DEMOKRACIJA Uredništvo in uprava: Sorica - Riva Piazzutta i*3 Cena: Posamezna štev. L. 15 Naročnina : Mesečna L. 6t Za inozemstvo mesečno L. 100 PoSt. £ek. ra a. 8t. s-18127 Leto H. - Štev. 49 Gorica-Trst, 3. decembra 1948 Izhaja vsak petek MARSHALLOV NAČRT IN SLOVE Marshallov načrt, kakor je zamišljen, bi lahko no pravici imenovali blagoslov za male evropske narode in države, ki so v drugi svetovni vojni toliko trpele. Brez njega bi ti narodi in te države nikdar ne dobile tolikšne pomoči za svojo obnovo in gospodarski dvigt kakršne so deležne zdaj. V dokaz za to trditev lahko navedemo ravno Svobodno tržaško ozemlje, ki je po površini in prebivalstvu najmanjša članica v organizaciji za evropsko gospodarsko sodelovanje. Trst je v zadnjih kratkih mesecih prejel že za nad pet milijard lir ameriške pomoči po Marshallovem načrtu. Vsega skupaj so mu v okviru evropske obnove pa namenili za zdaj 51 milijard lir. To je ogromen znesek, s katerim bo ob pametnem vodstvu in razdeljevanju mogoče do temelja obnoviti, preurediti in ojačiti vso gospodarsko dejavnost tržaške države. Qd vseh srednjeevropskih narodov, ki morajo živeti za rdečim železnim zastorom, je vsestranskih ugodnosti Marshallovega načrta lahko deležen Samo ~ del Slovencev. To so tisti, ki žive na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Tega dejstva se moramo zavedati Slovenci; prav tako pa tisti, ki jim je izvajanje Mrashallovega načrta v tržaški državi zaupano. Namestnik ameriškega zunanjega ministra* John Fo-ster Dulles, je pred kratkim govoril v Pakižu•, o ciljih ameriške politike v zvezi z Marshallovim načrtom v Evropi. Poglavitni cilj ie v tem, da svobodno Evropo gospodarsko ojačijo in zedinijo ter jo politično povežejo v čim tesnejšo enoto. Tako bi ustvarili žarišče, ki bo s svojo svobodo, s svojim socialnim blagostanjem in svojo močjo neprenehoma in nezadržno privlačevalo narode izza železnega zastora na to stran. Evropa naj bi prav s pomočjo Marshallovega načrta postala mogočen magnet, čigar sili se ne bo mogel ustavljati nihče. Ta sila bo prej ali slej podrla pregraje, ki danes še cepijo Evropo na vzhodno in zahodno polovico. 1 Ni dvoma da ie Dulles. eden prvih ameriških zunanjepolitičnih strokovnjakov, pravi namen Marshallovega načrta s tem točno in odkrito označil. Šovinizem ustvarja pregraje Če hočejo zdai ta veliki cilj doseči,' potem ie treba Marshallov 'načrt v tem duhu dosledno izvajati zlasti v deželah, ki leže danes ob nasilni meji med zahodno in vzhodno Evropo. In med temi področji je zlasti važen, če ne najvažnejši, prav Trst zaradi tega, ker edino tukaj je eden izmed narodov onstran železnega zastora po znatnem številu svojih pripadnikov v živem in spalnem stiku s pravo demokracijo in njenimi sadovi. To dejstvo nudi velike možnosti za uspeh, a vsebuje tudi dosti nevarnosti za polom Marshallovega načrta na tem kočljivem in pomembnem področju. Uspeh ali polom je odvisen od tega, ali se bodo odgovorni ljudje posebnih nalog Evropskega obnovitvenega načrta tukaj točno zavedali. Zakaj vsa ta dejstva v zvezi z Marshallovim načrtom tako poudarjamo? Zaradi umetno razpihovane šovinistične nestrpnosti, ki jo kaže večji narod na Tržaškem ozemlju do manjšega. Ta nestrpnost ima korenine v 2,5 letni fašistovski vzgoji, ki ni bila nikjer tako brezobzirna in nasilna kakor prav tukaj. Ta nestrpnost je tolikšna, da. še danes ne priznava manjšemu narodu niti pravice do enakopravnega obstanka, kaj šele, da bi mu pustila o lastni usodi v lastni državi soodločati. V prizadevanjih za zatrtje SlovencvJukaj so voditelji te nestrpne večine poleg politike vedno uporabljali tudi gospodarski pritisk. Uničevanje slovenskega gospodarstva na Tržaškem v dobi med prvo in drugo svetovno vojno to resnico kričeče dokazuje. Sddanji politični, kulturni in splošni položaj Slovencev na Svobodnem tržaškem o-zemlju nam priča, da se tudi Zavezniška vojaška uprava, žal, preveč ravna po težnjah omenjenih šovinističnih skupin. Zaradi tega ni neupravičena bojazen, da se utegne tiuli Marshallov načrt tukaj sprevreči v gospodarski udarec po Slovencih, ali pa vsaj v razočaranje, čigar posledice bodo segle dalje kakor pa samo do Milj ali do Sežane. Brez upoštevanja Slovencev ne bo uspeha O vsem, kar se tiče izvajanja Marshallovega načrta na Tržaškem, bo odločal ravnatelj Uprave za gospodarsko sodelovanje z Zavezniško vojaško upravo. Ta mu bo predlagala načrte za podpore, za posojila, za povečavo industrije in obrti za obnovo kmetijstva in ribištva in vse drugo. Zavezniška vojaška uprava se bo pri tem v glavnem ravnala po nasvetih »Odbora za preučevanje in izvedbo Marshallovega načrta na ST O ju«.. V tem odboru, ki šteje dvajset