DEMOKRACIJA
Uredništvo in uprava: Sorica - Riva Piazzutta i*3 Cena: Posamezna štev. L. 15 Naročnina : Mesečna L. 6t Za inozemstvo mesečno L. 100
PoSt. £ek. ra a. 8t. s-18127
Leto H. - Štev. 49
Gorica-Trst, 3. decembra 1948
Izhaja vsak petek
MARSHALLOV NAČRT
IN	SLOVE
Marshallov načrt, kakor je zamišljen, bi lahko no pravici imenovali blagoslov za male evropske narode in države, ki so v drugi svetovni vojni toliko trpele. Brez njega bi ti narodi in te države nikdar ne dobile tolikšne pomoči za svojo obnovo in gospodarski dvigt kakršne so deležne zdaj.
V	dokaz za to trditev lahko navedemo ravno Svobodno tržaško ozemlje, ki je po površini in prebivalstvu najmanjša članica v organizaciji za evropsko gospodarsko sodelovanje.
Trst je v zadnjih kratkih mesecih prejel že za nad pet milijard lir ameriške pomoči po Marshallovem načrtu. Vsega skupaj so mu v okviru evropske obnove pa namenili za zdaj 51 milijard lir.
To je ogromen znesek, s katerim bo ob pametnem vodstvu in razdeljevanju mogoče do temelja obnoviti, preurediti in ojačiti vso gospodarsko dejavnost tržaške države.
Qd vseh srednjeevropskih narodov, ki morajo živeti za rdečim železnim zastorom, je vsestranskih ugodnosti Marshallovega načrta lahko deležen Samo ~ del Slovencev. To so tisti, ki žive na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja.
Tega dejstva se moramo zavedati Slovenci; prav tako pa tisti, ki jim je izvajanje Mrashallovega načrta v tržaški državi zaupano.
Namestnik ameriškega zunanjega ministra* John Fo-ster Dulles, je pred kratkim govoril v Pakižu•, o ciljih ameriške politike v zvezi z Marshallovim načrtom v Evropi.
Poglavitni cilj ie v tem, da svobodno Evropo gospodarsko ojačijo in zedinijo ter jo politično povežejo v čim tesnejšo enoto. Tako bi ustvarili žarišče, ki bo s svojo svobodo, s svojim socialnim blagostanjem in svojo močjo neprenehoma in nezadržno privlačevalo narode izza železnega zastora na to stran.
Evropa naj bi prav s pomočjo Marshallovega načrta postala mogočen magnet, čigar sili se ne bo mogel ustavljati nihče. Ta sila bo prej ali slej podrla pregraje, ki danes še cepijo Evropo na vzhodno in zahodno polovico.
1 Ni dvoma da ie Dulles. eden prvih ameriških zunanjepolitičnih strokovnjakov, pravi namen Marshallovega načrta s tem točno in odkrito označil.
Šovinizem ustvarja pregraje
Če hočejo zdai ta veliki cilj doseči,' potem ie treba Marshallov 'načrt v tem duhu dosledno izvajati zlasti v deželah, ki leže danes ob nasilni meji med zahodno in vzhodno Evropo. In med temi področji je zlasti važen, če ne najvažnejši, prav Trst zaradi tega, ker edino tukaj je eden izmed narodov onstran železnega zastora po znatnem številu svojih pripadnikov v živem in spalnem stiku s pravo demokracijo in njenimi sadovi.
To dejstvo nudi velike možnosti za uspeh, a vsebuje
tudi dosti nevarnosti za polom Marshallovega načrta na tem kočljivem in pomembnem področju. Uspeh ali polom je odvisen od tega, ali se bodo odgovorni ljudje posebnih nalog Evropskega obnovitvenega načrta tukaj točno zavedali.
Zakaj vsa ta dejstva v zvezi z Marshallovim načrtom tako poudarjamo?
Zaradi umetno razpihovane šovinistične nestrpnosti, ki jo kaže večji narod na Tržaškem ozemlju do manjšega. Ta nestrpnost ima korenine v 2,5 letni fašistovski vzgoji, ki ni bila nikjer tako brezobzirna in nasilna kakor prav tukaj.
Ta nestrpnost je tolikšna, da. še danes ne priznava manjšemu narodu niti pravice do enakopravnega obstanka, kaj šele, da bi mu pustila o lastni usodi v lastni državi soodločati.
V	prizadevanjih za zatrtje SlovencvJukaj so voditelji te nestrpne večine poleg politike vedno uporabljali tudi gospodarski pritisk. Uničevanje slovenskega gospodarstva na Tržaškem v dobi med prvo in drugo svetovno vojno to resnico kričeče dokazuje.
Sddanji politični, kulturni in splošni položaj Slovencev na Svobodnem tržaškem o-zemlju nam priča, da se tudi Zavezniška vojaška uprava, žal, preveč ravna po težnjah omenjenih šovinističnih skupin.
Zaradi tega ni neupravičena bojazen, da se utegne tiuli Marshallov načrt tukaj sprevreči v gospodarski udarec po Slovencih, ali pa vsaj v razočaranje, čigar posledice bodo segle dalje kakor pa samo do Milj ali do Sežane.
Brez upoštevanja Slovencev ne bo uspeha
O vsem, kar se tiče izvajanja Marshallovega načrta na Tržaškem, bo odločal ravnatelj Uprave za gospodarsko sodelovanje z Zavezniško vojaško upravo. Ta mu bo predlagala načrte za podpore, za posojila, za povečavo industrije in obrti za obnovo kmetijstva in ribištva in vse drugo.
Zavezniška vojaška uprava se bo pri tem v glavnem ravnala po nasvetih »Odbora za preučevanje in izvedbo Marshallovega načrta na ST O ju«..
V	tem odboru, ki šteje dvajset članov, ni niti enega zastopnika Slovencev, dasi slovenski kmetje, delavci, ribiči, obrtniki in mali trgovci sestavljajo 28 odstotkov vsega prebivalstva na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Že to dejstvo samo je za vsak demokratični red krivično, za uspeh kakršnih koli gospodarskih načrtov pa nespametno'. In samo tisti, ki razmer tukaj niti površno ne pozna, si lahko dela utvare, da bo s pomočjo takšne ustanove tudi en sam Slovenec dobil iz Marshallovega načrta kakršno koli pomoč za svoje gospodarstvo.
In vendar bi bilo iz gospodarskih in političnih razlogov umestno Slovence in slovensko gospodarstvo vsaj tako podpreti kakor Italijane.
Kmečki sloj na Tržaškem ozemlju, kateremu pripada tudi večina slovenskega naroda na oni strani meje, sestavljajo izključno Slovenci. Kmetijstvo je tukaj zaostalo; ne najmanj zaradi tega, ker je fašizem slovenskemu kmetu z uničenjem lastnih denarnih zavodov vzel sleherno možnost za posojila in s tem za izpopolnitev in modernizacijo obdelovanja. Enake usode je deležen slovenski obrtnik, slovenski ribič in slovenski trgovec.
Nobeden izmed njih si od Marshallovega načrta ne bo obetal nič, dokler bo videl, da o njegovem izvajanju bolj ali manj odločajo samo zastopniki tistih, ki So krivi gospodarskega propadanja Slovencev na tem področju.
Na nedavni tiskovni konferenci, ki jo je imel upravnik Marshallovega načrta za Trst, g. Galloway, smo slišali jasno in nedvoumno izjavo:
»Naloga Uprave za gospodarsko sodelovanje ie upoštevati vsa gospodarska vprašanja, ki se tičejo tržaškega prebivalstva ne glede, ati gre pri tem za korist Slovencev ali koga drugega... Vsak načrt, bodisi slovenski, bodisi
italijanski, bomo presojati po enakih načelih.«
Prepričani smo. da so te besede bile mišljene prav tako iskreno, kakor so bile izgovorjene. Toda samo to zagotovilo nam še ne more pregnati nezaupanja, za katero smo vzroke navedli prej.
To se bo zgodilo, ko bomo videli, da so bili storjeni nekateri koraki, ki so za to nujno potrebni. Kakšni naj bi bili ti koraki, bodo v prihodnjih številkah predlagali strokovnjaki.
Odmev v svetu
•
Mi tu danes samo še. enkrat poudarjamo zlasti politični pomen pravičnega in pametnega izvajanja Marshallovega načrta na tem ozemlju, čigar prebivalstvo sestavlja znaten del edinega naroda, ki živi na obeh straneh železnega zastora.
Po tem, kako in v koliko bodo deležni koristi Evropskega obnovitvenega načrta Slovenci v Trstu, bodo Marshallov načrt in vrednost njegovih ciljev ocenjevali ne le Slovenci, marveč vsi jugoslovanski narodi onstran zastora.
In dokler Slovenci tukaj ne bodo dejansko deležni koristi te, morda največje gospodarske in podporne zamisli v zgodovini človeštva, vse dotlej tudi ne bo Marshallov načrt pri njih dosegel tistega višjega cilja, ki so si ga zastaviti njegovi idealni stvaritelji.
Ne pri■ Slovencih in najbrž tudi kje drugje ne...
Komu priti če j o italijanske kolonije?
Kakor po prvi svetovni vojni, tako je tudi po drugi Anglija obrnila svoje pohlepne oči na kolonije. Takrat je pograbila nemške, danes bi se rada pola: stila italijanskih. Po prvi sve® iovni vojni se ji je igra posrečila, ker so Italijani raje gledali na slovdnsko zemljo v Evropi in pustili, da so drugi pogoltnili vse nemške kolonije.
Fašistična Italija se je potem maščevala nad Slovenci. Ker ni imela za svoje številno prebival® stvo izhoda v kolonije, je jela na vse mogoče načine preganjati Slovence, da je sem naseljevala svoj rod. In Slovenci smo postali predmet zatiranja, raznarodovat nja in izkoriščevanja.
Danes smo na tem, da bi Am glija svojo staro igro rada ponot vila. Rada bi se namreč zopet okoristila na račun Slovencev in tudi Italijanov, ki se radi pustijo zapeljati od napačnega nacionat lizma, namesto da bi gledali na bolj otipljive koristi v kolonijah. Z eno besedo:	Anglija ponuja
Italiji Trst in s pomočjo generala Airey ta podžiga italijanski šovit nizem. Vsako toliko poda ta get neral kako izjavo, ki se nanaša na ta predmet. O modi it ali jam skih kolonij pa ni bilo že mesece slišali nič novega. Kar nenadoma pa ti pretekli teden udari v svet vest, da sta si kolonije razdelili Anglija in Amerika. Glej no, net dolžnega zunanjega ministra Bet vina, ki izjavlja, da je Trst itat lijanski, čeprav ga je tudi on ustvaril svobodnega in to s svojim podpisom potrdil. Še se spot minjam, da sem videl po prvi svetovni vojni na oknu neke izt ložbe zanimivo sliko z napisom: »I ladroni si spartiscono il mon-. do« (Tatovi si delijo svet). Isto
sliko sem opazil tudi meseca mat ja 1940., tik pred vstopom Italije v vojno. Na tej sliki je bil od »ladronov« najbolj viden Anglež.
