E.IST Časopis za trgovino, Indhustrifo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za >/2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: '210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958. LETO XII. Telelon št. 2552. Ljubljana, v torek, dne 24. decembra 15)29. Teletu St. 2552. ŠTEV. 150. ŽMir ljudem na zemlji! Pred enajstimi leti smo praznovali Božič v znaku premirja orožja in pripravljali mirovne pogodbe, ki naj ubožano Evropo spravijo na pot gospodarske obnove" in produktivnega dela. Namesto miru. je prišel diktat mirovnih pogodb, ki niso bile v stanju umiriti in zbližati narode, ute-šiti strasti, ki so plamtele v dušah milijonov. Vojna se je nadaljevala, samo namesto ubojnega orožja je nastopila druga uglajene-j na oblika, gospodarska vojna. Enajst let je poteklo od tega času.. Namesto sprave so krenili narodi na nasprotno pot. Pričeli so dvigati carinske zidove in vsa trgovska pogajanja niso mogla ugladiti poti za olajšanje medsebojnega sožitja. Da-lekovidni državniki so davno uvideli pogrešenost gospodarske orijentacije Evrope v zadnjih povojnih letih, — Vedno jačje se pojavlja zahteva, da je treba umiriti gospodarsko borbo, ki nastopa v Evropi, /n enajsti povojni Božič praznujemo v znaku vesti o carinskem premirju, ki prihaja iz Ženeve. Plemenit in ;vzvišen se nam zdi ta klic in vsi čutimo, da je skrajni čas, da se osvobodijo narodi te mrzlice, ki se jih loteva v zadnjih letih, ko otežujejo drug drugemu življenje, delo in napredek. Toda to, kar prihaja iz Ženeve je daleč od tega, da bi moglo ustaviti medsebojno borbo in izigravanje evropskih narodov. Diplomatsko konkretna. in na videz samoumevna konvencija o carinskem premirju, ki je slavljena na dnevni red prihodnjega januarskega zasedanja Društva narod,ov, vsebuje za našo gospodarsko bodočnost mnogo, kar lahko postane usodepolno in nepopravljivo. Zdi se, da je zgrešen in trhel cel temelj, na katerem se hoče zgraditi bodoča stavba carinskega premirja, ki naj poveže razdvojene evropske narode v čvrsto vez, jih zbliža in združi ter pripravi tla bodočim združenim državam evropskim. Cel račun je izpeljan na to, da se stvori možnost, da se razoroži male, gospodarsko mlade narode in jih zasužnji v trajni tribut mogočnim velesilam. Konvencija naj odvzame mladim gospodarskim narodom zadnje orožje, s katerim'so se branili proti ekonomski invaziji .inozemstva, ščiti polet njih mladih sil, tvornosti in delavnosti. Oni. ki je bil v tej borbi najbrez-obzirnejši in ni izbiral sredstev, ta naj bo tudi v pod,oče privilegiran in uvaževan. Oni, ki pa je stremel po zbližanju, naj postane žrtev svoje obzirnosti in dobrohotnosti. Tako iz-zveneva ta kruta pesem v praznične dni božičnega razpoloženja, ko razglašajo zvonovi ljudem mir na zemlji. Komaj smo krenili na pot, da uredimo naš dom po tolikih trpkih izkušnjah v zmislu vročih želj vseh resnično iskrenih rodoljubov, se nam od zunaj vsiljuje pod pretvezo premirja nekaj, kar mora napolniti naša srca z nemirom in skrbjo. Vesti iz Ženeve nam vsiljujejo borbo, ki nam jo diktira skrb za naj elementarne j še živ-Ijenske osnove in v .tem znaku bomo najbrže prekoračili prag starega leta. čutimo pa, da je bilo dovolj borbe, dovolj zgubljenih moči in dragocene krvi in da je čas, da nastopi tudi med evropskimi narodi medsebojno streznenje in zbližanje. Toda to ne more biti premirje, ki ustvarja nadvlado mogočnejšega in brezobzirne} Sega nad mlajšimi in slabejšimi. Jure Koce. Emancipacija od Amerike. Zdi se mi, da se mora uaslov tega članka vsakomur zdeti malo predrzen, a vsakemu dobremu Evropejcu hkrati tudi najlepše božično glasilo, nekak dober simpton za bodoče leto. l)a drugo bolj odgovarja resnici, bomo prav kmalu videli. Vsem je še dobro v spominu leto 1923 in 1924, to je doba drugega velikega padca franka, proti kateremu se je vršila kampanja, ki je imela svoje izhodišče v Amsterdamu. Takrat je večina svetovnega časopisja obupavala nad Francijo in frankom. Le nekateri angleški listi so sodili drugače. Dobri poznavalci francoskih razmer so namreč rekli: Francosko gospodarstvo ne more doživeti poloma in sicer iz sledečih razlogov: 1. Francoski narod je skrajno skromen. 2. Francoski narod je eden naj-delavnejših in najpridnejših narodov. 3. Več kot y3 prebivalcev v Franciji je dobrih posestnikov. Uprav radi navedenih treh razlogov so poznavalci rekli, da mora biti vsak finančni manever proti franku že vnaprej ob- sojen na neuspeh. Da je bilo lako, vemo vsi. Špekulacija proti franku se je zaključila z ogromno izgubo več' sto milijonov dolarjev; prišel je na površje Poincare z geslom La De-fense nationale (Narodna obramba). Francosko ljudstvo je zavrglo nezaupanje, s trdnim zaupanjem se je oklenilo franka in nehalo se je pro-clavanje franka. Nekako ob istem času se je peljal zakladni tajnik (finančni minister) Združenih držav g. Mellon preko Pariza v Rim, kjer sta študirala njegov sin in hčerka. Čeravno naprošen, ni hotel na svojem potu govoriti niti z enim predstavnikom francoske vlade v zadevi linančnega položaja v Franciji. Ofici-jelni francoski krogi so bili radi tega postopanja in omalovaževanja užaljeni ter so dali temu duška tudi v javnosti. Odkrito so govorili, da Ameri-kanci preveč obožujejo svoje zlato tele. Dobiček Združenih držav od svetovne vojne je znašal 27 milijard 500,000.000 dolarjev, kar znaša ogromno vsoto 144.375,000.000 zlatih frankov, pri čemur so odštete vse izgube Združenih držav, tudi človeške žrtve, in da se zna zgoditi, kakor nam ze .zgodovina kaže na primerih, da se bodo pri svoji nedostopnosti Ameri-kanci zadušili v zlatu. Obenem so Francozi povdarjali, da je Evropa res zelo zadolžena, toda da nas zgodovina uči, da so se docela zadolžene države v kratkem času same od sebe rešile dolgov in uredile svoje gospodarstvo. Da se je to prerokovanje v veliki meri izpolnilo, vidimo iz sledečega. Ves svet je še pod litisom velikanskega finančnega poloma v Ameriki. 29. oktobra t. I. je menjalo 8 milijonov vrednostnih papirjev posestnike. V dveh urah se je zmanjšala vrednost papirjev, notiranih na Newyorški borzi, za 5.000.000.000 dolarjev. Celotna kriza zaznamuje izgubo 50 milijard dolarjev. V istem času pa vidimo, da je postala Francija voditeljica sve-Icvnega denarnega trga. Francoska narodna banka ima danes nad 48 milijard frankov v zlatu in vsak dan se zaloge zlata povečujejo. Francoski denarni trg je postal najlikvidnejši. Francozi sami razpolagajo danes na amerikanskem trgu z nad 1 milijardo dolarjev in prav imajo oni, ki trdijo, da Francozi danes obvladajo ameriški trg, odnosno da igra jo prvo vlogo. In še več! Znano je, da je bil pred svetovno vojno London edino mednarodno tržišče, kjer so se vršile kupčije glede glavnih produktov celega sveta. Po svetovni vojni se je New Yorku posrečilo zavzeti v tem oziru enako mesto z Londonom, če ne še važnejše. A danes? Pariz je že zavzel prve položaje in se plasira že na isto mesto kot Newyork. Pariz postaja prvo internacijonalno tržišče za: riž, kavo, žito itd. Države, ki proizvajajo surovine in poljedelske produkte v velikih množinah, se otresajo polagoma bančnega varuštva Newyorka, ki jim lahko postane prehudo, in se obračajo k Parizu. V Franciji se danes tega zavedajo in z upravičenim ponosom to tudi odkrito svetu povedo. Tako je napisal pred kratkim Mr. Jules Hayaux, francoski senator, sledeče besede, L’ Hegemonie induslri-el.le de 1’ Amerique ne se realisera pas (ameriške industrijske nadvlade (nad Evropo) ne bo). Šo to silne bede, ki morajo, kot uvodoma povdar-jeno, biti: veselo božično in novoletno glasilo za Evropo! Uvozne ugodnosti za žito in živino v Avstriji. Avstrija se jako trudi, da povzdigne svoje gospodarstvo. Posebno smo-treno nastopa pri pospeševanju svoje zunanje trgovine na način, ki daje našim interesentom večkrat povod za upravičene pritožbe. V tem pogledu omenjam samo ovire, ki se stavljajo našemu izvozu perutnine in druge žive živine, ki se sme izvažati samo v gotove kraje, kjer je veterinarsko nadzorstvo ali klavnica. Daljna ovira tvori za naše izvoznike avstrijski prometni davek, ki se v pavšaliranem znesku za vse nadaljne faze prometa pobira v iznosu 1 % do 6% ali še več. S tem pa vrsta ovir za naš izvoz ni izčrpana. Tehtovito prihaja, na primer v poštev še dejstvo, da je za inozemsko živino, ki v vagonskih pošiljkah dohaja v Avstrijo, železniška voznina neprimerno višja nego za domačo živino, ki se oddaja na železnico na postajah izven obmejnega pasa. V zadnjem času se govori v Avstriji v trgovskih krogih o neki eksport-ni premiji za izvoz žita in živine. Praktično bi se stvar vršila tako-le: Izvoznik žita ali goveje živine naj bi dobil ob izvozu uvozni list, ki naj bi se glasil na ono vsoto carine, ki vstre-za uvozni carini za izvoženo žito ali živino. Izvoznik naj dobi s tem uvoznim listkom pravico, da uvozi ustrezno količino žita ali živine v Avstrijo prosto od carine in davka na poslovni promet. Za avstrijske agrar-ce bi ne pomenila ta ugodnost veliko, kolikor gre za žito, čeprav bi se ukinila izvozna prepoved za krmilne moke in za otrobe, pač pa bi bila večje važnosti za