članov, ni niti enega zastopnika Slovencev, dasi slovenski kmetje, delavci, ribiči, obrtniki in mali trgovci sestavljajo 28 odstotkov vsega prebivalstva na Svobodnem tržaškem ozemlju. Že to dejstvo samo je za vsak demokratični red krivično, za uspeh kakršnih koli gospodarskih načrtov pa nespametno'. In samo tisti, ki razmer tukaj niti površno ne pozna, si lahko dela utvare, da bo s pomočjo takšne ustanove tudi en sam Slovenec dobil iz Marshallovega načrta kakršno koli pomoč za svoje gospodarstvo. In vendar bi bilo iz gospodarskih in političnih razlogov umestno Slovence in slovensko gospodarstvo vsaj tako podpreti kakor Italijane. Kmečki sloj na Tržaškem ozemlju, kateremu pripada tudi večina slovenskega naroda na oni strani meje, sestavljajo izključno Slovenci. Kmetijstvo je tukaj zaostalo; ne najmanj zaradi tega, ker je fašizem slovenskemu kmetu z uničenjem lastnih denarnih zavodov vzel sleherno možnost za posojila in s tem za izpopolnitev in modernizacijo obdelovanja. Enake usode je deležen slovenski obrtnik, slovenski ribič in slovenski trgovec. Nobeden izmed njih si od Marshallovega načrta ne bo obetal nič, dokler bo videl, da o njegovem izvajanju bolj ali manj odločajo samo zastopniki tistih, ki So krivi gospodarskega propadanja Slovencev na tem področju. Na nedavni tiskovni konferenci, ki jo je imel upravnik Marshallovega načrta za Trst, g. Galloway, smo slišali jasno in nedvoumno izjavo: »Naloga Uprave za gospodarsko sodelovanje ie upoštevati vsa gospodarska vprašanja, ki se tičejo tržaškega prebivalstva ne glede, ati gre pri tem za korist Slovencev ali koga drugega... Vsak načrt, bodisi slovenski, bodisi italijanski, bomo presojati po enakih načelih.« Prepričani smo. da so te besede bile mišljene prav tako iskreno, kakor so bile izgovorjene. Toda samo to zagotovilo nam še ne more pregnati nezaupanja, za katero smo vzroke navedli prej. To se bo zgodilo, ko bomo videli, da so bili storjeni nekateri koraki, ki so za to nujno potrebni. Kakšni naj bi bili ti koraki, bodo v prihodnjih številkah predlagali strokovnjaki. Odmev v svetu • Mi tu danes samo še. enkrat poudarjamo zlasti politični pomen pravičnega in pametnega izvajanja Marshallovega načrta na tem ozemlju, čigar prebivalstvo sestavlja znaten del edinega naroda, ki živi na obeh straneh železnega zastora. Po tem, kako in v koliko bodo deležni koristi Evropskega obnovitvenega načrta Slovenci v Trstu, bodo Marshallov načrt in vrednost njegovih ciljev ocenjevali ne le Slovenci, marveč vsi jugoslovanski narodi onstran zastora. In dokler Slovenci tukaj ne bodo dejansko deležni koristi te, morda največje gospodarske in podporne zamisli v zgodovini človeštva, vse dotlej tudi ne bo Marshallov načrt pri njih dosegel tistega višjega cilja, ki so si ga zastaviti njegovi idealni stvaritelji. Ne pri■ Slovencih in najbrž tudi kje drugje ne... Komu priti če j o italijanske kolonije? Kakor po prvi svetovni vojni, tako je tudi po drugi Anglija obrnila svoje pohlepne oči na kolonije. Takrat je pograbila nemške, danes bi se rada pola: stila italijanskih. Po prvi sve® iovni vojni se ji je igra posrečila, ker so Italijani raje gledali na slovdnsko zemljo v Evropi in pustili, da so drugi pogoltnili vse nemške kolonije. Fašistična Italija se je potem maščevala nad Slovenci. Ker ni imela za svoje številno prebival® stvo izhoda v kolonije, je jela na vse mogoče načine preganjati Slovence, da je sem naseljevala svoj rod. In Slovenci smo postali predmet zatiranja, raznarodovat nja in izkoriščevanja. Danes smo na tem, da bi Am glija svojo staro igro rada ponot vila. Rada bi se namreč zopet okoristila na račun Slovencev in tudi Italijanov, ki se radi pustijo zapeljati od napačnega nacionat lizma, namesto da bi gledali na bolj otipljive koristi v kolonijah. Z eno besedo: Anglija ponuja Italiji Trst in s pomočjo generala Airey ta podžiga italijanski šovit nizem. Vsako toliko poda ta get neral kako izjavo, ki se nanaša na ta predmet. O modi it ali jam skih kolonij pa ni bilo že mesece slišali nič novega. Kar nenadoma pa ti pretekli teden udari v svet vest, da sta si kolonije razdelili Anglija in Amerika. Glej no, net dolžnega zunanjega ministra Bet vina, ki izjavlja, da je Trst itat lijanski, čeprav ga je tudi on ustvaril svobodnega in to s svojim podpisom potrdil. Še se spot minjam, da sem videl po prvi svetovni vojni na oknu neke izt ložbe zanimivo sliko z napisom: »I ladroni si spartiscono il mon-. do« (Tatovi si delijo svet). Isto sliko sem opazil tudi meseca mat ja 1940., tik pred vstopom Italije v vojno. Na tej sliki je bil od »ladronov« najbolj viden Anglež. Zakaj bi Italijani tudi danes ne izobesili te slike? Z izgovorom, da