Zakaj bi Italijani tudi danes ne izobesili te slike?
Z izgovorom, da je v času vojt ne obljubila prebivalstvu v Ciret najki zaščito pred povratkom Italije, bi se Anglija rada polat stila te kolonije. Zaradi varnosti imperija pa bi rada dobila še prat vico do vojaških utrdb v drugih kolonijah. Igra s takimi izgovori je vredna otročjega smeha. Ant glija ni le obljubila, ampak celo podpisala mirovno pogodbo, ki je ustvarila Svobodno tržaško ozemt Ije, danes pa to polnoveljavno mednarodno pogodbo ruši na najt bolj brezobziren način.
Atlantska karta, ki jo je Anglit ja podpisala, predpisuje samoodt ločbo narodov. Zato naj se na vsem o.zemlju Julijske krajine in
v	vseh kolonijah izvede svoboden \ plebiscit, da se prepusti narodom j odločitev za lastno usodo. Tako zahteva demokracija, s katerč se Angleži zelo postavljajo. Vendar se zdi, da gledajo oni samo na lastne koristi j n mojstrsko izigrat vajo spore med narodi.
Do kolonij ima gotovo večjo pravico Italija, ki je doma preobt ljudena in ji zaradi tega preti net varnost notranjih zmed in nemit rov. Organizacija Združenih nat rodov naj zato izdela statut, po katerem naj se kolonije upravljat jo in naj izvedbo statuta tudi stolno nadzira, da se ne bo got | dila krivica domačemu prebival: stvu. To določilo mora veljati za vse kolonije, ne samo za tiste, ki bi jih upravljala Italijo.
Življenjski izsledi naše mladine
Slovenska mladina v Italiji, ki študira, stoji prod resnim vpra® šanjem, kako se zaposliti po kom Čanih študijah. Izgleda, da pa Goriškem in v ostalem delu fur® lanske dežele ne bo zadosti pro® štora in mesta za vse, ker novih nastavitev v javnih uradih gotovo ne bo tako hitro in ker bi pri takih nastavitvah prišlo v poštev le malo naših sil. Na proste po* klice tudi ni bogve kaj računati, saj še tisti, ki so se tem posvetili preživljajo hudo krizo.
Treba je zato najti drugo izho* dišče, zato je nujno seznaniti mla® dino z drugimi možnostmi zapo® sliitve, in sicer v notranjosti republike. Kot dobri poznavalci jezikov, bi naši mladi ljudje z lahkoto dobili službe pri trgov; skih podjetjih v Milanu, Turinu in drugod. Saj v teh krajih so bili Slovenci vedno prijazno sprejeti in nobenemu se ni godilo slabo.
V	času svojih študijev naj se na* ša mladina zato pridno uči vse večje evropske jezike, saj daru za to ne manjka.
Na drugi strani pa je treba obr® niti pozornost na razne natečaje za sprejem v javno državno sluz« bo ali ,pa v službo pri poldržavnih zavodih jn tudi privatnih, kot n. pr. bankah. Za javne državne službe so navadno razpisani nate® čaji. Teh se morajo Slovenci ude® ležiti jn se nanje temeljito pripra® viti, da bodo prednjačili. Uradni bst prinaša sedaj n. pr. zakon za sprejem v službo tajnika na sred® njih šolah. Natečaja, ki bo še razpisan, se bodo lahko udeležili tisti, ki imajo maturo. Ko bo na* tečaj razpisan, bomo o tem poro® čali, da ne bo zamude.
Treba se je pač sprijazniti z usodo in poiskati vire dela in živ® ljenja tudi izven domače zemlje. Kulturno središče Slovencev v Italiji bo itak vedno ostala doma® ča zemlja, ki je naši ljudje ne bo® do pozabili, ampak je prav radi ob vsaki priliki obiskovali. Želi® mo, da s* k temu vprašanju še kdo drugi oglasi in prinese svoj delež k njegovi rešitvi.
Delo protikomunističnih socialistov .
Socialistični voditelji iz šestih evropskih držav onstran železnega zastora so se prejšnji teden sešli v Londonu, da bi razpravljali o smernicah skupnega delovania v borbi proti komunizmu.
Glavni namen tega kongresa je ustanovitev mednarodne organizacije, v kateri naj bi bili vsi socialisti iz držav, ki so padle v komunistično su-žnost.	,
Med raznimi voditelji so sicer nekatere razlike, posebno med tistimi, ki so sprva sodelovali s komunizmom, in onimi, ki so mu vedno odločeno nasprotovali,
Ti slednji so že ustanovili
v	Parizu organizacijo, ki se imenuje »Urad socialistične internacionale«. Zastopniki te organizacije so se udeležili konference v Londonu le kot opazovalci.
Ob začetku seje ie prvi spregovoril Čeh Vaclav Ma-yer, nato pa.madžarski zastopnik Antal Ban. Čeh Mirko Sedlah, poljski Ciolzkosz in končno še zastopnika romunske in jugoslovanske socialistične stranke. Prisotni so bili delegati angleške laburistične stranke ter holandskih, norveških, francoskih in švicarskih socialistov.
Od srede
do srede.
25. NOVEMBRA: Trstu so iz pomočipoMarshallovem načrtu nakazali spet 330.000 dolarjev za nakup mleka. — Kitajsko čaka še sijajna bodočnost, je govoril maršal čangkajšek v Šanghaju.
— Titova vlada je odstavila svut je poslanika v Holandiji, Prodat noviča, ker je potegnil s Komint formom. — Grškega ministrskega predsednika Sofulisa je zadela, kap. — Konec stavke v um e riških pristaniščih ob Atlantskem morju. — Jugoslavijo je zaradi sovražnosti sosednih komim formovskih — držav morala spret meniti jn zmanjšati načrte za gospodarsko petletko, je izjavil Titov poslanik v IVashingffonu Kosanovič po vrnitvi iz Beograda.
— Jugoslovanski kominformisti so v Pragi ustanovili odbor, ki hoče voditi boj proti Titu. katet rega v svojem listu »Nova Bor: ba« dolže, da komaj čaka na u. meriško pomoč. — Predsednik angleške vlade Attlee je v zbor® nici sporočil, da se je Irska povt sem osamosvojila ter pretrgala poslednje uradne vezi z britaru sko državno skupnostjo. — Rde: če sodišče v Pragi je obsodilo na smrt osem ljudi, ker so »vohu® riili« za Amerikance. — Angleži so razrušili poslednje naprave v nemškem vojnem pristanišču Wib helmshaven. — Zaključek raz® prave proti makedonskim •»voj--nim zločincem« v Sko pl ju, s čimer so Titovci hoteli dokazati, da s sedanjo bolgarsko komint formovsko vlado sodelujejo bivši fašisti in pomočniki Nemcev.
2d. NOVEMBRA:	Vlade za®
hodnih držav so sklenile objaviti doslej neznane sporazume med Hitlerjem in Stalinom glede de-' litve Evrope. — Ogorčenje itali: jonskega tiska zaradi angloamet riškega sporazuma, da Italiji njenih bivših kolonij ne bodo vrnili, — Sovjeti so znova pot ostrili nadzorstvo na mejah med Rusijo in podložniškimi država: mi, da bi zpvrli beg svojih podat nikov na Zahod. — Novo belgijt sko vlado je iz socialističnih in katoliških zastopnikov sestavil prejšnji ministrski predsednik Spaah. — V Bratislavi so obsodili
14	Slovakov, češ da «o »vohuniji« za zahodne države. — »Neznan-, ci« so v zadnjih dveh mesecih ugrabili 11 nemških politikov na sovjetskem področju v Berlinu.
— V Nemčiji so do zdaj usmrtili vsega skupaj 330 ljudi, ki so se pregrešili z zločini proti človet štvu. — Bolgarska vlada je zara® di pomanjkanja bencina prepove® dala skoro ves avtomobilski prot met.
27. NOVEMBRA : Svetnik Tit tovega poslaništva v Sofiji, Hadt žipancov, je odstopil ter ostro obsodil sedanji režim v Jugosla:
vi	ji. — Predsednik USA Truman je zapovedal, da morajo izvedbo Marshallovega načrta v Evropi pospešiti ter že do aprila 1949 porabiti ves denar, ki je name® njen za leto dni. — Bivši med: žarski regent Horthi, čigar izrot čitev zahteva med drugim tudi Tito, bo z dovoljenjem ameriških oblasti odpotoval v Argentino.
— Seja odbora petih zahodnih držav za ustanovitev Združene Evrope v Parizu. —- Glavna skupščina Združenih narodov je s 47 glasovi proti 6 obsodila Ah banijo, Bolgarijo in Titovo Jugo: slavijo zaradi pomoči, ki jo da: jejo grškim komunističnim upor: nikotn. — Če berlinske krize ne bodo rešili takoj, potem je še dolgo ne bodo, sodijo v ameri/ ških političnih krogih.
Italija na križpotu
Gasiperi izrabil svoje neuradno pot v Belgijo, da je obiskal tudi
rOd srede __________________do	srede
28. NOVEMBRA:	Združeni
narodi so sklenili, da bo posebna komisija za Balkan delovala tudi prihodnje leto. — Sovjeti so moč* no razširili »gospodarsko komisu jo«, ki ni nič drugega kakor kos munistična vlada njihovega po* dročja v Nemčiji. — Razvred* noten je lire v razmeru z angle* škim funtom sterlingom, ki bo odslej vreden okoli 2400 lir na* mesto dosedanjih 1600. — Berlin* čanom bodo razdelili izredne ko* ličine živil, ker se je zaradi redne preskrbe po zraku nakopičilo v skladiščih preveč blaga. — Pro* slava tretje obletnice Titove re* publike v Jugoslaviji.
39. NOVEMBRA.: Tito in nje* gova klika ovirata združitev Ju* goslavije in Bolgarije v eno drža* vo, trdi glasilo bolgarske komu* nistične partije. — Avstrijska vlada bo odslej objavljala vsa nasilja, ki jih bodo zagrešile za* sedbene — to je, sovjtske — čete v Avstriji. — Položaj v Grčiji se je navzlic stalni veliki podpori, ki jo Markosovi uprniki dobivajo iz Bolgarje, Jugoslavije in Alba* ni je, zelo izboljšali, je govoril načelnik ameriškega vojaškega odposlanstva v Atenah, Van Fleet. — Predsednik Var. sveta dr. Bramuglia skuša znova posre* do\ati za rešitev spora o Berlinu.
— Silna megla nad zahodno in severno Evropo ovira ves promet.
