I Poštnina plačana v gotovini
Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Ivan Mauser — predsednik, Franc Koporec — podpredsednik in člani: Marinka Farčnik, Slavka Rojina, Francka Hribar, Zlata Marjančič in Dušan Štiglic. Tisk: ČP »Gorenjski tisk« v Kranju
LETO XVI — 30. 6. 1972 št. 6
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS — KRANJ
IZ VSEBINE:
—	Kako smo poslovali v I. četrtletju
—	Lepo priznanje Tekstilindusu
—	Ustanovljena sekcija zdravijo' nih alkoholikov
—	Kako smo izpolnili plan v maju
—	Kako preprečujemo nesreče pri delu
—	Iz samoprispevka nove šole in VVU
—	Gradili bomo prizidek delavskemu domu
—	Reševanje stanovanjskih problemov v letih 1965—70
—	Koliko zamujamo
Kako smo poslovali v prvem četrtletju
Na 2. seji delavskega sveta podjetja je bilo obravnavano poslovno poročilo za I. četrtletje letošnjega leta. Rezultati dela in prizadevanja celotnega kolektiva so za to obdobje dokaj ugodni, tako v izpolnjevanju planskih nalog, kot tudi povečanju produktivnosti dela.
V primerjavi s količinskim planom proizvodnje smo dosegli na-
slednje rezultate:
—	mikana preja	134,9	%
—	česana preja	104,7	%
—	sintetična preja	25,5	%
Skupaj:	119%
—tkanine	108,1	%
— VREDNOST SKUPAJ 106,2 % Tudi pri kvaliteti tkanin je opaziti izboljšanje in sicer od 85,8 % na 89,5% v primerjavi za prve tri mesece lanskega leta napram prvemu četrtletju letos. Storilnost se je povečala na zaposlenega za 3,5 %, metem ko se je število zaposlenih napram istemu obdobju lani znižalo od 2.828 na 2.482 zaposlenih. Omeniti je potrebno tudi znižanje fluktuacije delovne sile, ki je več kot polovico manjša od lani. Odprava nočnega dela ni vplivala na zmanjšanje bolezenskih izostankov, saj so le-ti porasli od lanskih 5,91 % na 6,02 %. Bolezenski izostanki so se pove-
čali predvsem v obratu II, zato bo v zvezi s tem potrebno sprejeti ustrezne ukrepe.
Osebni dohodki so se v primerjavi z lanskimi povišali za 40 % in znašajo v povprečju 1710,00 dinarjev, povprečje gospodarskih organizacij v kranjski občini pa je 1870,00 dinarjev. Rast osebnih dohodkov je prav gotovo vplivala in tudi vnaprej kaže ponovno izboljševanje delovne storilnosti, obenem pa večjo ustaljenost v zaposlovanju.
Ob tem nikakor ne gre prezreti čuta odgovornosti in solidarnosti, ki so ga pokazali sodelavci v obeh predilnicah, ko so ob sedanjem splošnem pomanjkanju preje z dodatno proizvodnjo pomagali reševati marsikatere, sicer neizbežne težave v skupnem delu in poslovanju kolektiva.
Potek prodaje bi bilo letos mogoče oceniti za nekaj uspešnejši kot lani v tem času. Ob manjšem količinskem obsegu prodanega blaga smo dosegli vrednostno enak prodajni promet. Pri tem se je udeležba razprodajnega blaga znižala od lanskoletnih 38% na 19 %, kar pa je še vedno veliko. Uspešnost prodaje na domačem trgu so nekoliko zavirale tudi tržne komplikacije v zvezi z zamrz-
njenjem cen. Tudi izvozna dejavnost je bila sorazmerno dobra in smo na tuje prodali vrednostno za 28,7% več kot lani.
Kljub navedenemu in temu, da je prodaja količinsko sicer večja od proizvodnje, pa nekoliko zaskrbljujoče dejstvo, da je v tem, prodajno pretežno najugodnejšem letnem obdobju znašal obseg prodaje le dobro polovico od skupne količine iz lanskega leta preneše-nih zalog in letošnje proizvodnje, ter je na sploh bil znatno manjši ja se bo potrebno precej potruditi za izboljšanje takšnega položaja.
Zaloge surovin in reprodukcijskega materiala so približno enake kot lani spomladi. V odnosu do proizvodnje pa pri njenem zmanjšanju zaradi ukinitev nočnega dela nekoliko večje.
Alkoholizem je hud družbeni in zdravstveni problem. Alkoholik je bolnik, ki ima zaradi svojega alkoholizma resne težave v družini, na delovnem mestu in v širšem družbenem okolju, pa tudi v
Zaloge nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov skupaj so se napram lani znižale po količini za 35 % oziroma po vrednosti za 20%.
Z znatnim znižanjem zalog nedovršene proizvodnje in še bolj gotovih izdelkov ter izvedeno konverzijo kratkoročnih kreditov tekom lanskega leta so se tekoči finančni odnosi podjetja precej izboljšali. Kratkoročni krediti so se znižali na polovico, obveznosti do dobaviteljev pa celo na četrtino. Od 18 milijonov izposojenih za osebne dohodke pri banki, smo do konca marca odplačali že 10,5 milijonov dinarjev. Seveda pa se kljub temu finančni pritiski na podjetje večajo zaradi izvedenih devalvacij in vse hujših splošnih gospodarsko — finančnih ukrepov in omejitev.
zdravstvenem pogledu počasi in zanesljivo propada.
Alkoholik ne more brez ustrezne zunanje pomoči prenehati z uživanjem alkoholnih pijač, ker je od alkohola odvisen.
Tako je bila v okviru kluba zdravljenih alkoholikov Kranj dne 23. 5. 1972 ustanovljena tudi v našem podjetju sekcija zdravljenih alkoholikov. V sekcijo skušamo vključiti vse zdravljene in tudi nezdravljene alkoholike našega podjetja. Sekcija danes šteje 10 članov. Ima svojega predsednika, tajnika in vodjo patronažne službe. Večina članov je že po ta-
Ostvarjeni finančni rezultat in njegova delitev sta pokrila v prvem četrtletju tudi povečane osebne dohodke in tako potrdila, da je v našem podjetju pri obstoječih okoliščinah s kakovostnim delom in dobro izbranimi izdelki možno še marsikaj doseči in prav gotovo držati korak z ostalimi tekstilnimi podjetji naše zvrsti.
Posebno pomembno je, da se tega zavedamo prav v tem času, ko ostaja za tekstilno industrijo cel kup sistemsko nerešenih in odprtih vprašanj ter bo verjetno še največ držalo in prineslo tisto, kar si bomo sami s svojim delom in svojo prizadevnostjo dosegli še boljše rezultate.
R. S.
ko kratem času obstoja dojela smoter dela, kajti sekcija je avto-psihoterapevtska skupina, ki se usposablja, da v čedalje večji meri prevzame svoje lastno zdravljenje in to celo v primerih, ko zaradi objektivnih ali subjektivnih težav ni možnost prisotnosti šolanih terapevtov.
Redni sestanki sekcije so enkrat tedensko in to vsak torek od 13. do 15. ure. Po začetnih težavah danes lahko govorimo o 100 pro-centni udeležbi in skupini želimo čim več uspeha in čim dalje abstinence njenih članov.
