Delegatska vprašanja Divjad dela škodo Že na prejšnji seji so delegati opozarjali na škodo, ki jo povzro-čajo kmetom živali. zlasti divje svinje. Zato so predlagali nekaj ukrepov. Slišati pa je bilo, da lov-ske družine še niso predložile svojih planov za letos. Odgovor Oddelka za gospo-darstvo: Občina se je obvezala, da bo z lovci, krajevnimi skup-nostmi in Kmečko zvezo sklicala sestanek na to temo predvidoma že v prvi polovici marca, o čemer bomo lovske družine, KS in Kmečko zvezo pravočasno obve-stili. Prodaja prašičev Jože Glavifc, delegat ZD je že na 7. seji skupščine opozoril na nevarnost širjenja prašičjih bo-lezni, ker živino dovazajo z juga in očitno ni pregledana, prodaja-jo pa jo na neustreznih mestih. Kaj storiti, da se zavarujemo? Odgovor Veterinarske inšpek-cije: Na območju občine Grosup-lje ni sejmišča za trgovanje z živi-no. Imamo pa dogonska mesta za živino, ki jo odpremljajo v klav-nice (na območju KZ Stična). kjer je zagotovljen veterinarsko-sanitarni nadzor v skladu s Pra-vilnikom o nakladanju, razklada-nju in prekladanju pošiljk živali, proizvodov, surovin in odpadkov živaiskega izvora, pogojih, ki jih mora izpolnjevati prevozno sred-stvo in higiensko-tehničnih po-gojih, kijih mora izpolnjevati po-šiljka. Obvezni so tudi obrazci zdravstvenega spričevala za po-šUJko (Ur. 1. 69/90). Eno takih dogonskih mest je tudi v Badohovi vasi. Prav zato, da bi preprečili nenadzorovano prodajo živine po občini, dokler ne bodo urejena sejmišča s pred-pisanim veterinarsko-sanitarnim redom, tu dovoljujemo prodajo prašičev, saj opravljamo veteri-narski nadzor pri razkladanju. Seveda, če je pristojna služba o prispeli pošiljki obveščena. Res pa je, da prav vseh pošiljk pri razkladanju ne zajamemo. Prav tu bi nam bila dobrodošla pomoč občanov: če hočemo vsi skupaj zaščititi našo živino pred virusom bolezni, tudi občani ne bi smeli kupovati nepregledanih živali. Vsak kupec ima pravico od prodajalca zahtevati potrdilo o veterinarsko-sanitarnem pre-gledu pošiljke pri razkladanju. Veterinarska služba na območju naše občine se resnično trudi, da bi zajela pri nadzoru večino po-šiljk prašičev iz Srbije, pri čemer nam zelo pomagajo tudi organi za notranje zadeve. Prepovedati prodaje pa ne moremo, dokler se z odlokom ne uredijo sejmišča. Do tega zakJjučka smo prišli tudi na skupnem posvetu z inšpektor-ji sosednjih občin, ki pa imajo to prednost, da že imajo vsaj nekaj urejenih sejmišč. Zaščita kmetije Tone Hribar, KS Temenica: Kdo lahko predlaga postopek za zaščito kmetije in kakšna so me-rila? Ali je treba zaprositi KS za mnenje? Odgovor Komiteja za družbe-no planiranje in gospodarstvo (Irena Gruml: Kmetijo, ki dose-ga določeno vižino katastrskega dohodka na kmetijskih zemljiš-čih in v gozdu skupaj, z odločbo v upravnem postopku po uradni dolžnosti določi občinski uprav-ni organ, pristojen za kmetijstvo tiste občine, v kateri leži pretežni del kmetijskih zemljišč in gozda, ki sestavljajo kmetijo. Upravni organ določi kmetijo tudi na predlog lastnika ali krajevne skupnosti. V postopku za zaščito kmetije na predlog lastnika ozi- roma KS upravni organ upošteva razvrstitev kmetijskih zemljišč v družbenem planu občine. ogro-ženost smotrnega izkoriščanja kmetijskih zemljišč in gozda, ki bi nastala zaradi drobitve kmeti-je, možnost proizvodnega sode-lovanja z delovnimi organizacija-mi ter družbeni interes za ohrani-tev določenih kmetijskih in gozdnogospodarskih enot (var-stvo krajine, SLO, varstvo narav-ne in kulturne dediščine). Po-drobnejša določila o zaščiti kme-tije so objavljena v 2. členu zako-na o spremembah zakona o de-dovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetij (Ur. 1. SRS št. 1/ 86). *« 1 • • V V Kegljisce v Grosupljem Marjan Ahlin, DPZ: Kegljišče v Grosupljem je bilo zgrajeno 1961 v glavnem s sredstvi občine in s prostovoljnim delom teda-njih članov keg^aškega kluba, sekcije TVD Partizan Grosuplje ter drugih krajanov Grosupljega. Gre torej za tipičen družbeni ob- jekt. Kako to, da je bil lahko pre-nešen na civilno pravno osebo - na sedanji kegljaški k^jub. Kakšna je bila odškodnina? Ali je dal ob prenosu javni pravobra-niiec soglasje? Odgovor Komiteja za varstvo okolja (Marija Zaletelj): Objekt kegljišča v Grosupljem, situiran na parc. št. 1267, je bil z odločbo občinskega ljudskega odbora Grosuplje (št. odločbe 01/ 1-33-12/1 z dne 2. 6. 1961) prene-sen v upravljanje na TVD Parti-zan Grosuplje. Z odstopno izjavo z dne 5. 11. 81. pa je TVD Parti-zan odstopil kegljišče Kegljaške-mu klubu Grosuplje. Na podlagi te odstopne izjave je kegljaški klub vknjižen v zemljiški knjigi kot imetnik pravice uporabe. Od-ločbe o prenosu kegljišča v upravljanje na TVD Partizan ni potrdil javni pravobranilec, ker je bila odločba sprejeta na skupš-čini. Kegljaško društvo pa je s pogodbo in sporazumom o brezplačnem prenosu preneslo del objekta dne 11. 4. 1988 še na Zvezo Šoferjev in avtomehani-kov Grosuplje do 1/10. Po zako-nu o javnem pravobranilstvu te-ga sporazuma in pogodbe ni bilo treba posredovati v potrditev javnemu pravobranilstvu. Pridobivanje zemljišča Marjan Balant, ZD: Na kakšen način bo investitor oskrbovaJne-ga centra pri grosupeljskem rao-telu pridobival zemljišče, na ka-terem bo stal ta center, saj je to zemljišče zaenkrat še v lasti po-sameznih kmetov? Ali bo to pri-dobivanje potekalo po sistemu razlastitve, odkupa zemljišča ali kako drugače? Odgovor Komiteja za varstvo okolja OG (Marija Zaletelj): Sklad stavbnih zemjjišč občine Grosuplje in preraoženjsko prav-na služba sta že lani sporazumno z odkupi pridobivala zemljišča. Na ta način je bilo odkupljenih približno 4 ha zemljišč. Za preo-stali del zemljižč pa bo sprejet odlok o prenehanju lastninske pravice v zazidalnem načrtu Tu-ristično oskrbovalnega centra Motel. Pravna osnova za sprejem odloka o prenehanju lastninske pravice je po zakonu o stavbnih zemljiščih sprejeti zazidalni na-črt. S strankami so bili opravljeni razgovori o sporazumni pridobi-tvi zemljišč. Tudi v primeru odlo-ka o prenehanju lastninske pra-vice ima stranka možnost skleni-tve sporazume.