— Izrael prosi za sprejem med Združene narode. — prenova albanske vlade zaradi spora med titovci in kominformisti v alban* ski komunistični partiji. — Po* ročila o veliki čistki v poljski ko* munistični partiji.
30. NOVEMBRA : Bivši angle* ški ministrski predsednik Chur* chill <praznuje 74 letnico. — Ru* darska stavka v Franciji uradno končana. Škoda: šest in pol mili* jard frankov ter 9 milijonov ton premoga. — Sporazum o ustavitvi sovražnosti med Judi in Arabci v Jeruzalemu. — Nemški politiki, ki sestavljajo novo ustavo v Bon* nu, zahtevajo, naj Nemcem do* vole sodelovati pri evropski o* hrambi proti komunizmu. — V La Speziji je neko zasebno pod* jetje zarubilo oklepnico »Vittorio Veneto«, zaradi dolgov it ali* jonskega mornariškega ministr* stva. — Avstrija zahteva, naj za* sedbene sile same plačujejo vzdr* zevanje svojih vojska v Avstriji, ker je podaljševanje zasedbe ne* zakonito. — Nemški komunisti so po sovjetskem nalogu imenovali svojo občinsko upravo v Berlinu, da bi preprečili nove volitve, ki bodo 5. decembra in pri katerih bodo oni srafnotno pogoreli. — Grškemu ministrskemu predsed* niku Sofulisu se zdravje izbolj* Suje. — Kitajska nacionalna voj* ska se je začela od Sučova pre* mikati proti jugu. Trdijo, da bo obrambo prestolnice Nankinga vodil Čang Kaj Šek sam: — Za* hodni vojaški guvernerji protesti* rajo zaradi imenovanja komuni* stičnega mestnega sveta v Berlinu.
1.	DECEMBRA : Češkoslovaško zastopstvo je nenadno odpotovalo v Beograd na pogajanja za novo trgovsko pogodbo s Titom. S tem so Čehi prelomili zaporo, ki jo je proti Jugoslaviji izrekel Ko* minform. — Izvoz živeža iz USA v letu 1947 * 1948 je dosegel nad 19 milijonov ton, največ, kar do* slej pomnijo. — Združene države bodo najbrž že januarja zvišale število beguncev, ki se lahko pre* selijo tja iz Evrope, od 20.5.000 na 400.000.	- Ameriško letalsko od*
poslanstvo je dospelo v Turčijo.
— Zdravstveno stanje 93 letnega francoskega maršala Petaina se je v ječi zelo poslabšalo. — A meri* ka, Anglija in Francija opozarjajo Sovjete, da bodo ukrenile vse, da ostanejo kljub njihovemu izziva* nju še naprej v Berlinu. — Zaradi megle 44 ur ni priletelo nobeno zavezniško letalo v Berlin. Mesto ima zalog za 37 dni.— Povelnik italijanske vojske general Marass je odpotoval v 1Vashington, ka* mor ga je povabila ameriška voj* ska. — Grčija prosi Ameriko za
V skoro mrzličnem razvijanju političnih dogotkov v svetu se je Italija znašla osamljena. Država, ki je vojno izgubila in jo pretres sajo in razdvajajo notranij spori ter vprašanja finančnega, gospo* darskega in socialnega značaja, se je kar naenkrat znašla sama s svojo zunanjo politiko na križpo* tu. Kam iti, na kateri blok se na* sloniti, kaj nuditi bloku, ki si ga izbere? Ta vprašanja so kočljiva in zahtevajo modre odločitve, da se bo narodni ugled ojačil v zu* nanjem svetu in ugodno odjeknil
v	notranjosti. Notranji položaj Rqpublike je vse prej kot rožnat tn zavidljiv. Navidezno finančno stabilnost šibijo cene blaga na trgu, ki od meseca do meseca rasejo. Socialnih vprašanj je na dnevnem redu vedno večje števi* lo. Komaj rešijo eno, že stopi v ospredje drugo:	zdaj	imamo
štrajk industrijskih delavcev, po* tem pa kmetskih; nato pride zah* teva povišanja plač državnih u* službenccv, ki grozijo s splošnim štrajkom. Na mizi pa čakajo za pretres in odboritev zakoni za povišanje pokojnin, za izredne poviške učiteljem in profesorjem, za stanovanjske najemnine, za kmečko * poljedelske pogodbe itd. Komunisti in Nenijevi socialisti, ki stoje v opoziciji, pa pridno izrabljajo ta kritičen položaj m skušajo podvzeti vse, kar bi ovi* ralo obnovitev v vojni porušene države ter tako pripraviti ugodna tla za nastop revolucije. In mase, ki sicer tako rade kričijo o pa* triotizmu, sledijo manevru te opo* zicije in prihajajo na dan z ostri* mi in. kategoričnimi zahtevami.
V vojaškem oziru ne more Ita* lija postaviti na noge niti toliko divizij, kolikor jih. ji dovoljuje mirovna pogodba, ker ji tega no dovoljujejo skromna finančna sredstva in morda tudi nezane* sljivost od komunistov napihuje* ne mladine. Zdi se, da so se An* glo»Američani v tem pogledu izrekli nepovoljno za sprejem Ita* lije v njihov vojaški blok, vsaj za sedaj. Po aprilskih volitvah se namreč revolucionarna komuni* stična udarnost v Italiji ni prav nič zmanjšala in menijo celo, da se italijanski komunisti sedaj po kadrih urijo za splošen nastop, ki ga bo Kominform ukazal in vodil, kakor že vstajo francoskih rudarjev, ki je Frarjcijo stala teške milijarde in je imela revolti* cionarni značaj.
Zaradi teh in drugih vzrokov se je Italija znašla v vsakem ozi* ru popolnoma osamljena, če izvza* memo pomoč iz Marshallovega načrta, ki ji daje možnost življe* njo, ne pa tudi uničenja levičar* skega potenciala. In ker ni prišla od nikoder nobena vabljiva bese* da in ponudba, je predsednik De
Deželne volitve na Južnem Tirolskem
Na podlagi nove italijanske ustave so se vršile v nedeljo dne 28. novembra v Italiji prve volitve v deželno zbornico. Volila je Južna Tirolska, ki ji ta ustava zaradi nemškega prebivalstva priznava politično in kulturno avtonomijo. *
Ko so tej deželi določali mejo, so ji skušali priključiti čim več italijanskega življa, da bi ohranila številčno italijansko večino.
Ta poteza je prišla do izraza tudi pri nedeljskih volitvah, pri katerih so italijanske stranke dobile večino.
Največ glasov je bilo oddanih za italijansko demokri-
15	milijonov dolarjev mesečno, da se bo lahko naprej borila proti komunistom. — Čang Kaj Šekova soproga je dopotovala v Združe* ne države, kjer bo skušala doseči čim več pomoči za svojo domo* vino.
Pariz, kjer se je srečal z raznimi diplomati, zlasti francoskimi dr* žavnki in jim objasnil politične težnje in želje svoje vlade. Toda tistega, ki hi De Gaspcri lahko najbolj zadovoljil takrat v Parizu ni bilo, ker je odletol v NVashing* ton na razgovor s Trumanom: Marshalla. Tako se je De Gaspcri vrnil domov le s trdnim prepri* Čanjem, da je treba iskati izhoda v evropski zvezi in nič drugega. To je že nekaj, toda o kakem sprejemu v vojaški in politični blok zapadnih sil, še ni govora.
Morda ho mel boljši uspeh vr* hovni poveljnik italijanskih voja* ških sil general Marass, .ki je šel te dni v Washington z namenom, da doseže pomoč za pripravo si* cer lahke, toda dovolj učinkovite vojski;, ki bi dala Italiji možnost naglega jn udarnega odpora proti vsakemu napadu od zunaj ali od znotraj. Na nesrečo je pa ravno
v tem že itak kočljivem položaju udarila v javnost vest, da sta se Anglija in Amerika dokončno sporazumele glede usode italijan* ski h kolonij, ki naj bi bila slede* ča: Eritrejo Abesiniji, Circnajko Angliji, Somalijo Italiji v zaupno upravo jn morda, samo morda, začasno zaupno upravo tudi v Libiji.
Hitro in z veliko spretnostjo so vsi italijanski diplomatski za* stopniki v tujini podvzeli korake, da preprečijo grozeč poraz. Ital. veleposlanik v Ameriki minister Tarchiani je prosil za sprejem pri Trumanu, da bi ga prepričal o poraznem vplivu take odločitve na italijansko politiko in notranji prestiž De Gašperjeve vlade. In morda prav samo zaradi tega pre* stiža je baje Truman pristal, da se za nekaj mesecev odgodi odlo* čitev o usodi italijanskih kolonij. Toda v bistvu izgleda, da je koc* ka žc padla in da gre le še za formalno izvedbo anglo»ameri* škega sporazuma. Kot vzrok tega sporazuma navajajo dejstvo, da bi Italija v nobenem primeru ne mogla utrditi in vojaško braniti strateških pozicij v Afriki, ki so danes važnega, jutri pa odločil* nega pomena v slučaju tretjega svetovnega spopada.
Odjek kritičnega položaja itali* janske politike imamo v rimskem parlamentu, kjer prevladuje teza vladne skupine, ki vidi izhod iz zagate v politiki za evropsko zve* zo proti komunistični in Nennije*
vi opoziciji, ki zagovarja strogo nevtralnost, katera naj bi prihra* nila Italiji katastrofo tretje sve* tovne vojne.
stjansko stranko, in sicer 130.000. Južnotirolska ljudska stranka, ki jo ie volilo vse nemško prebivalstvo kot en mož, je prejela nad 107.000 glasov. V deželnem svetu bo imela 13 poslancev demokristjani pa 17. Vse druge stranke imajo 10 poslancev, komunisti pa le enega.'
Zanimiva priznanja
Ob tretji obletnici Titove republike so komunistični voditelji jugoslovanskim narodom po več letih prvič omenili, da so Združene države in Velika Britanija obilno pomagale Titovim partizanom med nemško zasedbo.
To je v slavnostnem govoru v Beogradu povedal stari revolucionar in poglavitni taktik jugoslovanske komunistične partije, Moša Piiade, ki je danes nekak podpredsednik republike.
Pijade se je v svoiem govoru povzpel tako daleč, da je poudaril, da so Angleži svoje vojaško zastopstvo k
Titu poslali prej, kakor pa Sovjeti. Kaj takega doslej noben jugoslovanski rdeči prvak ni javno trdil.
»Prostovoljno4* prisilno delo
Podpredsednik Titove vlade in zunanji minister Kardelj je pred vsedržavnim odborom Ljudske fronte uradno priznal, da so komunisti s silo gonili ljudstvo na tako imenovano »prostovoljno delo«.
To je prvi primer, v katerem je kaka komunistična država kaj takega priznala.
