-536 Nudimo vam rezervne dele za kosilnice: BCS, ACME motori. BCS ACME motori Blago pošljemo tudi po pošti. Poet naš, vedno si z nami Mesec februarje bolj kot katerikoli drug mesec v letu v znamenju kulture. In če kdaj, potem se Slovenci v tem mesecu spominjamo našega velikega poeta, Franceta Prešerna. Šmartno se kot kraj z dolgoletno in bogato kulturno tradicijo vsako leto pridruži praznovanju kulturnega praznika. Letošnja prireditev - potekala je 14. februarja v avli šmarske šole - je nosila naslov POET NAŠ, VEDNO SI Z NAMI. Scenarij in tudi velik del prireditve je oblikoval prof. Janko Slimšek. Nastopajoči so v uro in pol dolgem programu številnemu občinstvu prika- zali pester splet glasbenih, pevskih, plesnih in govornih točk. Predstavili so se: otroški in mladinski pevski zbor OŠ Šmartno pod vodstvom Janka Slimška, pod njegovo taktiriko so zazveneli tudi glasovi tamburaš-kega orkestra, šolska folklorna skupina pod mentorstvom Mojce Slap-ničar, plesna skupina Smrklje -mentorica Bojana Kragelj, ter posamezni pevci in recitatorji. V prvem - resnejšem - delu je gledalce navdušila zlasti moderna glasbeno- plesna interpretacija Povodnega moža.V drugem delu, ki je bil veder in šaljivo obarvan, pa je največji aplavz požela posodobljena izve- dba znane Prešernove Od železne ceste, ki je nosila aktualen naslov Od avtoceste. Čisto na koncu pa so ob dvignjenih kozarcih zazvenele pesnikove besede: "Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo, dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi!" S prireditvijo pa nismo počastili samo spomina na Prešerna, ampak tudi pomenben delovni ljubilej našega kolega, profesorja glasbe, zborovodje in skladatelja, gospoda Janka Slimška. Letos namreč proslavlja 40-letni-co glasbenega udejstvovanja oz. zbo-rovodskega dela. Za njegov pomemben prispevek na področju glasbene kulture sta mu izrekla priznanje g. Boris Žužek v imenu šmarske šole in g.Rosana Maček v imenu Zveze kulturnih organizacij Litija. Nazadnje pa je slovesnost opravila še eno plemenito poslanstvo. Namesto vstopnine je šola zbrala prostovoljne prispevke obiskovalcev. Zbran denarje namenjen v sklad za socialno ogrožene učence, ki jim na ta način pomagamo, da se lahko udeležijo šole v naravi in drugih dejavnosti, za katere morajo prispevati denar starši. Danica Sedevčič Zimske počitniške delavnice na Centru za socialno delo Zaradi dobrega odziva med lanskimi poletnimi počitnicami smo tudi v februarju, med zimskimi počitnicami, organizirali delavnice za otroke in mladostnike z namenom, da jim ponudimo ustvarjalno in družabno preživljanje prostega časa. Delavnice smo imeli v torek in četrtek dopoldne, na oba neuradna dneva. Zaradi prostorskih težav - na razpolago imamo le glavni hodnik centra, pa tudi zaradi finančnih omejitev - za tako dejavnost nimamo posebnih sredstev, lahko sprejmemo manjše število otrok. Udeležba je prostovoljna. Nekaj otrok smo povabili, zraven so prišli tudi njihovi prijatelji... V četrtek je bilo na hodniku že dvajset otrok, ki so pod vodstvom naših zunanjih sodelavk, študentk, poslikavali papir in steklo, kiparili, se igrali in ob glasbi klepetali... Ob zaključku je otroke najbolj zanimalo, ali bodo delavnice tudi Zimske počitniške delavnice na Centru za socialno delo med majskimi počitnicami in poleti. Obljubili smo jim, vendar se zavedamo, da brez pomoči sponzorjev in drugih dodatnih finančnih virov počitniškega programa ne bomo mogli realizirati v obsegu, kot si ga želijo in ga potrebujejo otroci. Po vsakih počitniških delavnicah so naši prostori prijaznejši - krasijo jih izdelki ustvarjalnih otrok. Za Center za socialno delo: M. C. šlo lil GOZD LJUBLJANA LASTNIKOM GOZDOV NUDIMO: ODKUP LESA na kamionskih cestah in na panju PLAČILO ZAGOTOVUENO v rokih: hlodovina listavcev in iglavcev: 30 dni celulozni les iglavcev in drva: 60 dni Kvalitetno in po konkurenčnih cenah opravimo dela, kot so: pesek, spravile, vsa gozdnogojitvena dela. Informacije: Uprava podjetja: 12-53-130 telefax: 210-729 Tržaška c. 2, 1001 Ljubljana