avstrijsko živino-re.i°) kolikor prihaja v poštev eks-portna premija za izvoz živine. Kakor znano ima Avstrija izborno plemensko živino, po kateri je povsod v inozemstvu povpraševanje, primanjkuje pa ji klavne živine, katero kljub lastni razviti živinoreji uvaža v večjih količinah. Tako glede žita kakor glede živine sloni uvedba uvoznih listkov kot izvozne premije na stremljenju, da se avstrijska zunanja trgovina eman-cipira od inozemskih uvoznikov, ker bi uvozna bonifikacija ustvarila ne- enake konkurenčne pogoje za inozemski uvoz ravno glede predmetov, glede katerih je naša kraljevina^ v izvozni kupčiji v Avstrijo v veliki meri udeležena. Uvozni listi bi se namreč ne glasili na ime, temveč bi bili prenosljivi na kogar koli. Omejitev bi naj obstojala samo v tem, da se honorirajo v gotovi dobi. Ta naj bi po nameri znašala 6 mesecev, gospodarski krogi pa si prizadevajo, da se podaljša na 9 mesecev. > Nadalje gre stremljenje gospodarskih krogov za tem, da se- uvoz živine, ki dospe v Avstrijo z uvoznimi listki, oprosti ovir, ki obstoje v veterinarskem oziru za živo živino tako, da bi se z uvoznim listkom uvožena živina veterinarsko pregledala samo na meji in bi imela na to prosto pot kamorkoli. Na ta način bi se smela tako uvožena živina prodajati tudi v krajih, ki našim izvoznikom niso dostopni. Ne dvomim, da bodo naši merodajni krogi budno zasledovai te pojave avstrijskega pospeševanja trgovine in pravočasno ukrenili, čim stopijo nameravani uvozni listki v veljavo, kar je za varstvo domače trgovine potrebno. NAŠ IZVOZ V NOVEMBRU IZREDNO POVODEN. ' Pravkar priobčajo številke o izvozu Jugoslavije v mesecu novembru. Njegova vrednost je znašala 814*05 milijona dinarjev, kar znači velikanski povišek napram lanskemu novembru, kjer je izvoz izkazan s 642-34 milijoni. Izvoz Jugoslavije v prvih enajstih letošnjih mesecih se je dvignil s tem na 7140 milijonov dinarjev in je da-leko prekoračil lanski izvoz teh mesecev, ki je znašal 5880 milijonov dinarjev. Prirastek napram lanskemu enastmesecju znaša 1260 milijonov dinarjev ali 21-6%. To razveseljivo dejstvo nam kaže ugodne posledice dobre letošnje letine in bo aktivnost naše trgovske bilance s tem zagotovljena. 6imu 2. TRGOVSKI LIST, 24. decembra 1929. cMUOr ' .?■ B— Štev. 150. inte^r i rtunrr < fr-»•. w< Protesti ogrskega in danskega poljedelstva proti avstrijskim oziroma nemškim carinskim poviškom. »Neue Freie Presse« poroča iz Budimpešte, da se je pri generalnem občnem zboru deželne poljedelske zveze dne 16. 1. m. oslro protestiralo proti nameravanim carinskim poviškom Avstrije in Češkoslovaške na madžarske agrarne produkte. Predsednik zveze grof Somssich je izjavil, da je prospe-riteta madžarskega poljedelstva zelo otežkočena vsled visokih obresti in pomanjkanja agrarnega kredita v obče. Madžarska se mora povzpeti in skrbeti zato, da prične s produkcijo standardiziranih kvalitet, da ji bo s tem mogoče uveljavljenje na svetovnih trgih. Medtem, ko se v Ženevi razpravlja o dveletnem carinskem premirju, se Avstrija in Češkoslovaška zapirata za visoke carinske ograje agrarnih proizvodov. Proti tem ograničenju mora madžarsko poljedelstvo dvigniti odločen protest, kajti te namere živo tangirajo vse obstoječe trgovinske pogodbe. — Poljedelski minister Mayer je dodal, da se madžarsko poljedelstvo še nikdar ni nahajalo v tako težkem položaju, kot sedaj. Da se temu stanju postavi uspešen afront, je potrebno, da se vpostavi obsežno omrežje žitnih skladišč in eleva-iorjev, da se oživotvori vprašanje standardizacije produktov in poljedelstvu omogoči cenen agraren kredit. Kar se tiče draginje industrijskih izdelkov in produkcijskih sredstev, mora vlada neprimerne carinske postavke revidirati in jih znižati na nivo, ki ne bo nobeni panogi narodnega gospodarstva v škodo. Stabilizacija cen žitaricam je izredno težak problem, vendar pa bodo strokovnjaki to vprašanje temeljito proučili. Grof Hadik je predložil načrt z ozirom na rešitev agrarnega kredita. Mnenja je, da se ustanovi tuzemsko tržišče, ki bo zbiralo vloge vseh javnih in javno kontroliranih fondov, kakor tudi drugo gotovino in izdajalo zastavna pisma. Zavarovalne družbe naj se obveže, da bodo vse premijske rezerve nalagale v teh zastavnih pismih. V vzpodbudo kreditnih jemalcev naj se dovoljuje širokogrudno znižanje davkov in pristojbin za vse tovrstne kreditne kupčije. V ostalem napoveduje grof Hadik avstrijski republiki carinski boj velikega kalibra, če ne bo odnehala od nameravanih poviškov agrarnih carin. Se z močnejšim hrupom, kot ga je pokazala Madžarska naprarn Avstriji in Češkoslovaški, so nastopili Danci proti poviškom agrarnih carin v Nemčiji. Celokupno dansko poljedelstvo in izvozne organizacije so sklenile pri danski vladi zahtevati, da podvzame vse protiukrepe v očigled nameravanim poviškom nemških uvoznih carin na klavno živino in mesne izdelke, v kojih ukrepih dansko poljedelstvo vidi grobo provokac jo zlo-* rabe minimalnih carinsk h postavk z re-eiprociteto dovoljeno industrijskim izdelkom Nemčije za uvoz na Dansko. Če bi ostali protiukrepi danske vlade brezuspešni, zahtevajo ti gospodarski krogi Danske, da bodo na lastno pest orga-n zirali propagando, ki naj odvrne dansko obrtništvo in konsumente od inozemskih produktov onih držav, ki danskemu agrarnemu izvozništvu pripravljajo laike ovire. (Torej proč od nemških izdelkov in k angleškim proizvodom.) »Politiken« izjavlja k temu, da se Nemčija postavlja na povsem napačno stališče, ker dovoljuje Švedski uvoz 7000 glav živine po znižani carini, med tem ko se danskemu blagu pot v Nemčijo zapira. Najmanj enaka pravica kot se dovoljuje Švedski bi se morala nuditi Danski, kajti 7000 glav živine pomeni za Švedsko izkoriščanje njenega popolnega izvoza, medtem ko znaša celokupen izvozni koeficient Danske letno 300.000 glav živine. Naravna posledica minimalnih carinskih postavk, ki obstojajo med Dansko in Nemčijo, bi bila, da se Danski dovoli njen normalen izvoz v Nemčijo, kot ona tudi dovoljuje normalen dovoz nemških proizvodov na Dansko. Tudi ostali danski Isti zavzemajo slično stališče. Novoletna darila trgovcev. V današnjih težkih časih brez-dvomno vsak trgovec zelo občuti velike izdatke, ki jih ima vsled razvade, katera se je zlasti iz konkurenčnih motivov v zadnjih letih tako močno razpasla, namreč razdeljevanje koledarjev in pa delitev drugih novoletnih daril svojim odjemalcem. Mnogo se je o tem že razpravljalo v trgovskih organizacijah, kako bi se odpravila ta nepotrebna obremenitev trgovstva, ki gre v tisoče in tisoče dinarjev letno. Pisalo se je o tem tudi že v našem časopisju, toda oboje je bilo brezuspešno, do enotnosti v tem vprašanju doslej ni prišlo. Zato zasluži, da se iznese v javnost umesten sklep trgovskega gremija v Ormožu, ki je /.a letos in za bodoče sklenil prepovedati pod kaznijo 1000 Din vsem svojini članom vsako razdeljevanje reklamnih koledarjev ali kakoršnih bodi novoletnih daril svojim odjemalcem. Ta sklep gremijalnega odbora se je sporočil vsakemu članu v priporočenem pismu na povratnico ter se je občinstvu obznanil pri cerkvah tukajšnjega okraja. V tej objavi je tudi omenjeno, da bode trgovski gremij mesto tega votiral primerne zneske za podporo siromakov v okraju in pa za strokov-šolstvo, oboje v odkup za novoletna darila. U ver jeni smo, da bode našel ta umesten sklep trgovskega gremija or-možkega pravilno razumevanje pri občinstvu, objavili pa smo ga v našem listu radi tega, ker ta sklep zasluži, da ga ostali trgovski gremiji posnemajo. Finančni inšpektorat v Mariboru. Službene Novine z dne 21. d'e-cemcembra t. 1. priobčujejo odlok ministra za finance, da se ustanovi v Mariboru poseben finančni inšpektorat za področje davčnih uprav v Dolnji Lendavi, v Murski Soboti, v Ljutomeru, v Ormožu, v Ptuju, v Mariboru, v Prevaljah, v Slovenjgradcu, v Šoštanju, v Celju, v Konjicah, v Slovenski Bistrici, v Šmarju in v Gornji Radgoni. V kompetenco finančnih inšpektoratov spadajo prehodno samo posli glede neposrednih davkov, katere opravljajo sedaj finančne direkcije. Edino odmero družbenega davka obdrži na tem področju še nadalje finančna direkcija. Finančni inšpektorat bo podrejen finančni direkciji, kateri bo moral vsakih 15 dni poročati o stanju poslov. O vsakem važnejšem vprašanju bo moral obvestiti finančno direkcijo in si izprositi od nje navodila, če bi bilo to potrebno tudi za navodila konkretnih primerov. Finančni inšpektorati so torej sestavni del finančne direkcije. — S teni je izpolnjena gospodarskim krogom iz mariborskega okrožja ponovno izražena želja, da se namesto ukinjenega finančnega okrajnega ravnateljstva ustanovi v Mariboru finančno oblastvo II. instance. X V m 3 V) as H k* © S v e S 1 dišave znamke SION SLAVNA ZALOGA j F. ŠIBENIK MEDNARODNE REKLAMNE RAZSTAVE. Kraljevsko poslanstvo v Berlinu obvešča, da je »Stadte-Ueklame«, G. m. b. H. v Frankfurtu na M. Borsenplatz 9—11 sporočila poslanstvu, da se bo vršila ponovno mednarodna razstava plakatov spomladi 1930. leta v Essenu, a nato v Altoni in v Konigsbergu, ker se je za razstavo pojavilo veliko zanimanje. Družba, ki prireja razstavo, prosi vsa prizadeta podjetja, da mu pošljejo kolekcijo svojih najlepših in najnovejših plakatov. Pošiljki se mora priključiti naslov tiskarne, kakor tudi umetnika, ki je plakat sestavil, ker so ti podatki potrebni za setavo razstavnega kataloga. Družba prosi, da se ji po izvršeni razstavi brezplačno prepustijo vsi razstavljeni plakati. Plakate je poslati do 15. januarja 1930 našemu konzulatu v Frankurt n./M., Hanuer-landstrasse 185, ki jih bo predal gori imenovani družbi za brezplačno razstavitev. A A pro"b 2C! PSCI’V0 .