Kardelj je potrdil velike napake in nasilja, ki so se pripetila od vsega početka. Zlasti mladina je na tako imenovanem »prostovoljnem« delu stradala in se nalezla raznih bolezni.
Pospešitev pomoči za Evropo
Predsednik Združenih držav Truman je pretekli teden odločil, da morajo pomoč za Evropo po Marshallovem načrtu pošiljati hitreje.
V prvem letu, ki naj bi trajalo od julija 1948 do julija 1949, je Amerika za to pomoč namenila nad štiri milijarde dolarjev (nad 2600 milijard lir). Zdaj je Truman zapovedal, da morajo ta znesek porabiti ne do konca julija, marveč že do^ aprila prihodnjega leta.
Cilji ameriške gospodarske politike
Na eni zadnjih sei glavne skupščine Združenih narodov sta češki in poljski zastopnik napadala Marshallov načrt. Zahtevala sta tudi. naj bi Združeni narodi obsodili A-rneriko, češ da pri prodaji blaga in dajanju posojil dela razliko med državami, ki so ji po volji, in med tistimi, katerih politika ii ni všeč.
Ameriški zastopnik Thorp je na te napade odgovoril, da so cilji ameriške gospodarske politke v tujini naslednji:
1. preprečiti izvoz blaga, ki ga Ameriki sami manjka;
2. pošiljati razne potrebščine najprej tistim državam, ki hočejo sodelovati z Ameriko;
3. zagotoviti, da si z ameriškim blagom ne bodo oja-čevale vojaške sile tistih držav, ki z Ameriko ne marajo sodelovati.
Takšno ravnanje Združenim državam narekuje sovjetska napadalnost in sovražno stališče tistih evropskih držav, ki so pod sovjetsko oblastjo. Bilo bi več kakor nespametno, če bi Amerika sama ojačevala vojaško moč tistih narodov, ki zmeraj in povsod nasprotujejo slehernemu miroljubnemu prizadevanju.
Za Združeno Evropo
Izvršni odbor gibanja za Združeno Evropo ie članicam Zahodno evropske zveze poslal spomenico, v kateri zahteva, naj bi v bodočem evropskem parlamentu bile sorazmerno zastopane vse politične skupine iz posameznih držav.
Spomenico so podpisali razni evropski vodilni politiki, kakor bivši predsednik angleške vlade Churchill, voditelj francoskih socialistov Leon Blum, bivši belgijski ministrski predsednik Van Zeeland in drugi.
Prva seja evropskega parlamenta, pravi spomenica, naj bi bila čim prej; če se le da, še letos. Na njej naj bi sodelovali le zastopniki vseh držav, ki so pristopile k Marshallovemu načrtu, ter zastopniki vseh treh zahodnih nemških področij. To bi bilo za začetek. Pozneje pa bi se pridružili še zastopniki ostalih evropskih narodov.
V evropskem parlamentu naj bi vsaka država imela na vsakih dva milijona prebival-
cev po enega poslanca. Male države bi pri določanju zastopnikov uživale posebne u-godnosti. Po tem ključu ne bi nobena država imela več kakor 40 in mani kakor šest poslancev.
Rešitev berlinske krize
Demokratski senator Tom Connally, ki bo po vsej verjetnosti predsednik senatnega odbora za odnošaie s tujino v novem ameriškem kongresu, je imel tiskovno konferenco, pri kateri je obravnaval različna svetovna vprašanja.
Najprej ;e izjavil, da bo no-
vi	kongres nadaljeval s skupno zunanjo politiko. Potem pa je dejal, da je prepričan, da se berlinska kriza lahko reši v precej kratkem času, in je še dodal, da je položaj sedaj že bolj jasen.
Connally je nadalje izjavil, da popolnoma soglaša, če bi sklicali konferenco za sklenitev mirovne pogodbe za vso Nemčijo potem, ko bo odstranjena blokada Berlina ter je
V nedeljo 28. nov. je bil v zvezinih prostorih živahen sestanek somišljenikov. Predsednik dr. Agneletto ie poročal o zvezinem delovanju. Iz njegovega govora posnemamo bistvene podatke in misli.
Zveza je v času svojega obstoja posredovala in intervenirala pri zavezniških oblasteh, pri conskem predsedni-štvu in pri predsedniku tržaške občine 150 krat v najrazličnejših vprašanjih, ki se tičejo našega javnega življenja. Posredovala je za naše šole, za otvoritev novih ljudskih šol in srednjih šol. za otroške vrtce, za nove in bolj primerne šolske prostore, za to da se ne odpuščajo učitelji in profesorji, ki nimajo tukajšnjega državljanstva, da se izenači položaj slovenskih šolskih moči z onim italijanskih učnih moči. Posebno skrb ie obračala enakopravnosti našega jezika, vprašanju spremembe priimkov, osebnih izkaznic, volitev in volivnih imenikov, vzpostavitvi naših zadrug, imenovanju slovenskih sodnikov in slovenskih strokovnih svetovalcev in zastopstvu Slovencev pri mestnih in conskih zastopnikih.
V tem času je SDZ vložila, oziroma razposlala 31 spomenic, med temi eno spomenico vladi v Washingtonu in Londonu in veliko spomenico Varnostnemu svetu, ki je bila razposlana vsem državam na pariški konferenci. 115 sestankov in pogovorov orga-nizatorično propagandnega značaja so imeli predstavniki SDZ z zaupniki in somišljeniki. Celo tržaško ozemlje je bilo razdeljeno v pet okrajev in imenovani so bili okrajni in krajevni poverjeniki. Do sedaj je imela SDZ štiri večja zborovanja.
SDZ je skupno z goriško SDZ širila in skrbela za list »Demokracija«. Dala je pobudo za ustanovitev akademskega društva »Jadran« in za organizacijo slovenskih nekomunističnih srednješolcev. Ravno tako je izšla pobuda za ustanovitev Slovenske prosvetne matice in Slovenskega dobrodelnega društva iz SDZ. Istotako za ustanovitev delavskega kulturnega društva »Napredek« in gibanje za slovenske sindikate.
Ali pomen SDZ ni samo teritorialnega značaja za Tržaško ozemlje. Upliv njene u-stanovitve, obstoja in delovanja sega daleč preko mej STO, tja preko vse Jugoslavije in po vsem svetu, kjer so
dodal, da bi prav tako bilo treba takoj skleniti mirovno pogodbo z Avstrijo.
Proti vetn
Iz Pariza javljajo, da so se Združene države ponovno izrazile, da soglašajo z omejitvijo pravice veta v Varnostnem svetu. Posebni politični odbor Glavne skupščine Združenih narodov je 29. nov. začel razpravljati o resoluciji, ki so jo skupno predložile Združene države. Velika Britanija, Kitajska in Francija. Resolucija, ki so io. predložile
4	velesile izmed petih velikih držav s pravico veta. vsebuje seznam zadev, ki naj ne bi bile podvržene vetu. in priporoča, naj bi se članice Varnostnega sveta sporazumele, ter določile, katere druge zadeve so izvzete od veta v primeru, da jih odobri sedem članic Varnostnega sveta ter končno vabi stalne članice Varnostnega sveta, naj se odpovedo preveliki uporabi veta in naj se omejijo le na življenjsko važna vprašanja.
danes razkropljeni sinovi jugoslovanskih narodov, ker je SDZ edina svobodna nekomunistična politična organizacija na domačih tleh tik pred železnim zastorom. Kajti v njej vidijo jugoslovanski narodi z one strani pionirko in boriteljico za pravico in resnico in za boljšo bodočnost našega naroda.
SDZ je predstavnica vsega našega demokratskega giba-naj. Ona ni ozkosrčna stranka, ki sprejema v svoio sredo izključno ljudi enega opredeljenega političnega prepričanja. Na vratih SDZ ni strankarskih znakov in napisov. V SDZ imajo dostop vsi demokratični nekomunistični Slovenci, Hrvati in Srbi. ki priznavajo narodno načelo, bodisi socialisti, demokrati naprednjaki, narodnjaki ali krščanski socialisti, da le spoštujejo zvezin program in da ne vsiljujejo drugim zveznim članom svojega osebnega političnega prepričanja.
Zato ni SDZ nikaka ekspozitura drugorodnih političnih strank. Ona je izšla iz naroda kot predstavnica narodnega demokratskega gibanja proti komunizmu in šovinizmu, zvesta tradicijam pradedov in zvesta krščanskim načelom, ki so temelj evropske kulture. Zato je dolžnost vsega naroda in vseh njegovih sinov, ki jim je za narodovo ohranitev; da podpro SDZ moralno in materialno. Kajti le tako bo kos ogromni nalogi, ki jo ima pred seboj kot prvoborilka za kulturni, socialni in gospodarski napredek vseh slojev naroda, v znamenju demokracije in svobode.
V	nadaljnjih izvajanjih se je govornik dotaknil notranje in zunanje politike in podčrtal pomen ameriške podporne akcije, katere moreio biti deležni tudi slovnski kmetie, ribiči, obrtniki in mali trgovci.
Za govorom dr. Agneletta je povzel besedo tajnik SDZ dr. Fran Vesel, ki je poročal o volivnem zakonu in volivni tehniki. Temeljiti referat je bil z zanimanjem poslušan in z odobravanjem sprejet od zborovalcev.
Nato je sledila živahna in vsestranska debata, pri kateri se je oglasilo veliko število prisotnih in katera ie trajala vse do 13 in pol. V debati se je razpravljalo o vseh naših perečih vprašanjih in s.o zborovalci dali odboru Zveze navodila za postopanje pri reševanju obravnavanih vprašanj.
Vendar vse kaže, da je Italija že zapustila križpotje in krenila v zapadno smer.
POLITIČNI OBZORNIK
Sestanek SDZ za STO
Leto 11. - itev. 49	DEMOKRACIJA	,	Stranj.
nik Slavljanskega društva, »Kdo je mar«, nakar ie spregovoril predsednik SDZ dr. Agneletto, katerega govor prinašamo na drugem mestu.
Nato sta sledili še recitaciji Gregorčičeve »Naš čolnič otmimo« in pa Prešernove »Zdravljice«. Za zaključek so zborovalci skupno zapeli himno »Hej Slovani« in marsikomu se je ob verzih
grom in peklo naj pogrezne
tega, kdor odpada...
skrčilo srce ob misli na slovenske brate, ki so po zaslugi internacionalistične propagande postali odpadniki naroda, katerega mati iih je rodila.
Lahko rečemo, da je proslava v polno uspela in želeti bi bilo, da bi Prosvetna matica s povečano organizacijo tudi v bodoče skrbela za po-
Zanimivosti
KULTURA S
Slov. prosvetna matica v Trstu
Stoletnica Slavjanskega društva
V	torek, 30. novembra se je vršila v prostorih SDZ v Trstu, ulica Macchiavelli št.