Lokalni • ALOJZ POTISEK, Mamolj 24, Polšnik odkupovalec: telefon: 873-085, 873-083 • FRANC PRIMC, Jablaniške Laze 2B, Šmartno pri Litiji telefon: 873-073 Za večjo varnost na cesti Pogoji za vožnjo vozil Motorno vozilo v cestnem prometu sme samostojno voziti samo oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, tuje vozniško dovoljenje ali mednarodno vozniško dovoljenje. Voznik, ki vozi vozilo v cestnem prometu, mora biti telesno in duševno zmožen za vožnjo vozila in imeti zato potrebno znanje in spretnost. Voznik, ki je toliko utrujen ali bolan oz. v takem duševnem stanju, da ni zmožen voziti vozila, ali voznik, ki je pod učinkom mamil ali zdravil, na katerih je označeno, da se ne smejo uporabljati pred in med vožnjo, ne sme voziti vozila v cestnem prometu.Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom alkohola. C. G. Nadaljevanje v prihodnji številki ŠMARSKE NOVICE - Zadnji dan pred zimskimi počitnicami so se po enoletnem premoru znova srečali lanski in letošnji osmošolci. Obojih je bilo nad petdeset Dijaki prvih letnikov srednjih šol so pripovedovali, kako so se znašli v novem okolju, kakšne težave so imeli pri posameznih predmetih in kako so zadovoljni z izbrano šolo oz. bodočim poklicem. - V nedeljo, 3. marca, smo ljubitelji resne glasbe, bilo nas je blizu sto, lahko prisluhnili klavirskemu recitalu Urške Vidic, absolventke Akademije za glasbo v Ljubljani. Mlada pianistka, katere mentor je profesor Hinko Haas, se je predstavila z deli Bacha, Bethovna, Chopina, Skrjabina, Ma-tičiča in Prokofjeva. Prvi teden v marcu so se predstavniki razrednih skupnosti od 5. do 8. razreda že drugič zbrali na seji šolskega parlamenta. Pogovarjali so se, kako spoštujejo šolski red, kako opravljajo vsakodenevno dežurstvo in skrbijo za čistočo šole ter njene okolice, povedali pa so svoje predloge za zaključne svečanosti ob koncu šolskega leta in za nove krožke v prihodnjem letu. Nekaj pripomb so imeli tudi glede malice in šolskih prevozov. - Sredi februarja je na povabilo glasbenega učitelja Janka Slimška obiskal šmarske sedmošolce g. Zdravko Debeljak iz Železnikov. Zbiralec starih glasbenih inštrumentov jim je predstavil okarino, trstenjačo, staro trobento, lajno, stare gramofone, harmoniko in druge glasbene pripomočke iz prejšnega stoletja; večina od njih je še uporabnih inje nanje gost tudi zaigral. Turistično in Prosvetno društvo Šmartno sta ob začetku sezone organizirala v domači šoli predavanje o vzgoji okenskega in balkonskega cvetja.Vrtnar Tone Kline iz Moravč pri Gabrovki je nad 90 ljubiteljev cvetja seznanil z izbiro sadik, pripravo zemlje, gnojenjem, zalivanjem in zaščito pred boleznimi, svojo besedo pa je podkrepil še z diapozitivi. OSNOVNA ŠOLA LITIJA "RHVMES IN TEACHIIMG" V februarju 1997 je učiteljica angleškega jezika na Osnovni šoli Litija, Marjana Berložnik, izdala zbirko pesmi, ugank in rim v angleškem jeziku, kar kaže na izredno visok nivo strokovnosti in literarnega ustvarjanja avtorice. Avtorica je v knjigi z naslovom "Rhvmes in teaching" ponudila učiteljem angleškega jezika zanimiv priročnik, ki bo učitelju v pomoč, učencem pa v veselje, hkrati pa predstavlja dopolnitev učbenika PROJECT ENGLISH. Avtorica navaja: "Učenci si ob še tako dobrem in zanimivem učbeniku, kot je PROJECT ENGLISH, zažele sprememb, drugačnosti, pesmic, rim, ugank, kratkih zgodbic v povezavi z učno snovjo. V takem primeru so boljši poslušalci in hvaležnejši sodelavci." Delo je pod mentorstvom gospe Marije Bregar ilustrirala učenka OŠ Litija, Anita Renko. To je prvo tovrstno delo na tem področju, ki ga je tudi strokovno dobro ocenil recenzent, strokovni sodelavec Zavoda RS za šolstvo, g. Alan McCon-nel - Duff. Delo bo v prodaji v Centru Oxford v Ljubljani. Promocija knjige bo v sredo, 19. marca 1997, ob 18. uri v avli občine Litija, kamor ste občani vljudno vabljeni. Ponosni smo, da delajo z mladimi tako predani in strokovno usposobljeni učitelji. G. Hauptman SKL V februarju je bilo v Kamniku območno prvenstvo plesnih in navijaških skupin. Med njimi