je v času vojt ne obljubila prebivalstvu v Ciret najki zaščito pred povratkom Italije, bi se Anglija rada polat stila te kolonije. Zaradi varnosti imperija pa bi rada dobila še prat vico do vojaških utrdb v drugih kolonijah. Igra s takimi izgovori je vredna otročjega smeha. Ant glija ni le obljubila, ampak celo podpisala mirovno pogodbo, ki je ustvarila Svobodno tržaško ozemt Ije, danes pa to polnoveljavno mednarodno pogodbo ruši na najt bolj brezobziren način. Atlantska karta, ki jo je Anglit ja podpisala, predpisuje samoodt ločbo narodov. Zato naj se na vsem o.zemlju Julijske krajine in v vseh kolonijah izvede svoboden \ plebiscit, da se prepusti narodom j odločitev za lastno usodo. Tako zahteva demokracija, s katerč se Angleži zelo postavljajo. Vendar se zdi, da gledajo oni samo na lastne koristi j n mojstrsko izigrat vajo spore med narodi. Do kolonij ima gotovo večjo pravico Italija, ki je doma preobt ljudena in ji zaradi tega preti net varnost notranjih zmed in nemit rov. Organizacija Združenih nat rodov naj zato izdela statut, po katerem naj se kolonije upravljat jo in naj izvedbo statuta tudi stolno nadzira, da se ne bo got | dila krivica domačemu prebival: stvu. To določilo mora veljati za vse kolonije, ne samo za tiste, ki bi jih upravljala Italijo. Življenjski izsledi naše mladine Slovenska mladina v Italiji, ki študira, stoji prod resnim vpra® šanjem, kako se zaposliti po kom Čanih študijah. Izgleda, da pa Goriškem in v ostalem delu fur® lanske dežele ne bo zadosti pro® štora in mesta za vse, ker novih nastavitev v javnih uradih gotovo ne bo tako hitro in ker bi pri takih nastavitvah prišlo v poštev le malo naših sil. Na proste po* klice tudi ni bogve kaj računati, saj še tisti, ki so se tem posvetili preživljajo hudo krizo. Treba je zato najti drugo izho* dišče, zato je nujno seznaniti mla® dino z drugimi možnostmi zapo® sliitve, in sicer v notranjosti republike. Kot dobri poznavalci jezikov, bi naši mladi ljudje z lahkoto dobili službe pri trgov; skih podjetjih v Milanu, Turinu in drugod. Saj v teh krajih so bili Slovenci vedno prijazno sprejeti in nobenemu se ni godilo slabo. V času svojih študijev naj se na* ša mladina zato pridno uči vse večje evropske jezike, saj daru za to ne manjka. Na drugi strani pa je treba obr® niti pozornost na razne natečaje za sprejem v javno državno sluz« bo ali ,pa v službo pri poldržavnih zavodih jn tudi privatnih, kot n. pr. bankah. Za javne državne službe so navadno razpisani nate® čaji. Teh se morajo Slovenci ude® ležiti jn se nanje temeljito pripra® viti, da bodo prednjačili. Uradni bst prinaša sedaj n. pr. zakon za sprejem v službo tajnika na sred® njih šolah. Natečaja, ki bo še razpisan, se bodo lahko udeležili tisti, ki imajo maturo. Ko bo na* tečaj razpisan, bomo o tem poro® čali, da ne bo zamude. Treba se je pač sprijazniti z usodo in poiskati vire dela in živ® ljenja tudi izven domače zemlje. Kulturno središče Slovencev v Italiji bo itak vedno ostala doma® ča zemlja, ki je naši ljudje ne bo® do pozabili, ampak je prav radi ob vsaki priliki obiskovali. Želi® mo, da s* k temu vprašanju še kdo drugi oglasi in prinese svoj delež k njegovi rešitvi. Delo protikomunističnih socialistov . Socialistični voditelji iz šestih evropskih držav onstran železnega zastora so se prejšnji teden sešli v Londonu, da bi razpravljali o smernicah skupnega delovania v borbi proti komunizmu. Glavni namen tega kongresa je ustanovitev mednarodne organizacije, v kateri naj bi bili vsi socialisti iz držav, ki so padle v komunistično su-žnost. , Med raznimi voditelji so sicer nekatere razlike, posebno med tistimi, ki so sprva sodelovali s komunizmom, in onimi, ki so mu vedno odločeno nasprotovali, Ti slednji so že ustanovili v Parizu organizacijo, ki se imenuje »Urad socialistične internacionale«. Zastopniki te organizacije so se udeležili konference v Londonu le kot opazovalci. Ob začetku seje ie prvi spregovoril Čeh Vaclav Ma-yer, nato pa.madžarski zastopnik Antal Ban. Čeh Mirko Sedlah, poljski Ciolzkosz in končno še zastopnika romunske in jugoslovanske socialistične stranke. Prisotni so bili delegati angleške laburistične stranke ter holandskih, norveških, francoskih in švicarskih socialistov. Od srede do srede. 