22, proslava stoletnice ustanovitve Slavljanskega društva. Čeprav je bil spored razmeroma skromen, je proslava vendarle zapustila v srcih vseh mogočen vtis zgodovinskega dogodka, ki se je pred sto leti odigral v Trstu, dogodka, ki pomenia za zgodovino tržaških Slovencev novo dobo in pričetek kulturnega in političnega prebujenja.
Pomenu te velike slavnosti je dal nedvomno največji poudarek nestor tržaških Slovencev, gospod dr.
ABRAM ki je, čeprav 83 letni starček, radevolie prišel na to prireditev.
Proslavo je otvoril gospod dr. Jež, predsednik Slovenske prosvetne matice v Trstu in ob navdušenem ploskanju zbranih rodoljubov zaprosil gospoda dr. Abrama, da izvoli prevzeti časno predsedstvo, kar je tudi sprejel.
Zahvaljujoč se za pozornost, ki mu je bila izkazana, je častni predsednik prešel na kratek, toda zato tembolj jedrnat govor, v katerem je orisal politični razvoi tržaških Slovencev od leta 1848. pa do onega nesrečnega trenutka, ko se je pričelo najstrašnejše preganjanje in zatiranje, ki so ga Slovenci sploh kdaj doživeli. Govoreč
o	zgodovinskem pomenu in nalogah, ki si jih je nadelo Šlavljansko društvo v Trstu pred sto leti je poudaril, da je to društvo popolnoma doseglo svoj cilj. »Doseglo pa ga je'zato«, je med drugim dejal, »ker je bilo organizjra-no na slovenski in ne strankarski podlagi...« Ob tej priliki je tudi poudaril, da je srečen in vesel, ker more smatrati ravno Slovensko prosvetno matico kot edino pravo naslednico Slavljanskega društva, čigar cilji in naloge so tudi njene naloge!
Govor gospoda dr. Abrama je pri vseh zbranih, ki so napolnili dvorano in stranske prostore do zadnjega kotička, žel krepko odobravanje.
Za njim je spregovoril predsednik SPM gospod <1r.
Jež, ki je v izčrpnem govoru orisal delo in lik diiaka Globočnika, propagatoria in organizatorja Slavljanskega društva.
Sledila je recitaciia pesmi Koseskega, ki je bil predsed-
dobne prireditve, ki so najboljša vez za one, ki niso in nikdar ne bodo pozabili svojega jezika in domovine.
t Igo Gruden
Dne 29. novembra je po kratki bolezni umrl v Ljubljani znani kraški pesnik Igo Gruden, star komaj 55 let. Rodil se je v Nas brežini, obiskoval v Trstu in v Gorici gimnazijo in po končanih visokošolskih študijah na Dunaju in Gradcu postal odvetnik v Ljubljani. Bolj kot za svoj poklic je živel za slovensko pesem. Izdal je šest zbirk svojih pesmi, zadnji dve sta izšli 1. 1945 ,in 1946, prva pod naslovom »V pregnanstvo«, druga pod naslovom »Pesnikovo srce«. Med okupacijo je bil na raznih krajih konfiniran. L. 1945. se jo vrnil v Ljubljano, kjer se ni več posvetil svojemu poklicu, ampak je postal pravni referent pri prosvetnem ministrstvu v Ljubljani. Grudnova pesem ni dosegla najvišjih vrhuncev v slo* venskem pesništvu, vendar je glos boka, iskrena, mnogokrat prisr* čen izliv njegove kraške do* macije in mu jc priborila častno mesto med slovenskimi pesniki.
Opozicija v Sovjetski zvezi
Sovjetski polkovnik in eden vodilnih sovjetskih letalskih strokovnjakov, Grigorij Tokajev, ki je bil 22 let član komunistične partije in je nato pobegnil v London, je napisal Stalinu pismo, v katerem mu sporoča, da želi »pošteno in odkrito« izstopiti iz partije.
Tokajev pravi, da obžaluje, da velika večina članov sovjetske komunistične partije sploh ne more in ne.sme izraziti svojega mnenja, ampak jih izkoriščajo le kot poslušno orodje osrednjega komiteja.
Tokajev nadalje trdi, da večina članov sovjetske partije ne odobrava politike centralnega komitčja, ki si je postavil za cilj svetovno revolucijo. V partiji je nastala močna demokratska, protikomunistična opozicija.
Vsak deveti Finec je že prejel zavoj „CARE“
Američani so poslali že toliko zavojev CARE na Finsko, da pri« de že po en zavoj na vsakega devetega Finca. To je izjavil Rei* der Asper, ki se je ravnokar vrnil iz Helsinkov, kjer je bil načelnik finske misije CARE dve leti. Asper pravi, da primanjkuje na Finskem živež in da so zavoji CARE zelo cenjeni. Vedno bolj pa so Finci zadovoljni, ker vidijo, da jim je ameriški narod naklo* njen in razume njihove težnje. Asper trdi, da Finci še bolj kot
hrano potrebujejo toplo obleko in da je ameriška zadruga za p o šil j« ke v Evropo »CARE« pripravila posebne zavoje s pleteninami in odejami. V pojasnilo, kakšno je stališče Fincev do Sovjetske zve* ze, je Asper navedel tale; primer. Ko so tiste Fince, ki so živeli na onem področju, katerega so po vojni izpraznili in vrnili Sovjetski zvezi, povabile sovjetske oblasti, da naj ostanejo in obdržijo svojo lastnino ali pa naj področje zapu« stijo in odnesejo le to, kar more* jo nesti v kovčkih, ni niti eden izmed njih ostal.
Boljši izgledi za svetovni žitni pridelek
Ameriško poljedelsko ministr* stvo je sporočilo, da bo svetovni žitni pridelek letos dosegel
2.199.750.000	hi. To pomeni, da se je pridelek povečal pri žitu za 12 milijonov hektolitrov in pri rži za 7 milijonov hektolitrov, z ozi* rom na količino, ki jo je ministr* stvo predvidevalo v mesecu sep* tembru.
Radio Trst II
(na valovni dolžini 203.6 metra ali 1474 Ke na sekundo)
DNEVNE ODDAJE: 7.30 * 8.00,
11.30	* 14.30, 17.30 * 24.00.
Ob nedeljah od 7.30 do 24 ne* preknjeno.
POROČILA DNEVNO: ob 7.45,
12.45, 14.00 (izvzemši nedelje),
19.45, 23.15.
DNEVNI pregled tiska: 14.15. Nedelja, 5.12.1948 : 9.30 Kmetij* ska ura. — 11.30 Slovenske le*
gende. — 13.00 Glasba po že* ljah. — 15.30 Miklavževanje. —
16.30 Slov. narodne pesmi. —
21.00 Vesela ura * Telefonska tragedija. — 22.00 Mozart: K on* cert za 'klavir in orkester v D molu.
Ponedeljek, 6.12.:	13.00 Zbori
slovenskih skladateljev. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.10 Duet: Pertot * Raztresen. — 20.30 Sprehodi po našem podeželju.
— 21.00 Puccini: Bohem: 1 in 2 dejanje.
Torek, 7.12.: 18.00 Vaški kvintet.
— 19.00 Človek in priroda. —
20.00 Odlomki iz Smetanove sin* fonične pesnitve »Moja domo* vina«. — 21.00 Cankar: Za na* rodov blagor.
Sreda, 8. 12.: 13.00 Glasba po že* ljah. — 13.40 Dvorakovi slovan* ski plesi. — 18.00 Mamica pri* povezuje. — 20.00 Pevski kon* cert Otte Ondine. — 20.30 Člo* vek in šport. — 21.00 Vzori mladini * Janez Svetokriški. —
21.30 Zabavni orkester. — 22.00 Dobri vojak Švejk. — 22.15 Beethovnova sinfonija št. 1 v C duru.
Četrtek, 9.12.: 13. Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. — 18.00 Orkester Albert1 Dermelj. —
19.00 Slovenščina za Slovence.
— 20.00 Komorni zbor. — 21.00 Radijski oder: Niccodemi * U* čiteljica. — 22.45 Večerni kon* cert.
Petek 10. 12.: 13.00 Glasba po že* ljah. — 19.00 Tehnika in gospo* darstvo. — 20.00 Glasbene slike. ■— 20.30 Tržaški kulturni raz* gledi. — 21.00 Mojstri besede: Proslava 30 letnice Cankarjeve smrti. — 22.00 Sinfonični kon* cert.
Sobota, 11.12.:	13.00	Glasba	za
najmlajše. — 19.00 Oddaja za najmlajše: Aladinova svetilka.
— 20.30 Programski periskop.
— 21.00 Slovenski večer: Slo* venska zakladnica. — 22.00 Ve* černi koncert. — 23.00 Uspa* vainke.
ODGOVOR
Naš urednik Polde Kemperle je prejel od prijatelja »Demokracije« sledeče vrstice:
»L« Voce liber a« od 26. 11. je na drugi strani prinesla< odgovor na Vaš uvodnik od 19. 11. »Stentato Italiano«.
Splača se primerjati Vaš uvodnik in pa kar ie »V. L.« nanj odgovorila. Vaš dopis je pisan res tolerantno, demokratsko in za nikogar žaljivo, zato napravi prvi hip vtis. da se nekako opravičujete, zakaj ne znate bolje laško. »Voce libera«> je pa odgovorila surovo, da 'se iz vsake besede kar čuti, kako strašno ie pisca narobe, da ne more poslati nekaj škvadristov. da bi opu-stošili tiskarno in za nekaj tednov poslali v bolnico urednika.
Amerika hoče združeno Evropo
V	zadnji številki smo objavili prvi del govora, ki ga je imel v Parizu glavni zunanje politični strokovnjak ameriške republikanske stranke ter sedanji namestnik zunanjega ministra Marshalla v Parizu, John Foster Dulles. V drugi polovici tega pomembnega govora, ki nam razodeva ameriške politične cilje v Evropi, je Dulles dejal med drugim:
»Amerikanci so na splošno pripravljeni na kakršen koli napor, samo da bi pomagali odpraviti razdor, kj cepi Zahodno Evropo. Njeno današnjo šibkost bi radi nadomestili z močjo, ki jo daje edinost.
Ameriško ljudstvo se spominja, pod kakšnimi pogoji je ono doseglo svojo združitev. Ko se je začela porajati misel za združitev, je bilo v severni Ameriki 13 majhnih neodvisnih držav. Tem so stregli po življenju britanski, francoski in španski imperij, ki so tedaj nekaj pomenili. Tedaj so državljani prvih ameriških zveznih edinic jasno povedali, da bodo ostali slabotni in da jih bodo razjedali medsebojni boji vse dotlej, dokler bodo ločeni in sprti.
Da bi odpravile neslogo, ki bi spričo zunanje nevarnosti utegnila biti usodna, so se te državice združile. V začetku se jim to ni povsem posrečilo. Precej držav se novi skupnosti ni pridružilo. Odločilno preizkušnjo za to, koliko je nova zveza trdna, je prinesla šele državljanska vojna med severnimi in južnimi državami.