je nastopila tudi Osnovna šola Litija in zasedla med plesnimi skupinami odlično prvo mesto, med navijaškimi skupinami pa drugo mesto. Tako so se uvrstile v nadaljnje tekmovanje, ki bo v soboto, 15. marca, v Sežani. NOVO v Litiji KOLESARSKI SERVIS - popravilo koles - rezervni deli vedno na zalogi Franc Vidic Tenetiše 7a, tel.: 885-018 MALI OGLAS Prodam gozd na Veliki Gobi v izmeri 2,1551 ha po ugodni ceni. Jože Borišek, Zoisova 30, Bohinjska Bistrica. Tel. (064) 721-836 (od 16. do 18. ure). GLASILO OBČANOV, jan./feb. 1997 SPORT & REKREACIJA Litijski tretjeligaš na robu obupa Teniški odmevi Nogometna sezona se nezadržano bliža in s pripravami, če lahko temu tako rečemo, so pričeli tudi litijski nogometaši, ki so jesenski del sezone končali na nezavidljivem 12. mestu razpredelnice. Klub z največ remiji (6) v jesenskem delu se nahaja pred težko nalogo.Obstati v tretji ligi je eden izmed problemov, drugi, in ta je še večji, pa je sploh ostati na površju. Razmere v klubu so kritične, denarja ni niti za nabavo kurilnega olja, plačilo elektrike, tako da igralci trenutno trenirajo v litijski športni dvorani, pa še to plačujejo iz lastnih žepov. Obiskali smo enega izmed trenigov v dvorani ter se pogovarjali s trenerjem litijske ekipe Franjem Slavičko. Najprej nas je zanimala ocena jesenske sezone, kjer so ob šestih remijih zabeležili le dve zmagi in pet porazov. Glede na okoliščine in slab začetek sezone ter glede na to, da smo imeli velik osip v igralskem kadru že na začetku sezone, smo v drugi polovici uspeli sestaviti standarden kader, ki je uspel pridobivati na rezultatih. Izpolnili smo okoli 40% rezultatske kvote točk, kar je malo pod planom, kije bil vsaj 50% možnih točk. Glede na igre v zadnjem delu prvenstva smo optimisti za naprej, ker mislimo, da smo zreli in sposobni za boljše rezultate. Nezadovoljstvo igralcev zaradi neizplačila potnih stroškov in hranarine je eden izmed razlogov za slabše rezultate. Upam, da bomo z letošnjim letom vsaj delno uspeli sanirati razmere in stimulirati v bodoče naše igralce, da bi pokazali svoj maksimum. Kako ste si zastavili plan priprav? Plan je podrejen finančnim zmožnostim kluba, te pa so enake nič. Ni denarja za priprave, celo litijsko športno dvorano igralci plačujejo sami, priprava igrišča je slaba, ni vode, elektrike in ogrevanja, pojavlja se težava glede plačil, ki jih zahtevajo, tako komunalnih kot občinskih taks. Ti veliko zahtevajo, dajo pa nič. Zaželena je vsaka pomoč v kakršnikoli obliki. Zavedati se namreč moramo, da je za člani kakšnih osemdeset otrok, ki so si izbrali nogomet kot svojo dejavnost. Če jim še tu obrnemo hrbet, jih pot vodi lahko tudi v gostilne, mamila in še kam. O tem bi bilo potrebno premisliti tudi kje drugje in ne samo v klubu. Sicer pa do prvenstva, ki se prične 16. marca, planiram vsakodnevne treninge in odigravanje prijateljskih srečanj Ta naj bi bila nekje na Primorskem, nekaj je že dogovorjenih, vendar je vse odvisno od denarja za pot. Naše igrišče je slabo, tudi glavno ni primerno za igro, saj enostavno propada. Če nam bo uspelo urediti igrišče, pri tem gre zahvala cestnemu podjetju, ki nam je edino priskočilo na pomoč in nam vsaj splužilo igrišče, bomo v nedeljo odigrali srečanje z viško Svobodo. Dejal bi še, da računamo, bolje rečeno, upamo na pomoč litijske Predilnice, dolgoletnega mecena litijskega kluba. Kaj pa igralski kader? Igralci bodo po večini isti. Vsi pa čakajo na obljubljeni denar za povračilo potnih stroškov. To vsekakor moti naše delo. Iščemo sicer kakšno okrepitev, dobrodošel bo vsak igra- lec, predvsem računam na nekaj mlajših igralcev iz Ljubljane. Pogovarjamo se tudi z Jevnico za dva igralca, mi pa bi jim posodili tiste, ki ne pridejo pri nas med 16 igralcev. Še kaj mogoče za konec? Poslali smo kar precej prošenj na razne naslove podjetij, da bi nam vsaj z minimalnimi prispevki pomagali rešiti sezono. Zato smo začeli s samoiniciativno akcijo, kjer iščemo sponzorje posameznih tekem. Vemo, da so stroški takoj po tekmi za sodnike, vsako gostovanje na