IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART LETO II LENART, 22. MARCA 1962 ŠTEV. 5 • OBČNI mm OBČINSKE GASILSKE ZVEZE — Pospešena gradnja novih in adaptacija starih gasilskih domov — Premalo mladine v gasilskih društvih — Gasilci preprečili za 10 milijonov din škode — V preteklem letu uspešno izobraževanje gasilcev — Josip Merdaus, dosedanji predsednik občinske gasilske zveze Lenart V nedeljo, 11. marca je bil pri Lenartu občni zbor Občinske gasilske zveze. Poleg delegatov gasilskih društev so se zbora udeležili še podpredsednik republiške gasilske zveze, predsednik okrajne gasilske zveze in poveljnik okrajne gasilske zveze. Občinsko politično vodstvo pa so zastopali predsednik občine Ivan Alt, predsednik Občinskega odbora SZDL Franjo Muršec in načelnik oddelka za splošno upravo in družbene službe Pirher Alfred. Po ugotovitvi verifikacijske komisije se zbora niso udeležili delegati iz Jurovskega dola. Poročilo o delu so prebrali predsednik, tajnik, blagajnik, gospodar, poveljnik, strojni referent. sanitetni referent in referent za delo z mladino. Svoje poročilo je podal tudi nadzorni odbor občinske gasilske zveze. Iz Dragi rojaki, s to številko »Domačih novic« smo se spomnili tudi vas s tem, da smo vam poslali brezplačno na ogled naš časopis. To smo storili z namenom, da bi se na naš list naročili, kajti prepričani smo, da vas zanima, kako živimo, kaj delamo in s kakšnimi težavami se otepamo v naši občini in tudi v vašem rojst- poročil. ki so bila dokaj skopa, povzemamo nekaj ugotovitev. V času od zadnjega občnega zbora so se nekatera društva trudila, da "bi kar najbolj zadovoljivo opravila svoje poslanstvo. Med temi velja omeniti zlasti društvo v Gočovi, ki je z domala lastnimi sredstvi zgradilo nov gasilski dom. Tudi v Oscku in 2u-petincih gradijo gasilske domove. Vendar delo v teh krajih gre počasneje od rok, delno zaradi pomanjkanja sredstev pa tudi zaradi neelastičnosti vodstev teh društev. Gasilsko društvo v Lenartu naj bi se postopoma razvilo na višjo raven in dobilo primerno tehnično opremo, ki bi zagotavljala vsakokratno sposobnost pri nudenju hitre in efektne pomoči. V društvih se uveljav-lajo predvsem starejši gasilci, medtem ko mladine ni čutiti in se nerada na novo vključuje v to humano organizacijo. Ugotovljeno je, da gasilska društva premalo skrbijo za vzgojo strokovnega kadra, ki ga skorajda ni. Pa tudi izšolani gasilci se premalo poglabljajo v delo s člani. V preteklem letu so priredili tudi tradicionalno tekmovanje med društvi, katerega so se udeležila vsa društva razen Žuipetinec. Prvo nem kraju. V kolikor želite postati naš stalni naročnik, to številko časopisa zadržite, sicer pa ga poštnoobratno vrnite na naslov: »Domače novice« Lenart, Ptujska cesta 3. Tiste, ki te številke časopisa ne boste vrnili vsaj do 1. aprila, bomo uvrstili med stalne naročnike. Uprava mesto je osvojilo gasilsko društvo Lenart s 405 točkami, medtem ko je komisija prisodila zadnje mesto Oseku s 86 točkami. Ocenjevanje ni bilo najbolj pravično, ker ni odgovarjal sestav komisije. Gasilska društva so se v preteklem obdobju aktivno vključila v preventivno dejavnost. Poleg tega pa so sodelovala liri gašenju požarov, ki jih je bilo v preteklem letu 16. Gasilci so s svojo požrtvovalnostjo ustpeli obvarovati za približno 10 milijonov dinarjev zasebnega in družbenega premoženja, medtem ko je škoda znašala le okrog 4 milijone din. Po nepopolnih podatkih je pri gašenju požarov sodelovalo nekaj nad 100 gasilcev. Podatki namreč manjkajo za sedem, požarov. Za dosežene uspehe pri gašenju požarov gre tudi gasilcem vse priznanje in zahvala. Vse kaže, da bo potrebno izboljšati informativno službo, kajti večkrat se zgodi, da so gasilci o požaru prepozno obveščeni. Poleg tega bo potrebno izboljšati prevetivne ukrepe, da do požarov ne bo prihajalo. Iz podatkov je razvidno, da je v večini primerov prišlo do požara zaradi neprevidnosti in slabih požarnovarnostnih naprav. Več pozornosti bo v bodoče kazalo posvetiti tudi čiščenju mlak, kajti tudi pomanjkanje vode je večkrat ovira za hitro reševanje. Vsekakor je umesten predlog po katerem naj bi vsa društva izdelala načrt o vodnih razmerah v posameznih naseljih, kar bi koristilo ob priliki požarov. V preteklem letu so se gasilci intenzivno pripravljali za opravljanje svojega zahtevnega poslanstva. Priredili so med drugim 68 dnevnih suhih vaj, 24 dnev- (Nadaljevanje na 3. strani) V Ženevi, švicarskem mestu, so se pričela pogajanja o razorožitvi. Na njej sodeluje 17 držav, medtem ko je osemnajsta — Francija — svojo udeležbo odpovedala. Ze pred zasedanjem so se zbrali ministri zunanjih zadev "-treh velikih« (Amerike, Sovjetske zveze in Anglije) ter se dogovorili o dnevnem redu in problemih, ki jih bodo na tem zasedanju obravnavali. Medtem sta zunanja ministra obeh vodilnih držav Gro-miko in Rusk v uvodnih govorih že nakazala gledišča njunih vlad o razorožitvi. Prezgodaj je ocenjevati vrednost enega ali drugega predloga: na prvi pogled se zdi sovjetski predlog korenitejši, ameriški pa realnejši. Vsekakor je razveseljivo dejstvo, da zahod sovjetskih predlogov ni zavrnil, temveč jih res.no proučuje. Izredno pomembno pa je dejstvo, da poleg dveh blokovskih sil sodeluje na teh pogajanjih tudi vrsta držav, ki jih štejemo k neblokov-stoim. Na njih bo ležala vsa teža dela, saj bodo morale ravno one premostiti vse razlike v glediščih med obema blokoma, ju zbližati in na ta način omogočiti plodno delo konference, od katere si človeštvo obeta mir in sožitje. * Sedem let traja francosko-al-žirgka vojna. Končno je zadeva toliko dozorela, da je Francija pristala na pogajanja. Uradna pogajanja med obsma strankama so v Evianu, v tistem mestu, kjer so bila pogajanja že pred 10 meseci, pa so se zaradi nepopustljivega stališča francoske delegacije razbila. Vse kaže, da to pot kaže bolje. Pogajanja so seveda tajna in javnost o njih ve le malo. Vsekakor predstavlja za obe stranki največji problem, kako urediti življenje v Alžiru v obdobju po sklenitvi sporazuma: težko je najti skupno življenje za stranki, ki sta si danes najhujši sovražnici, jutri pa naj bi bili prijateljici. Upajmo, da bodo premostili tudi to težavo in našli pameten izhod. Drugo vprašanje pa je seveda, kako garantirati, da podivjana organizacija OAS ne bo s težavo doseženega sporazuma prelomila in to z vednostjo pariške vlade ali pa brez nje. it Ljudska skupščina je sprejela zakon o amnestiji, s čimer smo dokončno uredili svoj odnos do ljudi, ki so zapustili domovino med vojno in po njej. Amnestija bo zajela okoli 150.000 ljudi: bivše vojne ujetnike, ki se ob koncu vojne niso vrnili domov, osebe, ki so po vojni skrivoma zbežale čez mejo itd. Seveda amnestija ne velja za zločince in za tiste, ki še sedaj aktivno delujejo proti Jugoslaviji. Mišljene so osebe, ki niso zagrešile kaznivih dejanj, pa zaradi zaslepljenosti in sovražne propagande danes predstavljajo brezpravne brezdomce širam sveta. S tem zakonom je domovina — zavedajoč se svoje moči — uredila svoj odnos do teh ljudi. Sedaj je vrsta na njih, da pod-vzamejo korake ter uredijo odnose z Jugoslavijo, kakor so to storili že mnogi pred njimi. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Štefanec — Uredništvo LenaTt, Ptujska cesta 3, tel. 21 — Izhaja drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 dfon — Uprava »Domačih npvic« Lenart, Ptujska 3 — Tekoči račun pri NB Lenart, štev. 604-14-9-973 — Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis — Tiska »Celjski tiski Celje Gasilci pred pričetkom občnega zbora Bralci - rojaki, pozor! NEKAJ O TOVARNI USNJA V LENARTU prišlo do združitve usnjarske industrije? Bo Zdi se mi potrebno, -da po razgovoru, ki sem ga imel z direktorjem tovarne, le nekaj napišem o tem edinem industrijskem podjetju v naši občini. Res je, da je edino, toda v nekih ozirih prav gotovo edinstveno. Iz bežnega razgovora sem ujel nekatera zelo pomembna dejstva, ki so pri samem procesu proizvodnje mogoče ravno tako važna kot dobri stroji, ki jih na žalost tovarna nima — vsaj ne najmodernejših. Pa tudi tako gre. delati je mogoče z vsakim strojem, če je seveda zavest delovnega kolektiva na takšni ravni kot je to opaziti ravno v tovarni usnja. Zanimiva in pomembna se mi zdi trditev direktorja, da vlada v DELO REZERVNIH ČASTNIKOV IN PODČASTNIKOV PRVI V OKRAJU, četrti v REPUBLIKI Združenje rezervnih častnikov in podčastnikov občine Lenart sodi med najboljše v okraju in republiki. V preteklem letu je z delom doseglo prvo mesto v okraju in četrto v republiki. Priredili so štiri strokovna predavanja katerih se je udeležilo 412 članov združenja. Na predavanjih so bili seznanjeni s taktiko v višjih vojaških edinicah. medtem ko se čuti pomanjkanje znanja o tem v nižjih edinicah, kakor so četa, vod itd. Častniki in podčastniki čutijo tudi potrebo po vajah poveljevanja. Združenje je skupaj s predvojaško organiziralo nekaj taktičnih vaj, ki so lepo uspele, čeprav je sodelovalo malo članov. Enega največjih uspehov je združenje doseglo v preteklem letu na področju strelstva. Formiralo je namreč iniciativni občinski strelski odbor, ki je kmalu zaživel. Skupaj z vsemi organizacijami in društvi v Lenartu je bilo zgrajeno sodobno strelišče na Poleni. Pri gradnji strelišča so bila vsa dela opravl jena prostovoljno. Skupaj so delali preko 1.100 ur. Poleg . prostovoljnega dela so bila ostala dela opravljena v vrednosti 400.000 din. Častniki in podčastniki so se redno udeleževali strelskih vaj v sklopu strelskih družin, poleg tega pa so sami priredili 6 strelskih tekmovanj, katerih se je udeležilo 111 članov združenja. Ob otvoritvi strelišča so bili člani združenja nad 50 odstotkov zastopani v strelskem tekmovanju. Strelci združenja so sodelovali tudi na okrajnem orientacijskem pa-trolnem tekmovanju in med 13 ekipami dosegli 6. mesto. Častniki in podčastniki niso stali ob strani v letu proslavljanja 20-letnice vstaje. Sodelovali so na centralni proslavi v Lenartu, Ribnici na Pohorju in v Ljubljani. Slovesno so tudi praznovali Dan JLA. Za širšo javnost je združenje pripravilo predavanje o zaščiti pred atomskim orožjem, katerega se je udeležilo 269 ljudi. Združenje je uspešno pomagalo tudi pred-vojaški vzgoji s predvajanjem strokovnih filmov. —ec upravljanju in vodenju podjetja pravo soglasje, to se pravi, da so v tej gospodarski organizaciji delavsko samoupravni organi res prišli v popolni in pravilni meri do izraza. Prav in lepo bi bilo, da bi tudi druge gospodarske organizacije dosegle vsaj takšno raven pri samoupravljanju in pri odnosih med ljudmi, kot je to dosegla ta organizacija. Leta 1960 je tovarna usnja izvršila prvo etapo rekonstrukcije, ki jo je, kot je verjetno vsem znano, podjetje izvajalo v lastni režiji. Prva faza rekonstrukcije, tista kjer se ustvarjajo sredstva, je že gotova in ravno ta bo v bodoče omogočala, da podjetje izvrši še ostalo rekonstrukcijo. Druga faza rekonstrukcije (čistilne naprave) bo končana letos poleti. Tretja faza rekonstrukcije bo, kakor predvideva plan podjetja, gradnja upravnega poslopja in mehanične delavnice za lastni remont. Z rekonstrukcijo se je podjetje znašlo v preteklem letu v nekoliko težjem položaju, kot bi sicer bilo. Tu so nastopale razne težave kot posledica rekonstrukcije, ki je zahtevala precejšnje investicije, — te je pa treba odplačevati v obliki anuitet. Podjetje je vse leto 1961 bilo v težavah zaradi obratnih sredstev, ki jih je nato dobilo šele decembra v višini 40 milijonov din. To vse so težave, ki prav gotovo niso bile majhne in lahke, pa jih je podjetje vseeno znalo in bilo zmožno premostiti. Razen tega, da ne pozabim, je podjetje po rekonstrukciji srečalo še eno neprijetnost: dobavo surovin! Po rekonstrukciji so proizvodne kapacitete večje in znašajo okrog 900 ton letno. Prejšnja količina razpoložljivih surovin ni več za- doščala večjim kapacitetam, dodatne surovine pa je podjetje dobilo zelo težko. Nabava surovin je vezana na uvoz, to pa samo po sebi ne bi bilo nič hudega, če ne bi bilo treba deviz. Nastaja vprašanje, kje dobiti devize? Menim, da bo zanimivo, da napišem, od kod in kje dobi podjetje devize. Najprej omenjam, da usnjarske surovine uvaža posebno grosi-stično uvozno podjetje, ki dobi devize na podlagi ključa, ki ga pri razdeljevanju deviz določi izvršni svet za potrebe usnjarske in obutvene industrije. Do sedaj je ta ključ znašal 2.5 %, je pa letos zvišan na 4 % tako, da bo problem s tem, kar se dobave surovin tiče. rešen. Kako pa trg, — kaj je s tržiščem? Na srečo se je letos začelo odpirati vzhodno tržišče, vzhodne države bodo čedalje bolj nastopale kot močni konsumenti usnjarskih izdelkov: pri tem ni pozabiti, da so nam tudi zapadna tržišča še vedno odprta, da celo v Ameriki lahko nastopamo kot prodajalci — in to s konkurenčno ceno. Nekdo bi rekel: smešno, — to ni mogoče; oni so tam doma, proizvajajo doma, nas bremenijo uvozni stroški surovin in izvozni stroški gotovih izdelkov! Čeprav je tako. je kljub temu res. da smo lahko vsaj malo ce-ncjši od domačinov, ker je pri nas, v primerjavi z njimi, izredna cenena delovna sila, ki je pa v zapadnih razvitih državah n.pr. Ameriki, Angliji itd. relativno zelo draga. To je za nas za enkrat pozitivno, kako se bodo pa dogodki predvidoma razvijali naprej, bodo pa pokazali rezultati razvoja proizvajalnih sil. Zaenkrat prevladuje v podjetju mnenje, da ne bi preusmerja- li proizvodnje v neki drugi artikel, ki bi bil mogoče bolj ko-njunkturen, ker je dosedanji 6ortiment našel ugodnega kupca zunaj. Kakor hitro bi se pa zunanje tržišče zaprlo, kar v današnjih napetih političnih razmerah ni težko, bi pa mogoče kazalo proizvodnjo takoj preusmeriti na takšne izdelke, ki bodo na domačem trgu zanesljivo našli povpraševalca. Za enkrat se bo podjetje trudilo izboljšati kvaliteto proizvodnje, da bi s tem zadovoljilo potrošnika, sebi pa zagotovilo realizacijo. Ze nekaj časa delajo na tem, da bi prišlo do združitve vseh podjetij usnjarske stroke Slovenije. V ta namen je organiziran občni zbor, ki bo dne 25. 3. 1962 v Ljubljani. Posamezna podjetja bodo ostala sicer še samostojna, imela bodo le skupni upravni odbor. kjer bo imela vsaka organizacija enega člana, pravica glasovanja bo pa za vsa podjetja enaka, ne glede na število delavcev. To telo bo imelo pristojnost, da vodi načelno politiko združenja. Združitev bo brez dvoma pozitivno vplivala na nadaljnji razvoj naše industrije obutve in kož. saj vsebuje celo vrsto pozitivnih elementov, seveda pa tudi nekaj negativnih. Omogočena bo specializacija posameznih podjetij. racionalnejše izkoriščanje sredstev — predvsem osnovnih, boljša organizacija dela. realizacija itd. V kolikor se bodo pa med posameznimi podjetji pokazala nasprotja, je pa to že samo po sebi, v zdravih razmerah seveda, jamstvo, da bo prišlo do še večjega napredka. Boj med nasprotji je namreč gonilna sila napredka. Dipl. ekon. Valentin Breznik s Delovni proces v tovarni usnja teče normalno domaČe novice STRAN 3 Več načrtnega dela v kmetijstvu V kmetijskem razvoju občine ni opaziti zadnja leta bistvenega napredka, zlasti ne na področju družbene preobrazbe vasi in ustvarjanju novih odnosov. Družbeni plani občine so večkrat prikazovali nepreverjene podatke o razvoju kmetijstva. Rezultati v kmetijstvu, ki so bili doseženi, so bili odvisni v glavnem od boljših ali slabših naravnih pogojev. Kljub temu. da so dohodki kmetijskega prebivalstva porastli. ne kaže tega pripisovati povečani kmetijski proizvodnji, temveč bolj povečanim odkupnim cenam kmetijskih pridelkov. V živinoreji je zabeleženo določeno izboljšanje, saj je število goveje živine narastlo na 10.102 glavi v zasebnem sektorju, medtem ko pa se je v socialističnem sektorju v primerjavi z letom 1960 znižalo za približno 200 glav. Kmetijske organizacije niso dovolj proučile kmetijske politike, zato so administrativno in zgolj formalno posegale v proizvodnjo v zasebnem sektorju. Pogodbe o kmetijski proizvodnji so se sklepale brez globljih nnnliz o obojestranski koristi. Večkrat so zadruge akumulirale na račun kmetovalcev. Bilo pa je tudi veliko obratnih primerov. Kooperacija se še vedno naslanja na primitivno obdelovanje zemlje in na proizvodnjo, ki zadovoljuje življenjske potrebe individualnega proizvajalca. Zasebniki — kooperanti so zelo malo proizvajali za trg, kar je osnovni namen pogodbenega sodelovanja. Zadruge pa so sklepale pogodbe tudi na površinah, ki zaradi obsežnosti niso zagotavljale rentabilnosti proizvod- nje. Nosilec proizvodnje naj bi bila zadruga, medtem ko je bilo v praksi večkrat tudi obratno. Zadruge so na primer sklepale pogodbe za živino šele pri odkupu, ko so ugotovile kvaliteto živine in tako neupravičeno uveljavljale premije. Dogajalo se je tudi. da so zadruge prijavile pogodbe o kmetijski proizvodnji brez vednosti pogodbenega partnerja — zasebnega proizvajalca. Skratka, vse se je čestokrat zre-duciralo na zbiranje določenih sredstev. Zadruge so se premalo brigale za krmsko osnovo, ki naj bi bila pogoj za vzrejo kvalitetnejše živine. Ni bilo primera formiranja melioracijskih skupnosti, čeprav je veliko zamočvirjenih travnikov. Podobne razmere so v sadjarstvu. Predvidevanja družbenih planov več let o asa-naciji obstoječih sadovnjakov, se niso realizirala. Vsekakor bi zadruga morala imeti kratkoročne in dolgoročne programe razvoja kmetijstva na svojem področju. Zadruge naj bi s svojimi programi predvidele kmetijski pro- stor, pripravile elaborate, formirale vzrejne centre itd. 2e nekaj časa nastaja problem kam s posestvi kmetov, ki so nesposobni za delo. Morebiti bi jih kazalo vključiti v proizvodni proces na površinah zadruge v tistih dejavnostih, katere bodo sposobni o-pravljati, zemljo pa odkupiti ali pa najeti. Zemljo, ki jo kmetje ponujajo, je potrebno prevzeti, vendar naj bi to opravile predvsem zadruge, ker morajo kmetijska gospodarstva najprej urediti lastno proizvodnjo. V občini sta dve kmetijski gospodarstvi. Ze precej časa se razpravlja o morebitni združitvi v eno. So pa tudi nekateri drugi predlogi. Sodeč po tem, da ima lenarško gospodarstvo velike izgube, ne bi kazalo govoriti o kakršnikoli združitvi vse dotelj, da se razmere izboljšajo. O teh in še nekaterih drugih vprašanjih so govorili na seji Občinskega komiteja ZKS v Lenartu 2. marca, katere so se udeležili tudi kmetijski tehniki — člani ZK. -ec Jugoslovanske pionirske igre 1962 Razpis tekmovanja Občinski odbor SZDL, Odbor za JPI Lenart razpisuje medod-redno moštveno šahovsko tekmovanje in medodredno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanje bo 1. aprila 1962 ob Perspektiva je v živinoreji in sadjarstvu V Kmetijski zadrugi Zg. Sčav-nica — Velka delajo na tem, da bi proizvodnjo preusmerili zaradi ugodnih pogojev na živinorejo in v sadjarstvo. V preteklem letu so namreč ugotovili, da pridelovanje poljskih kultur na njihovem področju ni najbolj rentabilno. Podatki kažejo, da so se hektarski donosi pri posameznih kulturah gibali v naslednjih povprečjih: pšenica 22 mtc, rž 16, ječmen 26, koruza 32 mtc, krompir 80, detelja 50 in travniki 20 mtc na ha. Kar se tiče kooperativne proizvodnje pri pšenici, so ugotovili, da je med drugim vzrok tudi premajhna zainteresiranost kmetijskega kadra, ki še nima potrebnih izkušenj. V preteklih letih so namreč plan pogodbenega sodelovanja dosegli, medtem ko v preteklem letu ni bilo tako. čeprav imajo kmetijski kader, ki ga v prejšnjih letih niso imeli. Pred leti so se s kooperativno proizvodnjo ukvarjali tudi člani zadružnega sveta. Vidne uspehe v pogodbenem sodelovanju so v Ščavnici zabeležili pri živinorejski proizvodnji. Kvaliteta živine, ki jo kmetovalci pogodbeno redijo. se je znatno izboljšala. Ker vidijo uspehe, se kmetovalci čedalje bolj usmerjajo v živinorejo. K zboljšanju živinoreje so predvsem pripomogli kmetovalci, ki so pridelali kvalitetno krmo, kar so dosegli z uporabljanjem umetnih gnojil. V zadrugi Sčav-nica so sklenili, da bodo pristopili k načrtnemu gnojenju vseh travniških površin, pristopili bodo k melioraciji zamočvirjenih travnikov, kmetijske strokovnjake pa bodo usmerili na delo s kmetovalci — kooperanti. V preteklem letu je zadruga kupila nad 170 vagonov namiznega in industrijskega sadia. Kvaliteta sadja je še vedno slaba predvsem zaradi površnega škropljenja sadnega drevja. Bilo je nekaj primerov, da kmetovalci sploh niso škropili. V perspektivi računajo na obnovo obstoječih sadovnjakov. V naslednjih petih letih nameravajo v pogodbenem sodelovanju obnoviti 9koraj tri sto hektarjev sadnih površin, za kar bodo namenili tudi znatna lastna sredstva. -ec 9. uri v Lenartu. Tekmovalci se zbero v osnovni šoli. Šahovsko tekmovanje: Odred zastopa 6 tekmovalcev (lahko oboiega soola) — učencev dotične šole. Tekmujejo lahko pionirji in mladinci. Igra se po sistemu vsako moštvo z vsakim moštvom. Odred, ki igra z manjšim številom igralcev, avtomatično izgubi točke na deskah, za katere nima igralcev. Strelsko tekmovanje: Tekmuje se za najboljšega strelca posameznika in najboljši odred naše občine. Ekipa šteje 5 tekmovalcev (lahko obojega spola), ki streljajo na razdaljo 10 m. Vsak tekmovalec strel ja v stoječem in ležečem položaju. V vsakem položaju odda 10 strelov. Ekipa lahko strelja s svojim orožjem. Odbor za JPI Lenart Olkup kmetijskih pridelkov Odkupni odsek Kmetijske zadruge Zg. ščavnica — Velka, je v preteklem letu dosegel kar lope uspehe. Največje težave so nastopile predvsem pri embalaži, katere po navadi zmanjka prav v največji sezoni. Zato računajo na nabavo večjih količin embalaže za sadje tako, da bodo zadovoljili odkup vseh tržnih ri-škov sadja. V preteklem letu so odkupili 140 vagonov namiznih in industrijskih jabolk, 14 vagonov namiznih hrušk, 18 vagonov namiznih in industrijskih sliv, 5 vagonov marelic in breskev, 4 vagone fižola in 705 ton živine. Odkup živine imajo organiziran preko zadružnih dogonov. V bodoče nameravajo poostriti kriterij pri odkupu, zlasti pri živini in sadju, kar narekujejo predvsem tržne razmere. -ec Nadaljevanje s 1. strani Občni zbor zbor Občinske gasilske zveze nih mokrih vaj. 3 nočne vaje in 5 nočnih mokrih vaj. Za usposabljanje gasilcev so pripravili tudi več predavanj. Za izprašane gasilce pa so organizirali tečaj. Vaj in predavani se je udeležilo nad 2 tisoč gasilcev. Gasilci so v preteklem obdobju opravili preko 2 tisoč ur prostovoljnega dela pri gradnji in popravilih gasilskih domov. V razpravi, ki je sledila poročilom je bil iznešen predlog, da bi morebiti kazalo nekatera gasilska društva združiti, zlasti tista manjša, ki nimajo niti osnovne tehnične opreme. Po tem vprašanju se je izkristaliziralo mišljenje, da bi zaenkrat ne kazalo društev združevati. V nadaljevanju razprave so bile nakazane potrebe po izdatnejših materialnih sredstvih za potrebe gasilstva v občini. Ob zaključku so izvolili novi upravni in nadzorni odbor občinske gasilske zveze. Za predsednika gasilske zveze je bil izvoljen Alfred Pirher, tajniške posle bo še nadalje opravljal Frane Škrbinc. -ec Poudarek na telesni vzgoji Občinski odbor za Jugoslovanske pionirske igre 1962 je že sprejel okvirni načrt dela za tekoče leto. V načrtu je dan poseben poudarek telesni vzgoji. Aprila namerava pripraviti spomladanski kros. revijo pevskih zborov in medodredno tekmovanje v igri »med dvema ognjema«. 27. maja naj bi bil predvidoma fizkulturni teden, v katerem bi se pionirji pomerili v lahkoat-letskih tekmovanjih, pionirskem mnogoboju, odbojki in rokometu. Priredili pa bi tudi razstavo izdelkov. Meseca junija se predvi- devajo kolesarske dirke ob spoznavanju cestnoprometnih predpisov, medtem ko bi naj bilo septembra ponovno medodredno tekmovanje v igri »med dvema ognjema«, odbojki in rokometu. Oktobra pa nameravajo prirediti jesenski kros in lahkoatletsko tekmovanje. Poseben poudarek bo v mesecu novembru, ko bodo na »Dan republike« razglasili zmagovalce in podelili priznanja ter nagrade. Za obletnico JLA bodo izvedli še strelsko tekmovanje. R. M. »Metež« v Gradbišču Mladi igralci so si zaupanje Ne, dragi bralci, to ni bil pravi metež, to je le naslov Buda-kove drame, ki jo je uprizorila dramska sekcija PD »Ernestek Golob« iz Gradišča. Že na občnem zboru je tova-lišica Kšolova. ki vodi dramsko sekcijo iporočala. da bodo naštu-dirali to zelo zahtevno odrsko umetnino. Toda pojavile so se nepredvidene težave — pomanjkanje igralcev. Kot kaže, so ta problem uspešno rešili z mladimi. dela voljnimi igralci, ki so takoj prijeli za delo. Uspehe njihovega dela smo lahko videli v nedeljo 4. marca, ko se je občinstvu predstavilo 22 mladih igral- (Foto M. Brumen) Igro »Metež« je režirala tov. Kšelova cev, ki so bili brez igralske rutine in potrebnega predznanja. Toda z vestnim in požrtvovalnim delom jim je uspelo predstaviti kvalitetno in zahtevno dramo, ki je navdušila nabito polno dvorano gledalcev. Zdi se nam potrebno, da vas vsaj delno seznanimo z vsebino igre »Metež«. Dejanje se dogaja v Liki. Takrat je bilo težko dobiti zaslužek. Zato so možje iu fantje odhajali »preko luže« v Ameriko za zaslužkom. Na posestvih pa so ostale le žene in dekleta, ki so živele v upanju, da se mož oziroma fant kmalu vrne obložen z denarjem. To prikazuje tudi igra »Metež«. Mlad fant Ivan odide v Ameriko. Doma pusti zaročenko, ki ga je 7 let zvesto čakala. Neke noči se k njim zateče Perelja. fant iz sosednje vasi. Med Mašo - Ivanovo zaročenko in Pereljo se razvije ljubezen. Vendar trmasti Mašili oče Jole noče, da bi se Perelja in Maša poročila. Ona dva se na skrivaj shajata in sad njune ljubezni je nezakonski otrok. Vendar je to zaenkrat njuna skrivnost. Medtem se vrne Ivan iz Amerike. Kot je bilo dogovorjeno z Mašinim očetom, se je poročil z Mašo, ki je s tem, da je vzela Ivana, rešila Pereljo. da ga ni Jole ubil. Nekega dne pelje Ivan Mašo k zdravniku. Tam zve, da je Maša že dalj časa noseča. Vso pot domov jo pretepa in preklinja. Ko zve za to Jole, pobesni in spodi Mašo od doma. Ne sme prestopiti hišnega praga, niti takrat ne. ko je rodila. Rodila je v hlevu med ovcami. Ko je Jole zvedel, da ima vnučka, se mu ie omehčalo srce in je dovolil Maši, da je prišla v hišo. Medtem se vrne Perelja in se poročita. Dragi bralci ni mogoče z besedami izraziti vsega, kar vidite v tej igri, ki je polna pretresljivih momentov, ki dajo povod, da se orosi gledalčevo oko. Igralci so se domalega vživeli v svoje vloge. Poseben poudarek je dala tudi značilna liška kostu-mografija in scenarija. Trud in napor igralcev je bil poplačan s toplim aplavzom številnih gledalcev. Z igro »Metež» nameravajo gostovati po okoliških krajih, ponovili pa jo bodo tudi na domačem odru. cc GODEK LETA Govorice vedno nekaj pomenijo. Končno so se tudi v Lenarili uresničile dolgoletne govorice in želje prebivalcev po sodobnem gostinskem lokalu. Pri Lenartu sc namreč ni izplačilo adaptirati bivše gostilne »Grozd«, zato so z istimi sredstvi zgradili novi sodoben hotel, ki je prvi v ožjem delu Slovenskih goric in bo nedvomno mnogo pripomogel k pospešenemu razvoju turizma. Prizor iz igre »Metež« SLASTNI PUSTNI KROFI Slastni pustni krofi z lepim belim obročem so ponos gospodinje v predpustnem času. Letos pa. tako se je počasi zvedelo, se ie lahko le malokatera gospodinja v Lenartu pohvalila s takimi krofi. Sprva so samo ugibale, potem pa je želja za opravljanje premagala sramežljivost in tako so usrotovile. da ie temu verjetno kriva moka. Ne bi hotela nikogar naravnost dolžiti, trgovina bi se pa le morala vsai malo zamisliti, da potrošnik lahko za denar tudi kaj kvalitetnega zahteva. DELO IN MALICA Novi zakon, kjer mora imeti vsako društvo in vsaka društvena organizacija svoj tekoči račun pri Narodni banki, ne glede s kolikimi sredstvi razpolaga, je naredil ne samo prizadetim društvom in društvenim organizacijam, ampak tudi Narodni banki v Lenartu veliko preglavic. Nastala je namreč velika zmeda zaradi pomanjkanja kadra — a kar je najvažnejše: začeli so intenzivno razmišljati o brezpogojno potrebni graditvi nove bančne stavbe, kjer nikakor ne mislijo spregledati modernega okrepče-valnega kotička, da bodo imele bančne uradnice med uradnim časom poseben prostor za likvidacijo svojega dnevnega obroka — malice... SVOJEVRSTNO MNENJE Šolo povezujemo z življenjem! V smislu tega načela naroči učiteljica otrokom, naj obiščejo razne ustanove in si ogledajo delo v njih. Pa prideta dve deklici v tako ustanovo, lepo pozdravita in začneta radovedno ogledovati ro-lice z lončki. Pa se oglasi šef: »Kai bi radi?« Deklici pojasnita. S'edi moder odgovor: »Kar poi-dita. tukaj ne rabim nobenih og^duhov!« Komentar je nepotreben. ČUDNO VREDNOTENJE DELA Organ ljudske oblasti razpravlja o dodatnem proračunskem prispevku. Predlog je, naj bi bil diferenciran: za gospodarske organizacije višji, za uslužbence nižji. Burna razprava. Pa se oglasi nekdo iz gospodarskih organizacij in približno takole utemeljuje enotno stopnjo: »Le zakaj naj bi učitelji manj plačevali? Saj še te plače, ki jo dobijo, ne zaslužijo«! Brez komentarja. ALI SPLOH OBSTAJA VZROK? Posvetovanje o proizvodnem delu učencev je sklicano za 8 uro. Vabljenih je osem gospodarskih organizacij: ob uri je navzoč en zastopnik. Po telefonskih urgen-cah prideta še dva. Ostalih ni! Nezanimanje? Pomanjkanje časa? Bojkot? Kdo to ve! Vemo le to, da ravno gospodarske organizacije največkrat tožijo, češ, da šola premalo življenjsko poučuje bodoče delavce. ZGORNJA ŠČAVNICA Pred kratkim so na seji zadružnega sveta Kmetijske zadruge Zgornje Ščavnica—Velka razpravljali o zaključnem računu zadruge in poslušali poslovno poročilo. Zadruga je kljub neka+e-rim pomanjkljivostim in problemom dobro gospodarila. Na seji so izvolili novi 11-članski upravni odbor ter sklenili, da bo 8. aprila letni občni zbor kmetijske zadruge v prosvetni dvorani v Sladkem vrhu. -ec JURŠINCI V začetku marca so v tem kraju imeli prireditev »Pokaži kaj znaš«, ki je lepo uspela. To je bila prva tovrstna prireditev, ki jo je pripravila kmečka mladina s sodelovanjem učiteljstva. Komisija je prvo mesto prisodila talentirani pevki Marjanoi Ze-lenko iz Sakušaka. drugo pa Jožetu Pirkoviču iz Zagorc. F. H. VOLIČINA Člani pomladka RK Voličina so imeli pred nedavnim svoj redni občni zbor. Na zboru so poročali o delu v preteklem letu, ki je bilo pestro in zanimivo. Lani so uredili knjigo članov pomladka na šoli, izdali članske izkaznice, po potrebi pa so sklicevali tudi seje. Na šoli imajo higienski aktiv, ki pomaga skrbeti za čistočo v šoli. Obiskujejo pa tudi tečaj za prvo pomoč. J. P- LENART Pred nedavnim je pogorela mizarska delavnica Kramberger Andreja. Goreti je začelo okrog tretje ure zjutraj. Škoda je precejšnja, saj je pogorelo vso orodje, poleg tega pa je ogenj uničil tudi les in že izdelano pohištvo. Na požarišče so prihiteli gasilci iz Lenarta. Vzrok požara še ni znan. -ec CERKVENJAK Tukaj so pred nedavnim končali s teoretičnim delom šoferskega tečaja za amaterje. Po končanih predavanjih so slušatelji opravil izpit, katerega so v glavnem vsi uspešno opravili, kar ie nedvomno plod dobrih in skrbno pripravljenih predavanj. Sedaj so začeli s praktičnimi vožnjami. Nekateri posamezniki bodo sposobni za skorajšnje polaganje končnega iapita za A in B kategorijo. cc. GRADIŠČE Na zadnji seji organizacije RK so sklenili, da bodo v mesecu juniju razvili svoj prapor. Da bi stvar stekla, so formirali iniciativni odbor, ki je že pričel s pripravami. cc LENART Občinski komite LMS je pred nedavnim sklical posvetovanje vajencev gostinske in trgovske stroke. Posvetovanja se je udeležilo 17 vajencev. Na posvetovanju so obravnavali pereča vajeniška vprašanja, med drugim tudi sistem nagrajevanja vajencev, odnose v delovnih kolektivih, delo vajencev v mladinski organizaciji in druge probleme, ki zadevajo vajeniško mladino. -ec VOLIČINA V Volioini so imeli redni letni dbčni zbor osnovne organizacije RK, ki šteje 529 članov. V preteklem letu so predvsem delali po vprašanju krvodajalstva saj je darovalo kri kar 285 prebivalcev. V preteklem letu so razvili prapor. V bodoče nameravajo zlasti povečati število članov osnovne organizacije RK. Delali pa bodo tudi pri asanacijah. K. J. Zimski večeri so zelo prikladni tudi za prebiranje fižola. Matere, stare mame in tudi otroci za to delo kaj radi popriinejo ZAVRH Do sedaj je za gradnjo razglednega stolpa darovalo les 136 kmetovalcev. Drevje že podirajo in ga vozijo na zbirna mesta. Pripravljen pa je že tudi gramoz in kamen za temelje razglednega stolpa. J. K. Tudi to se primeri sredi Lenarta Šola za življenje Mladina je bila že doslej precej vključena v razne izobraževalne dejavnosti. Delavska univerza pa ji doslej ni nudila dovolj praktičnega znanja, ki ga bo potrebovala v vsakdaniem življenju. zato se ie odločila, da bo pripravila skunaj z Občinskim komifeiem T,MS »Šolo za življenje«. ki je že začela s predavanji. Šola obsega ciklus 13 predavanj. Med drugim bodo predavanja o izbiri zakonskega tovariša. spo^i vzgoji, o modi, odnosih med dekletom in fantom in druga. V glavnem vsa predavanja bodo opremljena z različnimi avdiovizualnimi sredstvi. Primerna ne bodo samo za mlade ljudi, temveč tudi za odrasle. Predvsem pa naj bi jih obiskovali mladi zakonci. Prvo predavanje je že bilo v začetku marca. Ostala pa se bodo zvrstila predvidoma do konca aprila. V »Šoli za življenje« bodo predavali priznani strokovnjaki iz Maribora. J. K. Rekruti letnika 1945 Pozivamo vse one mladince letnika 19'5. ki želijo, da bi služili s-voi vojaški rok v avtoedinicah kot šoferji, da v'ožijo prošnje na Or!de'ek.za narodno obrambo občine Lenart do 1. 4. 1962. Poroji: — da so končali najmanj 4 razrede osnovne šole — da so zdravi in sposobni za JLA — da se proti njim ne vodi kazenski postopek in — da niso podvrženi alkoholu. Stroške šoferskoga tečaja nosi narodna obramba. Po odslužitvi kadrovskega roka lahko po pra- vilniku zameniajo voiaško vozniško dovoljenje za civilno, brez polaganja izpita. Lahko pa tudi postanejo poklicni šoferji, če v 3 letih po prejemu vozniškega dovoljenja opravijo potrebni strokovni izpit. K prošnji je treba priložiti: — prenis zadnjega šolskega spričevala — karakteristiko mladinske organizacije ali SZDL. Prednost imajo mladinci, ki so brez poklica. Iz pisarne oddelka za narodno obrambo Lenart Po členu 127., 128. in 129. Zakona o obSinskih ljudskih odborih (Ur. 1/st LRS, št. 19-88/52) in statuta Občinskega ljudskega odbora Lenart s k I c u j e m ZBORE VOLIVCEV za naslednja območja: 1. Zbor volivcev v Cerkvenjttku za dne 25. 3. 1962 ob 7.30. uri v Zadružnem domu v Gerkvenjaku za naselja: Cagona, Cerkvenjak, Peščeni vrh, Andrenci, Kadirenci, Stanetinci, Zupetinc1, Smotlnci, Gogetinci, Grabonoškt vrh, Ivanjski vrh, Komarnica, Brengova, Cenkova in Va-neit:,na. iT 2. Zbor volivcev v Gradišču za dne 25. 3. 1962 ol) 9. uri v Zadružnem domu v Gradišču /a naselja: Gradišče, Sp. Verjane, Zg. Verjane, Zg. Sbnarsika, Sp. Senarska, Zg. Pcirčič, Sp- Porčič (del), Oseik. 3. Zbor volivcev v Gočovi za dine 23 . 3. 1962 ob 15. uri pri Šalamun Alojzu, za naselje Gočova. 4. Zbor volivcev v Drvamji za dne 25. 3. 1962 ob 7.30. uri v Prosvetnem domu v Benediktu, za naselja: Drvanja, Bačkova (del) Ihova, Benedikt v SI. gor., Trije kralj', Zenjak, Obrat, Sp. Ročka, Štajngrova, Trstenik, Negovski vrh, T rri:.kova, Stara gora, Ločki vrh. 5. Zbor volivcev v Jurovskem dolu za dne 25. 3. 1962 ob 7.~0. uri v Osnovni seli Jurovski dol, za naselja: Malna, Varda (del). Jurovski dol (del), Partinje (do!,), Sip. GflsitieTaij, Sr. Gasiteraj, Zg. G&steraj L: Zltence. 6. Zb: r volivcev v Voličini za dine 25. 3. 1962 ob 7.30. uri v Zadružnem domu VoKčina, za naselja: Sp. Voličina, Zg. Voličina (del) Gočova (del). 7. Zbor volivcev v Roigoznici za dine 25. 3. 1962 ob 15. uri pri ZeLomik Ani za naselje Rogotznica. 8. Zbor voBlcev v Crmljenšaku za dne 25. 3. 1962 ob 15. uri v Zadružnem domu Zavrh, za naselja: Črmljenšak, Zavrh, Nadbišec, Gra-dienšak. 9. Zbor volivcev v Zg. ščavnicl za dne 25. 3. 1962 ob 7.30. uri v Osnovni šoli Zg. Ščavnica, za naselja: Led:*c'k, Kremberg. Ana v Sigo«., Z'ce (del), Zg. Ročica, Krivi vrh, Frole.h, Zg. Ščavnica, Bačkova (diel), Dra&en vrh (del). 10. Zbor volivcev v Lc-kavcu za dne 25. 3. 1962 ob 15. u,ri v Osnovni šoli Lcikavee, za naselja: Lcikavec in Rožengrund. 11. Zbor volilcev v Šokih za dine 25. 3. 1962 ob 15. uri v Zadružnem domu Selce, Za naseV-a: Selce, D lge njive, Straže. •12. Zbor volivcev v Zoma-ritpri za dne 25 . 3. 1962 ob 15. uri v gradu Hrastovcc, za naselja: Zamarkova, Vinička vas, Močna, Partinje (del), Zg. VoKčina (del). 13. Zbor volivcev v Lenartu za dine 25. 3. 1962 ob 19. uri v Zadružnem domu v Lenartu za naselja: Lenart v Slov. gor., Sp. Zeirj-aval, Sp. Porčiič (del), Radehova, Jurovski dol. (del), Šetarova, Varda (dal) Lor-manje, Zg. Zerjavci, Žice (del). Predsednik Obč. LO: Ivan Alt 1. r. Ali 7!H POZNATE 7 Ludvik Stelcer Včeraj je snežilo, danes pa sije sonce — to so zanesljivi znaki, da je zimi odklenkalo. Z nastopajočo pomladjo pa se zopet pričenja trdo delo za naše kmetovalce. Zato smo se obrnili na predsednika upravnega odbora Kmetijske zadruge Lenart tov. Ludvika Štelcerja in mu zastavili nekaj vprašanj. »Kako se je zadruga pripravila na prva pomladanska dela?« Pred nami je pomladansko škropljenje. Letos smo storili prav vse, da ne bo nobene objektivne ovire za uspešno delo: pripravljenih imamo 25 motornih, 6 traktorskih in 15 ročnih škropilnic. Zaščitnih sredstev imamo dovolj na zalogi. Ekipe so že formirane, zdravniško pregledane ter oskrbljene z vsemi zaščitnimi pripomočki. Seveda je popoln uspeh odvisen od tega, ali bodo kmetovalci pravočasno očistili sadno drevje in ga pripravili za škropljenje.« »Kakšna je povezava med zadrugo in kmeti?« »V mesecu februarju smo sklicali po vseh proizvodnih okoliših sestanike, na katerih smo se s prisotnimi pomenili o škropilni akcijri, pomladanski setvi in o drugih oblikah sodelovanja. Sestanki so ponekod uspeli, drugje pa smo imeli samo razgovore. Vsekakor pa smo na njih dobili precej koristnih predlogov, ki jih sedaj proučujemo.« »Kako pa je s pogodbenim sodelovanjem?« »Ko smo združili štiri zadruge v sedanjo, so ljudje precej upravičeno trdili, Češ da je zadruga odtrgana od proizvajalca. Sedaj pa smo skrb za proizvodnjo pre- nesli na kolektive proizvodnih okolišev, ter je ta povezava še boljša, kot je bila prej. Prav zaradi tega se pogodbeno sodelovanje izboljšuje iz dneva v dan.« »Težav torej nimate?« »Tako dobesedno me pa zopet ne smete razumeti! Zuli nas vrsta stvari: ni investicij, okrepiti bi morali še strokovno službo, pa še druge stvari so. Naši mladi tehniki so delo dobro zastavili in ko se bodo znali približati ljudem. bodo nedvomno dosegli še boljše uspehe. Bolj me skrbi to, da je celotno delo in skrb za proizvodnjo, uspehe in težave prepuščena zgolj zadrugi. Saj imamo v občini menda tudi druge forume, ki bi jih zadeva morala interesirati.« Čas, določen za razgovor, je potekel. Vsak čas se bo pričela seja zadružnega sveta. Pa ne mislite, da ima tovariš Štelcer tudi drugače kaj več časa: če je človek odbornik v ljudskem odboru občine in okraja, predsednik Krajevnega odbora Cerkvenjak, predsednik šolskega odbora, odbornik SZDL itd., potem je čas za njega res zlato. M. M. Težaven brucovski izpit S prihodom novih študentov na fakultete in visoke šole zaživi med starimi študenti hudomušna prijaznost do prišlekov. Šele z brucovskim izpitom si nov študent pridobi formalno spričevalo za vstop v družbo prekaljenih študentov. Tradicija brucovanj je v fakultetnih središčih kot sta Ljubljana in Zagreb že zelo stara. Ob ustanovitvi visokih šol v Mariboru pa se je odraz študentskega družabnega življenja pokazal z vsakoletnimi brucovanji. Tudi posamezni pokrajinski klubi ali njih sekcije prirejajo zaradi tesnejše povezave s starejšimi generacijami akademikov v domačih krajih brucovanja. Lenarški študentje, ki so kot sekcija vključeni v Klub mariborskih študentov so v soboto, 10. marca v Lenartu pripravili bruoovanje. Po težavnih vprašanjih stroge komisije so milostno dobili častno diplomo trije bruci. Nekaj prestrašenih brucov pa je raje izbralo »častno odsotnost«. Odbor sekcije čuti dolžnost, da zaradi nekaterih dobronamernih pripomb pojasni smisel in namen brucovanja. V času, ko se je večina naših študentov šolala na Dunaju, v Pragi in drugod, so ti iz narodne zavesti in kot protiutež tuiim študentskim bratovščinam, ki so imele namen ustvariti mit več vredne rase, sprejeli za nepisane postave vse navade, ki so izvirale iz študentske tradicije deloma pa so si jih pridobili za svoj čas. Študentski »statuti« so doživeli precej sprememb, ni pa odveč, da se tu pa tam le še zavemo svoje narodnostne pripadnosti v času, ko vse nemške težnje dobivajo organizirano obliko. Odbor sekcije je sklenil, da v poplavi podobnih prireditev v Mariboru in pa finančno propad- lih veselic v Lenartu ničesar ne tvega z organizacijo javnih brucovanj. J. M. Bruc »zelenoš« ponižno snaži obu vala njegovi visokosti »stari baj ti« ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — ODLOKI — OD OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LENART Štev.: 04/18-321-15/62-1 Datum: 12/3-1962 RAZGLAS Po 5. členu uredbe o sečnji gozdnega drevja (Uradni list LRS, št. 27-141/59) ter po 53. členu zakona o gozdovih (Uradni list LRS, št. 30-262/61) obveščamo vse gozdne posestnike, da je rok za vlaganje prošenj za sečna dovoljenja za gospodarsko leto 1962/63 od 15. marca do vključno 15. aprila 1962. Prošnje za sečno dovoljenje vlagajo gozdni posestniki zem-Ijeknjižni lastniki) na obratih Kmetijske zadruge Lenart. Prošnje je vlagati na predpisanem obrazcu, ki jih imajo v zalogi obrati Kmetijske zadruge Lenart. Cena obrazca je 5 din za komad. Prošnjam za sečnjo gozdnega drevja, vloženim do 15. aprila 1962 je priložiti takso po tarifi št. 1 in 7 zakona o upravnih taksah v znesku 250 din zvezne takse (koleki se priložijo, ne pa lepijo). Prošnje, vložene po navedenem joku je kolkovati po tar. št. 1 in 7 ter 72 s 750 din zvezne takse. Posebej opozarjamo vse gozdne posestnike, da bo komisija za sečna dovoljenja pri Občinskem ljudskem odboru Lenart obravnavala za vsakega gozdnega posestnika v enem gospodarskem letu le eno prošnjo, zato je v prošnji navesti tudi vse potrebe lesa v tekočem letu, za popravila in druge posebne namene. V primeru večje potrebe po lesu kot je predvidena normalna sečnja za potrebe popravil ali obnov poslopij je potrebno prošnji za sečnjo priložiti dovo- ljenje za obnovo in izračun potrebnega lesa za taka dela. Izračun potrebe po lesu lahko napravi le gradbeno podjetje ali pooblaščeni obrtnik za izvajanje takih del. Vse take priloge k prošnji za sečnjo je kolkovati po tar. št. 6 s kolekom za 30 din. Ker je rok za vlaganje prošenj določen, bo • obravnavana veČia potreba po lesu v vseh tistih primerih, kjer bo priložen strokovni izračun potrebe po lesu, dočim dovoljenje za obnovo lahko stranke predložijo naknadno, vendar najkasneje do 30/6-1962. Izjemno se bodo obravnavale ponovne prošnje samo v primeru elementarnih nezgod. Posestniki, ki hočejo oz. želijo sekati oreh ali macesen morajo napraviti posebno vlogo na Občinski odbor in jo kolkovati po tar. št. 1 in 7 ZUT v znesku 250 dinarjev. Dovoljenje za posek oreha bo izdano v primeru nerodnosti, fizične prezrelosti in poškodb. K vsaki prošnji za posek oreha ali macesna je potrebno priložiti posebno strokovno izjavo področnega gozdarskega strokovnjaka (logar). Posek se lahko izvrši šele po izdani odločbi in odkazilu področnega logarja. Za sečnjo gozdnega drevja izven gozda (travniška sečnja) ni potrebno vlagati prošenj, temveč se sečnja lahko izvrši po predhodnem odkazilu področnega logarja. Za sečnjo izven gozda se smatra samo posamezno ali v majhnih ločenih skupinah rastoče gozdno drevje. Za presojo tega ni merodajno stanje kulture po katastru, ampak dejansko stanje v naravi. Komisija za sečna dovoljenja Na podlagi 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS. štev. 19-88/52). 7. členu splošnega zakona o ureditvi občin in okraiev (Uradni list FLRJ, št. 26/55 in štev. 29/57) je Občinski liudski odbor Lenart na seji občinskega zbora in seji zbora proizvajalcev dne 26. februarja 1962 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah Statuta občine Lenart. 1. člen V Statutu občine Lenart, kateri je bil v prečiščenem besedilu sprejet 3. decembra 1957. dopolnjen 12. maja 1958 in 30. decembra 1959, se spremenijo členi 61., 62., 121., 122. in 140. 2. člen 61. člen se spremeni in se glasi: Občinski ljudski odbor ima za opravljanje izvršilnih in določenih upravnih zadev iz občinske pristojnosti tele svete: 1. Svet za oboo upravo in notranje zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in 6 članov. 2. Svet za gospodarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 12 članov. 3. Svet za družbeni plan in finance, ki ga sestavljajo predsednik in 12 članov. 4. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo, ki ga sestavljajo predsednik in 15 članov. Svet za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov. 6. Svet za šolstvo, nrosveto in ku'tiir0. ki ga sestavljajo predsednik in 10 članov. 7. Svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine. k; ga sestavljajo predsednik in 12 članov. 3. člen 62. člen se spremeni in se glasi: Svet 'a občo upravo in notra- nie zadeve obravnava zadeve s področja organizariie in dela unrnvnih organov Ijndskp^a od-hnra. razen tistih zadev, ki spada ;o v področje drngih sv>+ov, zadeve matične službe, zadeve varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, varnosti ljudi in premoženja. Svet za gospodarstvo obravnava zadeve s področja blagovnega prometa, gostinstva, turizma, industrije, obrti in rudarstva ter zadeve s področja dela in delovnih razmerij. Svet za družbeni plan in finance obravnava in določa dokončen predlog družbenega plana. občinskega proračuna in sklepnega računa, obravnava zadeve v zvezi z izvajanjem občinskega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ in premoženjsko pravne zadeve. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo obravnava zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lova, ribo'ova in vodno gospodarskih zadev. Svet za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve obravnava zadeve s področja urbanizma, prometa in cest ter druge komunalne zadeve in gradbene zadeve: zadeve stanovanjske politike in varstva stanovanjskih pravic držav' ianov. Svet za šolstvo, prosveto in kuUnro obravnava zadeve s no-dročia šo^tva in predsodke vzgoie. ljudske nrnsvete in druge zadeve s področja prosvetnega in drugega dela ter zadeve s področja telesne vzgoje in š"nrta. Svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo di-nžine obravnava 7adeve s področja zdravstva, snlošn^ga varstva, skrbništva odraslih, varstva družne, skrbništva mladoletnih, rejništva in 'pomoči osebam, ki so odpuščene s prestajanja kazni. 4. člen 121. člen se spremeni in se glasi: Na območju občine Lenart kSe ustanovi jo kraievni odbori za tale krajevna območja: 1. Krajevni odbor Cerkveniak s sedežem v Cerkven iaku. obsega naselja Čagona. Cerkveniak, Peščeni vrh. Andrenci, Kadrenci, S+anetipci. Zunetinci. Smolinci, Cogetinci. C.rabonoški vrh. Ivanj-ski vrh, Komarnica, Brengova, Cenkova in Vanetina. 2. Krajevni odbor Gradišče, s sedežem v Gradišču, obsega naselja Gradišče, Sp. Verjane. Zg. Ve rja ne. Zg. Senarska. Sp. Senar-ska. Zg. Porčič, Sp. Porčiič (del), Osek. 3. Krajevni odbor Gočova s sedežem v Gočovi obsega naselja Gočova (del). 4. Krajevni odbor Drvanja, s sedežem v Benediktu v Slov. gor. obsega naselja Drvanra. Bačko-va (del). Ihova. Benedikt v Slov. gor.. Triie kralji. Zenjak. Obrat, Sm. Ročica, Stajngrova, Trstenik, Negovski vrh. Trotkova, Stara gora. Ločki vrh. 5. Kraievni odbor Jurovski dol, s sedežem v Jurovskem dolu, obsega nase'ia Malna. < Varda (del). Turovski dol (del), Parti-nie (del) Sp. Gasterai. Sr. Gaste-rai. 7g. Gasterai in Zi+enre. 6. Krajevni odbor Voličina s sedežem v Si. Voličini, obsega nase'ia Sn. Voličini. Zg. Voliči-na (del), Gočova (del). 7. Krajevni odbor Selce, s sedežem v Selcih obsega naselja Straže, Selce. Dolge njive. 8. Krajevni odbor Rogoznica, s sedežem Rogoznica, obsega naselje Rogoznica. 9. Krajevni odbor Črmljenšak, s sedeže**! V ^rml innšaku. ob»oga naselja Črmljenšak, Zavrh, Nad-bišec in Gradeažok. 10. Krajevni odbor Zg. Ščavni-ca, s sedežem Zg. Ščavnica, obsega naselja Ledinek, Kremberg, Ana v Slov. gor., Žice (del) Zg. Ročica, Krivi vrh, Froleh, Zg. Ščavnica, Bačkova (del), Dražen vrh (del). 11. Krajevni odbor Lokavec, s sedežem v Lokavcu, obsega naselja Lokavec in Rožengrund. 12. Krajevni odbor Zamarkova, s sedežem Hrastovec — Zg. Veličina, obsega naselja Zamarkova, Vinioka vas, Močna, Partinje (del) Zg. Voličina (del). 13. Krajevni odbor Lenart, s sedežem v Lenartu, obsega naselja Lenart v Slov. goricah, Sp. Zerjavci, Sp. Porčič (del), Rade-hova, Jurovski dol (del) Šetaro-va, Varda (del), Lormanje, Zg. Zerjavci, Žice (del). 5. člen 122. člen se spremeni in se glasi: Krajevni odibor sestavljajo tisti odborniki občinskega ljudskega odbora, ki so bili izvoljeni na območju, za katerega je ustanovljen krajevni odbor, in določeno število članov, ki jih izvolijo volivci tega območja na zborih volivcev. Krajevni odbor ima pet do trinajst članov. Število članov določi občinski ljudski odbor. 6. člen 140. člen se spremeni in se glasi: Na območju občine Lenart se sklicujejo zbori volivcev za tale krajevna območja: 1. Zbor volivcev v Cerkvenja-ku, za naselja Cerkvenjak, Sta-netinci, Cagona, Kadrenci. 2. Zbor volivcev v Zunetincih, za naselja Zupetinci, Smolinci, Andrenci, Peščeni vrh. 3. Zbor volivcev v Cogetincih, za naselja Cogetinci, Komarnica, Grabonoški vrh, Ivanjski vrh. 4. Zbor volivcev v Brengovi za naselja Cenkova, Vanetina, Brengova. 5. Fbor volivcev v Gradišču, za našel ia Gradišče, Sp. Verjane, Zg. Verjane, So. Senarska, Zg. Senarska, Sp. Porčič (del), Zg. Porčič. 6. Zbor volivcev v Oseku, za naselie Osek. 7. Zbor volivcev v Gočovi, za naselie Gočova (del). 8. Zbor volivcev v Benediktu, za naselja Benedikt v Slov. gor.. Zenjak, Sp. Ročica, Trstenik, Obrat. 9. Zbor volivcev v Drvanji, za naselja Drvanja, Bačkova (del). 10. Zbor volivcev v Štajngrovi za naselja Stajngrova, Trije kralji- 11. Zbor volivcev v Ihovi, za naselje Ihova. 12. Zbor volivcev v Trotkovi, za naselja Trotkova, Ločki vrh, Stara gora, Negovski vrh. 13. Zbor volivcev v Jurovskem dolu, za naselja Jurovski dol (del). Malna, Partinje (del), Varda (del). 14. Zbor volivcev v Sp. Gaste-raju, za naselja Sp. Gasteraj, Sr. Gasteraj, Zg. Gasteraj. Zitence. 15. Zbor volivcev v Voličini. za naselja Sn. Voličina. Zg. Voličina (del), Gočova (del). 16. Zbor volivcev v Selcih, za naselja Selce, Dolge njive, Straže. 17. Zbor volivcev v Zavrhu. za našel ia Črmljenšak, Gradenšak, Nadbišec, Zavrh. 18. Zbor volivcev v Rogoznici, za naselje Rogoznica. 19. Zbor volivcev v Zg. Ščavni-ci. za naselja Ana v Slov. goricah. Bačkova (del), Dražen vrh (del), Froleh, Kremberk, Krivi vrh, Ledinek, Zg. Ročica, Žice (del), Zg. Ščavnica. 20. Zbor volivcev Lokavcu, za naselja Lokavec in Rožengrund. 21. Zbor volivcev v Hrastovcu — Zg. Voličina, za naselja Zamarkova, Močna, Vinirika vas, Partinie (del). Zg. Voličina (del). 22. Zbor volivcev v Lenartu, za naselja Lenart v Slov. goricah, Lormanie. Radehova. Šetarova, Varda (del). Jurovski dol (del), Zg. Zerjavci (del), Sp. Porčič (del). 23. Zbor volivcev v Zg. Zeriav-cih. za naselje Zg. Zerjavci (del) Žice (del). 24. Zbor volivcev v Sp. Zerjav-cih, za naselje Sp. Zerjavci. Občinski odbor lahko določi s sklepom, da se na posameznih območjih zborov volivcev sklicujejo zbori volivcev po posameznih delih tega območja. T 7. člen Ta odlok velja od dneva ko sta ga sprejela oba zbora. Številka: 1/1-020-130/62 V Lenartu, dne 26/2-1962 Predsednik Obč. LO: Ivan Alt, 1. r. Trgovsko podjetje »IZBIRA« Cerkvenjck V svojih poslovalnicah: Št. 1 v Cerkven jaku »DR V AN I A« v Benediktu »GRADIŠČE"« v Gradišču »SELCE« v Selcah »ZAVRH« v Zavrhu izdaja nagradne kupone za vsak nakup industrijskega blaga nad 15.000 din. Žrebanje bo dne 1. julija 1962. Dobitki so naslednji: 1. moško dvokolo 2. radijski sprejemnik 3. blago za moško obleko 4. blago za žensko obleko 5. odeja 6. ura 7. likalnik električni 8. vinski servis 9. vsi ostali nagradni kuponi dobijo lepo tolažilno nagrado. Dobitki se nahajajo v izložbi gostilne »Grozd« v Lenartu. Kolektiv se priporoča in Vam želi obilo sreče! o b j a ve UCENCI VIII. RAZREDA OSNOVNIH SOL POZOR Državni Sekretariat za narodno obrambo razpisuje NATEČAJ za sprejem civilistov v pripravno šo'o za letalsko vojaško akademijo Pogoji za snreiem so: — da so državljani FLRJ — da so zdravi in sposobni za letalsko službo — da niso sodno kaznovani — da zoper njih ni uveden kazenski postopek — da vpis pismeno odobrijo starši ali skrbniki — da so vsni z dobrim uspehom končali prvo polletje VIII. razreda osnovne šole in — da so rojeni 1947. leta ali mlajši Šolanje v pripravni šoli traja dve leti, v kateri se poučujejo predmeti so'ošne izobrazbe iz gradiva srednje šole. nadaljnja tri leta pa se šolajo kot gojenci letalske voiaške akademije. Vsi stroški v (pripravni šo'i, kakor tudi stroški v akademiji gredo v breme Državnega sekretariata za narodno obrambo. Po končani letalski vojaški akademiji dobijo čin podporočnika ter se morajo obvezati, da bodo ostali 10 let v aktivni službi JLA. Obrazec prošnje dobijo kandidati v oddelku za narodno obrambo občine Lenart, kateri jc potrebno še priložiti: — overjen prepis spričevala prvega polletja VIII. razreda in prepis o končanem VII. razredu osnovne šole — Izpisek iz rojstne matične knjige — karakteristiko mladinske organizacije ali krajevne organizacije SZDL Prošnje s prilogami sprejema oddelek za narodno obrambo občine Lenart samo do 1. aprila 1962. NADALJE: Državni sekretariat za narodno obrambo razpisuje NATEČAJ za sprejem kandidatov civilistov v naslednje podoficirske šole: 1. pešadijsko podoficirsko šolo 2. artilerijsko podoficirsko šolo 3. PA artilerijsko podoficirsko šolo 4. inženirsko podoficirsko šolo 5. podoficirsko šolo oklopnih edinie 6. podoficirsko šolo ABHO 7. podoficirsko šo'o za zveze 8. prometno podoficirsko šolo 9. sanitetno podoficirsko šolo 10. podoficirsko šolo za zveze tehnične službe lt. tehnično podoficirsko šolo 12. letalsko mehanično podoficirsko šolo 13. letalsko podoficirsko šolo za zveze 14. pomorsko podoficirsko šolo 15. mornariško tehnično podoficirsko šolo 16. šolo za vojaške godbenike Pouk v vseh šolah se prične 1. septembra 1962 in traja 3 leta, razen za vojaške godbenike, ki traja 4 leta. Pogoji za sprejem: Prijavijo se lahko državljani FLRJ. ki še izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so končali osnovno šolo — da so zdravi in sposobni za vojaško službo — da niso sodno kaznovani — da se proti n jim ne vodi kazenski postopek — da vpis v šolo pismeno dovolijo starši ali skrbniki — da so rojeni v letu 1946 in 1947 Po končanem šolanju napredujejo v čin vodnika. Gojenci za vojaške godbenike v čin XII. ki. vojaškega službenika inuzične službe. Obvezati se morajo, da bodo ostal v aktivni službi JLA 10 let po končani šoli. Stroški šolanja gredo v breme Državnega sekretariata za narodno obrambo. Obrazec prošnje dobijo kandidati pri odde ku za narodno obrambo občine Lenart, h kateri jc potrebno še Priložiti: — izpisek iz rojstne matične knjige — overovljen prepis spričevala VIII. razreda osnovne šole, če pa še obiskujejo šolo pa prepis spričevala prvega polletja VIII. razr. in prepis spričevala VIL razreda — karakteristiko mladinske organizacije ali krajevne organizacije SZDL. Tudi prošnje po tem razpisu sprejema oddelek za narodno obrambo občine Lenart do 15. aprila 1962. kjer laliko zainteresirani dobijo tudi vsa podrobna pojas-nila. Priporočamo vsem zainteresiranim, da pridejo s starši ali skrbniki, ker lahko takoj izpolnijo obrazec prošnje, starši — skrbnici pa dajo pismeno privolitev. Tako prihranimo čas in stroške. Iz pisarne oddelka za narodno obrambo BRALCI POZOR Nekateri bralci odklanjajo »Domače novice« zaradi nejasnosti glede cene. Ponovno sporočamo, da znaša letna naročnina časopisa »Domače novice« 400 din, za inozemstvo pa 800 din, ne pa 400 din mesečno kakor se širijo govorice. Naročnino bomo tudi letos pobirali po pismonoših. Novi tekoči račun časopisa se glasi: NB Lenart, št. 604-14-9-973. Ime računa Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis. Tem potom tudi ponovno sporočamo, da bo izšlo v tem letu 10 številk »Domačih novic« na 8. straneh in 14 številk na 4 straneh. Vabimo k sodelovanju vse občane. Objavljene prispevke plačujemo. Uprava in uredništvo Odziv na zadnjo uganko nas ni posebej presenetil. Prispelo je namreč samo 10 odgovorov, kar zgovorno govori o tem. da je bila uganka morebiti malo pretežka. Pravilne odgovore nam je poslalo 9 reševalcev, ki so vsi uganili, da gre za spomenik iz časov, ko je razsajala zloglasna kuga. Spomenik stoji v Cenkovi ob hiši Vinka Lorenčiča. Milka Kurbos iz Benedikta se je žal zmotila, ko je na dopisnici napisala, da gre za spomenik v Bač-kovi. O spomeniku v Cenkovi nam je obširno pismo napisal Vinko Lorenčič sam. Pismo objavljamo v izvlečku v tej številki. Žreb je tokrat določil nagrado Karlu Majerju iz Cagone 16, p. Cerkvenjak. Nagrado smo mu poslali po pošti. Slika, ki jo danes objavljamo, prikazuje enega redkih spomenikov v nas! občini. Stoji v bližini nekega doma o katerem smo pisali v zadnji številki. Še to: kraj meji na Voličino. Odgovore pošljite do 1. aprila na uredništvo »Domačih novic«, Lenart, Ptujska cesta 3. POPRAVEK V prejšnji številki »Domačih novic« je bil objavljen članek pod naslovom: »Obrat za proizvodnjo eluksiranega aluminja«. Ta naslov ne odgovarja vsebini članka in ga je uredništvo napisalo brez vednosti avtorja. Vsebini bi bolj ustrezal samo naslov: »V Klemosu se je nekaj spremenilo«. Uredništvo Kino Gradišče 25. marca ob 15. in 19. uri nemški cinemaskopski film »SPLETKA IN LJUBEZEN« 1. aprila ob 15. in 19. uri ameriški barvni cinemaskopski film »DVE LJUBEZNI EDDYINA DUCHINA« 8. aprila ob 9. uri in 20. uri slovenski film »IZGUBLJENI SVINČNIK. Kino Lenart 25. marca angleški film »OLI- VER TWIST«^ 1. anri la mehiški film »DIVJA STRAST« 8. aprila mehiški film »SERENA-DA V MEHIKI« Za elektrifikacijo vaških gospodarstev Doslej je %e izvršena skoraj popolna elektrifikacija vaških gospodarstev, ki začenjajo šele postopoma izkoriščati vse dobrote elektrike, ne samo luči. Zanesljiv pomočnik pri uvajanju elektrifikacije in mehanizacije v kmetijstvu je ENOFAZNI MOTOR ELEKTROKOVINE Zgrajen za potrebe vaških gosoodarstev. je enostaven in prenosljiv. Onremljen je s kondenzatorjem in zaščitnim stikalom KLIXON, ki varuje motor pred preobremenitvami in pri prenizki napetosti. Z enim motorjem laliko poganjate več gospodarskih strojev: mlatilnico, cir-kularko, slamoreznico, žrmlje, brus, sadni mlin itd. Nabavna cena našega enofaznega motorja je 16.000 do 43.700 din. Ravna se po moči motorja, ki je od 0.29 KM do 1,5 KM in po vrsti njegove opreme. Zaradi lastnosti motorja, kakor tudi zaradi nizke cene, je izdatek za nabavo najbolj smotrna naložba v gospodarstvu Naš elektromotor odpravlja ročno delo, nadomešča delovno silo, povečuje storilnost in znižuje stroške. Takoj zahtevajte ponudbe ali strokovne nasvete v najbližnji trgovini s tehničnim blagom, pri naših predstavništvih ali v naši tovarni. ELEKTROKOVINA - MARIBOR Tovarna elektrokovint kih izdelkov