Posamezne države zelo samostojne...
Zedinjenje severne Amerike po zvezni ustavi je bilo postopno. Posamezne države so se do danes ohranile dosti večjo samostojnost, kakor pa se večini Evropejcev sploh zdi. Človek se vsak dan čudi, da je v Evropi tako malo razumevanja za ameriški zvezni sistem in za njegovo prožnost. Ob zadnjih predsedniških volitvah se je izkazalo, da skoraj nihče v Evropi ne ve, da ima v Ameriki skoraj vsaka zvezna država svoj volivni zakon. Po nekaterih državah zakon dovoljuje, da se človek volitev vzdrži, po drugih pa je udeležitev pri volitvah obvezna.
Vlade v posameznih ameriških državah vodijo dosti več poslov kakor pa jih opravlja zvezna vlada za vse Združene države. Samo zadeve, ki se res tičejo prav vseh zveznih edinic, so pod nadzorstvom osrednje vlade. Toda celo pojmi o tem, kaj so skupne zadeve, se dan na dan spreminjajo.
... vendar skupnost močna
Toda kljub tej različnosti in veliki samostojnosti posameznih državnih delov je ameriško ljudstvo ustvarilo zadostno edinost, da je bilo kos vsem zunanjim nevarnostim. Poleg tega je znalo ohraniti tudi vse tiste svoboščine, ki so Amerikancem tako drage.
Danes se celo tisti Amerikanci, ki prebivajo v oddaljeni, neobljudeni in izpostavljeni Aljaski, čutijo povsem varne. Dobro namreč vedo, da so tudi oni del velike skupnosti, katere posamezni člani so vsak zase šibki, vsi skupaj pa tako močni, da mora njihovo silo upoštevati ves svet.
Nujno je, da se ameriško ljudstvo nehote spominja vsega tega tudi pri tem, ko pomaga zahodni Evropi na noge. Amerikanci se zavedajo, da obnova ne bo mogla biti trajna, če se v Evropi ne bo zgodilo nič drugega, ko da bodo obnovili predvojno samostojnost toliko in toliko nepovezanih držav.
Vprašanje Nemčije
Dosti ljudi v Ameriki je tudi prepričanih, da vprašanja Nemčije ni moči rešiti drugače, kakor v okviru kakršne koli zahodno evropske zveze.
Pri tem seveda mislimo samo na zahodno Nemčijo. Ta ima zdaj kakih 45 milijonov prebivalcev, ki so na tem prostoru stisnjeni tako, da je že kar nevarno.
To delavno ljudstvo, ki ima na razpolago velike naravne zaklade ter industrijske naprave, lahko stori dosti dobrega in slabega.
Če Nemce vključimo vi Zahodno evropsko zvezo, bodo v njej predstavljali manjšino, ki bo sestavljala kakih 20 odstotkov. V takšnem primeru jim lahko odpremo čim večje možnosti za miroljubno udejstvovanje. Ako pa bodo
‘Država med
Velika drama slovenski	***
Karantanske države •J©!1'®**««
Samostojna slovenska karantanj ska država
Čeprav je po Samovi smrti (658.) zvezna slovanska država razpadla in so Obri v Podonavju zopet pridobili staro moč, se je svobodna slovenska kneževina Karantanija ne samo vzdržala in so si v tej državici iskali zatoči* šča in pomoči razni pregnani kne* 7/i, kot bolgarski Alciok (žc leta 631.) in furlanski vojvoda Arne* frid (lota 664.), marveč je Karan* tanija na prehodu v 8. stoletje in v prvih desetletjih 8. stoletja po* stala celo politično zelo delovna. Že ob Arnefritovem primeru (leta 664.) so Karantanci s svojo vojsko skušali pregnanemu Arne* fritu pomagati, da bi zopet prišel na prestol. V letih 695 « 698 so vpadli Karantanci na Bavarsko in ob tej priliki ubili uglednega pu* ščavnika Marina. Ali so ob znanih slovensko* langobardskih spopa*
padih leta 702. in 720., ko je pri Lavariano, južno od Vidma bil sklenjen mir na bojišču, tudi ko* roški Slovenci kaj sodelovali, ni sporočil. Zanimivo pa je, da so kmalu po tem, v letih 725*730, Karantanci prisilili Langobarde, da so jim vrnili Ziljo, in tudi sami so prehajali Karnske Alpe, da se je moral škof iz mesta Julium Carnicuni (Zuglio) umakniti v Čedad. O veliki politični moči kneževine Karantanije priča tudi dejstvo, da so Karantanci skoraj istočasno (lota 720.) vdrli tudi na Bavarsko in požgali cerkev v Bischofshofenu.
Slovenci v veliki vojni zvezi z Bavarci
Vsekakor je ugled Karantanije moral zelo narasti, da Karantance leta 743. nepričakovano srečamo celo v veliki vojni zvezi z Bavarci. Na drugi strani pa to dejstvo
priča, da so se v slovenski sose* ščir.i morale izvršiti velike poli* tične spremembe, ki so tudi Ka* rantancem narekovale spravljivej* še razmerje z zapadnimi sosedi. Slovencem sovražni, stalno proti vzhodu prodirajoči Bavarci so za svojim hrbtom začutili nevarne tekmece * Franke. Ko je leta 737. na Bavarskem prevzel vlado Odi* lo, je kmalu začel zbirati krog se* be frankovske nasprotnike. Isto* časno se je Bavarska tudi cerkve* no pričela osamosvajati Leta 739. je Bonifacij namreč reorganiz;ral bavarsko cerkev in določil štiri stalna škofijska mesta (Regens* burg, Freising, Salzburg in Pas* sau). To je seveda Odilu vlivalo pogum pri njegovih načrtih, da bi se docela osvobodil Frankov.
Toda tudi pri Frankih sta po srrnti kralja Karla Martela (741.) sledila izredno sposobna moža: P;pin in Karlman, ki sta kot ma* jordoma vladala sama in šele leta 743. postavila na prestol nezmož* nega Merovinga Hilderika, ki jc bil pokorno orodje v njunih ro* kah. Pipin in Karlman sta prva leta svoje vlade imela opravka z reformo frankovske cerkve in
z uporniki, ki so po Karlovi smrti dvignili glave. Središče upora je bila Bavarska, kjer je Odilo sno* \ al politične zveze s Sasi in Ala* mani, Akvitanci in papežem Ca* harijo. Med Odilove zaveznike so pa bili pritegnjeni tudi Slo* venci * Karantanci. Odilo je vse* kakor moral imeti dalekosežen načrt, da si je zbral toliko za* veznikov. Kljub temu pa je pri Lechu leta 743. bil premagan in je Bavarska bila uvrščena med Fran* kom podložne vojvodine. Vendar je Bavarska še naprej ohranila precej svoje politično svobode in moči.
Da so karantanski •• Slovenci s svojimi starimi sovražniki Bavarci sklenili« potično zvezo, so vseka* kor morali imeti izredno važne razloge. Obri so se namreč v za* četku 8. stoletja i spet notranje okrepili in začeli resno ogražati obstoj slovenske države Karanta* nijc. Pač jim že glede na druge podložne Slovence (v Panoniji) in Slovane ni bilo prav da je dobršen del Slovencev užival popolno po* lirično svobodo in sam izvajal o* svojevalne pohode ter si tako z junaškimi dejanji privlačeval o*
stale, Obrom podložne Slovence. Na drugi strani pa so Karantanci po svoji legi Obrom zapirali pot na zapad in morda celo na jug v Italijo. Vsaj za kralja Sama je bi* lo tako. »Letopisi bavarskega na* roda« naglašajo, da so Obri Ka* rantancem stalno bili sovražni. Umljivo je, da je ob takem na* petem razmerju do Obrov karan* tanski knez Borut rad sprejel ba* varsko povabilo k pristopu k voj* ni. Čeprav ta ni bila naperjena zoper Obre, marveč zoper Franke, pa je vendarle za primer obrskega napada na Karantance knez Borut mogel računati .na njeno pomoč. Verjetno je slovenski vladar pri* stopil k tej zvezi in sklenil voja* škq pogodbo vprav za medseboj* no pomoč. Enako zvezo so skle* niili namreč z Odilom tudi Akvi* tanci zoper Franke.
Knez Borut se je k bavarski vojaškopolitični zvezi pridružil to* liko raje, ker langobardska sose* ščina za Slovence ni bila dosti varna. Medtem ko so ozemljski spori med Karantanci in Bavarci v zadnjih desetletjih že kar ponehal5, pa je izguba Zilje za Lango* barde gotovo še bila boleča. Ra*
zen tega je langobardski kralj Luitprand (712*744), ki je Lango* bardom osvojil Raveno, podvrgel vdjvoda spoletskega in benevent* skega, 'oblegal dvakrat Rim, po« magal Frankom zoper Arabce, bil zelo ljubosumen na neposrednega karantanskega soseda, furlanskega vojvodo Pema. Leta 737. ga je Luitprand odstranil, mu vzel knežjo čast jn postavil na voj« vodski prestol njegovega sina Ratchisa. Pemo pa se je takrat hotel zateči k Karantancem po vojno pomoč, a je sin Ratchis po» sredoval za očeta in mu izprosil pomiloščenje. Da bi ga pri. kralju odvrnil vsak sum o kaki slov en« sko * furlanski zvezi, je udaril Ratchis na »Kranjsko domovino Slovanov«. Seveda so Slovenci Ratchisa takoj izgnali. Vsekakor ob takih mrzkih odnosih do Lan* gobardov Karantanci niso mogli dosti računati na kako njihovo pomoč za primer obrskega napa* da, čeprav bi ta veljal obojim. Sicer je pa zviti in spretni Luit* prand v korist svojim načrtom in podvigom po Italiji z Obri vzdrževal kar najboljše razmere.
(Se nadaljuje).
Nemci ostali samo ena od ločenih in samostojnih držav, bodo ohranili svoj strateški položaj sredi Evrope. To jih bo neprenehoma vabilo, da bi se poskušali priboriti do oblasti nad dragimi državami.
Vzhod in Zahod
Ustanovitev združene zahodne Evrope je potrebna tudi kot podlaga za ureditev prijateljskih odnošajev med' vzodno ft* zahodno polovico Evrope. Koristi vse Evrope zahtevajo, da sedanje pregrade poderemo.
Vidimo močna prizadevanja, katerih cilj je vzhodno Evropo potegniti povsem na Vzhod ter čim dalje stran od zahoda. Če bi se to posrečilo, bo škodilo Vzhodu prav tako kot Zahodu.