25. NOVEMBRA: Trstu so iz pomočipoMarshallovem načrtu nakazali spet 330.000 dolarjev za nakup mleka. — Kitajsko čaka še sijajna bodočnost, je govoril maršal čangkajšek v Šanghaju. — Titova vlada je odstavila svut je poslanika v Holandiji, Prodat noviča, ker je potegnil s Komint formom. — Grškega ministrskega predsednika Sofulisa je zadela, kap. — Konec stavke v um e riških pristaniščih ob Atlantskem morju. — Jugoslavijo je zaradi sovražnosti sosednih komim formovskih — držav morala spret meniti jn zmanjšati načrte za gospodarsko petletko, je izjavil Titov poslanik v IVashingffonu Kosanovič po vrnitvi iz Beograda. — Jugoslovanski kominformisti so v Pragi ustanovili odbor, ki hoče voditi boj proti Titu. katet rega v svojem listu »Nova Bor: ba« dolže, da komaj čaka na u. meriško pomoč. — Predsednik angleške vlade Attlee je v zbor® nici sporočil, da se je Irska povt sem osamosvojila ter pretrgala poslednje uradne vezi z britaru sko državno skupnostjo. — Rde: če sodišče v Pragi je obsodilo na smrt osem ljudi, ker so »vohu® riili« za Amerikance. — Angleži so razrušili poslednje naprave v nemškem vojnem pristanišču Wib helmshaven. — Zaključek raz® prave proti makedonskim •»voj--nim zločincem« v Sko pl ju, s čimer so Titovci hoteli dokazati, da s sedanjo bolgarsko komint formovsko vlado sodelujejo bivši fašisti in pomočniki Nemcev. 2d. NOVEMBRA: Vlade za® hodnih držav so sklenile objaviti doslej neznane sporazume med Hitlerjem in Stalinom glede de-' litve Evrope. — Ogorčenje itali: jonskega tiska zaradi angloamet riškega sporazuma, da Italiji njenih bivših kolonij ne bodo vrnili, — Sovjeti so znova pot ostrili nadzorstvo na mejah med Rusijo in podložniškimi država: mi, da bi zpvrli beg svojih podat nikov na Zahod. — Novo belgijt sko vlado je iz socialističnih in katoliških zastopnikov sestavil prejšnji ministrski predsednik Spaah. — V Bratislavi so obsodili 14 Slovakov, češ da «o »vohuniji« za zahodne države. — »Neznan-, ci« so v zadnjih dveh mesecih ugrabili 11 nemških politikov na sovjetskem področju v Berlinu. — V Nemčiji so do zdaj usmrtili vsega skupaj 330 ljudi, ki so se pregrešili z zločini proti človet štvu. — Bolgarska vlada je zara® di pomanjkanja bencina prepove® dala skoro ves avtomobilski prot met. 27. NOVEMBRA : Svetnik Tit tovega poslaništva v Sofiji, Hadt žipancov, je odstopil ter ostro obsodil sedanji režim v Jugosla: vi ji. — Predsednik USA Truman je zapovedal, da morajo izvedbo Marshallovega načrta v Evropi pospešiti ter že do aprila 1949 porabiti ves denar, ki je name® njen za leto dni. — Bivši med: žarski regent Horthi, čigar izrot čitev zahteva med drugim tudi Tito, bo z dovoljenjem ameriških oblasti odpotoval v Argentino. — Seja odbora petih zahodnih držav za ustanovitev Združene Evrope v Parizu. —- Glavna skupščina Združenih narodov je s 47 glasovi proti 6 obsodila Ah banijo, Bolgarijo in Titovo Jugo: slavijo zaradi pomoči, ki jo da: jejo grškim komunističnim upor: nikotn. — Če berlinske krize ne bodo rešili takoj, potem je še dolgo ne bodo, sodijo v ameri/ ških političnih krogih. Italija na križpotu Gasiperi izrabil svoje neuradno pot v Belgijo, da je obiskal tudi rOd srede __________________do srede 28. NOVEMBRA: Združeni narodi so sklenili, da bo posebna komisija za Balkan delovala tudi prihodnje leto. — Sovjeti so moč* no razširili »gospodarsko komisu jo«, ki ni nič drugega kakor kos munistična vlada njihovega po* dročja v Nemčiji. — Razvred* noten je lire v razmeru z angle* škim funtom sterlingom, ki bo odslej vreden okoli 2400 lir na* mesto dosedanjih 1600. — Berlin* čanom bodo razdelili izredne ko* ličine živil, ker se je zaradi redne preskrbe po zraku nakopičilo v skladiščih preveč blaga. — Pro* slava tretje obletnice Titove re* publike v Jugoslaviji. 39. NOVEMBRA.: Tito in nje* gova klika ovirata združitev Ju* goslavije in Bolgarije v eno drža* vo, trdi glasilo bolgarske komu* nistične partije. — Avstrijska vlada bo odslej objavljala vsa nasilja, ki jih bodo zagrešile za* sedbene — to je, sovjtske — čete v Avstriji. — Položaj v Grčiji se je navzlic stalni veliki podpori, ki jo Markosovi uprniki dobivajo iz Bolgarje, Jugoslavije in Alba* ni je, zelo izboljšali, je govoril načelnik ameriškega vojaškega odposlanstva v Atenah, Van Fleet. — Predsednik Var. sveta dr. Bramuglia skuša znova posre* do\ati za rešitev spora o Berlinu. — Silna megla nad zahodno in severno Evropo ovira ves promet. — Izrael prosi za sprejem med Združene narode. — prenova albanske vlade zaradi spora med titovci in kominformisti v alban* ski komunistični partiji. — Po* ročila o veliki čistki v poljski ko* munistični partiji. 