-m m m JI/Uk vanilin/laOr-ior-' Jr M &6ino pravim zanejljivj. *• v yy mv vvvvvvvvvvt POSLOVANJE PRI CARANJENJU IZVOZNIH POŠTNIH POŠILIK. S 1. januarjem 1930 začneta obe carinarnici v Mariboru in v Ljubljani zaračunavati pri carinjenju izvoznih poštnih pošiljk enake poslovne pristojbine. Kaldrmina in poslovne pristojbine znašajo odslej: za 1 paket 475 Din; za 2 paketa 7-50 Din; za 3 patete 10*25 Din in tako dalje za vsak paket še po 275 dinarjev. K tem pristojbinam je treba prišteti še kolkovino za carinsko priznanico v znesku 5 Din, posredovalnino v znesku 5 Din za vsak paket in pristojbino za obvestilo v znesku 1 Din, tako da mora stranka plačati: za 1 paket 1575 Din; za 2 paketa 23 50; za 3 pakete 31-25 Din in za vsak nadaljni paket še po 7-75 Din več. Te pristojbine veljajo od 1. januarja 1930 za vse pošte v področju oblastne p. t. uprave v Ljubljani. KOPANJE PREMOGA V SLOVENIJI. ‘Produkcija premaga v Sloven ji v prvih letošnjih desetih mesecih pomeni rekord. Nakopali so ga 1,881.000 ton proti 1,482.000 tonam v prvih desetih mesecih’ lanskega leta. Produkcija od septembra na oktober je narasla od 192.000 na 205.000 ton. Železnicam je bilo oddanega v oktobru nad 85.000 ton premoga, industrijam nad 76.000 ton, izvozil so ga nad 8000 ton itd. Število delavcev: 10.473. Predsedstveno poročilo Zbornice za TOI. (Poročilo predsednika g. Ivana Jelačina ml. v plenarni seji dne 18. decembra 1929.1 (Nadaljevanje.) II. lmluotnjoke zadeve. 1’odrobno poročilo o položaju posameznih panog industrije na zborničnem področju, ki je bilo določeno z zadnjo plenarno sejo, je natisnjeno kot dodatek k zapisniku plenarne seje. V tem poročilu so začrtane glavne smernice industrijsko-političnega dela zbornice. Med njimi bi hotel posebno podčrtati to, da smo pretekli teden na konferenci zbornic v Beogradu ponovno sprožili vprašanje posebnega zakona za pospeševanje industrije, kakor obstoja že v vseh sosednih državah in kakor ga je tudi imela predvojna Srbija. Donose-nje takega zakona postaja spričo sedanjega razvoja mednarodnih trgovinsko-političnih odnosa je v vedno bolj pereče. Sicer je napravljen v tej smeri važen korak z uveljavljenjem zakona o zaščiti domače šumske industrije i dne 31. maja, ki omogočuje onim podjetjem, ki delajo izključno m domačim kapitalom, nabavo surovine iz državnih gozdov. Žal, da ta zakon za naše prilike ne pride konkretno v poštev ter ne more naši lesni industriji nuditi onega, česar bodo deležna mala šumska podjetja do 14.000 ms kapacitete v Bosni. V največji meri zanima naše industrijske kroge vprašanje revizije carinske tarife in bo radi tega podano o tem vprašanju na današnji seji posebno poročilo. Tudi so eminentno zainteresirani na novem zakonu o elektrifikaciji, na novem gradbenem zakonu in zakonu o eksproprijaciji, o katerih bodemo istotako razpravljali na današnji seji. V zmislu sklepa zadnje plenarne seje je zbornica ponovila akcijo za ukinitev 20% sezonskega povišanja tarif, opirajoč se na dejstvo, da so se prometne prilike v zadnjih mesecih bistveno izboljšale ter da je sezonska izvozna kampanja že končana. Zal, da pri tej akciji nismo imeli uspeha. Po prejetih informacijah namerava železniška uprava zadržati to povišanje do konca februarja v ve-ljavj ter ga v prihodnji jeseni ponov- no uvesti. Zbornica si prizadeva trenutno, da bi se znižali vzdrževalni stroški za industrijske tire in namerava v to svrho sklicati posebno anketo interesentov. Tudi nabira podatke, kako naj bi se izpopolnil naš železniški vozni park s specijalnimi vagoni, da bi vstrezal posebnim potrebam posameznih industrij. Vprašanju organizacije industrijske statistike, ki postaja v zadnjih mesecih zelo aktualno, posveča zbornica posebno pažnjo. Pri konferenci o voznem redu je zbornica predložila železniški direkciji niz predlogov za zboljšanje prometnih zvez in za pospeševanje sezonskega tujskega prometa, ki so bili po pretežni večini osvojeni. Manj povoljne so prilike v telefonskem prometu. Nezadostni materijalni krediti ovirajo razvoj telefonske mreže in dajejo povod k vednim pritožbam. Mnogo predlogov glede zboljšanja telefonskih zvez z inozemstvom je še vedno nerešenih. Pomanjkanje direktnih relacij ovira eksportne tvrdke zelo v njih poslovanju. Podrobni podatki o stanju in potrebah našega poštnega prometa kakor tudi o prizadevanju zbornice na tem polju so obseženi v poročilu, ki je bilo namenjeno za zadnjo plenarno sejo in ki je tiskano kot dodatek k zapisniku z dne 15. oktobra t. L in mi jih zato ni treba tu posebej ponavljati. Razveseljiv pojav je, da pričenjajo večja mesta v naši banovini uvidevati vedno bolj važnost pritegnitve industrijskih podjetij v svoja območja in kažejo najboljšo pripravljenost, da privabijo s primernimi olajšavami in oprostitvami komunalnih davščin večja industrijska podjetja v svoje okrilje. Bežen pogled v našo statistiko zunanje trgovine nam dokazuje, da obstoja specijalno v Dravski banovini še izredno veliko možnosti, pa tudi potreb po osnovanju novih industrijskih podjetij in da so tu dani predpogoji, ki že sami po sebi omogočuje-jo konkurenčnost z inozemstvom. Na-daljna industrijalizacija Dravske banovine pa je tildi edino sredstvo — o tem si moramo biti na jasnem —, da se omeji in zajezi izseljevanje našega delavstva v inozemstvo, v Francijo, Nemčijo in druge zapadne države, kamor se mora v zadnjem času v veliki meri izseljevati (Nadaljevanje prihodnjič.) Poročilo o reviziji socialnopolitičnih zakonov. (Poročilo podpredsednika gosp. Ivana Ogrina v plenarni seji zbornice dne 18. decembra 1929.) (Koneo.) Da se zmanjšajo bremena, je predlagana uvedba karenčnih rokov za razne vrste denarnih podpor. Zakon predvideva iudi uvedbo zavarovanja za onemoglost, starost in smrt. Uvedba te panoge zavarovanja se je na podlagi finančnega zakona iz leta 1925 odložila. Ker je v zakonu predvideno za to vrsto zavarovanja 3% zavarovane mezde, bi znašala bremena tega zavarovanja polovico bremen bolniškega zavarovanja, kar bi znašalo približno 100,000.000 dinarjev letno in bi občutno obremenilo naše gospodarstvo, zato je uvedbo te vrste zavorovanja odložiti. Ako pa smatra ministrstvo, da se mora ta panoga zavarovanja že seda) uvesti, zahtevajo zbornice, da pri tem zavarovanju sodeluje tudi država, in sicer ne samo s subvencijo, ampak s prevzemom gotovega dela stroškov. V zakonu naj se pa na vsak način predvidi fakultativna uvedba te vrste zavarovanja za podjetja, ki bi hotela to zavarovanje prostovoljno uveljaviti. Glede zakona o zaščiti delavcev se v spomenici zbornic povdarja, da nekatera njegova določ la zavirajo napredek gospodarstva, da nalagajo vsaj nekatere odredbe tega zakona našemu gospodarstvu težje obveznosti kol jih imajo v drugih, gospodarsko naprednejših državah, pa gredo celo preko določil washingionske konvencijo. Vpo-števati je prilike, v katerih dela naša država (pomožno osebje, obrestna mera i. dr.), primerjali jih je s prilikami, v kater h obratuje industrija konkurenčnih držav in na podlagi te primerjave se mora urediti tudi naše socialno zakono-davstvo. Najvažnejša določila zakona o zaščiti delavcev so določila glede delovnega časa. V spomenici se povdarja nujno potrebo, da se izpremenijo zlasti določila glede podaljšanja delovnega časa. Namesto dosedanjega glasovanja in pristanka štirih petin delavstva za po-doljšanje delavnega časa, naj se določi pavšalno število nadur, katere sme podjetnik izkoristiti, ko to zahtevajo potrebe njegovega podjetja. Obvezan je le, d.i to naknadno prijavi inšpekciji dela. Nadurno delo naj se plača s 25% poviškom normalne mezde. Namesto 36- odnosno 60-urnega odmora, ako sledita dva praznična dneva drug za drug m, naj se določi odmor od 24, odnosno 48 ur. V spomenici se tudi omenja zahtevo Sloven je glede štiriurnega dela ob nedeljah dopoldne. Določila glede delavskih zbornic naj se izpremenijo tako, da se ne bodo prispevki za vzdrževanje zbornic zbirali potom delodajalcev. Za zbiranje teh prispevkov naj skrbijo delavske organizacije same. Izčrpne predloge vsebuje spomenica tudi glede borz dela, ki naj se reorganizirajo v uprave za posredovanje dela. Določila glede nabiranja fondov za gradbo delavskih domov je ukiniti. Su-ficiti naj služijo za znižanje prispevkov. Ukine naj se tudi institucija centralnega odbora in naj se funkcije tega odbora prenesejo na osrednjo upravo za posredovanje dela. Upravne odbore sestavljajo delegati, imenovani od gospodarskih in delavskih zbornic, a administrativno poslovanje se naj uredi s posebnim pravilnikom. Zbornice zahtevajo v spomenici, da je odpraviti institucijo delavskih zaupnikov. Za primer, da to ne bi bilo mogoče, se stavijo konkretni predlogi za olajšanje cele procedure pri volitvah, kakor tudi glede znižanja števila zaupnikov. Kazni, ki jih predvideva zakon o zaščiti delavcev, so previsoke. V spomenici se predlagajo denarne kazni, a se zahteva, da se črta zaporne kazni. Vse globe naj se stekajo v fond za podpiranje nadaljevalnih in tehničnih šol. Zakon o inšpekciji dela z dne 30. decembra 1921 pozna samo delavce in njih interese in ne upošteva interesov go- spodarstva in domače produkcije. Po tem zakonu imajo inšpektorji dela pravico ne samo da kontrolirajo naprave in preiskujejo kršitve, ampak zakon j m daje Iudi možnost vpogleda v vse tajnosti podjetja, kar vpliva zelo slabo na vitalne interese samih podjetij. Drakonske kazni, ki jih izreka oseba, ki je tožilec in sodnik obenem, kršijo vsako pravno ravnotežje. Zbornice zahtevajo, da se zakon o inšpekciji dela kot tak ukine in da se njegova določila vnesejo kot del zakona o zaščiti delavcev, nadalje da se organizacija inšpekcije dela prilagodi novemu upravnemu ustroju države, da se pregled podjetij more izvršiti samo v navzočnosti lastnika podjetja ali njegovega zastopnika, da se cel kazenski postopek prenese na bane, da se roki za pritožbe podaljšajo, da se znižajo kazni in da se kazni izrekajo samo po prvem opominu, da se ukinejo specialne inšpekcije dela itd. V gornjem naj bi bila našteta samo glavna načela, ki so jih osvojile gospodarske zbornice v svoji skupni izjavi. Spomenico s konkretnimi predlogi k vsakemu paragrafu posebej je vročila posebna deputacija zbornic v sredo dne 12. t. m. ministru za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. M. Drin-koviču osebno s prošnjo, da se pozove v uradno komisijo, ki bo izdelala načrt za revizijo gorinavedenih zakonov, iudi predstavnike gospodarstva. POŠTNINSKA PROSTOST TRGOVSKIH GREM1JEV. Oblastna pošlno-telegrafska uprava v Ljubljani je izdala naslednjo okrožnico: Uprava je ugotovila, da so trgovski gremiji obrtne zadruge v smislu členov 106, 107, 110 obrtnega reda in da so samo zadržale svoj prejšnji naziv. Zato, in pa na osnovi člena II., točka 3 in 4 zakona o poštninski prostosti, velja tudi za trgovske gremije ista ugodnost poštninske prostosti kakor za druge obrtne zadruge, torej velja tudi zanje odredba št. 37.920/11 a od 27. maja 1927 (Okrožnice XV./111 -1927). Pošte naj pazijo, da bi se s strani trgovskih gremijev ne zlorabljala ta ugodnost, ker je nj hova poštninska prostost zelo omejena. Trgovski gremiji so namreč oproščeni poštnine samo za dopise, ki jih pošiljajo v zadevah javne službe ali na uradni poziv državnim oblastvom in uradom. Dosledno tej odredbi naj pošte prečrtajo na koncu predzadnjega odstavka odredbe št. 2128/11 a od 17. januarja 1928 (Okrožn ce II./16—1928) besede: »niso zadruge in ni nobene odredbe, po kateri bi bili oproščeni poštnine« ter jih zamenjajo z besedilom: »so samo kot obrtne zadruge deloma oproščene poštnine po Čl. II., točki 3 in 4 zakona o poštninski prostosti«. Vesele božične praznike želita vsem prijateljem trgovskega lista* uredništvo in uprava. število Industrijskih delavcev v Sloveniji. Okrožni urad za zavarovanje delavcev je ob priliki 40-letnice socialnega zavarovanja v Sloveniji izdal posebno letno poročilo za leto 1928, kojega številke 80 zanimive tudi z ozirom na industrijski razvoj Slovenije. Število priglasov in odglasov zavarovalnih obvezancev se je v letih 1923/29 razvijalo takole: Leto 1923 1924 1925 1926 1927 1928 Priglasi 150.996 133.230 124.690 150.648 154.366 181.330 Odglasi 145.616 133.504 125.843 145.720 149.068 175.433 Skupaj 296.612 266.734 250.533 296-368 303.434 356.763 Letni zaslužek zavarovanih članov se računi na več kot pol milijarde dinarjev. Število članov kaže sledeči razvoj: Leto 1926 1927 1928 Moški 52.902 58.406 63.348 Ženske 24.591 26.958 29.145 Skupaj 77.493 85.364 92.493 Povprečna starost članov vsakrat-nega 30. junija je bila: Leto MoSki Zenske Skupaj 1926 30-19 let 27 32 let 29 28 let 1927 30 51 let 2738 let 29 52 let 1928 30-49 let 27-30 let 29-46 let Slednjič podamo še Število zaposlenih delavcev v posameznih industrijskih in obrtnih panogah po stanju od 30. junija 1928 in pridenemo v oklepaju prirastek (+) ali pa nazadovanje (—) proti 30. juniju 1927 v %: Poljedelstvo 1013 (+ 14%), rudarstvo (brez bratovskih skladnic) 185 (+ 14), transport 1682 (— 2), kamni in zemski produkti 5918 (+ 22), kovinska industrija 8060 (+ 8), kemična industrija 2096 (— 19), tekstilna industrija 7240 (-f 20), papirna industrija 2083 (+ 4), lesna industrija 14.320 ( 15%), živila in pijače 5324 (0), gostilne in kavarne 2976 (+ 8), oblačilna industrija 10 247 (— 1), stavbna industrija 11-656 (+ 22), poligrafija 928 (+ 11), saniteta in higijena 1724 (+ 10), denarni zavodi in pisarne 1044 (+ 12), trgovina in skladišče 5532 (— 1), gospodinjstvo 7037 (+ 4), gledališče, Prosti poklici 92.493 (+ 835). TOBAČNA TRGOVINA JUGOSLAVIJE S HOLANDSKO. V leta 1924—1928 je znašal ves tobačni eksport Jugoslavije v Holandijo 10,586.326 kg. O tobačni trgovini med Jugoslavijo in Holandsko so tu in tam napačno poučeni. Splošno se misli, da se tobačni eksport iz Jugoslavije v Holandijo tudi tam porabi, v resnici gre pa tobak le skoz Holandsko. Amsterdam je eden od svetovnih središč tobačne trgovne in se vršijo tam vsako leto nekatere od največjih akcij. V zadnjih letih se je izvršil zanimiv preokrei v tobačni trgovini Holandske. Vzporedno z avkacijami je bilo tudi dosti prodaj iz proste roke. Imele so vpliv zato, ker so vsled zelo ugodnih cen, določen:h za najboljše blago, oživljajoče vplivale na splošno - oblikovanje cen. Po mnenju strokovnjakov bi se dala tobačna produkcija Jugoslavije dvigniti letno na 50 milijonov kg in bi se zelo izplačalo, če bi jugoslovanska monopolna uprava holandski trg 'temeljito preštud rala. Veliko se nahaja v holandskih prekladiščih tudi bolgarskega in grškega tobaka, kojega številke kažejo, da je propaganda za jugoslovanski tobak nujno potrebna. PLENARNA SEJA ZAGREBŠKE ZBORNICE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO. % Te dni se je vršila plenarna seja zagrebške zbornice, na kateri je bilo podano poslovno poročilo za leto 1929 in sprejet proračun za leto 1930. Nadalje je poročal zbornični tajnik g. dr. Flei-scher o potrebi nujnega noveliranja zakona o državnem računovodstvu, zbornični tajnik dr. Festetič pa o novem predlogu obrtnega zakona. Na seji še je razpravljalo tudi o predlogu zakona o elektrifikaciji in sklenilo, da se predlog do cela prilagodi inozemskim vzorcem. Po izjavi g. predsednika se bo vprašanje elektrifikacije ponovno razpravljalo na prvi prihodnji konferenci vseh gospodarskih zbornic. &4vetu Tranzitni promet skoz Avshijo v prvih treh letošnjih četrtleljih je znašal 22 mi-I jonov 200.000 ion. V zadnjem času je šlo skoz Avstrijo zlasli italijansko in nemško blago. Francoski in nemški producenti kalija so na letnem zborovanju ugotovili, da je konsum kalija zelo narasel, kar kaže Izglede za bodočnost v lepi luči. Trgovina med Francijo ter njenimi kolonijami in protektoratnimi deželami je znašala v prvih letošnjih desetih mesecih 13.400 milijonov frankov; izvoz je znesel okoli 7500 milijonov, uvoz pa 5900 m lijonov frankov. Sovjetska vlada kupuje v Ameriki 8 parnikov, ki jih bo vstavila v pacifiško službo (Rusija — Amerika). »Suzana«, tovarna usnja d. d. v Zagrebu, zvišuje svojo delniško glavnico od 500.000 Din na 1 milijon dinarjev. Nemčija je plačala Jugoslaviji od 1. septembra 1929 do 30. novembra 1929 na reparacijah 30 milijonov mark, od tega v devizah 20 mil. mark, s čimer se je devizna zaloga Jugoslovanske Narodne banke izdatno ojačila. Redno pomorsko zvezo med Jugoslavijo in Španijo je poleg »Jugoslovanskega Lloyda« otvorila tudi jugoslovanska morska plovbna družba »Oceania«. Zvezo električnih central so osnovali v Beogradu lastniki že obstoječih central. Namen zveze je pospeševanje elektrifikacije v Jugoslaviji potom sodelovanja z vsemi merodajnimi gospodarskimi korporacijami in javnimi uradi. švedski vžigalični trust bo dobil vži-galični monopol tudi na Portugalskem. Snia Viscosa ne bo za leto 1929 izplačala nobene dividende. Mednarodna železna industrija (Avstrija, Nemčija, Francija, Belgija, Luksemburška, češkoslovaška) je na seji v Bruslju sklenila, da bo določila novo minimalno ceno za železo v palicah, ki bo nižja od zadnje. Razpravljal’ so tudi vprašanje cen za druge izdelke, tako za polfabrikate in za srednjo pločevino. V Srbiji sklicujejo manjši denarni zavodi že občne zbore za poslovno leto 1929. Doslej priobčene bilance izkazujejo dobičke. Predloge za carinsko revizijo glede hmelja, konoplje in paprike bo izdelala po sklepih zadnje jugoslovanske konference zbornic v Beogradu trgovska zbornica v Novem Sadu. Jugoslovanski zavod za pospeševanje zunanje trgovine, o katerem smo priobčili daljši članek, je pričel s svojim notranjim organizacijskim delom. Najprvo zbirajo podatke o gospodarskem položaju v Jugoslaviji in na 'nozemskih trgih, pri čemer gledajo zlasti na polno zanesljivost materiala. Pričetek zunanjega poslovanja in prometa s strankami bodo še naznanili. število brezposelnih v Nemčiji je naraslo v zadnjem tednu za ca. 100.000 in znaša sedaj okoli 1,350.000. Bata se je utrdil tudi že v Švici in je ustanovil v Ziirichu delniško družbo z glavnico 1 mil. švic. frankov. V preteklem letu je prodala Češkoslovaška v Švici za več kot 20.000 dolarjev čevljev. Sedaj bo pričel Bata z velepotezno prodajo in bo ustanovil v Švici celo vrsto podružnic. Obtok bankovcev v Nemčiji je znašal po izkazu Državne banke od 14. t. m. 4955 mil jonov mark. Zlato kritje je bilo 49-odstotno, zlato in devizno skupaj pa 57-5-odstotno. J oso Lakatoš: Privredni Almanah »Ju-goslovanskog Llovda«, ki ga je »Trgovski list« že omenil, obsega 10 odstavkov in bomo njih vsebino priobčili v posebnem članku. Arko Emajl d. d. v Zagrebu je zvišala delniško glavnico od dveh milijonov dinarjev na deset milijonov. Zakon o reorganizaciji prometnega ministrstva in prometne službe je v prometnem ministrstvu izgotovljen in naj stopi v veljavo najkasneje i. januarja 1930. Pšenice in koruze iz Jugoslavije so izvozili v novembru za 270 milijonov dinarjev. Stran 4. ^enMaMMi 40-letnica bolniškega in neugodnega zavarovanja. V veliki dvorani OUZD se je vršil v soboto, dne 21. t. m. pomemben jubilej — 40-letnica uvedbe obveznosti bolniškega in nezgodnega zavarovanja v naši pokrajini. Pomemben je ta jubilej ne samo za neposredno in-teresirane, ampak za ves naš narod. Zato je bilo prav, da ga je obhajala naša javnost na tako slovesen način. OUZD je priredil ob tej priliki slavnostno zborovanje, na katero je povabil načelnike oblaslev, uradov, korporacij in organizacij. Med drugimi smo videli zastopnika g. bana banskega svetnika Leona Graselija, zastopnika g. župana g. dr. Rupnika, podpredsednika Zbornice za TOI g. Ivana Ogrina in generalnega tajnika g. dr. Frana Windischerja, zastopnike odvetniške, zdravniške zbornice ter drugih korporacij in organizacij. Zborovanje je otvoril komisar OUZD- gosp. Mihael Krek, ki je uvodoma prečital brzojavne pozdrave Nj. Vel. kralju, ministru za socialno politiko dr. M. Drinkovicu in ministru za šume in rude dr. Antonu Korošcu. Vladni komisar gosp. Krek je imel nato slavnostno predavanje o delavskem socialnem zavarovanju in je v glavnem dejal: Delavsko socialno zavarovanje je nedvomno najmočnejša in najbolj dodelana panoga socialne skrbi. Organizacija delavskega socialnega zavarovanja pomeni danes v narodih in državah močne veje njihovega skupnega življenja narodovega in državnega gospodarstva. Vpliv njihov je znaten Ta organizacija je ponos kulture in odlika državne in javne brige za delavski stan v najmogočnejših državah Evrope. Poleg delavskega zadružništva ali še pred njim je delavsko zavarovanje najmočnejši steber delavske skupnosti, največji zavod vzajemne pomoči. Med nami Slovenci je misel socialnega zavarovanja trdna. V 40 letih je iz neznatne blagajne zrastel mogočen zavod bolniškega in nezgodnega zavarovanja, ki združuje letošnje leto že okoli 100.000 naših delavcev zavarovancev. Slovenci imamo ne le največji, tudi najbolj konsolidiran in popo-len urad delavskega zavarovanja. Delavcu našemu koristnosti in potrebe zavarovanja zanj in za njegovo življenjsko zaslombo ni treba več dokazovati. Številke povedo: 39.514 obolenj na leto; 11 288.644 Din za hrana-rino; na leto 152.305 oskrbnih dni v bolnicah Dravske banovine; 3 422.698 Din za zdravila; 1 779.632 Din na leto ra klavske matere (porodnina); 2,111.149 Din za njihove dojenčke. S stališča skupnosti naše moramo reči: Prenehanje ali kakršnokoli poslabšanje delavskega zavarovanja pomeni udarec za sto tisoč članov s približno tristo tisoč svojci, ali udarec za dobro tretjino našega naroda. In sicer udarec za tisti slučaj, ko je že itak nesreča z vso svojo pezo nad njimi. Ni ga, ki bi mislil, da bo, če se tretjina naroda zvije v bolečini, narod še zdrav, da drugi del njegov ne bo čutil posledic te nesreče? Večkrat sem že imel priliko poudarjati, je dejal g. Krek, in danes ponavljam, da tudi drugi prizadeti del, naši gospodarji, nujnost socialnega zavarovanja vedno bolj razumevajo, spoštujejo in zato hočejo, da se zavarovanje ohrani in vrši neovirano nalogo delavcem in gospodarjem v korist. Da, tudi poslodajalec si ne sme prikrivati, da je ta ustanova tudi zanj potrebna, da ga razbremenjuje bolj, kot ga obremenjuje plačevanje prispevkov. Za naše male razmere, ko dela pridobitnik le z neznatno napetostjo, je zadovoljen delavec, ki rad vse stori, da je učinek njegovega dela čim večji, ki se izčrpava v svojem poslu, ena glavnih in neobhodnih postavk zanesljivega kalkulacijskega računa. Trdim: brez dobro izvedenega zavarovanja 30 danes narodi in države stalno izpostavljene gospodarskim in socialnim pretresom. Sedanja vlada je slovesno izjavila, da hoče uzakoniti zavarovanje za slučaj onemoglosti starosti in smrti. Istočasno z uvedbo nove panoge zavarovanja naj se izpopolni sedanja bolniška in nezgodna panoga. Organizacija naj bo taka, da bodo prizadetim, zainteresiranim vse bla-godati zavarovanja v čim neposred-nejšo korist. Ta zahteva narekuje najširšo decentralizacijo uprave in finančnega gospodarstva zavarovalnih zavodov. Ureditev državne uprave po banovinah je novo oporišče za to tendenco. G. Kreku so ob zaključku referata navzoči burno aplavdirali. Drugi referat je imel ravnatelj OUZD g. dr. J. B o h i n j e c. Poročal je o razvoju in sedanjem stanju socialnega zavarovanja, nakar je podal še šefzdravnik g. dr. Zajc prav interesantno poročilo o zdravniški službi v socialnem zavarovanju. Med drugim je rekel: »Bodoči razvoj zdravniške službe je odvisen od napredka medicinske vede, od prospevanja industrije in obrti ter vsega narodnega gospodarstva, naloge pa, ki že sedaj trkajo na njena vrata in katerih izvedljivost od-visi od sredstev, ki jih ji more nuditi administrativa, so sledeče: uvedba dežurne zdravniške službe ob nedeljah in praznikih, uvedba nočne dežurne zdravniške službe, organizacija zunanje zdravniške službe zdravnikov Specialistov, reorganizacija zdravniške službe v bodočem novodograje-nem ambulatoriju v Mariboru, reorganizacija in izpopolnitev zdravniške službe v krajih, kjer je postala vsled razvoja industrije in porasta članstva pomanjkljiva ter prav posebno intenzivna kurativna briga za tuberkulozne bolnike.« Po referatu g. dr. Zajca so sledili pozdravi in čestitke ter je v imenu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev čestital komisar ing. Car-n e 11 u t i. V imenu ministra za socialno politiko je čestital inšpektor dr. T u j k o v i c, ki je izrazil željo, naj bo ljubljanski OUZD še nadalje na prvem mestu v socialnem zavarovanju v naši državi, kakor je bil do-sedaj. Zastopnik mestnega župana ravnatelj g. dr. Rupnik je čestital k jubileju v imenu mestne občine. V imenu Delavske zbornice predsednik g. Č o b a 1. V imenu zbornice za TOI je čestital podpredsednik g. Ogrin. Izrazil je pripravljenost delodajalcev za sodelovanje pri izboljšanju socialnega zavarovanja, ki je skupna dobrina delodajalcev in delojemalcev. V svojem govoru je podčrtal potrebo, da se pri reformah socialnega zavarovanja mora nujno najti sporazum med gospodarji in delavci. Nato je čestital predsednik Pokojninskega zavoda g. Vrtovec. Dr. D e r e a n i je čestital v imenu združenja blagajniških zdravnikov. Končno je zborovanje sklenilo, da se votira znesek 50.000 Din v proti-tuberkulozni fond. Zborovanje je s toplimi zahvalnimi besedami zaključil komisar g. K r e k. Nato so si zborovalci ogledali še lepo jubilejno razstavo OUZD in zdravstvene naprave. Kotiček za knjige. »Business« (16 Lehrsatze vom Ge-schaftserfolgt) von H. N. Casson, J. cšinger-Verlag, Berlin. — Vsakdo hoče imoti uspehe, talko iudi vi v svojem oibraiu. Ne veste ipa kako in kje bi pričeli; misli se vam obračajo na odjemalce, na blago, na prodajalce in drugo. Morda je vaš dbrat preveč natrpan z raznovrstnim blagom, preobremenjen z delom, to in ono in še mnogo drugih malenkosti je, ki pa odločujejo o vašem uspehu. Vi pa ne veste, kje je napaka v vašem obratu, a na te vas opozori pisatelj in bodite prepričani, da vam bodo njegovi nasveti mnogo koristili in pripomogli do vaših zaželjenih uspehov. Devizno tržišče, V osledju z nadaljevanim opada-njem deviznih tečajev — izvzemši Cu-riha in deloma Prage — je bil tudi devizni promet pretečenega tedna na Ljubljanski borzi zelo šibak. Sicer pa v očigled štirim borznim sestankom še vedno v normalni višini od 17 081 milj. dinarjev napram 16-716 milj. dinarjev v predzadnjem tednu. K temu sta še največ pripomogli najvažnejši devizi London in Newyork, ker tvorijo njiju skupni zaključki — všte-ši Prago — malodane tri četrtine celotedenskega prometa, kar je v ostalem razvidno iz naslednjih številk: Dne 16. decembra Din 3,991.897 17 Newyork — London. Dne 18. decembra Din 3,430.920 08 London — Praha. Dne 19. decembra Din 5,192.33914 London — Newyork. Dne 20. decembra Din 4,465.607 98 Newyork — London. Kljub dejstvu, da je promet pretečenega tedna celo presegel promet predzadnjega tedna, je bila manje potrebna intervencija Narodne banke, katera je dala nekaj nad tri milijone dinarjev deviz na razpolago v glavnem Curiha (0 866), Berlina (0-759) in Dunaja (0-761) ter Prage (0-493), poleg tega pa še nekaj manjših zaključkov Newyorka in Londona. V privatnem blagu so bili največji zaključki Londona (4 851), Newyorka (4555), dokaj manje Prage, Curiha in Trsta, pa malenkost Dunaja, Berlina, Budimpešte in Pariza. Nazadovanje pri enih, oziroma porast pri drugih devizah je zlasti razvidno iz sledečih prometnih številk (v oklepaju so številke prometa v predzadnjem tednu): Na prvem mestu je kot običajno London 4989 (3 916), potem sledi Newyork 4-686 (1 328), dalje pa Curih 1-934 (3 107), Praga 1-665 (1897), Trst 1444 (2-494). Dunaj 1-142 (1489), Berlin 1050 (1542) ter končno Budimpešta in Pariz. Kakor že uvodoma omenjeno, so bili vsi tečaji na tukajšnji borzi no-tiranih deviz tekom celega prejšnjega tedna v močnejšem in stalnem padanju. Razen Curiha, ki je beležil ne-izpremenjeno, in Budimpešte, katera je notirala večji del ne izpremenjeno, in sicer na bazi 9-8822, so utrpele vse ostale važnejše devize več ali manj znatne tečajne padce, tako predvsem London od 27518 (16. t. m.) na 275 — (20. t. m.), torej 18-poenski padec, dalje Pariz od 222 06 na 221-92 — tedaj padec 14 točk, nalik Pragi, ki je od 167-40 oslabela na 167 26 in pa Trstu, kateri je tekom tedna osciliral za 38 točk. Ostale devize, n. pr. Berlin, Newyork. in Dunaj, so tudi brez izjeme stalno slabele skozi ves mi-noli teden ter enako Bruslju in Amsterdamu notirale na ipondeljkovem borznem sestanku najvišje, na petkovem 20. t. m. pa najnižje. Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče. Brez izprememb — tako v tečajih kot v zanimanju samem. Edino po delnicah Ljubljanske kreditne banke je povpraševanje nekaj močnejše in beleži ta papir od 20. t. m. dalje Din'125-— za denar. Zaključkov ni bilo v minolem tednu nobenih. Tendenca pa je ostala neizpremenjeno slaba. Lesno tržišče. Tudi v očigled praznikom lesni trg iii bogvekaj oživel. Pač pa je bilo nekaj več povpraševanja, toda do večjih zaključkov vendar ni prišlo. Vsled nastopajoče zime je postala tendenca v gorivem drvu še čvrstejša. Medtem ko so se dosedaj izvažala večinoma suha drva, se kupujejo sedaj vsled pomanjkanja popolnoma suhih tudi napol suha, da, celo sveža drva. Tudi glede bukovine izgleda, da bo kupčija oživela. Medtem ko se doslej v 'buko* lANSKt- gmmega (u>icu-—o * vini sploh ni napravila nobena kupčija, so se odjemalci začeli zanimati predvsem za bukove testone. Kakor druga leta, se zahteva tudi letos dve tretjini širokega blaga in poleg tega pa še fiksno debelino od 20 mm. Zaključilo se je pretečeni teden 25 vagonov suhih bukovih drv z do 10% okrogljic ter 1 vagon mešanih okrog-ljic. V oglju ni bilo nobenih zaključkov, Nadaljni zaključki so bili v hrastovim in sicer 3 vagone hrastovih podnic 2 80 m, 53 mm, I., II. V jelovim pa en vagon bordonalov ter 7 vagonov paralelnih desk (smreka, jelka), 18 in 24 mm. Povpraševanje pa je po sledečem blagu: Hrastove poduice in sicer: 2 vagona (h 15 ton) 53 mm, 2 85 m, od 19 do 25 cm; 1 vagon (15 ton) 53 mm, 2 85 m, od 16 do 28 cm; 1 vagon (15 Ion) 53 mm, 285 m, od 18 do 28 cm; fco vagon meja Postojna. Hlode (smreka, jelka) od 25 cm srednjega premera naprej, 5, 6, 7 in tudi več metrov dolge. Cena fco vagon nakladalna postaja. 6 komadov jelovih tramov (zimske sečnje) tesanih glava-glava ‘24/29 cm ali 26/29 cm, od 18 do 20 m dolžine. Dopjon bi se kom-pletiral z meikantilnimi trami. Cena fco vagon nakladalna postaja. 6 vagonov jelovih desk 38 in 48 mm, lepa 1., II., III., 4 m dolžine. 8 vagonov jelovih desk 18 In 24 mm, lepa 1., II., III., 4 m dolžine. 4 vagone remeljnov 78/78, 4 m dolžine. 2 vagona remeljnov 38/78, 4 m dolžine. 20 vagonov tesanih tramov 5 in 7 m dolžine, v dimenzijah: 11/13, 12 14, 13/16, 16/18, 16/21 cm. 100.000 komadov hrastovih pragov 180 X 12 X 18. Cena za komad fco meja grško-jugoslovanska, oziroma cif grška luka. Vej vagonov bukovih metlišJ 27 X 27 mm, 1— in 110 m. Fco meja Postojna. 150 komadov bukovih remeljnov 80/80 mm, 3 m dolžine 100 komadov bukovih desk 50 mm debeline, 27 cm Širine, 4 m dolžine. 50 komadov bukovih desk 80 mm debeline, 27 cm širine, 4 m dolžine. 600 komadov hrastovih dog 9 cm debeline, 12 do 18 cm širine in 2 m dolžine. Dobava do koncem meseca decembra 1929. Fco vagon nakladalna postaja. 6000 komadov bukovih drogov, obeljenih, ravnih, gladkih, 2 m dolgih, od 6 do 8 cm premera. Cena za komad fco jugoslovansko-italijanska meja. Testoni listi (= netti), 2 25 m, od 18 oziroma od 20 cm širine naprej. Cena fco meja via Postojna tranzit. Božična drevesca od 1—4, oziroma 5 m dolžine. Cena fco vagon nakladalna postaja. 1000 komadov hrastovih pragov, 230 m 20 X 13 cm, fco vagon Postojna tranzit, ocarinjeno, prevzem in plačilo tu. Hrastovi hlohi 80 mm debeli, dolžina od 5 m naprej, la bodisi hrvatski ali slovenski hrast. Cena fco meja via Postojna. Trami merkantilni od 7/9, 8/9, 8/10, 9/10, 911 col, od 4 m naprej. Cena fco nakladalna postaja za blago letošnje produkcije s težo ma do 550 ke. Hrastovino, merkantilno, ostrorobo, paralelno, očeljeno, I., II., III., od 27, 33 40, 50, 60, 70, 80, 90, 100 mm debeline, od 13 cm širine naprej, od 2 m (stopnjevaje od 10 do 10 cm) naprej, s 15% kratke robe (courfona) 1 do 190 m. Cena fco vagon Sušak pristanišče. Lipovi hlodi ali plohi s čim večjim premerom, ozir. debelinami, lepa roba. Cena fco vagon meja via Postojna. 2 vagona bukovega oglja (kosovsko in ea-ncllo), suhega, vilanega. Cena fco meja Postojna. 3 vagone bukovih neabrobljenih plohov, 27 mm, monte, suhih. Cena fco vagon via Postojna. 1 vagon bukovega oglja, samo »canello«, suho. Cena fco meja via Postojna. Brzojavni drogi, smreka, jelka zase, bor rase, in sicer za dobavo v letu 1930: ca. 5000 komadov, dolžina 6 50 m, najmanjši premer v vrhu 10 cm; ca. 15.000 kom., dolžina 8 m, najmanjši premer v vrhu 11 cm: ca. 1000 komadov, dolžina 9 m, najmanjši premer v vrhu 11 cm; ca. 3000 kom., dolžina 10 m, najmanjši premer v vrhu 11 cm: ca. 500 komadov. dolžina 12 m, najmanjši premer v vrhu 11 cm; ca. 500 kom., dolžina 15 m, najmanjši premer v vrhu 11 cm. — Cena fco vagon meja Postojna. Testoni čisti (neti), 20 mm, 2-25 m, od 19 cm širine naprej, z najmanj dve tretjini od 24 cm naprej. — Cena fco vagori meja Postojna. Bukovo »canello«. — Cena fco vagon mejn via Postojna. Trami: Naročilo S/02. Marka: Crna pika v glavi. 3/3 40 kom. 7 m; 3/4 80 kom- 6 m, 40 kom. 7 m; 4/4 50 kom. 7 ni; 4/5 40 kom. 6 m; 6/8 10 kom. 6 m, 20 kom. 7 m; 7/9 20 kom. 6 m, 10 kom. 7 m, 25 kom. 8 m, 10 kom. 10 m; 8/9 5 kom. 6 m, 5 kom. 7 m, 3 kom. 9 m, 3 kom. 10 m. 3 kom. 11 m. Trami: Naročilo S/03. Marka: Črna pika v glavi. 3/4 60 kom. 4 m, 80 kom. 5 m, 90 kom. 6 m; 4/4 25 kom. 4 m, 60 kom. 5 m, 50 kom. 6 m; 4/5 50 kom. 5 m, 50 kom. 6 m. Trami: Naročilo S/05. Marka: Crna pika v glavi. 3/3 30 kom. 5 m; 3/4 50 kom. 4 m, 150 kom. 5 m, 150 kom. (5 m, 40 kom._7 m: 4/4 120 kom. 5 m; 4/5 350 kom. 5 m, 450 komadov 6 m, 30 kom. 7 m; 5/6 50 kom. 6 ni. 100 kom. 7 m; 7/9 10 kom. 7 m. — Cena naj se glasi fco vagon Sušak pristanišče. Vsako množino suhih bukovih okroglic, cena fco vagon meja via Postojna tranzit. 2 do 8 vagone bukovih neobrobljenih plohov, debeline 27 mm, kvaliteta liionte, blago zdravo, suho. Cena fco vagon mej komadov jelovih tramov, tesanih glava-glava. 24/29 ali 26/29 cm, od 18 do 20 ni dolgih, kompeltirati z merkantilnimi trami. (Jena fco vagon nakladalna postaja. Antene: 50 kom. 24-28 m dolžine, premer v sredini 27 —35 cm, na koncu 8—10 cm; 20 kom. 10—13 m dolžine, premer v sredini 23—27 cm, na koncu 5—8 cm; 30 kom. 14 do 17 m dolžine, ipremer v sredini 12 do 14 cm, na koncu 3—5 cm. — Antene lepe, ravne in polne, jelove ali smreka, zimske sečnje, fco vagon nakladalna postaja. žitni trg. V Ohicagu se je pšenica zopet dvignila na 121 y* pri zelo trdni tendenci in je v zvezi s to notacijo tudi Budimpešta pri zelo trdni tendenci in prav živahnem prometu zaznamovala za pet točk višje tečaje. — Pri nas se je cena dvignila za 2Vz pare pri kg in prevladuje splošno mnenje, da se cena pšenici ne more znižati, to še prav posebno iz razloga, ker je producent pri prodaji zelo reservirari in ker pri ogromnem izvozu pšenice še ni točno ugotovljena zaloga preostalega blaga. Razširjajo se tudi trditve o pomanjkanju pešnice, ki lahko nastopi v mesecu aprilu, če bo izvoz še nadalje tako živahen. — Slovenija kupuje pšenico le v manjših količinah, ker črne moke še vedno zaostajajo in kupujejo tudi naši domači mlini ponajveč pšenično moko nularico iz Bačke, da zamorejo ustreči konzu-mu, ki zahteva izključno samo pšenično moko nularico. — Prav malenkosten odstotek črnih pšeničnih vrst se lahko odda, vse drugo pa zaostaja po mlinih in čaka na oddajo oziroma povpraševanje, ki pa bržčas pred spomladanskim delom ne bo nastopilo. Tudi koruza je v poslednjih dneh ■svoje cene na zunanjih tržiščih učvrstila, pri nas pa je ostala trenotno neizpremenjena, kar se utemeljuje z velikimi zalogami blaga. — Času primerno suha koruza trenotno še ne prenese transporta v inozemstvo in dobe naši eksporterji veliko vrnjenega blaga, ki se na potu pokvari, ker nalagajo po največ petnajstton-ske vagone. — V januarju in februarju pri mrzli temperaturi je upati, da bo blago transport preneslo in se računa na boljši izvoz že v teh mesecih. — Cena naši koruzi je izpod svetovne paritete in ni dvoma, da bo izvoz zavzel ogromen obseg. Oves, ječmen in rž se trguje le za vsakdanjo potrel*). Živahna kupčija je še vedno s pšenično moko nularico, po kateri je brez presledka povpraševanje in »o malodane vsi mlini, Id izdelujejo dobro blago, razprodani. — Zaostajajo pa povsod temnejše vrste pšenične moke. Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno 150 q koruze. Cene so pa ostale pri čvrsti tendenci neizpremenjene. Tete} 23. decembra 1989. Sevanje Din POMdbi Din DEVIZB: Amsterdam 1 h. goM. . . Berlin 1 M Bruselj 1 belga Budimpešta 1 pengfl . . Curih 100 tr k . 13'48 1094-40 7-9181 28*715 18-61 7*8870 9-8794 1097-40 7 9481 275- London 1 funt Newyork 1 dolar . . ■ • 56-12 56-32 Pariz 100 fr Praga 100 kron Tret 100 Ur 166-89 222-02 167-69 294-90 Avtomobllna Industrija v Angliji. Londonski Economi»t< prinaša sledeče podatke o britanskem avtomobilizmu. Anglija ima sedaj približno 1 milijon 250 tisoč avtomobilov in tovarnarji avtomobilov so prišli do zaključka, da bo skoro nemogoče doseči večje število, ako ne bo z zmanjšanjem vzdrževalnih stroškov omogočeno tudi širšim slojem vzdrževati avtomobil. Večjo prodajo bi se dalo doseči tudi na ta način, da bi se znižala povprečna starost avtomobilov. V letu 1928 izdelani avtomobili imajo življensko dobo 9 let, med tem ko povprečna doba avtomobilov v Združenih državah ne prekorači sedem let. Razvoj avtomobilne trgovine jasno dokazuje, da stopa evropska avtomobilna produkcija vedno bolj v ozadje pred produkcijo Združenih držav. Od celotnega izvoza avtomobilov je odpadlo leta 1923 na Združene države 53, leta 1926 58 in leta 1929 skoro 72%, ined tem ko je evropski delež na izvozu padel istočasno od 33 na 15%. Računa se, da znaša število vseh avtomobilov na svetu 32-7 milijona. Letno se proizvaja 2 milijona avtomobilov in še nobenega znaka ni, da bi bil svetovni trg pre-nasiČen. Letos so Združene države izvozile 700 tisoč avtomobilov. V Ameriki pride na vsakih 4 9 oseb en avtomobil, v Angliji pa pride en avtomobil na 34 3, v Franciji na 37-4, v Nemčiji na 117-2, v Italiji na 215-5 oseb. Relativno največji prirastek avtomobilov je bil v zadnjih dveh letih v Nemčiji, ker je število oseb, ki pride na en avtomobil, padlo od 212 na 117. Angleška avtomobilna industrija se ne briga samo za kolonije, ampak se je Začela zanimati tudi za evropski trg. ki ga je do sedaj zanemarjala. Anglija je izvozila v Evropo nekaj nad 3000 voz, dočim je Amerika plasirala nad 100.000 voz na evropskem trgu. GOSPODARSTVO V AVSTRIJI. V oktobru 1929 je znašal izvoz 201-8, uvoz .pa 292-2 milijona šilingov, pasivum znaša torej 904 napram 72-6 milijona šilingov v oktobru prejšnjega leta. Uvoz je za 12-8 milijona večji, izvoz pa za 5-1 manjši kot v oktobru prejšnjega leta. Zvišal se je uvoz živil, goriva in polizdelkov. V prvih desetih mesecih znaša pasivum 845-8 napram 817*5 milijona šilingov kot v istem razdobju prejšnjega lela. * * * ALBANSKO - ITALIJANSKI GOSPODARSKI ODNOšAJI. Rimski dopisnik »Obzorja« poroča iz Rima, da postaja finančna in gospodarska kriza Albanije vedno težja. Osnovanje albanske emisijske banke je bilo izvršeno pod direktno kontrolo Italije. Predsednik te banke je Mario Alberti. V poslednjih treh letih je Italija dvakrat dovolila Albaniji večja investicijska posojila in potom gospodarsko-propagandnega društva -Soča« (So-cieta per il sviluppo economico Alba-nese) izvedla mnogo javnih del v znesku nad eno mil jardo lir. V zadnjih časih je Italija stalno drezala Albanijo, naj se drži prevzetih obveznosti, v pogledu plačevanja obresti in amortizacij teh posojil, Albanija pa je s svoje strani zahtevala moratorij in naglaševala, da njene finančne in gospodarske prilike ne dopuščajo lakih finančnih bremen. S tem v zvezi se je te dni mudil v Rimu albanski finančni minister TuUi-lani. Ni 5e povsem jasno do kakih zaključkov so pogajanja dospela, vendar se sedaj službeno poroča, da je zaključena finančna- konvencija med Italijo in Albanijo, s katero se predvsem ureja valutno vprašanje. Na osnovi te konvencije bi se imela v Albaniji izvesti popolna zlata veljava in bi bilo predvsem vzeti iz prometa ves tuj srebrn novec (avstr, krone), ki še vedno kroži v Alban ji. Istočasno se je italijanska vlada poslužila dogovora z imenovanim društvom »Soča« in dirigirala v predsedstvo tega društva svojega zaupnika dr. Lojaono. Čim je albanski finančni minister podpisal ta dogovor, je bil prirejen njemu na čast banket, pri katerem so prisostvovali različni funkcijonarji ministrstva zunanjih poslov, albanski poslanik v Rimu Dino, predsednik albanske emisijske banke Alberti, italijanski poslanik v Draču Ugo Sola in drugi. Tekst te konvencije ni objavljen, vendar se smatra, da je italijanska vlada dobila ž njim še več vpliva v vodstvu poslov albanske emisijske banke ter v kontroli vseh albanskih financ. * KOLINSKA TOVARNA v UUBUANI Izdeluje le pred vojno dobro znano pristno „VYDROVO“ rieno kavola* MEDNIARODNA POCENITEV DENARJA. Po poročilu dunajskih časopisov se je v razdobju zadnjih dveh mesecev v nič manj nego 18 primerih sklepalo v različnih emisijskih bankah o znižanju diskonta. Pri vfrčini važnejših evropskih emisijskih bankah se je v lem razdoblju diskontna mera znižala. 3 K % znaša sedaj obrestna mera v Franciji in v Švici, 4X-% v Belgiji, na Holandskem in pri nekaterih emisijskih bankah v severnem delu Unije, 5% v Angliji, na švedskem in na češkoslovaškem, 5'A% na Danskem, Norveškem in v Španiji, 6% v Danzigu in v Jugoslaviji, 7% v Nemčiji, Finski, Italiji in v Litvi, 1%% v Avstriji in na Ogrskem, 8% na Estonskem in Portugalskem, &'A% na Poljskem, 9% v Rumuniji in na Grškem, \0% na Bolgarskem tei 8—15% v sovjetski Rusiji. Veletrgovina Sl. Šarabon v Xjubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Xastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. %>elefon it. 2666. Dobava pri poštni upravi v Ljubljani. Oblastna* poštno-telegrafska uprava v Ljubljani razpisuje dobavo 90.000 kom. bakrenih tulcev za vezanje bakrene žice za ministrstvo gradjevina z direktno pogodbo. — Za to dobavo je treba predložiti najkasneje do 15. januarja 1930 pismene in s 5 Din kolkovane ponudbe ekonomskemu odseku podpisane oblastne uprave in sicer do 11. ure dopoldne omenjenega dne. — Vsak ponudnik mora predložiti izpričevalo o nabavljeni sposobnosti in pa pred 10. uro dopoldne tega dne predpisano kavcijo (5% nabavne vrednosti luzemec, 10% pa mozemec). — Vzorci se lahko vpogle-dajo pri ekonomnemu odseku (Sv. Jakoba trg štev. 2, I. nadstropje, soba šlev 43), pogoji se pa lahko nabavijo, prepišejo ali pa vpogledajo pri pomož- nem uradu te uprave (Sv. Jakoba trg štev. 2, I. nadstropje, soba štev. 41. Dobave. Splošni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 28. decembra t. I. ponudbe glede dobave inozemskih revij. — Štrojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 27. decembra t. I. ponudbe glede dobave 2600 komadov gostilnih obročkov; do 28. decembra t. I. glede oddaje 331 komadov raznih pil v nase-kovanje in popravilo; do 30. decembra 1. 1. glede dobave dermatin obročkov in kavčuk zagostk in zaklopk ter glede dobave 20 kg stenja za osne in spojne ležaje; do 2. januarja 1930 glede doL bave 3200 kg gnejilnega mašilnega materijala. — Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. decembra t. I. ponudbe glede dobave telegrafskega malerijala in., varnostnega malerijala; do 31. decembra t. 1. glede dobave 1200 komadov spojnih vijakov, 200 komadov lesenih ročajev za slušalke in mikrofone. 100 kilogramov suhega drenovega lesa, 200 kilogramov jeklene pocinkane žice, jeklenih cevi, bakra, kositra, pločevine, žičnikov itd. — (Predmetni oglasi so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 30. septembra t. 1. ponudbe glede dobave pločevine; do 2. januarja 1930 pa glede dobave 15.000 kg tračnic. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 3. januarja 1930 ponudbe glede dobave balat-jermen. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 3. januarja 1930 ponudbe glede ddbave spiralnih svedrov, zimskih kožuhov, 300 kg Subox-barve in zveznih vijakov. — Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 7. januarja 1930 ponudbe glede dobave 250 m5 jamskega lesa, 200 m gumijevega kablja, žice, izolatorjev, ravnih opor, stropnih rozel in držal za senčnike. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 2. januarja 1930 pri Direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave železnih postelj, blazin, rjuh, prevlek za blazine, slamnic, brisač, volne itd.; dne 4. januarja 1930 glede dobave skretniških ključavnic; dne 9. januarja 1930 pa glede dobave drobnega materijala za gor-nj>i ustroj. — Dne 3. januarja 1930 pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave skretnic. — Dne 4. januarja 1930 pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave telegrafskih trakov, modre galice in indigo barve; dne 9. januarja 1930 pa glede dobave sanitetnega materijala. — (Predmetni oglasi so interesentom na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu (gradbeni oddelek) se bodo vršile naslednje ofertalne- lictacije.- Dne 2. januarja 1930 glede dobave rebraste pločevine in telegrafsko-telefonskega malerijala; dne 3. januarja 1930 glede dobave telegrafsko*telefonskega materi-jala, železa, železnega materiala in pisarniškega materijala. (Pogoji sd na vpogled pri istem oddelku.) — Pri Glavnem sanitetskem slagališlu v Zemunu se bo vršila dne 4. januarja 1930 ofertalna licitacija glede dobave 200.000 metrov hidrofilne tkanine. (Pogoji so na vpogled pri istem slagalištu.) — Pri Direkciji pomorskega saobrača-ja v Splitu se vrši dne 4. januarja 1936 licitacija glede dobave kovinskega materijala. (Pogoji so na vpogled pri Ma-šinsko-brodogradjevnem odelenju te direkcije.) — Pri Računsko-Ekonora-skem odelenju Ministrstva za gradbe v Beogradu se bo vršila dne 4. januarja 1930 licitacija glede dobave 12 motornih koles s prikolicami. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem odelenju.) Licitacija za dobavo uniform za policijsko stražo, ki je bila razpisana za dan 28. decembra t. L pri Upravi policije v Sarajevu, se bo vršila 3. januarja 1930. Oddaja zgradbe rekuperatorja pri destilacijski peči. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje oddajo zgradbe rekuperatorja pri destilacijski peči. Ponudbe je vložiti do 5. januarja 1930. Prodaja. - Dne 4. januarja 1930 se bo vršila pri Generalni direkc ji drž. železnic, ekonomski oddelek v Beogradu, licitacija glede prodaje materijala in potrebščin za izdelovanje službenih oblek. (Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Srtna poročila TRŽNE CENE V LJUBLJANI dne 16. decembra 1929. Govedina: v mesnicah; 1, vrste 22, H. 20 Din; na trgu: 1 kg govejega mesa 1. 18 do 20, H. 16 do 18, lil. 12 do 16, jezika 17 do 20, vampov 8 do 10, pljuč 6 do 8, jeter 1!) do 20, ledic 18 do 24, možganov 20 do 25, loja 5 do 12 Din. Teletina: I kg telečjega mesa 1. 24 do 25, II. 20 do 22, jeter 25 do 30, pljuč 20 do 22 Din. Svinjina: I kg prašičjega mesa I. 25, II. 22 do 24, pljuč 10, jeter 15 do 20, ledic 25 do 30, glave 8 do 10, parkljev 6, slamhe trebušne 20, slanine ribe in sala 25, slanine domačih prašičev 23 do 24, slanine mešane 23 do 24, slanine na debelo 22-50, masti 28, šunke (gnjati) 30, prekajenega mesa 1. 30, II. 25—28, prekajenih parkljev 8 do 10, prekajene glave 10 do 12, jezika 30 Din. Drobnica: 1 kg kostrunovega 14 do 15, jagnjetine 18 do 20, kozličevine 23 dinarjev. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 8, II. 6 Din. Klobase: 1 kg krakovskih 40, debre-c Inskih 40, hrenovk 30 do 32, safalad 28 do 32, posebnih 32, tlačenk 20, svežih kranjskih 35, polprekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 28 Din. Perutnina: Piščanec večji 20 do 25, kokoš 30 do 45, petelin 25 do 35, raca 25 do 30, nepilana gos 80, pitana 100, domači zajec, manjši 8 do 10, večji 12. 'do 20 Din. Divjačina: divji zajec 45 do 60, poljska jerebica 15 do 18, gozdna jerebica 25 do 26, kljunač 25 do 26 Din. Ribe: 1 kg karpa 25 do 30, ščuke 35 do 40, postrvi, žive 80, mrtve 60, klina 20, mrene 15 do 20, pečenke 10 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2-50 do 3, 1 kg surovega masla 36 do 40, čajnega 44 do 52, masla 40 do 44, bohinjskega sira 34 do 40, sirčka 8 do 10, eno jajce 1 '50 do 2 Din. Pijače: 1 liter starega vina 16 do 22, novega 14 do 16, čaša piva 3 do 3-50, vrček piva 4-50 do 5, steklenica piva 5-50 do 6 Din. Kruh: I kg belega 450, črnega 420, rženega 4-20 Din. Sadje: 1 kg luksusnih jabolk 6 do 8, jabolk I. 5, II. 4, III. 3, luksusnih hrušk 10, hrušk 1. 8, II. 6, ena oranža 1 do 2, limona 0-75 do 1, 1 kg rožičev 8 do 10, fig 12, dateljnov, 24 do 44, navadnega kostanja 3 do 5, kostanja maroni 10, orehov 10 do 12, luščenih 34 do 36, suhih češpelj 10, suhih hrušk 6 do 8 Din. Špecerijsko blago'.«l kg.kave Portoriko 72 do 76 Santos 46 do 48, Rio 32 do 40, pražene kave I. 90 do 100, II. 70 do 80, III. 56 do 60, kristalnega belega sladkorja 13, sladkorja v kockah 14, kavne primesi 18, riža I. 10, 11. 8, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega 17, vinskega kisa 4-50, navadnega 2-50, t kg soli, debele 2-50, mlete 275, celega popra 70, mletega popra 72, paprike III, vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 60, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 375, čaja 80 Din. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 0, na debelo 370 do 375, na drobno 4 do 4-50, Štev. 2, na debelo 345 do 350, na drobno 375, štev. 4, na debelo 325 do 330, kaše 5 do 6, ješprenja 6, ješprenjčka 10 do 12, otrobov 2-50, koruzne moke 4 do 4 50, koruznega zdroba 4-50 do 5, pšeničnega 5 do 6, ajdove moke I. 6 do 8, II. 6, ržene moke 4-50 Din. Žito: I c) pšenice 245 do 250, rži 230 do 235, ječmena 220 do 235, ovsa 200 do 240, koruze 190 do 215, ajde 210 do 230, fižola ribničana 420, prepeličarja 480, 1 kg graha 8 do 10, leče 10 Din. Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 450, 1 m3 trdih drv 175, mehkih drv 90 Din. I v \ O Tovarna vinskega kisa, d. x o. z. Ljubljana Midi npjfinejši !n najokusnejši namizni kis MBSizasaBBMaaai iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo I Tehnično In higljenično naj in o-dernejc urejena kisarna v Jugoslaviji Pisuna: Ljubljana. Dnujsks cssls la, (I.aaoslr. Telefon lici. 2389. Q Knna: 1 g sladkega sena 125, polsladkega 100, kislega 75, slame 50 do 75 Din. Zelenjava: 1 kg endivije 5 do 6, motovilca 6 do 7, radiča 8 do 12, poznega zelja 0 30 do 0-50, rdečega zelja 3 do 4, kislega zelja 3-50, ohrovta I do 1 '50, karfijol 6 do 7, kolerab 6 do 8, kolerab podzemljic 1, špinače 5 do 6, čebule 2 do 3, česna 10 do 12, krompirja 075 do 1, repe 0-25 do 0-50, kisle repe 2-50 do 3, korenja 2 do 4, peteršilja 3 do 4, zelenjave za juho 3 do 4 Din. Mariborski božični trg, dne 21. decembra 1929, prvi dan. Ta trg je bil kakor običajno dobro založen in obiskan. Slaninarji so pripeljali na 65 vozeh 194 zaklanih svinj, kmetje pa štiri s krompirjem, zeljnatimi glavami in čebulo m pet s sadjem naloženih voz na trg. — Cene mesu so radi približajočih se božičnih praznikov nekolko poskočile, ampak vseeno se je prodalo mnogo mesa. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 1000 komadov. Cene so bile piščancem 12-50 do 35, kokošim 40 do 60, racam in gosem 60 do 80, pitanim pa 100 do 120, puranom 70 do 100, pitanim pa 180 do 200, domač in zajcem 10 do 30 Din za komad. Divji zajci so stali 40 do 60 Din komad. Morskih rib radi trajajoče burje ni bilo na trgu. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, bo žična drevesca. Cene: krompirju T25 do 2, kislemu zelju 4, kisli repi 2, čebuli 1*50 do 3, česnu 10 do 12 Din za 1 kg, glavnati solati 050 do 3, karfijoli 1 do 10, ohrovtu 150 do 2 Din za komad, maslu 40 do 65 Din za 1 kg, mleku 3 do 3-50, olivnemu in bučnemu olju 18 do 20 Din za liter. Sadju; jabolkom 4 do 8, hruškam 6 do 12, grozdju 16 do 20 Din za kg, cvetlicam 0-50 do 3, italijanskim in francoskim 3 do 6 Din za komad, božičnim drevescem 5 do 200 Din za komad. — Lesena in lončena roba 1 do 100 Din, brezove metle 2 do 5 Din za komad, koruzna slama 40 Din vreča. — Seno in slama. V sredo 18. t. m. so kmetje pripeljali 14 voz sena, 5 slame, v soboto 21. t. m. pa 7 voz sena in 3 slame na trg. Cene so bile senu 88 do 125 Din, slami pa 60 do 65 Din za 100 kg. Motvoz Grosuplje tneal tinenikl izdelek Tovarna motvoza in vrvarna d. d Mi t sni«! GROSUPLJE pri UUBLISNI ▼•(•trgovina iBOlonlJaln* fen k« rob« ffll JElKlIt LJUBLJANA * 1ALOO A. »vete praksn« kave, mlotlh dlinv ln rudninska vodo. Točna In solidna postrcSbn 1 l«M«rntt« cc - tiki V mrazu in ob slabem vremenu ne hodite z doma. ne da bi vzeli v usta pastilje ti „VALDA ki Vam 'prihranijo in odstranijo nabod, grlobol, katarje, hripo, influenco, naduho i. t. d. — Toda pred vsem pazite, da dobite izvirne pastilje „VALDA“ Prodajajo se samo v škatljicah z napisom „VALOAu v vseh lekarnah in drogerijah. ■ KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 II. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH : SALDA-KONTE STRACE JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE-MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE I. T, D. mu USI se pripela g. n. tvrdkai mletie iglase ieBnn«iennannnMnnnaMWMuwwi>'M8«*«»«waMNMaMawOTWMii>-MMaaMMMaMPMHwMaHHMMMBMnnaHneeHninn«ni ••—■•■•■aBanagBaggagaž.&acisa.aateaitgatoAaa^ž.rt aii>«MMMiMMiWMi»wiwi«m—wm— »■■•■■■■■■■•■■•■■■■■■■■■■■■Bi e* Kreditni *zavod za trgovino in industrijo Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana Telefon Stev.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2806 > Peterson International Banking Code Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naroCila, in inozemstvo, safedeposltl Itd. predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in^lnfcaso menic ter nakazila v tu laaaaaaiaBMg l*r» t7?+jt dir. IVAM PUE98. — Z« Trtfordco - dtdMta&jafeo d.