Zdaj gre za to, da tudi Zahod ustvari žarišče, ki bo vzhodnoevropske dežele privlačevalo na zahodno stran. To bo mogoče le, če bo Zahod znal ohraniti osnovne človeške svoboščine. Poleg tega bo moral ojačiti svojo politično in vojaško silo ter ustvariti veliko socialno blagostanje.
Če bomo to znali storiti, potem bo zahodna Evropa postala mogočen magnet, čigar sili se ne bo moči ubraniti. Z njegovo pomočjo bomo polagoma podrli sedanje pregrade in nenaravno stanje, ki reže Evropo na dve polovici.
Ako se bo pa zahodna Evropa rajši odločila, da ostane še naprej razdvojena in šibka, potem utegnejo njeni razbiti drobci drug za drugim pasti v območje Vzhoda.
Ameriško ljudstvo nedvomno misli pomagati Evropi v pametnih ‘in previdnih mejah tistega, kar ima samo na razpolago. Toda Amerikanci imajo svoje misli in utegnejo svojo sedanjo odločitev spremeniti. To se bo zgodilo, če se bodo razne evropske države odločile, da vstrajajo pri sedanji neslogi in razdvojenosti.
Ameriško ljudstvo namreč iz preteklih skušenj ve, da more takšno razcepljeno Evropo držati na nogah samo nepretrgana pomoč Združenih držav. Toda lepega dne se lahko izkaže, da je takšno stalno pošiljanje podpore nesmiselno in nekoristno.
Evropa mora storiti svojo dolžnost
Ne gre za to, da bi kogar koli plašili. V zadnjih mesecih je opaziti, da je delo za združeno zahodno Evropo, ki so ga dolžni opravljati vsi njeni prebivalci, znatno napredovalo. Morda ta napredek še ne odgovarja potrebi, ki jo narekuje nevarnost. Drži pa, da se je nekaj le zgodilo. Ljudje si prizadevajo za ta cilj, in sicer ne le v besedah, marveč je to videti tudi v nekaterih dejanjih.
Benelux, zveza med Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, je dejstvo, ki ga dan na dan bolj čutimo. Države, ki so podpisale pogodbo v Bruslju, so naredile že nekaj dejanskih korakov, da bi vzporedile svoje obrambne ukrepe. To skušajo doseči tudi z enotnim vojaškim poveljstvom. Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje daje pobudo za izvedbo gospodarskih načrtov v posameznih državah. To bo pomagalo doseči ravnovesje v trgovini ter olajšalo odpravo trgovinskih omejitev ter plačilnih težav.
Ta prizadevanja v Evropi bodrijo tudi Amerikance, naj nadaljujejo s svojimi napori.
^Oesti s
cjasnega
„Slavjansko društvo“
Odlomek Iz govora dr. Agneletta
Na ustanovnem občnem zboru 6. 12. 1848. ji bil izvoljen za starosta kameralni svetnik Jovan Visel — Koseski. Društveni program je bil naroden, kulturen in političen. V njem so se osredotočile vse žive sile primorskih Slovencev, Hrvatov in Srbov. To društvo je razvilo močno delavnost na znotraj in tudi na zunaj. Aprila 1849 ie pričelo izdajati prvi slovcnsko-hrvat-ski politični list, mesečnik »Slavjanski rodoliub«, ki je pa bil (urednik Cesar Ivah) zatrt po 5 številkah. Marca 1850. je izšlo novo društveno glasilo: »Jadranski Slayjan« (urednik prof. Šimen Rudni aš).
»Slavjansko društvo« je delalo tudi izven tržaških mej. Poslalo je deputaciio treh članov, da se pokloni na Reki banu Jelačiču. Poslalo je svojo deputaciio tudi v Dalmacijo in tako navezalo stike s Hrvati in Srbi dosledno ilirskemu programu. — Pod pritiskom Bachove strahovlade je društvo opustilo politični program ter se omeiilo samo na kulturne in družabne prireditve in 1. 1853 se ie spremenilo v »Slaviansko čitalnico«.
»Slavjanska čitalnica«, ki se je pod vplivom ilirizma imenovala »S/, čitaonica«, je skozi 3'4 stoletja spremljala tržaške Slovence in Hrvate na njih pohodu od uspeha do uspeha, od zmage do zrnage.
Ona je bila ognjišče in zbirališče vseh naših ljudi, od preprostega delavca do intelektualca. Ona je bila priča vseh žalostnih in veselih dni naše kulturno politične- zgodovine skozi 3/4 stoletja. Bila ie priča naše žilavosti in vztrajnosti, naše veličastne politične zmage leta 1907, našega kulturnega in gospodarskega u-stvarjanja. Bila je priča naše dramske in operne umetnosti v našem gledališču, naše glasbene umetnosti v glasbeni matici, naših gospodarskih institucij, zadrug, hranilnic, bank. Bila je priča tudi naše »Narodne delavske organizacije« in neštetih naših društev in ustanov. In to vse do tlel dokler ni 13. juliia 1920 kot žrtev fašizma zgorela s svojo bogato knjižnico v nlamsnih »Narodnega doma«.
S	»Slavjansko čitalnico« je zgorela takrat ponosna stavba »Narodni dom«, slovensko gledališče, njegova garderoba, knjižnica in kulise, sokolska dvorana, telovadna oprema. Tržaška posojilnica in hranilnica z vsemi kjigami, dokumenti, vrednostnimi papirji in denarjem.
13. julij 1920, je bil za Primorske Slovence in Hrvate prava bartolomejska noč. Ta dan ostane najbolj črn v naši zgodovini. S tem dnem ie pričel fašistični pohod proti nam.
Pa prišel je naš dan. Fašizem je bil premagan in strt in mi smo vstali. Toda našli smo same ruševine tudi na kulturnem polju. In iz teh ruševin je vstala aprila 1048, 100 let po ustanovitvi »Slav-janskega društva«. »Sk-.vjan-ska prosvetna matica«, kot naslednica in nositeliica novih ali v bistvu starih narodnih in
kulturnih idej.
Ali bo tudi ona stoletna priča našega ustvarjanja in napredka na naši bodoči poti?
Če se zavedamo, kako 0-gromna je morala biti naša notranja ustvarjalna sila, ki je dvignila slovensko ljudstvo komaj v dveh generacijah svobodnega življenja, od brezpravne mase analfabetov in tlačanov na višino prvih kulturnih narodov sveta, ako pomislimo, da je doprinesel slovenski človek v tej kratki dobi naravnost čudeže na oltar kulturnega in gospodarskega ustvarjanja, potem nič strahu. Z vero v sebe same in z božjo pomočjo bomo tudi v bodočih stoletjih korakali od uspeha do uspeha za naš obstoj in naše pravice — v znamenju demokracije in svobode.
Nov doktor
Dne 23. novembra t. 1. je bil na tržaški univerzi promoviran za doktorja klasične filologije naš rojak Zorko HAREJ jz Dornber* ga. Zagovarjal je s prav dobrim uspehom tezo iz srednjeveške la* tinske literature. No<vemu doktor*
ju iskreno čestitamo ter mu želi* mo v življenju obilo uspeha.
Za Miklavža
»Slovensko dobrodelno društvo«
v	Trstu sporoča, da bo sprejema* lo Miklavževe pakete le še v so* boto. Paket je treba oddati v uli* ci Machiavelli 22/11. Miklavževa* nje bo v nedeljo ob 17. uri v istem prostoru.
Opozorilo beguncem
fa»-.
V	zvezi s poročilom mednarodne begunske organizacije IRO v predzadnji »Demokraciji« je zdaj prispelo obvestilo, da ameriška misija, ki ima nalogo- izbirati emigrante za vstop v Združene države, ne bo prišla v Trst. Misija je sporočila mednarodni begunski organizaciji, da bo obiskala le eno samo taborišče v Italiji, in sicer taborišče Ba-gnoli pri Neaplju.
Zaradi tega opozarjamo tiste, ki imajo namen emigri-rati, da je verjetno, da tisti, ki ne bi bili v tem taborišču, ne bodo imeli priložnosti za sprejem v Združene države.
Občinska svetovalca Slov. dem. zveze pri g. županu
Zadnjo sredo, 1. dec., sta se obč. svetovalca Slov. dem. zveze v Gorici, gg. Kemperle in Bratuž zglasila pri novem g. županu dr. Bernardisu jn imela z njim daljši razgovor o raznih perečih občin* skih vprašanjih, zlasti nekaterih, ki se tičejo Slovencev. G. župan je naša svetovalca zelo ljubeznivo sprejel ter se za zadeve, ki sta mu jih predložila, zanimal in jima obljubil svojo pomoč. Rekel je tudi, da sta storila prav, ker sta S svojim obiskom nekoliko poča* kala, kajti pred dnevi so mu uradni obiski pobrali ves čas. G. župan je bil o raznih naših vpra* šanjih dobro poučen, česar pa ni poznal, si je točno zabeležil. Za* gotovil je, da bo šlo vse njegovo delo za tem, kako doseči res de* mokratično sodelovanje vseh ob* činskih svetovalcev v pomoč me* stu in njegovemu preizkušenemu prebivalstvu. V teku meseca de* cembra bo najbrže druga seja celokupnega občinskega sveta.
Obvestilo
Ljudskošolska mladina v Gorici obvešča cenjeno občinstvo, da se pripravlja tudi letos — s. pomoč* jo svojih požrtvovalnih učiteljic
—	na pestro prireditev običajne božičnice. Mladina so bo potru* dila, da bo prireditev zadovoljila obiskovalce in jih pripravila na božično razpoloženje.
Ker je namtai pomagati potreb* nim, naproša vodstvo prireditve, da priskočite na pomoč. Vsako najmanjše darilo je dobrodošlo. Vse prispevke lahko dostavite na didaktično ravnateljstvo jn izro* Bite pripravljalnemu odboru.
Promocija
Gospodična Anka Prinčič, hčer* ka ravnatelja pri računskem od* delku na centralni pošti v Benet* kah, je 17. novembra t. I. promo* virala za doktorja ruskega jezika in slovstva na univerzi »Ca Fos* čari« v Benetkah. Iskreno časti* tamo.
Smrt dobre matere
Dne 26. nov. je po daljšem bo* lehanju umrla gospa Štefanija K omel j iz zavedne slovenske dni* žine v Gosposki ulici 7. Bila je skrbna mati in gospodinja. Naj počiva v miru! Žalujočim iskreno sožalje.
Radi Miklavža odprte trgovine
Ker pade letos praznik sv. Mi* klavža na ponedeljek 6. t. m. je radi nakupovanja Miklavževih da* rov prefektura dovolila, da so trgovine v nedeljo lahko odprte.