30. NOVEMBRA : Bivši angle* ški ministrski predsednik Chur* chill je pa odgovorila surovo, da 'se iz vsake besede kar čuti, kako strašno ie pisca narobe, da ne more poslati nekaj škvadristov. da bi opu-stošili tiskarno in za nekaj tednov poslali v bolnico urednika. Amerika hoče združeno Evropo V zadnji številki smo objavili prvi del govora, ki ga je imel v Parizu glavni zunanje politični strokovnjak ameriške republikanske stranke ter sedanji namestnik zunanjega ministra Marshalla v Parizu, John Foster Dulles. V drugi polovici tega pomembnega govora, ki nam razodeva ameriške politične cilje v Evropi, je Dulles dejal med drugim: »Amerikanci so na splošno pripravljeni na kakršen koli napor, samo da bi pomagali odpraviti razdor, kj cepi Zahodno Evropo. Njeno današnjo šibkost bi radi nadomestili z močjo, ki jo daje edinost. Ameriško ljudstvo se spominja, pod kakšnimi pogoji je ono doseglo svojo združitev. Ko se je začela porajati misel za združitev, je bilo v severni Ameriki 13 majhnih neodvisnih držav. Tem so stregli po življenju britanski, francoski in španski imperij, ki so tedaj nekaj pomenili. Tedaj so državljani prvih ameriških zveznih edinic jasno povedali, da bodo ostali slabotni in da jih bodo razjedali medsebojni boji vse dotlej, dokler bodo ločeni in sprti. Da bi odpravile neslogo, ki bi spričo zunanje nevarnosti utegnila biti usodna, so se te državice združile. V začetku se jim to ni povsem posrečilo. Precej držav se novi skupnosti ni pridružilo. Odločilno preizkušnjo za to, koliko je nova zveza trdna, je prinesla šele državljanska vojna med severnimi in južnimi državami. Posamezne države zelo samostojne... Zedinjenje severne Amerike po zvezni ustavi je bilo postopno. Posamezne države so se do danes ohranile dosti večjo samostojnost, kakor pa se večini Evropejcev sploh zdi. Človek se vsak dan čudi, da je v Evropi tako malo razumevanja za ameriški zvezni sistem in za njegovo prožnost. Ob zadnjih predsedniških volitvah se je izkazalo, da skoraj nihče v Evropi ne ve, da ima v Ameriki skoraj vsaka zvezna država svoj volivni zakon. Po nekaterih državah zakon dovoljuje, da se človek volitev vzdrži, po drugih pa je udeležitev pri volitvah obvezna. Vlade v posameznih ameriških državah vodijo dosti več poslov kakor pa jih opravlja zvezna vlada za vse Združene države. Samo zadeve, ki se res tičejo prav vseh zveznih edinic, so pod nadzorstvom osrednje vlade. Toda celo pojmi o tem, kaj so skupne zadeve, se dan na dan spreminjajo. ... vendar skupnost močna Toda kljub tej različnosti in veliki samostojnosti posameznih državnih delov je ameriško ljudstvo ustvarilo zadostno edinost, da je bilo kos vsem zunanjim nevarnostim. Poleg tega je znalo ohraniti tudi vse tiste svoboščine, ki so Amerikancem tako drage. Danes se celo tisti Amerikanci, ki prebivajo v oddaljeni, neobljudeni in izpostavljeni Aljaski, čutijo povsem varne. Dobro namreč vedo, da so tudi oni del velike skupnosti, katere posamezni člani so vsak zase šibki, vsi skupaj pa tako močni, da mora njihovo silo upoštevati ves svet. Nujno je, da se ameriško ljudstvo nehote spominja vsega tega tudi pri tem, ko pomaga zahodni Evropi na noge. Amerikanci se zavedajo, da obnova ne bo mogla biti trajna, če se v Evropi ne bo zgodilo nič drugega, ko da bodo obnovili predvojno samostojnost toliko in toliko nepovezanih držav. Vprašanje Nemčije Dosti ljudi v Ameriki je tudi prepričanih, da vprašanja Nemčije ni moči rešiti drugače, kakor v okviru kakršne koli zahodno evropske zveze. Pri tem seveda mislimo samo na zahodno Nemčijo. Ta ima zdaj kakih 45 milijonov prebivalcev, ki so na tem prostoru stisnjeni tako, da je že kar nevarno. To delavno ljudstvo, ki ima na razpolago velike naravne zaklade ter industrijske naprave, lahko stori dosti dobrega in slabega. Če Nemce vključimo vi Zahodno evropsko zvezo, bodo v njej predstavljali manjšino, ki bo sestavljala kakih 20 odstotkov. V takšnem primeru jim lahko odpremo čim večje možnosti za miroljubno udejstvovanje. Ako pa bodo ‘Država med Velika drama slovenski *** Karantanske države •J©!1'®**«« Samostojna slovenska karantanj ska država Čeprav je po Samovi smrti (658.) zvezna slovanska država razpadla in so Obri v Podonavju zopet pridobili staro moč, se je svobodna slovenska kneževina Karantanija ne samo vzdržala in so si v tej državici iskali zatoči* šča in pomoči razni pregnani kne* 7/i, kot bolgarski Alciok (žc leta 631.) in furlanski vojvoda Arne* frid (lota 664.), marveč je Karan* tanija na prehodu v 8. stoletje in v prvih desetletjih 8. stoletja po* stala celo politično zelo delovna. Že ob Arnefritovem primeru (leta 664.) so Karantanci s svojo vojsko skušali pregnanemu Arne* fritu pomagati, da bi zopet prišel na prestol. V letih 695 « 698 so vpadli Karantanci na Bavarsko in ob tej priliki ubili uglednega pu* ščavnika Marina. Ali so ob znanih slovensko* langobardskih spopa* padih leta 702. in 720., ko je pri Lavariano, južno od Vidma bil sklenjen mir na bojišču, tudi ko* roški Slovenci kaj sodelovali, ni sporočil. Zanimivo pa je, da so kmalu po tem, v letih 725*730, Karantanci prisilili Langobarde, da so jim vrnili Ziljo, in tudi sami so prehajali Karnske Alpe, da se je moral škof iz mesta Julium Carnicuni (Zuglio) umakniti v Čedad. O veliki politični moči kneževine Karantanije priča tudi dejstvo, da so Karantanci skoraj istočasno (lota 720.) vdrli tudi na Bavarsko in požgali cerkev v Bischofshofenu. Slovenci v veliki vojni zvezi z Bavarci Vsekakor je ugled Karantanije moral zelo narasti, da Karantance leta 743. nepričakovano srečamo celo v veliki vojni zvezi z Bavarci. Na drugi strani pa to dejstvo priča, da so se v slovenski sose* ščir.i morale izvršiti velike poli* tične spremembe, ki so tudi Ka* rantancem narekovale spravljivej* še razmerje z zapadnimi sosedi. Slovencem sovražni, stalno proti vzhodu prodirajoči Bavarci so za svojim hrbtom začutili nevarne tekmece * Franke. Ko je leta 737. na Bavarskem prevzel vlado Odi* lo, je kmalu začel zbirati krog se* be frankovske nasprotnike. Isto* časno se je Bavarska tudi cerkve* no pričela osamosvajati Leta 739. je Bonifacij namreč reorganiz;ral bavarsko cerkev in določil štiri stalna škofijska mesta (Regens* burg, Freising, Salzburg in Pas* sau). To je seveda Odilu vlivalo pogum pri njegovih načrtih, da bi se docela osvobodil Frankov. Toda tudi pri Frankih sta po srrnti kralja Karla Martela (741.) sledila izredno sposobna moža: P;pin in Karlman, ki sta kot ma* jordoma vladala sama in šele leta 743. postavila na prestol nezmož* nega Merovinga Hilderika, ki jc bil pokorno orodje v njunih ro* kah. Pipin in Karlman sta prva leta svoje vlade imela opravka z reformo frankovske cerkve in z uporniki, ki so po Karlovi smrti dvignili glave. Središče upora je bila Bavarska, kjer je Odilo sno* \ al politične zveze s Sasi in Ala* mani, Akvitanci in papežem Ca* harijo. Med Odilove zaveznike so pa bili pritegnjeni tudi Slo* venci * Karantanci. Odilo je vse* kakor moral imeti dalekosežen načrt, da si je zbral toliko za* veznikov. Kljub temu pa je pri Lechu leta 743. bil premagan in je Bavarska bila uvrščena med Fran* kom podložne vojvodine. Vendar je Bavarska še naprej ohranila precej svoje politično svobode in moči. Da so karantanski •• Slovenci s svojimi starimi sovražniki Bavarci sklenili« potično zvezo, so vseka* kor morali imeti izredno važne razloge. Obri so se namreč v za* četku 8. stoletja i spet notranje okrepili in začeli resno ogražati obstoj slovenske države Karanta* nijc. Pač jim že glede na druge podložne Slovence (v Panoniji) in Slovane ni bilo prav da je dobršen del Slovencev užival popolno po* lirično svobodo in sam izvajal o* svojevalne pohode ter si tako z junaškimi dejanji privlačeval o* stale, Obrom podložne Slovence. Na drugi strani pa so Karantanci po svoji legi Obrom zapirali pot na zapad in morda celo na jug v Italijo. Vsaj za kralja Sama je bi* lo tako. »Letopisi bavarskega na* roda« naglašajo, da so Obri Ka* rantancem stalno bili sovražni. Umljivo je, da je ob takem na* petem razmerju do Obrov karan* tanski knez Borut rad sprejel ba* varsko povabilo k pristopu k voj* ni. Čeprav ta ni bila naperjena zoper Obre, marveč zoper Franke, pa je vendarle za primer obrskega napada na Karantance knez Borut mogel računati .na njeno pomoč. Verjetno je slovenski vladar pri* stopil k tej zvezi in sklenil voja* škq pogodbo vprav za medseboj* no pomoč. Enako zvezo so skle* niili namreč z Odilom tudi Akvi* tanci zoper Franke. Knez Borut se je k bavarski vojaškopolitični zvezi pridružil to* liko raje, ker langobardska sose* ščina za Slovence ni bila dosti varna. Medtem ko so ozemljski spori med Karantanci in Bavarci v zadnjih desetletjih že kar ponehal5, pa je izguba Zilje za Lango* barde gotovo še bila boleča. Ra* zen tega je langobardski kralj Luitprand (712*744), ki je Lango* bardom osvojil Raveno, podvrgel vdjvoda spoletskega in benevent* skega, 'oblegal dvakrat Rim, po« magal Frankom zoper Arabce, bil zelo ljubosumen na neposrednega karantanskega soseda, furlanskega vojvodo Pema. Leta 737. ga je Luitprand odstranil, mu vzel knežjo čast jn postavil na voj« vodski prestol njegovega sina Ratchisa. Pemo pa se je takrat hotel zateči k Karantancem po vojno pomoč, a je sin Ratchis po» sredoval za očeta in mu izprosil pomiloščenje. Da bi ga pri. kralju odvrnil vsak sum o kaki slov en« sko * furlanski zvezi, je udaril Ratchis na »Kranjsko domovino Slovanov«. Seveda so Slovenci Ratchisa takoj izgnali. Vsekakor ob takih mrzkih odnosih do Lan* gobardov Karantanci niso mogli dosti računati na kako njihovo pomoč za primer obrskega napa* da, čeprav bi ta veljal obojim. Sicer je pa zviti in spretni Luit* prand v korist svojim načrtom in podvigom po Italiji z Obri vzdrževal kar najboljše razmere. (Se nadaljuje). Nemci ostali samo ena od ločenih in samostojnih držav, bodo ohranili svoj strateški položaj sredi Evrope. To jih bo neprenehoma vabilo, da bi se poskušali priboriti do oblasti nad dragimi državami. Vzhod in Zahod Ustanovitev združene zahodne Evrope je potrebna tudi kot podlaga za ureditev prijateljskih odnošajev med' vzodno ft* zahodno polovico Evrope. Koristi vse Evrope zahtevajo, da sedanje pregrade poderemo. Vidimo močna prizadevanja, katerih cilj je vzhodno Evropo potegniti povsem na Vzhod ter čim dalje stran od zahoda. Če bi se to posrečilo, bo škodilo Vzhodu prav tako kot Zahodu. Zdaj gre za to, da tudi Zahod ustvari žarišče, ki bo vzhodnoevropske dežele privlačevalo na zahodno stran. To bo mogoče le, če bo Zahod znal ohraniti osnovne človeške svoboščine. Poleg tega bo moral ojačiti svojo politično in vojaško silo ter ustvariti veliko socialno blagostanje. Če bomo to znali storiti, potem bo zahodna Evropa postala mogočen magnet, čigar sili se ne bo moči ubraniti. Z njegovo pomočjo bomo polagoma podrli sedanje pregrade in nenaravno stanje, ki reže Evropo na dve polovici. Ako se bo pa zahodna Evropa rajši odločila, da ostane še naprej razdvojena in šibka, potem utegnejo njeni razbiti drobci drug za drugim pasti v območje Vzhoda. Ameriško ljudstvo nedvomno misli pomagati Evropi v pametnih ‘in previdnih mejah tistega, kar ima samo na razpolago. Toda Amerikanci imajo svoje misli in utegnejo svojo sedanjo odločitev spremeniti. To se bo zgodilo, če se bodo razne evropske države odločile, da vstrajajo pri sedanji neslogi in razdvojenosti. Ameriško ljudstvo namreč iz preteklih skušenj ve, da more takšno razcepljeno Evropo držati na nogah samo nepretrgana pomoč Združenih držav. Toda lepega dne se lahko izkaže, da je takšno stalno pošiljanje podpore nesmiselno in nekoristno. Evropa mora storiti svojo dolžnost Ne gre za to, da bi kogar koli plašili. V zadnjih mesecih je opaziti, da je delo za združeno zahodno Evropo, ki so ga dolžni opravljati vsi njeni prebivalci, znatno napredovalo. Morda ta napredek še ne odgovarja potrebi, ki jo narekuje nevarnost. Drži pa, da se je nekaj le zgodilo. Ljudje si prizadevajo za ta cilj, in sicer ne le v besedah, marveč je to videti tudi v nekaterih dejanjih. Benelux, zveza med Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, je dejstvo, ki ga dan na dan bolj čutimo. Države, ki so podpisale pogodbo v Bruslju, so naredile že nekaj dejanskih korakov, da bi vzporedile svoje obrambne ukrepe. To skušajo doseči tudi z enotnim vojaškim poveljstvom. Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje daje pobudo za izvedbo gospodarskih načrtov v posameznih državah. To bo pomagalo doseči ravnovesje v trgovini ter olajšalo odpravo trgovinskih omejitev ter plačilnih težav. Ta prizadevanja v Evropi bodrijo tudi Amerikance, naj nadaljujejo s svojimi napori. ^Oesti s cjasnega „Slavjansko društvo“ Odlomek Iz govora dr. Agneletta Na ustanovnem občnem zboru 6. 12. 1848. ji bil izvoljen za starosta kameralni svetnik Jovan Visel — Koseski. Društveni program je bil naroden, kulturen in političen. V njem so se osredotočile vse žive sile primorskih Slovencev, Hrvatov in Srbov. To društvo je razvilo močno delavnost na znotraj in tudi na zunaj. Aprila 1849 ie pričelo izdajati prvi slovcnsko-hrvat-ski politični list, mesečnik »Slavjanski rodoliub«, ki je pa bil (urednik Cesar Ivah) zatrt po 5 številkah. Marca 1850. je izšlo novo društveno glasilo: »Jadranski Slayjan« (urednik prof. Šimen Rudni aš). »Slavjansko društvo« je delalo tudi izven tržaških mej. Poslalo je deputaciio treh članov, da se pokloni na Reki banu Jelačiču. Poslalo je svojo deputaciio tudi v Dalmacijo in tako navezalo stike s Hrvati in Srbi dosledno ilirskemu programu. — Pod pritiskom Bachove strahovlade je društvo opustilo politični program ter se omeiilo samo na kulturne in družabne prireditve in 1. 1853 se ie spremenilo v »Slaviansko čitalnico«. »Slavjanska čitalnica«, ki se je pod vplivom ilirizma imenovala »S/, čitaonica«, je skozi 3'4 stoletja spremljala tržaške Slovence in Hrvate na njih pohodu od uspeha do uspeha, od zmage do zrnage. Ona je bila ognjišče in zbirališče vseh naših ljudi, od preprostega delavca do intelektualca. Ona je bila priča vseh žalostnih in veselih dni naše kulturno politične- zgodovine skozi 3/4 stoletja. Bila ie priča naše žilavosti in vztrajnosti, naše veličastne politične zmage leta 1907, našega kulturnega in gospodarskega u-stvarjanja. Bila je priča naše dramske in operne umetnosti v našem gledališču, naše glasbene umetnosti v glasbeni matici, naših gospodarskih institucij, zadrug, hranilnic, bank. Bila je priča tudi naše »Narodne delavske organizacije« in neštetih naših društev in ustanov. In to vse do tlel dokler ni 13. juliia 1920 kot žrtev fašizma zgorela s svojo bogato knjižnico v nlamsnih »Narodnega doma«. S »Slavjansko čitalnico« je zgorela takrat ponosna stavba »Narodni dom«, slovensko gledališče, njegova garderoba, knjižnica in kulise, sokolska dvorana, telovadna oprema. Tržaška posojilnica in hranilnica z vsemi kjigami, dokumenti, vrednostnimi papirji in denarjem. 13. julij 1920, je bil za Primorske Slovence in Hrvate prava bartolomejska noč. Ta dan ostane najbolj črn v naši zgodovini. S tem dnem ie pričel fašistični pohod proti nam. Pa prišel je naš dan. Fašizem je bil premagan in strt in mi smo vstali. Toda našli smo same ruševine tudi na kulturnem polju. In iz teh ruševin je vstala aprila 1048, 100 let po ustanovitvi »Slav-janskega društva«. »Sk-.vjan-ska prosvetna matica«, kot naslednica in nositeliica novih ali v bistvu starih narodnih in kulturnih idej. Ali bo tudi ona stoletna priča našega ustvarjanja in napredka na naši bodoči poti? Če se zavedamo, kako 0-gromna je morala biti naša notranja ustvarjalna sila, ki je dvignila slovensko ljudstvo komaj v dveh generacijah svobodnega življenja, od brezpravne mase analfabetov in tlačanov na višino prvih kulturnih narodov sveta, ako pomislimo, da je doprinesel slovenski človek v tej kratki dobi naravnost čudeže na oltar kulturnega in gospodarskega ustvarjanja, potem nič strahu. Z vero v sebe same in z božjo pomočjo bomo tudi v bodočih stoletjih korakali od uspeha do uspeha za naš obstoj in naše pravice — v znamenju demokracije in svobode. Nov doktor Dne 23. novembra t. 1. je bil na tržaški univerzi promoviran za doktorja klasične filologije naš rojak Zorko HAREJ jz Dornber* ga. Zagovarjal je s prav dobrim uspehom tezo iz srednjeveške la* tinske literature. No lepega. Razmeroma majhna je veliko napredovala in pridobil*. Vsi spremljamo s simpatijo to šo novo rast in želimo obilo uspe-ha. Le naprej! Prav radi bomo 8. decembra popoldne prihiteli pogledat v Dol lopo slovesnost. V vseh dneh svoje težke zgodo* vrne se slovenski naroči rad zbira okrog svoje nebeške Pomočnici. IZ VSEGA SVETA General Eisenhower poveličuj^ učitelja »Učitelj ima v rokah bodoče,Oerf naše države, obstoj naših praT*’ m naše svobode« — je izjavil gf* neral Dvvight D. Eisenhowei\ rektor Kolumbija univerze v slojem govoru, ki ga je imel v mo* zeju mesta New York ob odprtju razstave, ki priča o napredi« vzgoje v New Yorku v zadnjih 300 letih. Eisenhower je goyoiršt pohvalno o učiteljstvu, ki je prib* dano svoji dolžnosti in ki je &>* seglo lepe uspehe ter priporočil, da se naj bolj skrbi za blagosti* nje in socialni položaj uč?te!jfe«. »Toda svet človeške srečo in zboljšanje, za katerim stremijo vsi vzgojitelji, bomo imeli le ter krat, če bo poklic (vojaški, op. ur.) v katerem sem bil vgojen ja*, postal stvar preteklosti« — je do* stavil general. Nadalje je označit znanost za dvorezno orožje, ki ga lahko uporabljamo za dobro at slabo, zato je priporočal moraltio, in duhovno vzgojo, ki naj bo vaa.i na isti višini kot praktičnimi«' znanstvena vzgoja. Boj proti jetiki v Grčiji Ameriške fonde bodo v Grčija porabili za gradnjo bolnic in natorjev za jetične in za z bolj? šanje vodovodnih napeljav. Za, ta dela bodo porabili 36.540 milijonov drahem in 3,397.000 dolarjev. Načrt za gradnje so objavili p« podpisu petih sporazumov, ki ste jih podpisala Stephanopulos, mini* ster za koordinacijo, in ameriSki veleposlanik Henry Grady. Načrt bo izvedlo ministrstvo za higieni} s sodelovanjem oddelka za javno zdravstvo pri upravi za gospodar* sko sodelovanje. V Grčiji umre za jetiko vsako leto 20.000 oseb. Računajo, da boleha na tej bo* lezni od 150.000 do 200.000 ljudi. Televizijsko prenašanje opere. Dne 29. nov. zvečer so teltrw* zijsko prenašali po mnogih me^ stih Združenih držav Verdijevo opero »Otello«, ki so jo igrali v metropolitanskem gledališču r Ne\v Yorku. S tem so prvič vključili v program amerškega televizijskega omrežja tudi lirično opero. Opero so prenašal s sed* mimi televizijskimi aparati. V petek 26 nov. je po dolgi in mučni bolezni, previdena s s zakramenti za umiraj' ce, mirno v Gospodu zaspala naša preljubljena soproga in mati Štefanija Komelj,roj.Mauri Izrekamo najlepšo zahvalo preč. g. Mazori za zadnje spremsivo k večnemu poči i ku, kalor tudi vsem onim, ki so nas tolažili v teh težkih urah. j Gorica, dne 29. novembra 19AS Žalujoči 8<>prog Andrej, hči Mnrta in sinova Viktor in Alojzij (odsoten) Za »Uršičev sklad« Krožek prijateljev iz T. meseč* no 300, 300, 500, 500, 500, 500, 300, 300 3200— L. Za »dobradelno društvo«: Ljubljančan 100.— lir Odgovorni urednik; Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici