List 29.
Koliko dobro seme velja pri setvi.
Koliko je pri živinoreji ležeče na stariših, to je sploh znano.
Angleški posestnik Hallett je isto pravilo, po kterem je angležka dežela svojo živinorejo povzdignila na tako visoko stopinjo, to je, da se za pleme od dobrih starišev izbira naj bolj a mlada živina, prenesel tudi na žitno rejo.
Po tem pravilu je vzel najlepši pšenični klas, ki je imel blizo 40 zrn. Ta je vsejal. Eno teh zrn je dalo 10 klasov, ki so skupaj imeli 688 zrn.
Najmočnejši klas tega druzega pridelka z 79 zrni je vzel potem za drugo setev; eno zrno tega klasa je nastavilo 17 klasov, ki so skupaj imeli 1190 zrn.
In spet je odbral najmočnejši klas z 90 zrni in jih posejal, pa pridelal iz enega zrna 39 klasov z 2145 zrni.
Najmočnejši klas s 47 zrni je posejal tretje leto in pridelal 52 klasov — močnih in bogatih.
Pridelke vseh 3 let je na ogled postavil Hallett v Londonski razstavi, in je za-nje prejel pohvalo.
Gotovo je sicer, da se semenom ni že vse opravljeno, in dober pridelek se opira tudi na dobro zemljo in dobro obdelovanje njeno, — al gotovo je tudi to, da na tako obdelani zemlji še le dobro seme daje naj-bolji pridelek.
Kako malo pa se v našem cesarstvu gleda na seme, kaže nam prav očitno to, da še nimajo maš in, ktere ločijo in sortirajo seme. In vendar bi moglo naše cesarstvo se semenskim žitom dobro kupčijo začeti, kajti gotovo je, da imamo prav izvrstna žita.
—_   228    -----   .
Naj bi te kratke črtice opomnile tudi naše gospodarje po Slovenskem, da obračajo na seme prav veliko skrb; pomnožili si bodo pridelek in zboljaali ga bodo prav zdatno.