Slovenski sv. misijon v Gorici
Sv. misijon za Slovence v župni cerkvi sv. Ignacija na Travniku se prične, kot smo že kratko napovedali, v soboto 4. t. m., ko bo ob osmih zvečer prvi misijonski govor. Prejšnji dan, danes v petek popoldne ob treh bo pri sv. Ignaciju govor za ljudskošol-sko mladino. V nedelio 5., na praznik Brezmadežne v sredo 8. in v nedelio 12. t. m. bodo govori ob 6.30, ob 9 in popoldne ob 3. Ob delavnikih pa bodo govori ob 6.30, ob 4 popoldne in ob 8 zvečer.
Starosta slov. duhovščine
Dne 23. nov. je dopolnil g. bi* seromašnik in upokojeni župnik iz Štandreža, Jožef Kosovel, de* vetdeset let življenja še krepak in čil na duhu in telesu. Biva šc vedno v Standrežu, kjer je nad 50 let pastiroval, ter vsak dan mašuje in opravi svoj popoldan* ski sprehod. Želimo, da bi žilavi starosta naše duhovščine dočakal še lepo vrsto let, vsaj do železne sv. maše, pri dobrem zdravju.
Meja
i
\ Zadnje čase je italijansko * ju* goslovanska razmejitvena komisi* ja zopet pridno na delu. Po ča* sopisju skoro vsak dan naletimo na vest, da so se jugoslovanski člani te komisije zjutraj pripeljali preko bloka pri Rdeči hiši na ital. ozemlje in se v popoldanskih J urah po isti poti vrnili. Zadnje čase pregleduje in ugotavlja ko* mis:ja mejo na oddelku od Šte* verjana do št. Mavra. Ker je treba mejo točno in do vseh po* drobnosti določiti, delo zelo po* časi napreduje in najbrže še ne bo kmalu zaključeno. Odnos med jugoslovanskimi in italijanskimi člani je zelo ljubezniv in se go* spodje med seboj dobro razu* mejo.
Dobra srca
Pretekli in predpretekli teden sta častita sestra iz Slovenskega sirotišča v Gorici in gospa Katica Kerševani nabirali v Štandrežu, Sovodnjah, na Peči in v Rupi ži* vež /.a imenovani zavod. Ljudje so pokazali res usmiljeno srce do sirot ter so dobre volje in rad; da* rovali mnogo živeža, zlasti krom* pirja. Gre jim vsa hvala in toplo priznanje.
Pokrajinski upravni odbor
V	torek 30. novembra je zase* dal pokrajinski upravni odbor in pretresal kakih 45 zadev. Med
drugim je odobril posojilo, ki ga je goriška občina najela pri Gori* ški hranilnici (Montu). Za dober* dobsko občino je potrdil dve za* devi: imenovanje občinske komi* sije za reševanje utokov v zadevi krajevnih dajatev, in plačevanje doklade za kruh (caropane) urad* niku g. Bajcu.
Trg sv. Andreja
Jutri, v soboto 4. dec. se neka* ko uradno prične letošnji trg sv. Andreja, ki bo trajal do 12 t. m. Odbor, ,ki ima nalogo, da izvede predpriprave za ta starodavni in najveeji vsakoletni goriški se* jem, je določil, da bodo jutri otvorjene razstave, ki so jih pri* redili v zvezi s trgom. Te razsta* ve naj bi privabile v Gorico več občinstva jn s tem trg poživile. Ob treh popoldne bo otvorjena razstava igrač v kavarni Teatro, ob treh in pol obrtna in slašči* čarska razstava v ulici Diaz, ob štirih športna razstava v dvorani Petrarca, tor končno ob 4 in pol kmetijska razstava s pokušanjem vina na pokritem sadnem trgu. Razstave bodo odprto vsak dan od 8V2 zjutraj do 8 zvečer; vstop* nina v vsako znaša 30 lir. Razen teh razstav bo na pokritem sad* nem trgu gastronomski srečolov z divjačino in raznimi drugimi okusnimi dobitki. Tudi številni trgovci pripravljajo svoja izložbe* na okna in obetajo znatne popu* ste pri svojem blagu.
Posebna značilnost letošnjega Andrejevega trga pa bo izredna množica zračnih železnic, gugal* nic, vrtiljakov, strelišč, cirkusov in vseh vrst kioskov, ki se je na* sula v Gorico. Kar pomnimo ni bilo še nikoli toliko »komedij« v našem mestu. Obsežni Telovadni trg, in prostori okrog Trgovskega doma, ob Sadnem trgu in na Travniku so natrpani. Povsod »komedije« in potujoče hiše — nekatere zelo lične — njihovih lastnikov in sotrudnikov. Mestno lice v teh središčnih predelih je povsem spremenjeno in ima res izrazito sejmarski značaj, živžava, hrupa, šuma, piskanja bomo v (prihodnjih dneh imeli v Gorici na pretek, preveč. Težko mrtvilo, ki sedaj tlači mesto, se bo za ne* kaj dni, zlasti večerov, umaknilo kričavi razposajanosti, vsaj navi* dežnemu veselju in udobju. Kak* šen bo zaključek, bilanca? Ne vemo in ne bili bi radi malicioz* ni preroki. Bojimo se pa, da je mizerji, v kateri se utapljamo, težko pomagati z varljivim ble* skom, ki ga je treba plačati.
Kaznovan mlinar
»Valjčni mlin v Medeji pri Kr* minil, last g. Julija Simonita, je bil oblastveno zaprt za 15 dni, ker je razpečaval moko, ki ni bila mleta po sedaj veljavnih predpi* sih. Tako nas obvešča prefektura.
Zaposlitev pri delih s strugenimi plini
Goriška prefektura sporoča, da bo prefektura v Benetkah otvorila tečaj za izvežbanjc v delih s stru* penimi plini in za dosego toza* devnega strokovnega spričevala. Na ta tečaj se sprejmejo tudi osebe, ki bivajo v goriški pokra* jini. Prošnjo je treba nasloviti na gorskega prefekfta do 15 dec. Točnejša pojasnila dajejo pri stoj* 'ni občinski uradi in zdravstveni urad go riške pokrajine.
Devica Marija v Dolu
S tem imenom se predstavlja slovenski javnosti novoustanov* ljona duhovnija —- vikarjat v Dolu.. Velikokrat nas pelje pot po prijaznem Dolu; posejanem s skupinami naselji: Devetaki, Vi* zintini, Pa-lkišče, M'koli, Brni, Ferlcti in tudi Boneti. Sredi Dola, na Palkišču, stoji lepo šolsko po* slopje in tam je za sedaj tudi ka* pela v lepi, prostorni dvorani. Ve* Iško slavnost bodo imeli Doljani dne 8. decembra na- praznik Brez* madežne. Ob 2h popoldne bo vse ljudstvo z duhovščino in z g. nad*
kofom sprejelo lep k p Fatimske Matere božje, ki bo prav taka, kot je bila tista, ki je letos ob:* skala vse naše vasi. Mater božjo bodo pričakovali na »Cukišču«,
tam, kjer se cepi pot pitati1 Opatjemu selu. Nato bo pročelja do Palkišča, kjer bo govor, hJfc goslov in tudi ofer za potrebe novega svetišča. Vse ljubitelje cerkvene glasbe pa tudi zanima, kako se bo postavil »o*
vi	doljanski; cerkveni abor. ki bo z izbranimi pesmimi spre* mljal potek vse slovesnosti Nas kar veseli, da so Doljana tek« podjetni in da jim je v tako krmi* kem času uspelo ustanoviti tolik*> lepega. Razmeroma majhna je veliko napredovala in pridobil*. Vsi spremljamo s simpatijo to šo novo rast in želimo obilo uspe-ha. Le naprej! Prav radi bomo 8. decembra popoldne prihiteli pogledat v Dol lopo slovesnost.
V	vseh dneh svoje težke zgodo* vrne se slovenski naroči rad zbira okrog svoje nebeške Pomočnici.
IZ VSEGA SVETA
General Eisenhower poveličuj^
učitelja
»Učitelj ima v rokah bodoče,Oerf naše države, obstoj naših praT*’ m naše svobode« — je izjavil gf* neral Dvvight D. Eisenhowei\ rektor Kolumbija univerze v slojem govoru, ki ga je imel v mo* zeju mesta New York ob odprtju razstave, ki priča o napredi« vzgoje v New Yorku v zadnjih 300 letih. Eisenhower je goyoiršt pohvalno o učiteljstvu, ki je prib* dano svoji dolžnosti in ki je &>* seglo lepe uspehe ter priporočil, da se naj bolj skrbi za blagosti* nje in socialni položaj uč?te!jfe«. »Toda svet človeške srečo in zboljšanje, za katerim stremijo vsi vzgojitelji, bomo imeli le ter krat, če bo poklic (vojaški, op. ur.) v katerem sem bil vgojen ja*, postal stvar preteklosti« — je do* stavil general. Nadalje je označit znanost za dvorezno orožje, ki ga lahko uporabljamo za dobro at slabo, zato je priporočal moraltio, in duhovno vzgojo, ki naj bo vaa.i na isti višini kot praktičnimi«' znanstvena vzgoja.
Boj proti jetiki v Grčiji
Ameriške fonde bodo v Grčija porabili za gradnjo bolnic in natorjev za jetične in za z bolj? šanje vodovodnih napeljav. Za, ta dela bodo porabili 36.540 milijonov drahem in 3,397.000 dolarjev. Načrt za gradnje so objavili p« podpisu petih sporazumov, ki ste jih podpisala Stephanopulos, mini* ster za koordinacijo, in ameriSki veleposlanik Henry Grady. Načrt bo izvedlo ministrstvo za higieni} s sodelovanjem oddelka za javno zdravstvo pri upravi za gospodar* sko sodelovanje. V Grčiji umre za jetiko vsako leto 20.000 oseb. Računajo, da boleha na tej bo* lezni od 150.000 do 200.000 ljudi.
Televizijsko prenašanje opere.
Dne 29. nov. zvečer so teltrw* zijsko prenašali po mnogih me^ stih Združenih držav Verdijevo opero »Otello«, ki so jo igrali v metropolitanskem gledališču r Ne\v Yorku. S tem so prvič vključili v program amerškega televizijskega omrežja tudi lirično opero. Opero so prenašal s sed* mimi televizijskimi aparati.
V	petek 26 nov. je po dolgi in mučni bolezni, previdena s s zakramenti za umiraj' ce, mirno v Gospodu zaspala naša preljubljena soproga in mati
Štefanija Komelj,roj.Mauri
Izrekamo najlepšo zahvalo preč. g. Mazori za zadnje spremsivo k večnemu poči i ku, kalor tudi vsem onim, ki so nas tolažili v teh težkih urah.	j
Gorica, dne 29. novembra 19AS Žalujoči 8<>prog Andrej, hči Mnrta in sinova Viktor in Alojzij (odsoten)
Za »Uršičev sklad«
Krožek prijateljev iz T. meseč* no 300, 300, 500, 500, 500, 500, 300, 300	3200—	L.
Za »dobradelno društvo«: Ljubljančan 100.— lir
Odgovorni urednik; Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici