primerjaš svoje delo 8 tistim, ki ga je sivilja ali šivar naredil. Tudi nogavice si sama pleti ali delaj. Ravno tako je s praDJem. Večkrat se primeri kakošaa slovesuost, in ve, deklicein device bi rade v belih oblačilih z modnuii ia rudečimi traki ali pasi primahale; kar se vam lepo prilega. — vilja ali perica ondašnja ne more ali ne vtegae Všem robcev, predprtov in oblačil opraviti in vgladitf. Poskusite tedaj same. Saj vidite, ali je roba tenka ali bodna; ta peračo prenaša, a ve ne; hodna se da ožmikati, tenka pa le v rokah izti- obšite ali ozalšaae Pa, o jojmene ! ši- snoti- po tern razviti ia z drugo saažao rijubo pokriti pred grdirni muhanii. Železo za gladenje velja okoli 2 f, niijilo vani je zaaao; tnočo ali šterko, ako že morate bolj košate Nekaj želja Slovenkam. Spisal Fr. JanČar. Pravi se od človeka, kteremu vedno nebesa godejo: Ta človek ima veu sreee, ko pameti. In zares nekteri človek irna vso posebno srečo v najemu, bodisi duhovuega ali svetnega stanu. Čim bolj je zvita in prekaajena buča, tim več mu po sreči gre, tim bolj si umi svoje predpostavljene pridobiti; ako ravno jini po svojo željo ia konec dosegel. tem samo je m ne stori, skozi — ._ _ — » _ i/ tera figo v žepu kaže, ko je Takemu malopridnežu, ki za pije, kakor ljaba živiaica, nič pa slavaega sreča cvete; jemu se celo macel ua raaii steleti! — Misli si pa : Svet hoče vkanj en biti, naj se toraj vkanjuje - naj se le meai dobro dodi. — Oj, kako grdo srce je to! pa tolike veljave. — Vendar je tudi resničao: vrč, ročka tako dolgo k studencu bodi, dokler se ne z drobi. Kaj bo pa po tem. — S tem vvodom hočera. Sloveakarn naznaniti, naj bi že od tnladih nog začele misliti ia se pripravljati na svoj pri-j hodnji stan, bodisi samičen ali zakonski. Zakaj, ee je že pri moških tako različnih značajev in toliko pomaujkljivosti zapravo posvetao srečo in večao življenje, kolikor več pa je treba ženski prevdarjati, ako hoče zares vesel dai na tem svetu, po srurti pa večno zveličenje vživati. — Saj hčeri biti, si saiue labko iz krompirja ali pšenične moke naredite; niodra barva pa tako ni draga po štacuaah dobiti, ktera že hoče više letati. Vendar kar se košatosti tiče, vas, drage device! posebno svarujern ; ue skrbite preveč za to. Lahko bi se vam primerilo — da bi biez šterke košate hodile. — Po tern bi se tni smilile, ker bi si vso arečo podkopale, iu nikoli več šterke ne potrobovale; marveč bi si krvavo sibo nakopale, ki bi vas tepla do zadajega zdibljeja, če ne še v večnosti. Vse to si lahko same omislite za tisti deaar, kterega sedaj pericain izdavate, ia to v enem letu ! Dalje se vadite v mlekarstvu, ali kako gre z mlekom ravnati. To zaauje je vsaki ženski pokebno. Inače bi se ji lahko zgodilo, kakor tisti Nemici, ki se je čudila, ko je dekla kravo pomolzla, pa ji ai brž vrbnje ali smetaae iz hleva od krave k zajterku priaesla. — Po takem bi se celo ktera donda znašla, ki bi hotela naravnost sedaj mleko, sedaj vrhnje, spet sirovo ali kubano niaslo, razne sire itd. iz vimena namolzti. Taka krava bi zares več ko zlata bila; pa tudi ženske bi preveč zasladkarila ali zacartala. Varujte se toraj lake sramote, ia prizadevajte si krave spoznavati, ž njimi lepo ravaati za dom ia prodaj. Od tega se bote prihodnje leto iz kajige: nUmni gospodar", ki jo bo slav. družba sv. Moborja izdala, popolaiše naučile. (Dalje prihodnjič.) mora dobro zaano biti ločenje od presladkih svojih starišev, in to dans ali jutrej. — Kaj pa po tem ? Za gotovo ji ni znano, dokler je pri dragib stariših v sladkem zavetju iu dostojnern zavarovanju, kaj nek bo iz nje, ko svoje kristjanske stariše zgubi. Kako se bo preživila ? Kamo bo prišla? Kterega in kakošaega srca moža bo dobila? — Ali bo z angelorn ali hudičem poročena? Ali jo bo še dalje, ko samo 8 ali 14 dni slastno Ijubil? Ali si v srcu žensko ali zgol jeno premoženje v zakon jemlje? Ali ji bo tat, sirovnež in prekanjeni neobtesani hudobnež; ali pa pravičai, pošteai vestui niož, oče in gospodar? itd. Vse to vboga ženska nič ne ve. Ko je pa že storjeno, je prepozao popravljati, ako 8e je na tuje noge vperala. Zakaj če se človek od niladih nog lepih čedaosti, koristnih naukov ne privadi, tudi v staroeti se jih bo ogibal. Naj bi se toraj vrla Slovenka ne bi pogreznola v toliko nearečo, te oporninjam in svetujem: Uči in vadi se v vsib ženakih opravilib, kar vaš spol zadeva ia v vaše podvzetje ali področje spada, naj že bo prosto ali inienitno, kolikor ti tvoje okolščine dopusčajo. S tein si prisvojiš izurjeaost in gibčnbst sebe pošteno rediti ia če si v zakonu, tem lože tri vogle držati, kakor je po prislovici tvoja naloga. Vzlasti pa se vadi ,,igle". Ti sama ne verjameš, kolika ti je potreba v tem izurjeai biti, naj že samica ostaneš ali se v zakon podaš. — Saj veš, kako grdo je razcapan boditi in kako težko, večkrat celo drago se šivilja ali šivar komaj dobi. Zakaj bi se toraj sama uebi vadila šivati, ker pri tem žuljev ne dobiš. Gotovo pa imaš kedaj časa nektere ure šivati, zlasti takrar, ko je slabo vreaie ; igla in primeraa dvonit tadi niste predragi. Začni toraj si saina ktero raztrgano oblačilo pokrpati, ali kak robec zarobiti in obšiti itd. In če ravno tvoje ni v prvič raojstrsko, bo pa sčasoma, ako