A. R.
Lepo priznanje Tekstilindusu
Ustanovljena sekcija zdravljenih alkoholikov
Obisk članov DITT
Te dni so predstavniki kolektiva Makedonka štip obiskali naše podjetje. Med njimi je bilo tudi nekaj bivših praktikantov, ki so bili pred 20. leti na praksi v našem podjetju. Po ogledu podjetja je bil v sejni sobi delavskega sveta kratek razgovor s predstavniki našega podjetja. Sestanku so prisostvovali glavni direktor Dušan Horjak, direktor kadrovskega sektorja Tine Rojina, predsednica delavskega sveta Olga ing. Abramič, sekretar ZK Stane Primožič, predsednica mladinske organizacije Francka Hribar in predsednik sindikata Franc Istenič. Predstavnik Makedonske iz Stipa je izročil predsednici delavskega sveta spominsko plaketo in diplomo v znak priznanja našemu kolektivu, ki jim je ob času razvoja pomagalo s tem, da so sprejeli na izobraževanje člane njihovega kolektiva.
se, v svoje probleme in težave, premalo pa iščejo rešitve v skupnem nastopanju navzven.
Člani DITT iz BPT Tržič so pokazali velik interes za reševanje naših problemov in izkazalo se je, da slični problemi tarejo tudi njih (kvaliteta, nagrajevanje, izobraževanje kadrov, stroški, itd.). Dali so nam vse priznanje, da smo dvignili in utrdili njegov položaj, naše podjetje v zadnjem času kar se najbolj odraža pri višini povprečnega osebnega dohodka, ki pa je v BPT nekoli nižji od našega. Na koncu je bilo ugotovljeno, da je taka izmenjava mnenj zelo koristna in da je v obojestranskem interesu, da se tako sodelovanje še poglobi.
A. Omejc
je v Imenu vseh članov našega kolektiva zahvalila za podeljeno priznanje. Glavni direktor Dušan Horjak je seznanil predstavnike iz Stipa s situacijo v našem podjetju, našim nalogami, problemi in težavami. Nadalje jih je na kratko seznanil tudi z našim bodočim perspektivnim razvojem, pri čemer je omenil, da smo z njegovim uresničevanjem že pričeli. Poleg skupnih težav, ki nasplošno tarejo tekstilno industrijo, pa obstoja v Kranju veliko pomanjkanje delovne sile. Glede tega kolektiv Makedonka iz Stipa nima problema, saj je pri njih na razpolago dovolj delovne sile.
Ob koncu se je tovariš direktor ponovno zahvalil za podeljeno priznanje, ki nas bo spominjalo na naše sodelovanje, zraven pa zaželel njihovemu kolektivu še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Predsednica delavskega sveta se
Z nekoliko večjo zamudo objavljamo poročilo o obisku članov DITT-isa iz Tržiča. Članek bi bil lahko objavljen že v prejšnji številki Tekstilca, vendar pa je prispel prepozno v uredništvo, da bi ga objavili že prej.
V organizaciji DITT Kranj je v petek, dne 19. 5. 1972 obiskalo naše podjetje 18 članov DITT iz Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Po ogledu naših proizvodnih obratov je bil voden razgovor o proizvodnih in splošnih problemih, ki tarejo obe podjetji, kot na splošno vso tekstilno industrijo. Ugotovljeno je bilo, da situacija v tekstilni industriji ni nič kaj rožnata, prej zaskrbljujoča. Temu botruje tudi dejstvo, da se podjetja preveč zapirajo sama va-
Predstavniki kombinata »Makedonka« Štip
Podjetje Makedonka Štip iz Makedonije praznuje v letošnjem letu 20-letnico svojega obstoja. Mnogi člani kolektiva, ki že več kot 20 let delajo v naši predilnici se bodo gotovo spomnili njihovih prvih delavcev, ki so prišli takrat na prakso v naše podjetje. Pri nas so prvič spoznali predilni-ške stroje in to so bile njihove prve delovne izkušnje. Vendar naše podjetje ni bilo edino, ki jim je bilo v času njihovega razvoja pripravljeno priskočiti na pomoč. Njihove praktikante so sprejela tudi druga tekstilna podjetja v Sloveniji.
Kombinat Makedonka Štip se je iz prvotno majhnega podjetja razvilo v moderen tekstilni kombinat s predilnico, tkalnico in ple-menitilnico, ki zaposluje 3.500 delavcev, v bližnji bodočnosti pa predvidevajo skladno z razvojem zaposliti še novih 300 delavcev.
Kako smo izpolnili plan v maju
Predilnici sta v mesecu maju dosegli sledeče rezultate:
Mesečna izvršitev:
Mesečno skupaj	ef. kg 115,6 %	bb. kg 108,6 %
Predilnica I	103,3	%	105,4	%
Predilnica II	149,2%	113,7	%
Kumulativna izvršitev:
Mesečno skupaj	ef. kg 118,3 %	bb. kg 112,1 %
Predilnica I	110,9	%	110,8	%
Predilnica II	138,6	%	114,2	%
Predilnica I je proizvajala povprečni tex 27,69 (Nm 36,2) pri tem pa ima po letnem planu predviden tex 25,30 (Nm 39,5), kar je od dejansko predenega za 2,39 nižji tex oz. za 3,3 višja Nm. Mesečni plan je bil presežen vsled nadurne proizvodnje v prostih sobotah.
Zastoji so bili: premenjave surovin 42.284 vret ur, čiščenje strojev 108.360 vret. ur, izpad el. energije in kvar motorjev 82.582 vret.
den tex 17,03 (Nm 58,6), kar je od dejansko predenega za 3,96 nižji tex oz. za 1,1 višja Nm.
Mesečni plan je bil v tolikšni meri presežen zlasti zaradi nadurne proizvodnje v prostih sobotah.
Zastoji so bili vsled: ipremenja-ve surovin 43.028 vret. ur, čiščenja strojev 122.188 vret. ur ter popravil 8.054 vret. ur.
Obe predilnici sta bili dobro
ur in popravila strojev 22.848 vret.	oskrbovani	z osnovnimi	surovina-
ur.	mi, vendar	se je ugotovila slaba	
Predilnica II je proizvajala pov-	trdnost pri	bombažih iz	Ugande,
prečni tex 20,99 (Nm 47,6) pri tem	Sudana in	Turčije, kar	bo slabo
pa ima po letnem planu predvi-	vplivalo na	kvaliteto tkanin.	
Tkalnici sta v meseou maju dosegli sledeče rezultate:			
Mesečna izvršitev:			
	tm	votki	kval.
Tkalnica I	116,7 %	116,0 %	89,7 %
Tkalnica II	98,7 %	101,7 %	86,4 %
Mesečno skupaj	110,5 %	110,9 %	88,7 %
Kumulativna izvršitev:			
	tm	votki	kval.
Tkalnica I	118,7 %	117,0 %	90,6 %
Tkalnica II	100,4 %	102,8 %	87,6 %
Mesečno skupaj	112,4 %	111,9 %	89,7 %
Tkalnica I ima še vedno zadovoljive proizvodne uspehe vendar manjše kot prejšnji mesec. Obratovalni režim je še vedno isti kot v prejšnjih mesecih.
Mesečni osnovni plan je bil 'dosežen po metraži 116,7 %, po vot-kih 116,0%, kumulativno za leto pa znaša po metrih 118,7 %, po votkih 117,0 %.
Operativni plan je bil izdelan po metraži 108,3 %, kumulativno pa 109,0 %.
Slabši rezultati proizvodnje in kvalitete so vzrok v slabi kvaliteti preje posebno v mešanicah 20— 25 tex ter 12 tex česan votek, zastoji zaradi okvare v kalorični centrali, disciplina pri održavanju strojnega parka po mojstrih.
Preskrba z materialom je normalna, vendar so občasne težave s posameznimi številkami preje. Reklamacije za kvaliteto preje se redno dostavljajo tehn. vodstvu v nadaljnje ukrepanje oz. zboljšanje. Fluktuaciia delovne sile se poiavlja v večji meri posebno na nižiih delovnih mestih, odhod v pokoj ogroža bodoče delo na 3. izmeni v tkalnici.
Asortiment se v glavnem v zadnjih mesecih ne spreminja, tako, da proizvodnja nima problemov v menjavanju artiklov.
Plemenitilnici sta v mesecu maju dosegli sledeče rezultate:
Obseg proizvodnje	tm	m2
Mesečna izvršitev	112,3 %	112,1 %
Plemenitilnica I	103,9 %	104,4 %
Plemenitilnica II	149,8 %	145,1 %
Kumulativna izvršitev	112,4 %	111,7 %
Plemenitilnica I	104,7 %	104,2 %
Plemenitilnica II	146,6 %	143,7 %
2. Kvaliteta Plemenitilnica I (plan plem. napak 10%): Neregularnih tkanin s plem. napako:		7,07 %
Skupaj neregularnih tkanin:		7,7 %
Plemenitilnica II (plan plem. napak 1 %): Neregularnih tkanin s plem. napako:		0,97 %
Skupaj neregularnih tkanin:		19,17 %
3. Usluge Plemenitilnica I: za plemenitilnico II		198.002 m
zunanje usluge		60.729,7
Plemenitilnica II: za plemenitilnico I		203.142 m
zunanje usluge		71.177 m
plan uslug ni bil dosežen. Ponovno se je zmanjšala proizvodnja tujih uslug, kar povzroča v delovni enoti velike težave, ker kapaciteta posameznih oddelkov ni polno izkoriščena. Vsled tega nastajajo tudi nekatere subjektivne težave, ki negativno vplivajo na proizvodnjo in kvaliteto dela. Zato se ponovno zahteva, da se pod-vzamejo vsi možni ukrepi s pomočjo katerih se plemenitilnici II
zagotovi več tkanin za predelavo. Na ta način bi se tudi lahko zvišal dohodek podjetja in zmanjšal pritisk na OD. Kvaliteta gotovih tkanin se je napram preteklemu mesecu poslabšala za 1,26 %, kar je posledica poslabšane kvalitete preje in s tem surovih tkanin. Postavljeni normativ kvalitete torej ni dosežen, vsled česar se bodo izvedli nekateri ukrepi, 'ki morajo stanje popraviti.
Kako preprečujemo nesreče pri delu
Kvaliteta blaga je dosežena v maju 89,7 %, izkoriščanje statev pa znaša 93,7 %.
Tkalnica II — Osnovni Ipl&n tkalnice za mesec maj je bil dosežen sledeče: po metraži 98,7 %, kumulativno 100,4 %, po votkih
101,7	%, kumulativno 102,8 %.
Operativni plan po metraži
100,9	%, kumulativno 100,9 %, po votkih 102,1 %, kumulativno 102,7 odstotka.
Proizvodni rezultati, so za spoznanje nižji kot prejšnji mesec vsled menjave artiklov (Kijev 869), pomanjkanje ljudi (bolniško stanje), pomanjkanje cevk in drugo.
Problemi nastajajo tudi z nabavo utenzilij, kar se tiče dobavnih rokov in kvalitete. Preja še vedno ni kvalitetna posebno v višjih česanih in sintetičnih številkah, v nižjih številkah pa je niansirana. Vse nepravilnosti se reklamirajo predilnici direktno in tehn. vodstvu.
Kvaliteta v surovem blagu je padla napram prejšnjemu mese-ou iz 88,2 na 86,4 %, izkoriščanje statev se je tudi znižalo na 87,7 % Asortiment se menja kot vsaki mesec posebno artikli v srajčevi-ni.
1.	Nevarnost popolnoma odstranimo
To je najbolj učinkovito preprečevanje nesreč, za katerim moramo vedino spremeti. Pri tem uporabljajmo tehnična ali organizacijska sredstva (zaščita strojev, delovnih priprav in naprav, nadalje pravilno organizirati delovni postopek, priprava ustreznega rrodja in poučevanje delavcev o varnem delu).
2.	če obstoječo nevarnost ne moremo enostavno odstraniti, ji vzamemo možnost ogrožanja.
Ta način je skoraj tako dober kot prvi, zahteva pa večjo mehanizacijo in avtomatizacijo.
3.	Nevarnost trajno popolnoma zagradimo in jo omejimo na čim tesnejši prostor.
Ta način uporabljamo, kadar ne moremo popolnoma odstrani-
STIftJJEUJE.
mm
0
potrat s mm
ti nevarnosti, niti odstraniti ljudi iz njenega območja. Najučinkoviteje je, če varno oblikujemo delovne priprave in naprave že pri njihovi izdelavi.
4.	Nevarnost, ki jo ne moremo odstraniti, postane neučinkovita, če ogroženo osebo posebej ne zavarujemo pred določenimi nevarnostmi z zunanjimi sredstvi za osebno varnost (osebnimi zaščitnimi sredstvi in varnostnimi pripomočki za varno delo, varovalnimi signalnimi napravami ipd.).
Postopek pri preprečevanju nesreč je:
1.	Odstraniti nevarnost, preden bi utegnila povzročiti nesrečo — to imenujemo aktivno preventivo,
2.	Iz nesreč, ki so se že pripetile, povzeti koristne sklepe za preprečevanje ponovne iste vrste nesreče — to imenujemo pasivno preventivo.
Temeljni zakon o varstvu pri delu obvezuje delovne organizacije, da:
—	pred razporeditvijo na delo seznanijo osebe z delovnimi pogoji in nevarnostmi ter ukrepi in sredstvi za varno delo;
—	vzporedno s strokovnim izobraževanjem in pridobivanjem kvalifikacije s praktičnim delom skrbijo tudi za strokovno izobraževanje; zlasti osebe na vodilnih delovnih mestih morajo med zaposlitvijo nenehoma izpopolnjevati znanje iz področja varstva pri delu;
—	isto zakon zahteva tudi od samih delavcev, da se morajo pred razporeditvijo na delo sez-
Kole Kimuf je v Maikedomki štip sedaj mojster v predilnici. Pred 20. leti je bil na praksi v naši predilnici in se še prav dobro sporni-. nja nekaterih delavcév, s katerimi je delal takrat. »Vaša sedanja predilnica je nekaj popolnoma drugega, kot je bila pred tolikimi leti!«, nam je povedal. »Tudi mi imamo novo, popolnoma avtomatizirano predilnico, le Sava .ne teče zraven!« je še hudomušno pristavil.
LČP5E JE WA DOPUSTU KOT V È0LNKI
naniti z varnostnimi predpisi in ukrepi v zvezi z delom, ki ga opravljajo.
Varnostna vzgoja je stalni pro ces, ki ga je treba nenehno obnavljati. Le-ta omogoča delavcu, da zavestno in z lastno voljo skrbi za svojo varnost pri delu.
I.	Alič
V Novigradu je nastopila glavna sezona. Hišice so vse zasedene.
Eksperimentalni
4.	Problematika — Plemenitilnica I
Mesečni osnovni plan je delovna enota presegla v tekočih in m3. Istočasno se je tudi nekoliko znižala zaloga nedovršene proizvodnje, vendar samo v asortimentu ozkih tkanin, medtem ko je zaloga širokih tkanin celo nekoliko narasla. Ta problem se že rešuje s pomočjo nekaterih tehnoloških ukrepov, ki bodo pospešili proizvodnjo širokih tiskanih tkanin. Kvaliteta gotovih izdelkov se je ponovno izboljšala tako, da je kumulativni rezultat že dosegel
92 %, s čemer je dosežen cilj v akcijskem programu. Delovna enota se mora še v naprej prizadevati, da bo kvaliteta tkanin čim boljša ter da se bo dosedanji trend obdržal in še izboljšal. Z barvili in kemikalijami je bita plemenitilnica relativno dobro oskrbovana, edino v začetku meseca je bilo nekaj manjših zastojev glede pomanjkanja v asortimentu.
Plemenitilnica II
Delovna enota je postavljeni osnovni plan presegla, medtem ko
Dan za dnem nam ponavljajo, da moramo skrbno gospodariti, ker imamo malo denarja, jaz pa pravim, da to ni res! Iz določenih virov sem zvedel, da smo v podjetju nabaviti nove stropne obloge za predilnico. Prav lepe so za oči, to sem se osebno prepričal. Zakaj tudi pri nas ne bi imeli ne-
kaj supermodernega na stropo-vih! Vsekakor je čas, da nehamo zaostajati za drugimi in se zgledujemo po tistih, ki gredo v korak s časom. No, dc tu je vse le po in prav, toda g'ej ga šmenta. nekaj mora biti vedno narobe. Nihče namreč ni pomislil ob nabavi, da je »plastopen« (nekako tako se
nakup
imenuje) zelo hitro vnetljiv in tako ne pride v poštev, ker v predilnici obstaja večja nevarnost požara. Menda so to ugotovili šele naši gasilci, ki pri opravljanju dolžnosti ne poznajo heca. Ena izkušnja več, kaj hočemo, enkrat pač spodleti, drugje ga še bolj biksajo, pa se ne sekirajo, zato se tudi nam ni treba!
Iz samoprispevka nove šole in VVU
Vrtec »Janina« pri Vodovodnem stolpu
Gradili bomo prizidek delavskemu domu
V dragi polovici junija je bil v Uradnem listu SRS objavljen javni natečaj za gradnjo osmih novih šolskih objektov v kranjski občini, in to:
1.	Osnovna šoia Vodovodni stolp II Kranj
2.	Osnovna šola Kokrica
3.	Posebna osnovna šola Zlato polje, Kranj
4.	Osnovna šola Predoslje
5.	Osnovna šola Naklo
6.	Osnovna šola Orehek
7.	Osnovna šola Besnica
8.	Osnovna šola Trboje
Glavni projekti za šolske objekte so bili izdelani januarja letos. Projekte sta pregledali dve posebni komisiji, obravnavani pa so bili tudi na političnih aktivih v krajih, kjer bodo grajeni šolski objekti.
Gradnja objektov se bo začela
1.	septembra letos. Tudi roki za dokončanje vseh del na omenjenih šolskih Objektih so že določeni. Tako računajo, da bodo dogradili 'šole v Predosljah, posebno osnovno šolo na Zlatem polju in šolo Vodovodni stolp II v Kra-
nju do konca prihodnjega leta, vse ostale šole pa do 1. avgusta 1973.
Za šolske objekte na Kokrici, v Naklem, na Orehku, v Besnici in v Trbojah ravno sedaj potekajo dogovori z Lesnino Ljubljana, ki bo predložila ponudbo v montažni izvedbi, ki bo precej cenejša.
Ponudbe za dela bodo sprejemali do 10. julija, v pogodbah pa nameravajo določiti kazen za morebitno zamudo pri gradnji v višini 1.500 dinarjev dnevno in to ne glede na vrednost neizvršenih del za vsak objekt posebej.
Za gradnjo vzgojno-varstvenih objektov v Bitnjah, na Klancu in v Cerkljah je s podjetjem »Marles« Maribor že sklenjena pogodba. Temelji za te objekte morajo biti izdelani do 1. julija letos, montažna dela pa bo podjetje Marles opravilo do konca letoš-ljega leta.
Za gradnjo vrtca v Stražišču in na Planini v Kranju nameravajo skleniti pogodbo s škofjeloško Jelovico. Ta dva vrtca pa se bosta pričela graditi naslednje leto.
R. S.
Odbor za stanovanjske zadeve je na 24. seji, dne 31. 3. 1972 obravnaval predlog strokovnih služb oziroma kolegija za gradnjo prizidka k obstoječemu Delavskemu domu v Stražišču. Ta gradnja je nujno potrebna za reševanje stanovanjskega problema novo zaposlene delovne sile, ker sedanja kapaciteta Delavskega doma zadošča le za sedanje potrebe po stanovanjih z ozirom na obstoječi način obratovanja podjetja.
Po odobrenem investicijskem programu je določeno, da se obe predilnici združita oziroma se z dograditvijo predilnice I preseli predilnica II v obrat I. Ta preselitev se bo pričela koncem leta 1973 in zaključila nekako v začetku leta 1974. Ob preselitvi bodo izločeni nekateri že zastareli stroji in se bo s tem kapaciteta predilnic zmanjšala za cca 12.000 vreten. Po dovršeni fazi te rekonstrukcije (delni modernizaciji) in združitvi predilnic ter zaradi predenja poprečno višje številke preje od sedanje — proizvodnja preje pri obratovanju predilnice v dveh izmenah ne bo zadoščala potrebam tkalnic in da bo zadoščala dvoizmenskem obratovanju tkalnic, mora v tem primeru predilnica obratovati v 3 izmenah.
Ker na kranjskem območju primanjkuje delovne sile za tretjo izmeno, bomo prisiljeni pridobiti mlajšo delovno silo za potrebe predilnic iz manj razvitih področij Slovenije. Da bi zadostili na-vedemm potrebam je potrebno povečati Delavski dom za kapaciteto cca 100 postelj in s tem pra-
vočasno zagotoviti primerne stanovanjske prostore. To je najcenejši način pridobitve stanovanjskih prostorov, ker obstoječa kapaciteta kuhinje, jedilnice in otroškega vrtca zadošča tudi novim pogojem. Poleg tega je zemljišče že komunalno urejeno in je pretežno last našega podjetja, urejena je tudi elektrifikacija in ogrevanje ter so potrebni samo priključki.
Z ozirom na zgoraj navedena dejstva je bila temeljito proučena možnost gradnje prizidka k obstoječemu Delavskemu domu v izmeri cca 25 x 11 metrov s tem, da bi bil novi trakt premaknjen proti delavski cesti. Prizidek bo imel lasten vhod s stopniščem ter poleg sob, čajnih kuhinj in sanitarij v petih etažah, tudi vse potrebne pritikline. Ta prizidek bo izključno namenjen za vselitev ženske delovne sile. Sosednjo hišo na vzhodni strani prizidka bomo odkupili, ker stoji preblizu Delavskega doma in je v tem primeru ne bomo rušili, pač pa bomo v njej pridobili dve družinski stanovanji. Prvotno je bilo mišljeno, da se bo gradnja prizidka pričela že julija 1972. leta, toda zaradi tehničnih ovir (izdelave načrtov in dragih potrebnih dokumentacij), se bo gradnja pričela predvidoma septembra letos. Gradnjo bo izvajal Projekt Kranj in bo zaključena predvidoma ob koncu leta 1973.
Stroški za izgradnjo prizidka, odkup hiše, opremo sob in tehnično dokumentacijo znašajo po
okvirnem predračunu 4,600.000 N din.
Za realizacijo te gradnje je potrebno angažirati vsa razpoložljiva finančna sredstva, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo v letu 1972 in 1973. Teh sredstev je letno cca 1,500.000 N din in jih bomo postopoma oročali v Ljubljansko banko - podružnico Kranj zaradi pridobitve dodatnih sredstev (kredita). Eventuelno razliko pa bo potrebno pokriti iz sklada skupne porabe.
Na osnovi zgoraj nakazanih utemeljitev in obrazložitev ter na predlog strokovnih služb in odbora za stanovanjske zadeve je DS podjetja na 23. redni seji dne 11. 4. 1972 sprejel naslednje sklepe:
1.	Odobri se gradnja prizidka k Delavskemu domu v Stražišču po izdelanem okvirnem načrtu s kapaciteto 100 ležišč in sicer za žensko delovno silo.
2.	Vsa sredstva, namenjena za stanovanjsko gradnjo v letu 1972 in 1973 se postopoma oročajo v Ljubljansko banko, podružnico Kranj, zaradi možnosti pridobitve dodatnih sredstev oziroma kredita za to gradnjo.
3.	Ljubljanski banki, podružnici Kranj se odstopi v pritličju prostor, ki zajema površino dveh sob, da bo lahko imela svojo poslovalnico, o čemer naj se sklene posebna najemna pogodba.
4.	Zadolži se strokovne službe (kadrovski, tehnični in finančni sektor), da takoj pričnejo z delom za realizacijo te gradnje.
Peterlinova hiša se preureja v vrtec. Obrtno podjetje Cerklje je začelo adaptacijska dela 7. februarja letos in bodo predvidoma končana do 1. septembra.
!llllllllllllli:!liilllllllllllfllllllllllllllllllllllli|||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllllllllllllllMI!IIIIILIIIIIIIIIIIIIIII!ll
Legenda:
X = bodoči prizidek
— = obstoječa zgradba delavskega doma
Reševanje stanovanjskih problemov v letih 1965-70
V decembrski številki Tekstilca sem vas seznanila s sredstvi, ki 1970 vložilo za reševanje stano-jih je naše podjetje v letih 1965— vanjske problematike in skupnim številom rešenih prosilcev v tem obdobju. Sedaj pa imam namen prikazati, kako so se v teh letih stanovanjski problemi reševali po letih in po kvalifikacijah.
Precej je bilo govora in po ~a.'-ndh časopisih prikazovanja, da go-
spodarske organizacije predvsem rešujejo stanovanjski problem le strokovnim delavcev in vodilnih uslužbencev, dočim se reševanje delavcev pušča ob stani. Ne morem trditi, da se morda to ne do, gaja v drugih gospodarskih orga-nizaoijah in ustanovah in če je to res, potem lahko trdim, da je v tem primeru »Tekstilindus« izjema. Ne vem, kako so se stanovanjski problemi reševali pred le-
1. ŠTEVILO REŠENIH PROSILCEV PO LETIH
Leto
Način reševanja stanovanjskih vprašanj
torn 1960, ko po tem vprašanju nisem delala, lahko pa trdim, da v zadnjem 10-letnem obdobju nismo delali tako vidnih izjem, da bi nam lahko očitali. Pravijo: kdor dela, ta greši. To je tudi res. Namenoma en delamo propustov. Skušamo biti čimbolj objektivni in pravični, toda delo odbora za stanovanjske zadeve (prej stanovanjske komisije) in strokovne službe se odvija le v okviru razpoložljivih sredstev, ki jih nam lahko nudi podjetje za te namene.
V decembru leta 1971 smo izdelali analizo, iz katere je razvidno,
da je bilo v zadnjem 5-letnem ob-stanovanja rešenih največ kvalificiranih in polkvalificiranih delavcev, ki so si z večletnim delom v podjetju pridobili določeno kvalifikacijo, ne glede na njihovo šolsko izobrazbo, ker je kvalifikacijski sestav delavcev v tabelah zajet po delovnih mestih in ne po dejanski izobrazbi.
Kako se je v zadnjih 5 letih odvijalo reševanje stanovanjske problematike, je razvidno iz spodaj navedenih tabel:
FH
velikost stanovanja	stan. pra- vica	krediti za nakup stanovanj	krediti za ind. gradnjo	zamenjava stanovanja	skupaj rešenih st. prob.
1965 garsonjera	3				3
enosobna	4	—					4
dvosobna	16	—	—	2	18
3 in več	6		17	3	26
1966 garsonjera					
enosobna	4	—					4
dvosobna	5	—					5
3in več	2		116	4	122
1967 garsonjere					
enosobna	6	—			—	6
dvosobna	7	—	—	3	10
3 in več	3	—	147	3	153
1968 garsonjera	2	8			10
enosobna	1	1					1
dvosobna	7	19			4	30
3 in več	3	16	—	1	20
1969 garsonjere	1				1
enosobna	1	—			3	4
dvosobna	4	—			2	6
3 in več	1	—	39	4	44
1970 garsonjere		14			14
enosobna	3	8					11
dvosobna	10	6	—			16
3 in več	3	10	—	C	18
1965—1970 garsonjere	6	22			28
enosobna	19	9	—	3	31
dvosobna	49	25	—	11	85
3 in več	18	26	319	20	383
	92	82	319	34	527
Seminar, izpit in nagrada
V zgoraj navedeni tabeli niso zajeti sanici in matere samohranilke, ki so bili rešeni s samskim domom. Samski dom ima 176 ležišč in je polno zaseden.
Pred kratkim sem se malo po 6. uri zadrževal pri vratarju. Mislim, da je bila ura 6.10. ko je prisopihal po cesti mimo vratarja možak iz plemenitilnice I. »Ta-vaša ura sploh ne kaže prav!«, se je začel razburjati. Vratar mu nikakor ni mogel dopovedati, da se neupravičeno razburja, možakar je trdil svoje. Prepirala bi se še naprej, toda slučajno je vratar opazil tudi njegovo ročno uro. Kazala je natanko toliko, kot vratarska. Meni se je zdelo vse skupaj smešno, ko pa sem pomislil, da mogoče možakar sploh ne pozna na uro, mi je šinilo v glavo nekaj drugega. Pri vratarju sem kasneje tudi zvedel, da je več takih v našem podjetju, ki ne poznajo na uro. Ali ne bi bilo koristno, da bi izobraževalni center organiziral seminar. Nikar se ne smejte, to je precej resna zadeva, če jo pogledamo bližje. Po podatkih sodeč je takih v plementilnici I največ, samo od 1. do 15. junija jih je zamudilo 25, uprava trenutno nekoliko stagnira za njimi in jih je v istem obdobju zamudilo 21. Neverjetno malo zamud pa ima predilnica I, ker malokdaj presega število 5. Izgleda, da ima predilnica I res srečno roko pri kadrovanju, ali pa je posredi kaj drugega! Končno bi bilo najbolj prav, vsaj meni se zdi, da za zamudnike organiziramo seminar z izpiti; ne bi bilo napak, če bi vsem tistim, ki bodo seminar uspešno končali, podarili ročne ure za na-
grado. Povem vam, da bi se ta stimulacija v obliki nagrade krepko izplačala, če bi odpravili zamude, kar preračunajte!
Na seminar bi morali povabiti tudi tiste, ki se bojijo, da pravočasno ne bi prišli mimo vratarja po končanem delu. Rekorderji so včasih kar celih 5 minut pred 14. uro pri portirnici. Končno ne bi bilo napak, da bi tudi obratovod-je kdaj spregledali uro in prišli pogledat tiste tičke k vratarju. Menim, da bi prav gotovo odkrili nove notranje rezerve, kaj mislite?
Dve muhi na mah
»Najprej je treba poskrbeti za želodec!«, pravijo nekateri člani kolektiva. Kar je res, je res, če kdo odide med rednim delovnim časom na kosilo, verjetno nima slabe vesti. Po drugi strani pa cene stalno naraščajo in kdo ve, če se po 14. uri kosilo ne bo že podražilo. Končno pa je tudi res naslednje: ali ni lepo sedeti za mizo v restavraciji in v miru pojesti, saj gre vse v rok službe. Pol ure na kosilu in to plačane, pomeni da praktično dobiš kosilo zastonj. Še dobro, da vsi člani kolektiva tega ne vedo!
Lojzetu v slovo
Mlad, veder in poln energije je 1959. leta vstopil v naše podjetje tov. Auman Alojz. Bil je vrtnar. Urejeval je okolje, oblikoval grede, jih zasajal z grmi in cveticami, ter tako prispeval svoj delež
za lepši izgled podjetja in naše boljše počutje. Vseskozi smo ga cenili kot dobrega tovariša, delavca z neizmerno pridnostjo in vestnostjo. Bil je vedno pripravljen kjerkoli in vsakomur karkoli pomagati, svetovati in posredovati svoje znanje o vrtnarstvu.
Ko je sneg pokril njegove gredice, je poprijel in z voljo opravljal vsako drugo delo od kurirja do težaka. Deset let je delal kot ura ne vedoč, kaj je bolezen. Ko je začutil težave, nismo slutili, da ga bodo te za vedno ločile od nas. Ob vsakem srečanju ali obisku je trdno veroval, da se bo pozdravil.
Bil je skrben oče in dober mož. Z vso ljubeznijo in delom je skrbel, da sebi in svojim dragim ustvari čim lepše življenjske pogoje. Poleg žene zapušča malo Tanjo in sina Zdravka v času, ko bi jim bil najbolj potreben.
Ko smo ga za 42. rojstni dan položili v mnogo prezgodaj izkopani grob smo obljubili, da nam bo vedno ostal v najlepšem spominu.
Naj mu bo lahka domača zemlja, gomilo pa naj mu vedno prekriva cvetje, kateremu je posvetil vse svoje življenje.
sodelavci V. E. O. Tekstilindus
ŠTEVILO REŠENIH PROSILCEV PO KVALIFIKACIJAH 1965—70
Kvalifikacija delavcev, ki so rešili stan. vprašanje	velikost stanovanja	stan. pra- vica	Način reševanja stanovanjskih vprašanj krediti krediti zamenja- skupaj za nakup za ind. va stano- rešenih stanovanj gradnjo vanja st. prob.			
visokokvalificrani	garsonjere				2			—	2
	enosobna	—	—	—	—	—
	dvosobna	4	3	—	2	9
	3 in več sobna	2	7	23	4	36
kvalificirani	garsonjere	2	11	—	—	13
	enosobna	9	6	—	1	16
	dvosobna	20	14	—	3	37
	3 in več sobna	6	9	133	8	156
polkvalificirani	garsonjere	—	5	—	—	5
	enosobna	6	1	—	2	9
	dvosobna	12	7	—	1	20
	3 in več sobna	7	4	95	2	108
nekvalificirani	garsonjere	3		'	—	—	3
	enosobna	4	—	—	—	4
	dvosobna	10	—	—	2	12
	3 in več sobna	1	2	31	2	36
visoka strokovna izobrazba	garsonjere	—	1	—	—	1
	enosobna	—	—	—	—	—
	dvosobna	—	—	—	—	—
	3 in več sobna	1	1	3	—	5
višja strokovna izobrazba	garsonjere	—	1	—	—	1
	enosobna	—	2	—	—	2
	dvosobna	1	—	—	—	1
	3 in več sobna	—	—	1	3	4
srednja strokovna izobrazba	garsonjere	—	1	—	—	1
	enosobna	—	—	—	—	—
	dvosobna	2	1	—	3	6
	3 in več sobna	1	2	18	—	21
nižja strokovna izobrazba	garsonjere	1	1	—	—	2
	enosobna	—	—	—	—	—
	dvosobna	—	—	—	—	—
	3 in več sobna	—	1	15	1	17
SKUPNO		92	82	319	34	527
Nagradna anketa konfekcije Triglav
Praksa je pokazala, da je ANKETA najboljše in najhitrejše sredstvo, če hočemo dobiti kakršnekoli dobre rezultate. Seveda pa je tudi v ANKETI potrebno sodelovanje čim večjega števila ljudi, ker bodo le tedaj rezultati zares realni. Konfekcija »Triglav«, ki ima svoje prostore v obratu II, prosi bralce Tekstilca, da odgovorijo na naslednja vprašanja:
1. KJE SMO V ZADNJEM ČASU REKLAMIRALI NAŠE IZDELKE?
2.	KDAJ SMO REKLAMIRALI NAŠE IZDELKE?
3.	KATERE IZDLKE SMO REKLAMIRALI?
Izpolnjene ankete oddajte v uredniške skrinjice pri vratarju ali pa pošljite kar upravi Konfekcije Triglav. Vsem, ki bodo izpolnili anketo in jo oddali, je Konfekcija »Triglav« obljubila simbolična darila, z žrebom pa bodo razdeljene tudi tri denarne nagrade in sicer 50 din, 40 din in 30 din. Nagradno anketo oddajte najkasneje do 15.7. 1972. Seveda pa ne pozabite na svoje ime in priimek ter naslov.
Konfekcija »Triglav« se vam za sodelovanje lepo zahvaljuje.
Koliko zamujamo?
Med red in disciplino v podjetju spada tudi pravočasno prihajanje na delo in z dela. Večina članov kolektiva se tega zaveda, da brez določene discipline in reda v podjetju ni pravega uspeha oz. rezultata in zato tiste kršilce tudi obsojajo. V zadnjem času smo sicer storili v tem pogledu korak naprej, tudi zamujanje na delo se je rahlo zmanjšalo, vendar pa
ga je še vedno preveč. Koliko zamujamo, nam povedo naslednji podatki za prvih 5 mesecev letošnjega leta.
V mesecu januarju je zamudilo službo skupaj 227 oseb, v februarju 203, v marcu 190, v aprilu 120 in v maju 112. Po posameznih delovnih enotah pa je število zamudnikov naslednje:
V istem obdobju lani je bilo zamudnikov v podjetju: januarja 257, februarja 207, marca 222, aprila 139 in maja 133. Ce bi preračunali, koliko delovnega časa izgubimo na račun zamujanja na delo, bi dobili precej visoke številke, k; pa še vseeno ne bi bile realne. Prihod na delo oziroma zamujanje se v glavnem registrira samo pri vstopu v podjetje, kar pa ne pokaže dejanske zamude delovnega časa na delovnem mestu.
Nobeni interni predpisi in ukrepi ne bodo ničesar dosegli, če bodo ostali le na papirju. Sami se moramo zavedati, da lahko tudi z izboljšanjem delovne discipline pripomoremo k boljšemu gospodarjenju v podjetju, s tem pa tudi večjim uspehom v proizvodnji, boljši kvaliteti in končno tudi višjim osebnim dohodkom.
R. S.
Obrat	januar	februar	marec	april	»naj
predilnica I	9	13	n	5	5
predilnica II	5	6	n	6	2
tkalnica I	19	23	32	22	14
tkalnica II	26	22	22	27	29
plemenitilnica I	57	47	34	27	29
plemenitilnica II	6	5	7	5	9
gravura	4	7	6	—	1
VEO	29	23	22	19	12
uprava	70	56	39	26	22
DEPO	2	1	6	4	1
Člani ZB so bili na izletu po Dolenjski
Že na letni konferenci aktiva ZB našega podjetja je bil sprejet sklep, naj se za člane v letošnjem letu organizira izlet. Organizacijo izleta je prevzela komisija aktiva ZB in se odločila za cilj izleta — Dolenjsko.
V soboto, 17. junija se je zbralo pred obratom I 53 prijavljenih članov. Mnogi člani so morali ostati doma, ker je bilo žal število udeležencev omejeno, zato bo komisija proti jeseni poskušala organizirati še en izlet, da bodo tudi ostali prišli na vrsto.
Program tokratnega izleta je bil naslednji: postanek v Novem mestu, nato v šmarjeških toplicah, zatem pa v Šentjanžu, kjer je bilo naročeno kosilo. Po kosilu ogled spomenika na Murencah in obisk zadružne kleti v Malkovcih.
Vožnja do Novega mesta nam je ob dobrem razpoloženju kar
miiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
1 Sodeluj J
I v I
( Tekstilcu! |
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiii
hitro minila. Pred hotelom Metropol smo se prvič ustavili. Postanek je trajal kar eno uro, člani pa so imeli možnost izbrati in kupiti tekstilne ostanke Novotek-sa.
Drugič smo se ustavili v šmarjeških toplicah. Tu smo se nameravali kopati, toda žal so bili bazeni močno zasedeni, saj je turistično sezona že v teku. Vseeno pa nas je nekaj le prišlo na vrsto, da smo se okopali.
Šentjanž nas je čakal s kosilom, zato smo morali okoli 12. ure oditi iz šmarjeških toplic. Želodci so bili že kar prazni, pot pa naporna in dolga. Tu se je namučil največ šofer avtobusa, kajti ceste so ozke, nekatere dele ceste popravljajo, pa tudi mostovi so precej dotrajani.
Kljub temu smo se srečno pripeljali v Šentjanž. V lepo urejeni domači gostilni je bilo za nas pripravljeno kosilo. Dobro in obilno kosilo nas je okrepilo in pripravilo za peš hojo na Murence. Tja nas avtobus ni mogel več peljati, ker je pot ozka in strma. Žal spomenika na Murencah, kjer sta junaško padla narodna heroja Milan Majcen in Janče Mevželj, niso mogli videti vsi, ker je bila pot naporna in strma, tako da so mnogi člani na pol poti opešali. Prav na vrhu pa nam je kot nalašč ponagajalo še vreme. Nekateri smo bili premočeni do kože, ko sc je vlila ploha.
Spomenik na Murencah ponazarja tloris hiše, v kateri sta 28. oktobra 1941 junaško padla narodna heroja MUan Majcen in Janče Mevželj.
Heroizem obeh junakov, njun boj in njuna smrt sta bila dotlej brez primere. Zato je njun resnično svetel zgled zaživel v srcih tisočev partizanov in pripadnikov NOB širom domovine. Napis na spomeniku jima je posvetil France Kosmač v naslednjih besedah: MILAN MAJCEN, JANCI MEVŽELJ, DVE IMENI,
SRCE ENO: DOMOVINI IN SVOBODI IZROČENO.
JUNAKOV IN TRPINOV DOBRE SENCE
BODITE Z NAMI TUDI MIRNl'
CAS.
V ENOTO ČVRSTO DRUŽITE
SLOVENCE, KI LJUBIJO PROSTOST, SVOJ DOM IN VAS.
Po ogledu spomenika smo se odpravili še v zadružno klet Mal-kovci. S pristnim dolenjskim cvičkom smo pregnali prehlad in se podkrepili z malico, nato pa smo se veseli in dobre volje vrnili nazaj na Gorenjsko. Vsi člani so bili z izletom zelo zadovoljni in upamo, da nam bo jeseni uspelo prirediti ponoven izlet, kot smo že uvodoma omenili.
M. Krizmanič
Razpis štipendij in brezobrestnih posojil
Komisija za štipendije in posojila pri Temeljni izobraževalni skupnosti Kranj na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju štipendij in posojil za izobraževanje učencev srednjih šol ter študentov višjih in visokih šol
RAZPISUJE
za šolsko leto 1972/73 L 31 ŠTIPENDIJ, od tega
—	na Ekonomski fakulteti — splošna smer 1 štipendijo,
—	na Filozofski fakulteti za študij psihologije-pedagoguce 1 štipendijo,
—	na Visoki šoli za telesno kulturo 1 štipendijo,
—	na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ali Pedagoški akademiji za študij matematike in fizike 4 štipendije,
—	na Filozofski fakulteti ah Pedagoški akademiji za študij slovenščine - srbohrvaščine 1 štipendijo,
—	na Akademiji za giasDO an Pedagoški akademiji za študij glasbe 2 štipendiji,
—	na Pedagoški akademiji za študij na oddelku za razredni pouk 6 štipendij,
—	na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij slovenščine - knjižničarstva 1 štipendijo,
—	na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij tehnične vzgoje - fizike 2 štipendiji,
—	na Višji šoli za socialne delavce 1 štipendijo,
—	na Vzgojiteljski šoli 3 štipendije (II. ali IV. letnik),
—	na Srednji šoli za medicinske sestre - pediatrična smer 2 štipendiji (III. letnik),
—	na Grauoem tehniški šoli - geodetski odsek 1 štipendijo,
—	na Gimnaziji ali Gimnaziji pedagoške smeri za dijake, ki se bodo usmerili v pedagoški poklic 5 štipendij.
2. 50 BREZOBRESTNIH POSOJIL za srednješolce (do 400 din mesečno), višješolce in visokošolce (do 500 din mesečno) z odpisi in dolgoročnim vračanjem. Za študij matematike - fizike na Pedagoški akademiji ali Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo in za študij tehnične vzgoje - fizike na Pedagoški akademiji se osnova štipendije poviša za 20 %.
Posojilojemalec se oprosti vračanja posojila, če konča šolanje v predpisanem času oziroma če diplomira do konca absolventskega staža, priznanega v statutu šole in sicer: v primeru odličnega uspena 1UU %, prav dobrega uspeha 80 %, dobrega uspeha 60 % in zadostnega uspeha 20 % prejetega posojila.
Prošnja za dodelitev štipendije oziroma posojila mora biti pismena, priložiti pa ji je treba:
—• podroben življenjepis,
—	lastnoročno napisano izjavo prosilca, da ne prejema štipendije ali posojila,
—	potrdilo o šolanju oziroma frekventacijsko potrdilo,
—	potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih; srednješolci predložijo zadnje spričevalo oz. tudi spričevalo o zaključnem izpitu,
—	potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov,
—	potrdilo o dohodkih staršev (skrbnika, zakonca ipd.) v prvem polletju leta 1972, (otroški dodatek mora biti prikazan posebej),
—	mnenje študentske, mladinske oziroma druge družbenopolitične organizacije.
Prošnja za posojilo mora poleg navedenega vsebovati še višino mesečnega zneska zaprošenega posojila. Obravnavane bodo vloge prosilcev, pri katerih mesečni dohodki na družinskega člana ne presegajo 900 din in so končali razred oziroma opravili izpite vsaj s povprečno oceno 2,6 (6,6).
V mejah pogojev razpisa imajo prednost učenci in študenti z boljšim uspehom, socialno šibkejši kandidati ter otroci borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja.
Prošnjo, kolkovano z 1 dinarjem in vsemi zahtevanimi prilogami naj prosilci naslovijo oz. oddajo na Temeljno izobraževalno skupnost Kranj, Komisija za štipendije in posojila, najkasneje do 8/7-1972. Prošenj vloženih po tem roku, komisija ne bo obravnavala, enako velja za idoge prosilcev, ki nimajo stalnega bivališča na Gorenjskem.
Vsa podrobnejša pojasnila daje računski referent II pri skupščini občine Kranj, oddelek za občo upravo in družbene službe, soba št. 158/1, telefon 22-621, interna 265.
Komisija
za štipendije in posojila pri TIS Kranj
»Marine look« za poletje
Letošnja moda je prinesla že nekoč tako priljubljen mornarski stil. Možnosti za kombinacije so velike. Dopolnjujemo jih lahko z raznimi okrasnimi zaponkami z mornarskimi motivi.
1.	Enobarvna temno modra obleka je ukrojena v omenjenem mornarskem stilu. Ovratnik, pas in obrobe na rokavih so bele z rdečim trakom.
2.	Enobarvna obleka je krojena v zvončastem kroju z okrasno zaponko na pasu.
3.	Zvončasto krojena obleka z rdečimi pikicami na beli osnovi, katero domiselno dopolnjuje kravata z večjimi rdečimi pikami.
4.	Enobravna obleka s plisira-nim krilom iz črtastega blaga živahnih barv z ©bravano barčico na prsih.
5.	Enobarvna obleka z mornarskim ovratnikom in na spredaj vstavljenem delu okrasno zaponko v obliki sidra.
Barve: bela, temno modra, itd.
MaK
6. nagradna križanka
NAGRADE:
1.	30,00 din
2.	20,00 din
3.	10,00 din
Rešitve križank oddajte najkasneje do 15 . 7. 1972 v uredniške skrinjice pri vratarju ali pa v uredništvo. Veliko zabave pri reševanju!
STOPNJA - ČRK .
TA2NO-
CVETKA
FRANCOS-
KI
SU KAR
VETEP.NI
JOPIČ
DIKA,
ČAST
PRASLIKA 0BNOVITEÜ BBEZIMEM ROJSTVO
BERLINSKA
RADIJSKA
POSTAJA
OTROŠKO
VOZILO
VRSTA
ASPIRINA
POROČILO
AALST
NAJEM.2A
STAN0VAN.
VRSTA , ŽITA
VODNE
ŽIVALI
OZEK
KOS
BLAGA
TUJE
ŽENSKO
IME
N0G0ME-TAŠ
DINAMA
NAVIHA-
NEC
QRSKA POKRAJINA
R0CI CA
NADLEŽNP
žuželka
INDIJSKI JEZIK "
OTOK NA HAVAJIH
SESTAVIL
9-3EKEB
RI6ISKA
PRIPMVA
OSVOBODI-
LNO
CjlBANJE
EVROPSKI
VELETOK
KATEGORIJA
JAPONSKI
DROBIŽ
PREBIVAL SKAND. DR
PLANINA
V
BOLGARIJI
ZAPOR.
STRAŽNIK
PAZNIK
VRSTA
VRBE
DOHODEK
IZ.
OBRESTI
HONORAR
latinski
PREDLOG
AMERIŠKI fOuTl K -NOBELOVEC
POLMER
KRUTI
RIMSKI
cesAR.
Q4O3IL0
ETIOPSKI
PliMENS,
POGLAVAR
VÉSTA iUJ.CV5T-HA
ST. RIMSKI PESNIK
PTICI
OTOK 08 VZH.APRILI
kaner.
SAMOSTAN V NAKED.
DEL »MENA LDUftU. LOKALA
KRILO
RIMSKE
LEGIDE
SINGULAR
KN3I2NE
POLICE
•OUŽNI
SADEŽ
NAGOVOR 7A LORDA
2ATEK-LOST , POŠkODbA
PRVI
KRMAR
5KRA3S-
ŽENSKO
/ME
LAMKO-
živec
PREDSED.
PIDE
M ED NAROD-3ÉZIK
OSEBNI
ZAIMEK
GLASBENA
2NAMENJA
ŠPANSKI
VELETOK
stran
ŽENSKO
IME
REČNO
KAMEN3G
AMPER
ORANJE
REKA V
VENEZUELI
V2KLIR
SREMSKA
MITROVIČA
OLDKIN SAD "
SAMO^LA'
«NIK
RADKO -RANFL
KRSTA
METER
ŠPANPA
SAPA
ZAHVALE
Vsem, ki ste darovali za venec, mi izrekli sožalje in spremili na zadnjo pot mojo sestro DRAGO, se iskreno zahvaljujem.	Boris Soklič
Ob smrti moje mame
KATARINE DRINOVEC
se iskreno zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje in spremstvo na njen tihi dom. Prav lepa hvala za poklonjeni venec, ki so ga poklonili sodelavci mizarske in mehanične delavnice VEO obrata I.	Žalujoči sin Franc Drinovec
Ob tragični smrti mojega sina
ŠTEFANA RODEŽA
se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sindikalni organizaciji Konfekcije Triglav za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in zbrano denarno pomoč.	Marija Rodež
Ob boleči, nenadni izgubi moje ljube mame FRANČIŠKE KNE, roj. Glivar
se iskreno zahvaljujem vsem •'svojim sodelavkam, ki so počastile njen spomin, ji darovale cvetja in jo spremile na njeni zadnji poti.
Žalujoča hči Anica Batagelj z družino
Ob boleči izgubi moje drage sestre ROZKE ČESNIK
se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz ekspedita obrata I za poklonjeno cvetje, izrečeno sožalje, ter lepa hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in vsem, ki ste z mano sočustvovali.
žalujoča sestra Mari Cotman
Izžrebani reševalci nagradnih križank
Na željo mnogih barleev, predvsem pa reševalcev naših nagradnih križank, objavljamo imena nagrajenih reševalcev, katerim je žreb v letošnjem letu dodelil nagrade:
1.	nagradna križanka:
30.00	din Angela Praprotnik, tkalnica II
20.00	din Jože Vilfan, uprava
10.00	din Tončka Mali, uprava
2.	nagradna križanka:
30.00	din Rezka Mihelčič, obrat II, kosmatilnica
20.00	din Magda Vraničar, Kranj, Šorlijeva 33
10.00	din Janez Dolinar, upokojenec, Kranj, Cankarjeva 8
3.	nagradna križanka:
30.00	din Zdenka Mačefat, Kranj, Staneta Rozmana 9
20.00	din Janez Dolinar, upokojenec, Kranj, Cankarjeva 8
10.00	din Jože Zakojič, plemenitilnica I
4.	nagradna križanka (1. maj):
50.00	din Avgust Cotar, Kranj, Gradnikova 4 (upokojenec)
40.00	din Ivan Mahnič, Kranj, ul. 1. maja (upokojenec)
30.00	din Marija Planinc, Konfekcija »Triglav« Kranj Pravilna rešitev nagradne križanke 1. maj:
RASTLINA, OKTAEDER, PRAZNIK DELA, RADIANT, ARBITER, IVAN, AIDA, ARNIKA, TENAK, KADET, GNOJ, PREDPONA, AT, JEN, ARENA, RADIRKA, ARIADNA, MIRO, IZ, EVI, NAPAKA, SODOMA, SPORI, POLARIMETER, JIM, TOTEM, ANETA, PET, LIZA, LANI, MIR, SONET, NAPAJAC, KRIZA, AVARI, TELO, KOLONEL, BLOKADA, PADOVA, REM, MATO, NAVOJ, NAT, TELEGA, AR, OPAVA, KLINOPIS, AMF, REBULA, ASTROLOG, AREST, STAROST, KA, LOPE, RAPIR, KEVA, METRONOM, ANINA, RA, RIDE, ORNAT, VIC, DK, AT, STRITAR, KOSILI, NUNE, AMON, BAL, SAKA, ALAN, DEV, OST, TRAM, TIČA, PRIMAT, KRTAČE, TP, EPITEL, JOGI, MARIANI, U, MAJORAT, NORA, KARDINAL, ANAR, TITAN, LISTE, ČAKA.
R. S.
Ob bridki izgubi moje drage hčerke NATAŠE FLANDER
se iskreno zahvaljujem finančnemu sektorju za darovano cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Angelca Flander
Razpotnikova mama iz Trboj
Razpotnikova mama ima že 91 let, kljub temu pa se še dobro spominja težkih let med vojno. Imela je 12 otrok. Dva fanta sta padla v partizanih. Vinkotu je bilo komaj 28 let, ko so ga Nemci ubili na mostu v Mostah pri Žirovnici leta 1942.
Povedala nam je, da se glede zdravja še dobro počuti, le noge jo bolijo, tako da mora počivati. Dolgčas ji ni nikoli, saj zato poskrbi njenih 23 vnukov, ki jo hob di jo obiskovat.