Primorskem stane približno petdeset- do šestdeset tisoč tolarjev. Tu sta še prevoz in hrana za igralce, ki so odsotni skoraj vsak dan. Ogromni so stroški za športno opremo, tu se moramo zahvaliti CPLj za nakup dresov, manjkajo nam žoge, nogometni čevlji, mreže, popraviti je treba zaščitno ograjo in še bi lahko našteval. Vsakemu, ki nam bo pomagal, bomo omogočili njegovo predstavitev in mu tako vsaj malo vrnili njegov trud in vložek. Nič kaj bleščeči časi niso pred vrati litijskega kluba. Na obzorju pa ni videti človeka ali, če hočete, več ljudi, ki bi rešili litijski nogomet, in ne samo to. V zadnjem obdobju, mogoče pol leta, je opaziti, da v Litiji ni pripravljenosti, vlagati v šport s strani gospodarstev ali podjetnikov. Se je mogoče vprašati, ali je eden izmed razlogov lastninjenje podjetij in s tem povezano mnenje, ki se sliši v zadnjem obdobju: sedaj smo lastniki delavci in ne bomo dajali drugim, temveč razdelili medse kot devidende. Če je tako, potem se litijskemu športu in verjetno še kje piše slabo. Stane Kokalj Starejše deklice iz Gabrovke v polfinalu Po treh letih vestnega treniranja so starejše deklice iz OŠ Gabrovka spet v polfinalu Pionirskega košar-skarskega festivala - pokala Me rkator 1997. To pomeni, da so se uvrstile med dvanajst najboljših ekip osnovnih šol v Sloveniji. Glede na to, da ima večina drugih ekip v ozadju močne ženske klube, je to izreden uspeh deklet iz Gabrovke. Do tega uspeha so prišle po naporni poti. Najprej so morale odigrati občinsko prvenstvo. Tu so nastopile ekipe iz OŠ Gradec, OŠ Litija in OŠ Gabrovka. Graške deklice so bile letos slabše pripravljene in niso predstavljale večje ovire. Deklice iz Litije pa so skušale pripraviti presenečenje, saj so vedele, da je najboljša igralka iz Gabrovke Karmen Perko bolna. Vendar ima gabrovška ekipa osem enakovrednih igralk, ki lahko v krizni situaciji zamenjajo tudi najboljše igralke. Tako je ekipa Gabrovke premagala ekipo iz Litije z rezultatom 40 : 18. S tem je osvojila naslov občinskega prvaka in se uvrstila na področno tekmovanje. Na področnem tekmovanju je naletela na močnejše nasprotnice iz Trbovelj, ki so zmagale v obeh srečanjih. Zato so morale Gabrovčanke v kvalifikacijski turnir štirih ekip, od koder gre le zmagovalna ekipa v polfinale Pionirskega festivala. Kvalifikacijski turnir je bil odigran v soboto, 8. marca 1997, na osnovni šoli Mirana Jarca v Ljubljani. Udeleženke turnirja so bila dekleta iz osnovnih šol: Grosupje, Gorenja vas, Šmartno pod Šmarno goro in Gabrovka. Gabrovčanke so se najprej srečale s čvrsto ekipo iz Gorenje vasi. Prvi polčas so dekleta iz Gabrovke začela odločno in vseskozi prepričljivo vodile. V drugem polčasu pa so se pod vtisom vodstva preveč sprostile, tako da je bil zaključek tekme bolj zanimiv. Zma- gala so le s štirimi točkami prednosti. Za uvrstitev v polfinale so morale premagati še zmagovalno ekipo med ostalima dvema ekipama. To je bila ekipa OŠ Šmartno. Tekma je bila zelo zanimiva in napeta do sredine drugega polčasa, ko so Gabrovčanke povedle za 7 točk. Tekma je bila odločena v 12. minuti z vodstvom desetih točk v korist ekipe iz Gabrovke. Najboljša igralka je bila Karmen Perko, ki je uspešno zaustavljala napade nasprotnic. V obeh tekmah je v obrambi blokirala najmanj 12 metov na koš in pridobila več kot 24 žog v skoku po metu na koš. Za zmago v drugi tekmi sta poskrbeli dve igralki z meti od daleč. Najprej naj pohvalim šestarko Simono Kotar, ki je dala 7 točk, in Suzano Re-snik iz osmega razreda z desetimi točkami. Dobro so igrale tudi Tjaša Korelc, Aleksandra Kraševec in Bojana Ilnikar. Sedaj jih čaka polfinalna skupina, ki jo predstavljata še dve ekipi, in sicer ekipa OŠ Riharda Jakopiča iz Ljubljane, v kateri je pol igralk iz KK Slovan, in ekipa iz OŠ Vipava. Zmagovalna ekipa gre v finale, to je med štiri najboljše v Sloveniji. Naš cilj je drugo mesto v polfinalu. Čisto na tihem pa si želimo finala. Držite pesti! Igor Medved VABILO PD Litija vabi vse članice in člane na OBČNI ZBOR ki bo v nedeljo, 20. aprila 1997, ob 10. uri pred planinskim domom na Jančah. Pogovorili se bomo o delu v preteklem letu in načrtih za letošnje. Vsi, ki bi radi na Janče s posebnim avtobusom, ki bo izpred športne dvorane odpeljal ob 8.30, to sporočite v pisarno društva v četrtek med 16. in 18. uro osebno ali po telefonu 883 - 137. PD LITIJA Tenis park AS je prvi vikend v mesecu marcu gostil še en turnir pod okriljem Teniške zveze Slovenije, in sicer je bil to regijski ROUND RO-BIN teniški turnir za dečke in deklice do 12 let. Turnirja seje udeležilo preko 70 otrok iz cele Slovenije. Zmagovalci posameznih skupin so se uvrstili v finalni del tekmovanja. Turnirja se žal ni udeležil noben domači igralec, so se pa zato le-ti pomerili teden dni kasneje na prvem izmed štirih turnirjev, prav tako za otroke, FIČ FIRIČ. Udeležba je bila dobra predvsem v kategoriji mini tenisa (otroci do 9 let) in pa tenisa do 10 let, nekoliko slabša pa v kategorijah do 12 in do 14 let. Vzdušje je bilo odlično, vsak otrok je prejel od organizatorja sok in palačinke. Turnirja so se udeležili tudi otroci, ki obiskujejo teniško šolo AS. Pokazali so zadovoljivo raven znanja. Predvsem še veliko obetajo najmlajši Matej Jarm, Sašo Dukič, Ernest Meke in Urh Prašnikar. Naslednji FIĆFIRIĆ turnir bo 29 in 30. maja. Na Tenis parku AS se že pospešeno pripravljajo tudi na poletno sezono, ki naj bi se pričela, tako kot vsako leto, v mesecu aprilu. Sprejemajo že tudi rezervacije za letne karte, kjer je za teniške navdušence še posebej razveseljiva novica o znižanju cen letnih kart. Tako bo za fiksno letno karto za eno uro tedensko od 18. ure dalje potrebno odšteti 150 DEM , do 18. ure pa le 80 DEM. Poleg tega ponujajo še tako imenovano fleksibilno člansko karto, kjer si za 150 DEM lahko omislite tenisa, kolikor vas je volja in vam dopuščajo moči, poleg tega si lahko celo izberete dva fiksna termina. Novost je tudi, da za lastnike letnih kart letos ne bo prav nobenega doplačila za igranje v dvorani v primeru neugodnih vremenskih razmer. Poseben popust nudijo tudi lastnikom zimskih letnih kart, in sicer po 5 % za vsako "zimsko uro". Vse dodatne informacije lahko dobite na Tenis parku AS ali po tel. 883-169 vsak dan od 9. do 22. ure. Vse ljubitelje tenisa vabijo na ogled državnega prvenstva v tenisu v kategorijah fantje in dekleta do 18 let. Glede na to, da se pričakuje udeležba svetovnih mladinskih prvakinj, bodo imeli gledalci resnično kaj videti. Turnir bo od 5. do 12. maja. Poletna teniška sezona se sicer še ni začela, se je pa na AS-u že začela "sladoledna" sezona. Vabljeni torej tudi vsi sladkosnedi. In naj vas kalorije ne skrbijo preveč. Z eno uro tenisa jih izgubite za dve porciji sladoleda ! Melita Poglajen Spominski pohod Franca Štrusa Lansko pomlad je mnogo prezgodaj preminil zaslužni litijski planinec Franc Štrus. V počastitev njegovega spomina je PD Litija 22. julij 1997 organiziralo prvi spominski pohod Franca Štrusa, ki se ga je udeležilo 71 planincev. Pobudo za ta pohod je dala planinska sekcija Društva upokojencev Litija, Franc Štrus je bil namreč zelo prizadeven vodnik izletov te sekcije. Pohod je potekal po istih poteh in stezah, po katerih je Franc pred letom dni vodil svoj zadnji izlet: iz Jevnice čez Savo do Senožeti, vzpon do Križevske vasi in Zagorice, od tam pa preko Svete Trojice, Okla in Tabora do Ihana. Čeprav je bila koledarsko še zima, je pohod potekal v pravem pomladanskem vzdušju. Bilo je toplo, ob poti pa so poganjali zvončki, teloh in trobentice. Vsi, ki smo se pohoda udeležili, smo Francija poznali in imeli radi, z nami pa sta bila tudi njegova soproga Leni in sin Iztok z družino. Pohoda so se udeležili tudi predstavniki sosednjega planinskega društva iz Zagorja in MDO Zasavja. Pohod je odlično organiziral in vodil vodja planinske sekcije pri društvu upokojencev, Viktor Čebela. Pohod bo tradicionalen in bo vsako zadnjo soboto v februarju. Posebna zahvala gre tudi družbi Linea -AV , d.o.o., kije omogočila natis ličnega dnevnika pohoda. Borut Vukovič Moto klub WILD PILOTS in HARLEV BAR prirejata B1KERS PARTY v Harlev baru v Ivančni Gorici 30. aprila ob 13. uri. 2. paradna vožnja motoristov po Litiji in njeni okolici bo 1. maja ob 11. uri izpred Kegljišča. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, starega očeta in pradedka JOŽETA LAVRIČA borca Cankarjeve brigade se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za vso pomoč, izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi Društvu upokojencev in Zvezi borcev, g. Blažiču in g. Jesensku za govor, Upokojenskemu pevskemu zboru za zapete pesmi, trobentaču in vsem ostalim. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta AVGUŠTINA CIRARJA - UTA 1922 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše, materialno pomoč in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo farnemu župniku iz Vač za lepo opravljen obred, MPZ Lipa Vače, praporščakoma ZB Litija in KS Hotič, GD Hotič, govorniku g. Albinu Jesensku, sodelavcem Sintal-Fiva, Petrolu Zalog in podjetju Predilnica Litija. Posebno se zahvaljujemo delavcem Zdravstvenega doma Litija za njihovo požrtvovalno delo ob njegovi bolezni. Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojijo ob njegovem grobu. Žalujoči žena Fani in sin Gusti z družino Ne jokajte za menoj, mirno k grobu pristopite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice, prababice in tete MARIJE ŠKARJA iz Zapodja pri Kresnicah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za vso pomoč, izraženo sožalje, pisno ali ustno, darovano cvetje, sveče, za darovane svete maše in vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala g. župniku Zaletelu za obiske na domu in za lepo opravljen cerkveni obred. Zahvala pogrebcem in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči vsi njeni Nejočite na mojem grobu, tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite. 1 <« ^ ZAHVALA Ob boleči izgubi ata in starega ata CIRILA PRIJATELJA iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Se posebej pa bi se zahvalili sosedi Marinki Pavlin, Policiji Litija in Ljubljana, govorniku g. Cirilu Golouhu, gospodu župniku Masniku ter zdravnici, g. Milojki Juteršek. Žalujoči: hčerka Cvetka z družino in sin Jože KULTURNI CENTER LITIJA Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečino in trpljenje si prestal, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA B A- -m ob boleči izgubi dragega moža in očeta ANTONA BREGARJA iz Litije Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom za nesebično pomoč, izražene sožalje, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala ZD Litija, dr. Milojki Juteršek in dr. Nikolaju Benedičiču, kolektivu Predilnica Litija - sindikatu za darovano denarno pomoč. Zahvaljujemo se g. Mastniku za lepo opravljen obred in poslovilno mašo. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala. Žalujoči: žena Cilka, sinova Tomaž in Rok, hčerke Mateja, Tadeja, Špela, Maruša in sestre, bratje ter vnuk in vnukinje Rana ob tvojem odhodu še boli. Bogastvo, ki si nam ga zapustil, del sebe v vsakem - je več kot tolažba. V spomin Na prvi pomladni dan bo minilo deset let, odkar je mnogo prezgodaj odšel dragi mož, oče in stari oče RADO VAVTAR gradbeni delovodja v pokoju Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečo ali namenite dobro misel. S hvaležnostjo se ga spominjamo: žena Anica, hči Valči z možem Tonetom, sin Srečko z ženo Silvo in vnuki Jercajanja, Ana in Luka. PROGRAM FILMOV ZA MESEC APRIL FILMSKO GLEDALIŠČE ČETRTEK, 27.3., ob 20h SOBOTA, 29.3., ob T9h NEDELJA, 30.3., ob 18h SOBOTA, 5.4., ob 19h NEDELJA, 6.4., ob 18h SOBOTA, 12.4., ob 19h NEDELJA, 13.4., ob 18h SOBOTA, 19.4., ob 19h NEDELJA, 20.4., ob 18h FILMSKO GLEDALIŠČE ČETRTEK, 24.4., ob 20h SOBOTA, 26.4., ob 19h NEDELJA, 27.4, ob 18h OUTSIDER slovenska ljubezenska melodrama Režija: Andrej Košak Igrajo: Nina Ivanić, Davor Janjić, Uroš Potočnik SPACE JAM ameriška risana komedija Režija: Joe Pytka Igrajo: Michael Jordan, BiH Murray KLUB VRAŽJIH BABNIC [First VVife's Club] ameriška komedija Režija: Hugh VVilson Igrajo: Goldie Hawn, Diane Keaton, Bette Midler SLEEPERS ameriška drama Režija: Barry Levinson Igrajo: Brad Pitt, Jason Patric, Robert De Niro ODKUPNINA (Ransom) ameriški akcijski Režija: Ron Hovvard Igrajo: Mel Gibson, Rene Russo, Brawley Nolte LEPE VASI LEPO GORIJO jugoslovanska vojna drama Režija: Srđan Dragojević Igrajo: Dragan Bjelogrlić, Bata Živojinović SVETLOBA (Daylight) ameriški akcijski Režija: Rob Cohen Igrajo: Sylvester Stallone, Amy Brenneman OB ODPOVEDI DISTRIBUTERJA LAHKO PRIDE DO SPREMEMBE V PROGRAMU! VSTOPNICE SO V PRODAJI POL URE PRED PREDSTAVO. Niti zbogom nisi rekel, Vse življenje trdo si garal niti roke nam podal, in sledi za tabo ostale so povsod tiho, mirno si zaspal. od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in brat ANTON RAZPOTNIK iz Polšnika 19 V prvih trenutkih globoke žalosti se zahvaljujemo za neizmerno pomoč njegovemu bratu z ženo, družini Povše iz Polšnika in Maksu Poznajelšku iz Tep ter Francu Povšetu iz Renk. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste darovali cvetje, vence, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam izrekli pisna in ustna sožalja, in vsem, ki ste ga v tako množičnem številu pospremili na njegovi zadnji poti in se tako poklonili njegovemu spominu. Lepo se zahvaljujemo dr. Kolšku in dr. Koprivi za lajšanje njegove bolezni, gospe Darinki Ribič in govorniku g. Francu Repovžu za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi GZ Litija in posebno PGD Polšnik za ganljive besede slovesa in za častno stražo. Zahvaljujemo se g. župniku Janezu Jenku in g. župniku Jožetu Perčiču za lepo opravljen cerkveni pogreb, g. Setničarju za zaigrano Tišino in pevcem MPZ Polšnik za zapete žalostinke. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala. Vsi, ki smo ga imeli radi POPRAVEK Ob zahvali za pokojnim Pavlom Jogrom, objavljeni v prejšnji številki našega glasila, se je v tekst prikradla tiskarska napaka in se je namesto besede zahvaljujem pomotoma zapisalo zahvaljujemo. Prizadetim se iskreno opravičujemo! Uredništvo MALI OGLAS Ugodno prodam temno modro fantovsko obleko (za birmo), starost 15 let. Informacije po telefonu: 887 - 509 (popoldan). Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal, neusmiljena te smrt je vzela a v srcih naših boš ostal. Vse življenje svoje trdo si garal, vse za svoj dom, družino dal, sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. V SPOMIN 10. aprila 1997 je minilo deset let, odkar nas je zapustil dragi ata, stari ata, brat in stric MARTIN PETRIČ z Mamolja Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in darujete za maše. Žalujoči: vsi njegovi Čeprav se mnogokrat tega ne zavedamo, pa vendarle velja, daje velika noč najstarejši in največji krščanski praznik. Morda s svojo tiho radostjo in pričakovanjem ostaja preveč v senci bleščečega božičnega praznovanja. In morda jo ravno to rešuje, da ne postaja vse bolj in bolj žrtev sodobne potrošniške vročice. Res pa je tudi, da se na veliko noč pripravljamo s postom. Štirideset dni spokornega življenja, štirideset dni poglabljanja vase in štirideset dni spremljanja Jezusovega trpljenja. Vse to človeka umiri in ga pripravi, da napeto, a kljub temu tiho dostojno pričaka osrednji dogodek odrešenjske zgodovine -Kristusovo vstajenje. Po silovitem pustnem veseljačenju se na pepelnično sredo začne za kristjane postni čas. To je obdobje intenzivne duhovnosti. Navadno nas zlasti vsak petek in nedelja pritegneta, da opravimo pobožnost križevega pota -spomin na Jezusov križev pot. Vsem vernikom je znanih 14 postaj (slik) strašne poti na Kalvarijo. Molitev, ki spremlja to pot, je podprta z osebnim ali skupnim premišljevanjem. Vendar samo prisotnost pri taki pobožnosti ni dovolj. Potrebno je sklepe, ki jih napravimo, tudi uresničiti. Vera brez del še ni zadosti. Predvsem pa so vsa naša prizadevanja usmerjena v pričakovanje vstajenja, ki je vrhunec našega doživetja. Tudi pri bogoslužju opazimo stopnjevanje. Vseskozi nas spremlja opis dogodkov Jezusovih zadnjih dni zemeljskega življenja. Kdor zna prisluhniti, se vključi v množico tistih, ki so hodili za svojim Učiteljem ter ga z zanimanjem poslušali. Eden izmed svetlejših prizorov v tem času je Jezusov slovesni sprejemajo medse novega duhovnega pastirja. Druga značilnost te krizmene maše pa je blagoslov bolniškega in krstnega olja ter posvetitev sv. krizme, ki se nato razdeli po župnijah. Najbolj znan pa nam je veliki četrtek zaradi spomina na zakrament evharistije, ki jo je pri zadnji večerji postavil Jezus sam. stalen božji grob, ki ga lahko obiščemo kadarkoli inje eden izmed najbolj znamenitih v Sloveniji. Sobota je dan, ki je poln veselja za otroke in skrbi za gospodinje. Fantje že navsezgodaj zjutraj napravijo ogenj, ki ga duhovnik blagoslovi, in ga raznesejo po domovih, kamor goba vnese prazničen vonj. Dekleta pa medtem pripravijo barvo za pirhe ter Stane Kregar: KRIŽEV POT, Ljubljana - Ježka vhod v Jeruzalem, zlasti če ga razumemo v luči Jezusove kraljevske časti, ki so mu jo izkazovali z vzklikanjem: 'Hozana na višavah!'. Zadnji postni teden je t.i. veliki teden. V ponedeljek, torek in sredo beremo tri speve o Gospodovem služabniku, ki nam prinaša rešenje. Ta služabnik je Jezus: luč narodom in zaveza ljudem. Veliki četrtek je najprej v znamenju duhovništva, saj se pri krizmeni maši v stolnici zberejo duhovniki okoli svojega škofa in znova obljubijo zvestobo duhovniški službi. Letos je za duhovnike ljubljanske nadškofije ta skupna daritev še posebej pomembna, saj se poslavljajo od dolgoletnega ordinarija, nadškofa Šuštarja, in Vesele velikonočne praznike, veliko radosti in sreče, želi vsem občankam in občanom občinski svet občine Litija! m ........... Stane Kregar: ŽALOSTNA MATI BOŽJA, Veliki Gaber Z velikim petkom smo že v svetem velikonočnem tridnevju, ko je skrivnost Jezusovega trpljenja na višku. Na dan pripravljanja pred praznikom judovske velike noči - pashe, v petek 14. nizana ob 9. uri (ob treh popoldne), se je v templju zagrinjalo pretrgalo na dvoje. Na križu na gori Kalvariji je Jezus izročil svojo dušo v Očetovo naročje in izdihnil. Ob treh popoldne v vseh krščanskih cerkvah utihnejo zvonovi in 'gredo v Rim'. Večer tihote in žalovanja. Ljudje se začnemo zbirati ob božjem grobu, kjer se vrstimo še ves naslednji dan. Navadno so v naših cerkvah božji grobovi priložnostno postavljeni. Na Vačah pa imajo vse ostalo potrebno, da so v čim večjo pomoč materam pri pripravi dobrot za velikonočni zajtrk. Seveda je potrebno popoldne jedi nesti še k 'žegnu'. Verjetno je ni krščanske hiše, ki ne bi zaužila v teh dneh blagoslovljene hrane. S sobotnim mrakom pa se že začne praznovanje vstajenja. Nekdaj je bila zelo znana nočna vigilija (straža, bedenje). To lahko primerjamo z znano božično polnočnico, le da se vigilija ni tako 'prijela' ali pa je prenesena v zgodnejše večerne ure. Vsekakor pa je vsem dobro znana jutranja vstajenjska procesija, ki se razvije iz cerkve po mestu in vaseh. Spremljajo veličastno prepevanje, potrkavanje zvonov in vihrajoča bandera. Zares mogočen prizor, ki vsemu svetu pokaže, kako resnične in v zavesti ljudi so skrivnosti velike noči. K nstusovo vstajenje je nova pasha - nov izhod, ki ima trajno odrešenjsko vrednost za vse ljudi. Iz milosti, kijih Stane Kregar: VSTAJENJE, Šempeter v Sav. dolini bomo v tem času prejeli, bomo črpali moči in volje za življenje vse leto, do prihodnje in enkrat končno tudi zadnje velike noči. M. B. Lepe velikonočne praznike, mir in srečo ' vošči vsem občanom uredniški odbor! — IrlASIliV wBCImNOV Ustanoviteljica: Občina Litija Ureja uredniški odbor: Jože Grošelj, Lučka Iloslnik, Marko Juvančič, Jože Sevljak (odgovorni urednik), Dajana Žabkar. Lektoriranje: Jelka Belec • Oblikovanje in tehnično urejanje: M. Helena Albreht • Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. • Izdajatelj: Občina Litija • Naslov uredništva: Občina Litija, Jerebova 14, za Glasilo Občanov. • Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. • Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. • Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov.