Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
Poštnin?
,? 'Jvc*
ačana v gotovini.
Izhaja vsak č zjutraj in poštnino celo leto leta 7-50 i leb ~
fmimu „diiia 4D p
Wl/
..uRSRfl STRAŽA
GLASILO OBMEJNIH SLOVENCEV
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka 40 p
35. ta.
Bornia Radgona, dne 31. avgusta 19ZZ.
IV. leto.
Brstom Ppehmapcem !
V očigled vznemirljivih vesti o dogodkih ob naši meji proti Madžarski se mi zdi potrebno, spregovoriti par besed na naslov Rrekmurcev-SIovencev. Kakor nagajiv veter, ki ničesar dobrega ne prinaša se pojavljajo v soglasju in duhu pisanja . snegatske „Domovine“ vznemirljive vesti, da prihajajo Madžari na našo zemljo. Te vesti, najsibodo resnične ali ne, imajo prozoren namen, napraviti pri nas nemir, zmešnjavo in sploh razmere, v katerih bi madžarski propagandisti lažje izvrševali svoje satansko delo. — Sicer smo na to tajinstveno šepetanje o prihodu Madžarov že navajeni in razsodni ljudje vedo, da so to laži, izgovorjene namenoma in vendar se najdejo med našimi sicer dobrimi Prekmurci ljudje, ki nasedejo tem govoricam, ki niso nič drugega kakor strupeno orožje oslabljenih neprijateijev naše države in jedinstvenosti. Ni malo Prekmurcev, ki trdno verujejo v prihod Madžarov in ti se skušajo iznebiti svojega strahu s tem, da pripovedujejo dalje in ni treba, da bi bili zlobni. Manjka jim one velike slovenske zavesti, ki je potrebna za življenje v sedanjih prekmurskih razmerah. Prekmurski Slovenci so dober, veren narod, vendar zelo plašljiv in dovzeten za vsakega neumnega agitatorja. Odgovornost za razširjanje vznemirljivih vesti o vpadu madž. vojske na našo ozemlje po nosijo v prvi vrsti zaostali madžarski magnatje, ki se ne plašijo sredstev in denarnih žrtev, da dosežejo svoj perfidni namen, ki se jim pa ne bo posrečil. Lahkoverneži nasedajo tem pro-palicam, ki se Še vedno ne morejo vživeti v novi čas in v dejstvo, da je madžarskemu gospodarstvu v Prekmurju za vedno odzvonilo. Ti kratkovidneži so že pozabili Bela Kunovih tolp in ne vedo, kako dobro so njih interesi zavarovani v jedinstveni državi Srbov, Hrvatov in Siovencev. Kaj bi bilo napr. iz lepega, rodovitnega Prekmurja pod gospodarstvom Bele Kuna- ali pa pod nasilstvom Horthyjevih „ébre-dök“-ov? Največja se nam je krivica napravila s skrajno krivično razmejitvijo proti severovzhodu (Sv. Gotthard) in proti Radgoni. Naj se popravijo te krivice in naj se spopolnijo že obstoječe žel. zveze pa boste v kleli, kako silen bo gospodarski razvoj Prekmurja!
Toda vse to so stvari, katere razume vsak pameten Prekmurec in bi bilo odveč opozarjati na činjenice, ki so vsakemu pred očmi zdravega razuma. Ali eno je, kar moramo nekaterim zaslepljenim sodržavljanom; povedati, da si dobro zapomnijo ;
Vsak, kdor ima interes, da živi v tej državi, on mora to državo tudi spoštovati. Nikogar se ne sili, da živi v tej državi, a kdor hoče živeti, ta naj se prilagodi razmeram in naj spoštuje duha jedinstvenosti, ki je to državo stoletno borbo upostavil.
Kdor pa se ne more ali noče prilagoditi razmeram v naši državi, prosto mu: izven mej naše drzàve lahko počenja, kar mu milo in drago. Oni, ki obračajo svoje oči v Arpadovo zemljo, naj bodo toliko dosledni in samozavestni,
da slede blodnji svojih oči, da zapustijo zemljo, katere niso vredni. Naj bodo prepričani, da jim bo šla državna oblast na roko in jim ne bo delala posebnih sitnosti. Kdor pa hoče v Prekmurju živeti, imeti od Prekmurcev korist, zaslužek in dobiček, naj se prilagodi ljudstvu, ki odločno odklanja madžarske hujskače, ker je miroljubno, delavno in pošteno. Državno oblast pa opozarjamo znova, naj ne smatra Prekmurja sporedno z Macedonijo za nekako balkansko Sibirijo, kamor so svojčas pošiljali najslabše elemente, temveč naj posvetijo Prekmurju potrebno pažnjo. Rovarji so na delu, oni ne mirujejo, zato pazite, dokler je še čas!
Beseda o draginji.
Cena blaga se ravna po povpraševanju in ponudbi ter vrednosti protidajatve, ki jo nudim za blago. Povpraševanje določa potrebščina, intenziteto ponudbe pa množina blaga. Čim večje povpraševanje, tem višja cena; čim večja ponudba, tem nižja cena; čim boljša protivrednost, tem manje je rabim dati za blago.
Naš trg življenskih potrebščin je postai drag; vse stoka pod neznosno draginjo in gleda s skrbjo v prihodnjost; tudi naš kmetič, od katerega niti en odstotek ne pridela nad lastno potrebščino, da molčim o doslej junaško breme pomanjkanja prenašajočem našem uradništvu in delavstvu. Pa tudi redkim ostalim ni simpatičen ta pojav; draginja življenskih potrebščin dvigne mezde in s tem cene vseh izdelkov. Razun tega prinaša draginja s seboj v deželo nejevoljo, težka socijalna gibanja in boje, uničevanje dobrin, pad morale itd., itd., ter torej tudi država tega pojava ne sme gledati neinteresirana.
Ker draginjo, to je kot nenormalno občuten dvig cene tvorijo v glavnem gornji trije faktorji — ponudba, povpraševanje, protivrednost — bo sigurno eden od teh faktorjev ali #pa morda še več od njih krivih nenormalnemu dviganju cen. Ako ugotovimo vzrok, bomo žnjim kot tajno delujočo silo odstranili večali-manj lahko tudi neugodno posledico. Poglejmo !
Ponudba se ravna po množini, v tem slučaju torej po kakovosti letine in množine obdelane ploskve. Ugotovimo kot znano, da sta bili lanska in letošnja letina pod normalo, torej mora biti tudi ponudba pod normalo. Ponudba pod normalo pa kot uči narodna-gospodarska izkušnja, ceno dviga. Tu tiči torej že en vzrok. Velikost obdelane ploskve, zlasti blaga za trg se je z ozirom na „agrarno reformo“, ki je razdrla po Banatu, Bački, Baraniji, Sremu itd. za trg prideiavajoče poljedelske veleobrate ter jih dodelila v majhnih ploskvah posameznim individuom, ki jih deloma niti zase niso obdelali, zmanjšala in s tem tudi' množina. Vsled tega je tudi iz tega vzroka ponudba manjša in torej cena višja. Tu tiči torej že nadaljni vzrok dviganja cen. Prebivalstvo se je v zadnjih letih pomnožilo; več prebivalstva več konzumira; v nasprotju z znižanjem ponujene množine je pa torej povpraševanje- po blagu naraslo, ker je konzumentski trg večji. Razun tega so se prevozna sredstva znatno izboljšala; s tem smo dobili prirastek v povpraševanju v eksporterjih in zunanjih trgovcih, ki nakupujejo blago za svoje dežele. Tudi vsled teh okoliščin je povpraševanje znatno naraslo in cena se je konsekventno morala dvigniti.
To so domači bistveni razlogi za porast cene, je pa še tretji nič manj važni faktor, ki bistveno lahko vpliva na določitev cene: protivrednost, ki se daje za blago.
Mi smo član in del svetovnega in evropskega gospodarstva, ker mej nimamo zaprtih, ampak vlada v splošnem prosta konkurenca. Angleški, francoski, nemški ali italijanski kupec ravno tako lahko pri nas kupi kot mi v njegovi deželi. Vse skupaj je stvar kalkulacije: ali se izplača, ako ceni prištejem voznino, carino, uvoznino, bakšiš in svoj dobiček ali se ne iz-
plača. Vsled proste konkurence se cene v vseh večalimanj prosto med seboj trgujočih deželah izjednačijo. Vsled tega moramo mi, ki imamo slabo valuto, vzdržati konkurenco za naše domače blago z deželami dobre valute in če naša papirnata valuta kot posledica borznih spekulacij ali drugih razlogov pade, je padla za nas vse: vsled angleškega, francoskega, italijanskega itd. konkurenta kupovalca na našem trgu moramo šteti jutri za moko, mast itd. toliko in toliko kronic ali dinarjev več. Izgubi edino producent ne; on ima v svojem blagu zlato, za katero se tepejo vsi. On je sakrosankten pri tem padanju cen.
Kako temu odpomo.či?
Ker je prepoved izvoza večalimanj ani-mozna stvar, dasi bi ta lek začasno najbolj učinkoval, je umestno ščititi našega konzumenta pred vsem z visoko izvozno carino. Drugo jako zdravo sredstvo je odpreti meje države za carine prost uvoz živil iz Rumunije, Madžarske in Bolgarske ; faktum je, da naši poljedelski producenti drže cene najvišje v jugovzhodni Evropi in da se v na živilih pasivni Češki ali Avstriji živi znatno ceneje kot v bogati Jugoslaviji. To kaže, da so se žitnega trga v kraljevini SHS oprijeli nezdravi špekulanti in zajedalci, ki jih je treba s primernimi prijemi zapoditi v njih temne luknje nazaj. In kar je glavno : dvigati valuto!
Vlada ima vajeti v rokah; treba je le energične roke, ki hoče pomoči državi in ljudstvu proti nekaterim zajedalcern, na ta način bo rešeno najlepše i socijalno i činovniško vprašanje.
Toda brezobzirni ukrepi so nujni — hiša
gori!
Zveza narodov in naša meja ob Muri.
Dve vprašanji, ki se tičejo madžarske meje, je obravnaval koncem meseca julija Svet Zveze Narodov v Ženevi, in sicer prvo na podlagi protokola v Benetkah o meji proti Avstriji v Burgenlandu, drugo pa na podlagi Trianonske mirovne pogodbe o meji proti naši kraljevini ob Muri.
Madžarska je, opirajoč se na Trianonsko pogodbo, prosila svet Zveze Narodov, naj dobrohotno pripomore h končni ureditvi meje na podlagi predlogov, ki jih je stavila razmejitvena komisija.
Našo državo je zastopal pri tej seji g. Jovanovič, Madžarsko pa grof Szapary. Pri otvoritvi seje je predsednik omenil v tej zadevi, da je Svetu popolnoma na prosto dano, odločiti se, če hoče, ali ne, delovati v tem smislu, da se zadeva reši prijateljskim potom.
Zastopnik Madžarske je (gl. Resume mensuel de la S. D. N.) izjavil, da je obmejna komisija predlagala iz zemljepisnih kakor tudi narodno-gospodarskih ozirov, da se prepusti Madžarski pas zemlje, ki leži v pokrajini ob Muri in v katerem prebiva 18.000 prebivalcev, ki so po večini Madžari (? ?). Razmejitvena komisija je napravila ta sklep soglasno (štirje glasovi zastopnikov zaveznikov in en glas zastopnika Madžarske), izvzemši glas zastopnika kraljevine SHS, ki je glasoval zoper.
Zastopnik naše države pri omenjeni seji Zveze Narodov izjavil v svojih izvajanjih, da je razmejitvena komisija napravila ta sklep v začetku svojega delovanja, med tem ko bi se smela po instrukcijah, ki jih je dobila, izreči o meji šele potem,
ko je končala študij cele mejne črte med obema državama. Ta meja ima dolgost 360 km in sklep je bil pa storjen, ko je komisija proučila šele samo 60 «km te črte. Šele pozneje je komisija razširila svoje delo na ostalih 300 km. Zastopnik naše države je nato napravil predlog, naj se uredi ta del meje na način medsebojnih koncesij, toda zastopnik Madžarske ni sprejel tega predloga.
Svet Zveze Narodov je sklenil, da bo preštudiral oba nasprotujoča si predloga, predno ponudi svojo pomoč pri ureditvi vprašanja in pa, da že naprej ve, ali je prijateljsko rešenje mogoče. Zato je naročil tajništvu, da stopi v zvezo z obema strankama in izdela z njih pomočjo do prihodnjega zasedanja elaborat o obeh nasprotujočih si naziranjih in o načinu, kako bi Svet Zveze Narodov mogel eventuelno zadevo prijateljskim potom rešiti. Zajedno je apeliral na dobro voljo obeh strank, da bo moglo to pripravljalno delo imeti koristen uspeh.
O nadaljnem poteku pogajanj bomo poročali.	P. V. B.
Tedenske novice
Malomarnost nekaterih naročnikov
presega vse meje. Pismeno in ustmeno nam zatrjujejo, kako jim list ugaja, kako je interesanten, poučljiv itd. tega pa ne vedo, da to listu ni dovolj, da je treba poravnati dolžno naročnino, ki znaša letno komaj 15 Din to je mnogo manj, kolikor zapije vsako nedeljo marsikateri Slovenec. Imeti moramo pred očmi, da je tisk neizmerno drag, papir se dnevno podražuje itd. zato je naravnost brezsrčno, delati upravi lista take težkoče. — Društva in zasebniki, zbirajte ob raznih prilikah, veselih in žalostnih za obmejni tiskovni sklad! Podpirajmo dober časopis, ki je naš dober in zvesti svetovalec!
Taksa na fljak. vozove in avtomobile. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Kakor pojasnuje generalna direkcija posrednih poreza z razpisom z dne 3. avpusia 1922 št. 18172, se plačuje letna taksa za fijakerske vozove in avtomobile ne glede na to, ali se uporabljajo ali ne, ako so le v porabnem stanju. Vsi lastniki takih vozil, ki zanje radi neuporabe še niso plačali letne takse, jo morajo v izogib kazni plačati najkasneje tekom 14 dni podnevu, ki izide zadevni razglas delegacije pod št. B II 928/1 iz leta 1922 v Uradnem listu.
Obsežno protiboljševiško gibanje v Rusiji. „Morning Post“ objavlja daijše poročilo svojega dopisnika iz Stockholma
Arbogast Reiterer, O. T. — r.
Skrivnostni
glasovi iz drugega sveta.
(Dalje.)
Neki gospod N. je z ozirom na navedene izredne napovedi gospoda Cazotteja objavil v pariških listih: „da je tega častitljivega starčka prav dobro poznal in od njega večkrat slišal, kako je napovedoval veliko stisko“. Stilling še dostavlja: „Ko sem bil lansko leto v L., sem govoril z baronom pl. W,, ki je velik poštenjak in ki se je dolgo mudil v Parizu. Temu sem pripovedoval zanimivo zgodbo; on mi je rekel nato, da je dobro poznal gospoda Cazotteja, da je bil pobožen mož in radi tega znan, ker je napovedal reči, ki so se tudi natanko izpolnile“.
Cazotte je'trdil, da mu razodevajo bodoče dogodke duhovi po vizijah. Nek gospod de N. pravi o Cazotteju: „Splošno je znano, da je bila njegova velika naklonjenost do republike (ljudo-vlade) kriva, da so ga 2. septembra 1792 pripeljali v Opatijo*) in ga je iz rok morilcev rešil le pogum njegove junaške hčerke. Prav ista poulična drhal, ki ga je hotela umoriti, ga je peljala zmagoslavno domov. Prišli so vsi njegovi prijatelji, da bi mu čestitali, da je ušel smrti. G. D. mu je rekel : ,Sedaj ste rešeni !' Cazotte odgovori :
o obsežnem protiboljševiškem uporu v Rusiji, osobito v vojnem pristanišču Kronstadts List med drugim omenja: Pod poveljstvom generala Petrova se je zelo razširil upor proti boljševiškemu režimu v področju Volge. Nižji Novgorod je v rokah upornikov. V vojnem pristanišču Kronstadtu so se uprli mornarji bojne ladje „Sevastopol“. Pomorili so vse oficirje. Mornarji oklopnice „Sevastopol“ so nato pričeli bombardirati ostale bojne ladje. Vnela se je prava pomorska bitka. Rdeča mornarica je končno premagala upornike. Voditelji upora so jbili takoj stavljeni pred vojni tribunal, na mestu obsojeni in ustreljeni. Ustreljenih je bilo 70 mornarjev. Upornikom je pomagal en fort, ki je otvoril ogenj na boljševiško vojno ladjevje. Fort se je dolgo držal. Ko so boljševikom prišla oja-čenja, so uporniki v fortu uvideli brez-uspešnost svoje akcije. Fort so pognali v zrak. Pod razvalinami so bili pokopani vsi uporniki. V teh bojih je poginilo okoli 1000 oseb, nad 100 pa je bilo težko ranjenih.
Nemški „Schulverein" in „Süd-marka“. Pokrajinska uprava je obvestila šolske oblasti na živahno agitatorično rovarjenje teh dveh nemških društev po avstrijskih obmejnih krajih in sicer tako v kulturnem, kakor v političnem oziru. Zato je naročila predvsem okr. šolskim svetom, odnosno nadzornikom, da posvečajo temu nemškemu propagandnemu delu posebno pažnja in skrbe za to, da bodo od naše strani nastavljeni po osnovnih šolah ob naši meji proti Nemški Avstriji agilni učitelji, ki bodo zavestno in energično znali parirati nemške nakane za raznarodovanje. Učitelji, ki se izkažejo na tem polju za posebno uspešno delavne, se bodo primerno nagradili.
Rovarenje po nekaterih osnovnih šolah v Prekmurju. Ministrstvo prosvete je pred kratkim poslalo vsem podrejenim višjim šolskim svetom, odnosno oddelkom za prosveto pri pokrajinskih upravah ukaz, da naj se po obmejnih ljudskih šolah strogo zasleduje tiste učitelje in roditelje, ki rovarijo proti državi in dinastiji na ta način, da hujskajo otroke, naj trgajo iz učnih knjig vladarjeve slike in polnijo tekste z nepatrijotičnimi opazkami. Proti takim proti-državnim elementom se bo postopalo z eksemplaričnimi kaznimi.
Pripravljalna dela za nove volitve v narodno skupščino. Glavni odbor narodne skupščine pod predsedstvom dr. Ivana Ribarja je imel plenarno sejo, na kateri je razpravljal o pripravah za nove volitve poslancev v narodno skupščino kraljevine SHS. Na temelju člana 7. volilnega zakona je, vpoštevajoč uradne statistične
,V treh dneh bom žiljutiniran (obglavljen)!' — ,Kako je to mogoče?' — ,Da, moj dragi prijatelj, čez tri dni umrjem na morišču.'“
Cazotte je dal ravno istemu prijatelju svoja zadnja naročila na gospo, mu izročil papirje, ki jih je smatral za dragocene, in se končnoveljavno poslovil od njega. Gospod D. ga je zapustil majaje z glavo in menil, da so ubogega moža potoki krvi in brezmejne grozovitosti zmedle. Ko je pa hotel naslednji dan prijatelja zopet obiskati, ga prestraši vest, da ga je odpeljal prejšnji večer žandarm na municipaliteto (vladno palačo) in od 'tam v ječo, v Conciergeriejo (kon-sieržerijo). Čez dva dni je umrl pod giljutino.
Te zelo čudovite reči so po revoluciji natanko opisali v pariških listih in Jung-Stilling jih je našel najprej v neki brošuri, ki je dala povod, da je stvar natančneje zasledoval.
Tako se glasi poročilo dejstev. Njih razlaga je zelo različna, kakor so namreč različna modro-slovna naziranja, ki bi se naj po njih dogodki vedno prisilno upogibali. Med ljudstvom je razširjenih pripovedk o takih dogodkih cel kup. Posebno je na njih bogato življenje svetnikov. Gotovo ga odslej ne bodo več z zaničljivim nasmehom porivali stran.
Često je zvezano z daljnovidenjem tudi abnormalno telesno stanje in pojavi, kakor spanje, brezčutnost itd. se pridružujejo. Tedaj govorimo o mesečnosti ali tudi o ekstazi. Zadnjih zopet je mnogo v katoliškem nabožnem slovstvu iz
podatke o prebivalstvu naše države, določi* število poslancev in jih razdelitev na posamne pokrajine. Statistični podatki so iz 1.1910. Celokupno število poslancev v narodni skupščini je 313. Od teh odpade na Slovenijo 26 in na Hrvatsko 68. — Slovenija : a) mariborsko volilno okrožje (obsegajoče sodna okraja Maribor in Celje s 597.345 prebivalci) voli 15 poslancev; b) ljubljansko volilno okrožje (obsegajoče sodni okrožji Ljubljana in Novomesto s 421.791 prebivalci) voli 10 poslancev; c) Mesto Ljubljana s Spodnjo Šiško, ki šteje celokupno 63.000 prebivalcev, voli enega poslanca. — Hrvatska: 1. bjelovarsko volilno okrožje s 332.592 prebivalci 8, 2. varaždinsko okrožje s 420.232 prebivalci 10, 3. virovitiško okrožje s 272.430 prebivalci 7, 4. zagrebško okrožje s 515.014 prebivalci 13,	5. liško-hrvaško volilno okrožje s
204.710 prebivalci 5, 6. požeško okrožje s 265.272 prebivalci 7, 7. sremsko okrožje s 414.234 prebivalci 10, 8. modruško-reško okrožje s Kastvo in Krkom s 261.283 prebivalci 6, 9. mesto Zagreb s 92.038 prebivalci 2 poslanca. Mesto Beograd voli 2 poslanca, beogradsko okrožje pa 4.
„Domovina“, katero izdaja znani prekmurski renegat prof. Mikola Sändo'r v Budimpešti ima v zadnji (7-8) številki vse polno napadov na našo državo. Državno oblast opozarjamo, da skrbno nadzoruje, kje se ta list širi in kdo ga razširja.
Stranka dela. Dr. Kukovec je zahteval v Mariboru ustanovitev stranke dela. „Slov. Narod“ zahteva za ljubljansko občino tudi „stranko dela“, oziroma ustanovitev „gospodarske stranke“. Vse te „stranke“ so pobožne želje po obnovitvi liberalne stranke in nič več. Vsaka firma, ki pride v konkurs, se poskuša obnoviti pod kakim novim imenom.
Proti draginji se hoče napraviti resne korake. Premišljujejo in študirajo. Doslej se je naložila carina od 110 do 150 Din za 100 kg žita prostega uvoza živil se še ni dovolilo. Tudi se še ni za izboljšanje dinarja ničesar podvzelo. Glede cen pa opozarjamo že v naprej na neplodno delo zasledovanja malih trgovcev ; cena med temi se najlepže regulira po prosti konkurenci ter za te kroge zadostuje prosto opazovanje in kaznovanje le resnega konkretnega izrastka. Težišče leži pri velenakupovalnih tvrdkah, ki diktirajo nabavo cen na debelo — tu je korenina poleg gorkih lekov in tu naj se zagrabi. Ker vladati se pravi danes v prvi vrsti — dobro gospodariti.
Kralj o Sloveniji. Ob priliki, ko se je kralj peljal iz Kočevja proti Bledu se ni mogel dovolj načuditi krasotam naših krajev ter njih intenzivni obdelavi, lepim in čistim vasem, snažnim vrtovom, širokim belim cestam. „Zares“, je dejal kralj, „Slovenija je cel paradiž; le eno napako ima ta raj, da se srečava v njem nekoliko preveč pijancev ..." — Boljše je kralj ni mogel pogoditi; pitje rujnega našega vinčka čez potrebno mero je res nacijonalna haša napaka. Bog ve, kaj bi rekel, ko bi ga usoda zanesla v našo lepo Prlekijo in je zelo dvomno, ako ne bi celo kralja premanila'sladka kapljica naših slovenskih goric.
Rodbinska drama. Iz Petrovca v Srbiji poročajo, da se je prošlo nedeljo doigrala tamkaj krvava rodbinska drama. Radivoj Milovanovič, ugleden meščan v Petrovcu, je z nožem zaklal svojo ženo Milico ter potem sam prijavil sodišču izvršeni zločin. Izjavil je, da je izvršil zločin zaradi ljubosumnosti. Milovanoviča so pridržali v zaporu.
poslednjih stoletij, ki je bil pri njih na nogah cel aparat previdnih preiskovalnih komisij. Najti jih je dovolj v življenju svetnikov, tako da jih tukaj lahko preidemo.
Dva značilna pojava naj še navedarno, ker sta v današnjem času posebno zanimiva. Prvi je napoved našega sedanjega svetovnega položaja. L. 1848. je izšla v vatikanski dvorni tiskarni v Rimu prorokba frančiškanskega brata Ludovico Rocco. Ta menih je prišel slučajno kot romar utrujen in zdelan v samostan na gori Sinaj, kjer so ga prijazno sprejeli in mu ljubeznivo stregli. Neki dan je prosil, da bi prišli samostanski bratje k njemu in ostali v njegovi bližini, ker bo razodel vizije bodočnosti. Bratje Antonio Fachinetti, Anseimo Bonaldi in Isidor Fabri so ostali pri njem. Brat Ludovico Rocco je padel v globoki sen (trance), se zbudil vsak dan za nekaj časa in razodel svoje vizije. Kakor je sam napovedal, je umrl sedmi dan ob 12. uri.
Graški list „Svoboda“ (letnik 1869, zv. 18.) podvrže Roccove prorokbe uničujoči kritiki in jih imenuje „pobožno goljufijo zemeljske pameti in nebeške neumnosti... Pobožni frančiškan bi storil boljše, če bi več jedel in manj lagal... Božji glas. ki se je posluževal meniha, da takrat v letu 1866. še ni nič slutil... Pokolj približno štirinajst milijonov ljudi bi pač popolnoma zadoščal najbolj pretiranim zahtevam prave rimljanske ljubezni do kristjanov .. .“
Rudarski štrajk v Sloveniji — končan. Prošli teden je izbruhnila v pre-mogokopih v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in Kočevju splošna rudarska stavka, ki je odkrila v žareči luči vso propalost Žerjavove liberalne stranke. Vse jugoslovansko časopisje z izjemo „Jutra“ je obsodilo nečloveško brezsrčnost in cinizem jutrovskih magnatov. Stavka bo imela za osebo g. naddemokrata že zgodovinske posledice. O tem več drugič. — Ta stavka se je končala dne 27. t. m. s primernim rezultatom za rudarje. Določile so se minimalne cene in sorazmerne plače, tako da dobi 1 delavec ca. 103 K dnevno, kar odgovarja po mnenju pogajajočih se strokovnjakov dnevni potrebi. — Stavka, četudi končana je nov list sramote v .zgodovini koruptne in nemoralne JDS.
Dopisi.
Duhovniška vest. Prestavljen je iz G. Radgone g. kaplan Milan Slaje v Majšperk, v G. Radgono pa pride g. Jakob Sajovic iz Št. lija.
Gornja Radgona. Komisija za obmejni promet. V mestu Radgona se vrše pogajanja za definitivno določitev določb obmejnega prometa v detajlu, kjer vladajo nesoglasja in kakor čujemo tudi za železniški promet (tranzitna proga Maribor—Spielfeld—Gornja Radgona). Z ozirom na krajevno potrebo bi priporočali, da se uvede redni poštni promet na tranzitni liniji, da se tako omogoči redno dobivanje časopisja in ostale pošte, ki bi prihajala za celi dan poprej v Gornjo Radgono. S poštnim vozom bi šlo vlakospremno osobje in po en uslužbenec za pošto. Sedaj prihaja pošta preko Ormoža radi slabih prometnih sredstev skrajno neredno in kadarkoli dežuje je vse časopisje mokro in včasih v takem stanju, da ne more služiti svojemu namenu, niti ni vporabno za ovijalni papir. Upamo, da bodo merodajni krogi preskrbeli, da se tej upravičeni želji prebivalstva ugodi.
Gornja Radgona. Za »sprejem srbških kmetov, ki dospejo v Gornjo Radgono v četrtek dne 14. septembra se je osnoval pododbor, ki bo preskrbel vse potrebno, da bo sprejem dostojen in da bodo gostje odnesli najlepše vtise o Sloveniji. Brez ozira na to, da se je pri zadnjem izletu slovenskih kmetov v Srbijo napravila od strani vlade grda netaktnost, da se je samo pristaše SKS (Samostojne) povabilo na izlet z izdatno vladno podporo, pokažimo topot Slovenci brez razlike strank, kako pojmujemo bratsko vzajemnost. Občinstvo pozivamo, da se ta dan udeleži po možnosb sprejema bratskih gostov.
Ljutomer. „Železnica Murska Sobota— Ormož se že trasira“ in podobno se glasijo razna poročila v vseh mogočih časopisih. O resničnosti teh vesti ne more biti nobenega dvoma. Če bi pa človek vse te časopisne vesti izrezal in položil eno poleg druge, bi ta proga že bila trikrat trasirana. Pokažite dejanja, gospodje in ne lansirajte v javnost takih vesti, kadarkoli se pojavijo priprave na nove volitve.
Na meščanski šoli v Murski Soboti je vpisovanje učencev in učenk 12. in 13. septembra 1922 v dopoldanskih orah. 14. septembra je ob 8. uri služba božja. 15. septembra pa se prične ob 8. uri redni pouk. — Ravnateljstvo meščanske šole v Murski Soboti.
Ljutomer. Telovadni odsek „Orel“ v Ljutomeru proslavlja na praznik dne 8. septembra svojo desetletnico društvenega obstoja. Opozarjamo vsa sosedna društva, vse orlovske odseke in slavno občinstvo, da pohitijo vsi na ta jubilejni dan v Ljutomer. — Pred desetimi leti še ni bilo tukaj dičnih Orlov, ne Orlic, ne Orličev, toda 8. septembra se hoče veseliti vsa mladina Murskega polja, ljutomerskih goric in Prekmurja nad srečnimi uspehi od vseh strani zlobno zasledovane in napadene, vendar tako krepke in skozi deset let napredovane orlovske organizacije. — Mladeniči, dekleta in stariši in vsi, ki še se dozdaj niste toliko zanimali za orlovsko organizacijo, pridite ta dan in videli boste, da so naši cilji visoki, da se zbirajo v orlovstvu čete ponosnih fantov in deklet, da se gojijo v orlovstvu odlični značaji, ki so pripravljeni še nebroj desetletij braniti sv. Cerkev in domovino. Pridite in utrdili se bomo zopet in skupno prisegli — Bogu otroci, domovini sinovi nikomur hlapci...	Bog živi !
Ljutomer. Vspored ljutomerske orlovske slavnosti je sledeči: Na predvečer 7. septembra ob pol 8. uri bakljada, mirozov, kresovi in
spuščanje raket. Dne 8. septembra na praznik ob
6.	uri zjutraj budnica. Ob 8. uri' sprejemanje gostov. Ob 9. uri cerkveni govor in sv. maša na glavnem trgu in na to obhod. Ob pol 12. uri do pol 1. ure skupni obedi. Popoldne ob 3. uri javna telovadba na Strasserjevem vrtu članov članic in naraščaja. Po telovadbi prosta zabava. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor.
Bog živi!
Ljutomer. Na adreso g. pokrajinskega namestnika. Kakor Vam je znano, obstoji Ljutomeru, ki ima prevažno nalogo, da nam že od nekdaj na papirju nekak meroizkusni urad kmetovalcem in posestnikom, kakor tudi obrtnikom preizkuša naša merila, tehtnice, uteži, sode i. t. d. Ta urad pa sploh ne deluje in kljub večkratni intervenciji stoji brez posla. Ali naj mi iz oddaljenega Ljutomera vozimo naša merila v Radince? Prosimo g. pokrajinskega namestnika, da pogleda na karto in se prepriča, kaka je to oddaljenost in da nam je absolutno nemogoče, hoditi tozadevno v Radince. Ker pa finančna oblast zahteva, da o sodi v najlepšem redu, pravilno cementirani, žigosani i. t. d. — tej naši obveznosti ne moremo zadostiti. Mi vemo, da meroizkustvo v Slovenijo ni pasivno, ampak aktivno in zato kot vestni davkoplačevalci odločno zahtevamo, da se ta prepotreben urad spopolni z nabavo potrebnih instrumentov in potrebščin, da začne enkrat pravilno in faktično dejstvovati. Take razmere bijejo v obraz toliko hvalisano državno upravo in prosimo'ponovno g. pokrajinskega namestnika, da se s celim svojim vplivom in v interesu ugleda države na zunaj in znotraj zavzame za to, da se upostavi pravilno in redno funkcijoniranje meroizkusnega urada v Ljutomeru. — Prizadeti posestniki in obrtniki iz Ljutomera in okolice Vam bodo hvaležni.
Prireditev Dekliške Zveze šentpeterske župnije, katera je bila naznanjena, da se vrši vrši 8. septembra se radi raznih ovir vrših nepreklicno v nedeljo, dne 10. septembra po vsporedu kakor je bil objavljen.
„Orel“ v Murski Soboti priredi dne 3. septembra 1922 s sodelovanjem Prekmurskega in Ljutomerskega Orlovskega okrožja velik mladeniški tabor združen z javno telovadbo.
Murska Sobota. Tu se vrši v nedeljo dne
3.	septembra 1922 velik mladeniški tabor, združen z javno telovadbo. Prireditev je orlovska in je zato dolžnost vsakega zavednega mladinoljuba, da poseti ta tabor, katerega pomen je daleko-sežen. Poštena prekmurska mladina se naj organizira v Orlovskih odsekih, potom katerih naj pride v ljudske mase politična strpljivost, plemenito mišljenje, pravilno pojmovanje velikih kulturnih vprašanj in kar je glavno: zdrava državljanska zavest, s katero treba prekvasiti ves prekmurski živelj, med katerega seje madžaron-ska nacijonalistična propaganda, dirigirana iz Budimpešte in podpirana od domačih magnatov — strupene fraze in seme razdora. Zato na delo, ker resni so dnovi, a delo in trud nam Bog blagoslovi! Vsak, kdor misli in čuti pošteno nam je dobrodošel gost!
Prekmurci v Ameriki. (Pismo iz Amerike.) Nova blodnja med prekmurskimi Slovenci. Madžaronski fanatizem rodi med ubogimi prekmurskimi Slovenci silno žalostne sadove. Ne samo, da je marsikaterega naščuval proti „kranjski“ cerkvi in sicer s tolikim fanatizmom, da ga je pahnil popolnoma od cerkve in sicer od vsake cerkve, temveč jih je veliko naredil v popolne brezverce in deloma tudi v moralne propalice. To pripoznava vsak vsaj nekoliko zaveden prekmurski Slovenec. — Sedaj se je pa oglasil med, tem narodom v Chicagi še nov Luter Martin in začel oznanjevati novo vero. Pred seboj imamo cikular, katerega nam je prinesel prekmurski rojak, kjer neki Martin J. Tampa poziva svoje rojake, naj se pridejo k njemu učit iz „biblije“. On z veseljem oznanuje in glasi neko kraljestvo božje ljudi, ki sedaj žive na zemlji, ki pa nikdar ne bodo umrli.. Pravi, da je že milijone takih srečnih ljudi. „Če hočeš znati kaj več, kaj sveto pismo pravi nato, pridi k meni, kdor si, in jaz ti bom iz srca rad pomagal, kajti ura je tu, da naj ljudstvo zna to božjo resnico.“ — Seveda so naši Prekmurci v Chikago prepametni, da bi se dali slepiti od kakih novih Lutrov Martinov. Zato so se samo nasmejali in pometali ta cir-kular „Trošt Ljudi Sveta“ v smeti, kamor spada.
Republika s 1000 prebivalci. Neki ameriški misijonar piše v „New-Jork Timesu“ zanimive podatke o republiki najsevernejšem delu Alaske. Republika je oddaljena 300 angleških milj od polarnega kroga. To je naselbina 1000 Eskimov na skrajnem severu, katerim vlada
državno viječe petih članov. Člani viječa se menjajo vsako leto, pravico glasovanja imajo žene in možje. Predsednik viječa se voli vsak božič, ker so prebivalci takrat vsi doma. Protialkoholni zakon je bil proglašen tri leta preje kakor v Zedinjenih državah. Državno viječe ima zakonodajno in izvršilno oblast. Tatvina se kaznuje najstrožje. Kdor kaj vkrade, mora prisilno delati. Ce kdo ukrade tobak, mora očistiti pasjo hišico. Kdor laže in preveč govori, dobi javni ukor, ali mora storiti kaj za javno blagajno.
Avtomobil za papeža. Milanske katoliške dame so podarile papežu krasen avtomobil. Ob-izročitvi na belvederskem dvorišču se je udeležil papež poskusne vožnje. S tem avtomobilom bodo prepeljali Lateransko mater božjo meseca septembra v Jakin.
Požar na Velebitu. „Ličke novine“ javljajo, da so začeli vsled silne suše in neopreznosti goreti na Velebitu gozdi. Listi opozarjajo kmeto, da so gozdi naše bogastvo ter naj se podajo na gašenje.
„Učeni“ otroci. Svetovnoznan je bil mali Kristijan Heinencken iz Belgije, ki je znal v drugem letu na pamet vse sveto pismo. S tremi leti pa je govoril francoski, nemški, latinski ter je odgovarjal na vsa vprašanja o zgodovini in zemljepisju. Umrl je v četrtem letu. Mozart je z dvemi leti igral na harfo, v petem letu pa je dirigiral svoje skladbe na solnograški univerzi. Šestleten je šel na turnejo po vsej Nemčiji. Torquato Tasso je pisal s sedmimi leti lepe verze. Pascal pa je napisal z dvanajstimi leti razpravo o akustiki. Stuart Mili je študiral grščino s tremi leti. Ruskin pa je napisal knjigo v treh delih, predno je izpolnil svoje šesto leto.
Kakšna bo svetovna žetev letos. — Mednarodni poljedelski zavod v Rimu javlja na podlagi njemu došlih podatkov, da je površina letos posejane zemlje približno enaka oni v ianskemaletu. V večini evropskih držav kakor tudi v severni Afriki je sledila hladnemu vremenu v prvi polovici maja suša, ki je delovala precej nepovoljno, posdano na useve v Nemčiji, Holandski, Češkoslovaški, Madžarski in Avstriji. V Italiji, Franciji in Angliji bo letos žetev srednje dobra. V Jugoslaviji in Bolgariji, kjer je nekaj manj zasejanega kakor v preteklem letu, so izgledi žetve precej dobri. Pričakuje se, da bo žetev v Ameriki dala kakih 16 milijonov metrskih centov več žita kakor lansko leto, kar bi značilo 7 odstotkov več. Tudi v Kanadi in na Japonskem pričakujejo letos prav dobre žetve.
Gospodarstvo
Nakup deviz in valut. Stranke, ki prosijo pri odborih za promet z devizami in valutami pri Narodni banki ali njenih podružnicah odobrenja za nakup deviz in valut morajo od 1. septembra 1922 naprej brez izjeme priložiti prošnjam potrdilo pristojnih davčnih uradov o plačilu davkov za 1. 1920, 1921 in 1922. Odbori za promet z devizami in valutami ne bodo od
1.	septembra 1922 vpoštevali nobene prošnje, če ji ni priloženo gori navedeno potrdilo davčnih uradov in če stranke niso plačale predpisanih davkov. Davčni uradi bodo izdajali potrdila po predpisih naredbe generalnega inšpektorata ministrstva financ J br. 12.219 z dne 1. avgusta 1922.
Pobiranje trošarine na žganje. Kuhanje žganja proti plačilu trošarine se izza 1. septembra t. 1. ne prijavlja več pri davčnih uradih, temveč edino le pri oddelkih finančne kontrole. Izza 1. septembra sprejemajo davčni uradi le prijave za kuhanje žganja v onih žganjarnah, ki imajo posebno dovoljenje, da plačujejo trošarino za prijavljeno kuhanje žganja šele dva meseca po prijavljenju. Kuhanje žganja se mora prijaviti vedno pri onem oddelku finančne kontrole, v katerega okolišu se bo žganje kuhalo. Prijava se mora vložiti redoma vsaj 48 ur pred pričetkom kuhanja, vendar sme starejšina oddelka finančne kontrole, ako dopušča kontrola, ta rok primerno okrajšati. Trošarina se vplača s poštno položnico, ki jo brezplačno izda oddelek finančne kontrole, pri najbližjem poštnem uradu. Tiskovine za prijave se dobivajo , pri oddelku finančne kontrole proti povrnitvi nabavne cene po 50 para za polo.
II.	Ljubljanski vzorčni velesemenj od
2.	do 11. septembra 1922 vršil se bo v 70 paviljonih na sejmišču, ki obsega 40.000 m2. Na tem prostoru razstavilo bo svoje najboljše izdelke 800 razstavljalcev. Trgovcem, obrtnikom in poljedelcem nudi se z obiskom te važne vele-sejmske prireditve najlepša prilika za nakup prvovrstnega blaga, katero bo ravno na sejmu najcenejše na prodaj. Legitimacije veljavne za ves čas velesejma, stanejo 40 Din. S temi legitimacijami združena je ugodnost polovične vožnje po vseh železnicah naše kraljevine do Ljubljane
Hranilnica in Posojilnica v Radincih
deluje z uspehom ob meji!
in nazaj, poljuben prost vstop v vse velesejmske prostore in v historično razstavo. Legitimacije dobijo se pri denarnih zavodih v vseh večjih mestih in trgih. Stanovanjski odsek Ljubljanskega velesejma preskrbi na željo ugodna in zdrava stanovanja. Legitimacija za enkratni obisk stane 10 Din. Obiščite II. Ljubljanski velesemenj.
Kako zboljšati gospodarsko stanje in zmanjšati draginjo.
1.	Zmanjšati uvoz do najmanjše mere. Prepovedati uvoz vseh nepotrebnih stvari in vseh stvari, ki se lahko izdelujejo doma. Strogo kaznovati vsako razkošje v noši policijskim potom. Skleniti postavo zoper zapravljivost.
2.	Povečati industrijsko produkcijo do največje mogoče mere. Prepovedati izvoz vseh surovin, ki se lahko predelavajo doma. Pomagati, da se ustanavljajo in razširjajo tovarne, zlasti pospeševati narodno industrijo.
3.	Odpravo vseh neproduktivnih slojev, v kolikor niso potrebni za produkcijo drugih. Produktivni so delavci in kmetje, potrebni so drugi, da širijo prosveto, kakor učitelji, pisatelji, umetniki; potrebni so zopet drugi, da vzdržujejo red, kakor: žandarji in policisti, sodniki in davkarji, ter drugi uradniki; potrebni so tudi nekateri vsaj pri sedanjem socijalnem redu — da posredujejo med proizvajevalci in upotrebljevalci, toda ne v tako velikem številu, kakor obstoje dandanes. Zoper vse trote, ki sami ne proizvajajo in niso koristni za proizvajanje, naj nastopi država, ter jih zatre.
4.	Postavno naj se uvede splošna dolžnost dela. Namesto drugih legitimacij naj se upelje za vse prebivalce samo ena, enotna legitimacija, v kateri bo izkazano, kakšno delo dotičnik izvršuje. Kdor ne vrši nobenega za splošnost koristnega dela, naj bo vpisan v delavske oddelke, ki se po potrebi vpokličejo na javna in splošno koristna dela, kakor je na primer to storila Bolgarska.
5.	Treba je zvišati produkcijo industrijskega delavca, a to je mogoče samo na ta način, da se delavcu vlije veselje do dela in do produkcije. Delavcu je treba dati izobrazbe in kulture, dalje pa je treba razmere po tovarnah in rudnikih urediti tako, da bo od večje produkcije imel korist delavec, a ne samo podjetnik.
6.	Za sedaj je pri nas edinole poljedeljska produkcija, ki vzdržuj egospodarstvo cele države in zamore izvažati svoje pridelke. Kmetu je treba ohraniti veselje do dela, dovoliti kmetu svobodno razpolaganje s pridelki in svobodni izvoz, ki edini zamore vzdrževati vrednost našega denarja. Kmečko produkcijo je treba usposobiti, da bo zmožna konkurencije z drugimi državami, zlasti z Ameriko.
7.	K povečanju izvoza in zmanjšanju draginje zamore mnogo odpomoči rešitev prometnega vprašanja.
3. Za ozdravljenje naših razmer je neob-hodno potrebna dobra uprava, a za dobro upravo je potrebna dobra ureditev uradniškega vprašanja Uradniško vprašanje se mora rešiti čim preje in na zadovoljiv način.
9.	Protidržavno rovarenje, neprestano grdo blatenje v javnosti, v govoru in v časopisju, vseh naprav naše države in temeljev na katerih stoji, ter grdi osebni neosnovani napadi na naše najuglednejše može, slabi v veliki meri ugled in kredit naše države v tujini. Država mora v lastnem interesu napraviti red in braniti svoj ugled in s tem tudi dobrobit državljanov.
10.	Za naše blago in produkte naj bi se striktno in jedinstveno zahteval povsod naš denar, ki bi na vseh svetovnih tržiščih iskan, dobil svojo resnično vrednost. Rapidni propad Avstrije nam bodi svarilo. („Samouprava“.)
Pokrajinska obrtna raistava v Mariboru.
(Od 8. do 17. septembra.)
Prijavni rok je dne 10. t. m. potekel. Pozneje došle prijave se pod nobenim pogojem ne morejo upoštevati. Le v res izjemnih slučajih se bodo prijave še upoštevale, če bo to enpuščal čas in prostor.
Obisk iz južnih krajev bo zelo številen. Te dni je dospela prijava nad 100 srbskih kmetov, ki si korporativno ogledajo razstavo. Veliko zanimanje vlada tudi v inozemstvu, posebno v Avstriji in Češkoslovaški, od koder se obeta številen obisk.
Dodelitev prostorov. Te dni se do-pošljejo vsem razstavljalcem obvestila o dodeljenem prostoru. Proti dodelitvi je dopustem ugovor tekom treh dni po sprejemu obvestila. Pozneje je vsaka izprememba prostora izključena, kar naj’ blagovolijo razstavljalci upoštevati.
Podelitev častnih kolajn in dipl o m se bo vršila ob priliki otvoritve. Razstavne predmete bo ocenila tik pred otvoritvijo razstave posebna komisija. Opozarjamo pa ponovno vse razstavljalce, da pridejo v poštev samo oni predmeti, ki dospejo pravočasno na razstavni prostor t. j. najkasneje do 3. septembra t. 1.
Veliki obrtni zbor ob priliki razstave se bo vršil dne 9. in 10. septembra. Prosimo vsa obrtna društva, da se temelji to in stvarno pripravijo za ta zbor in naj to že danes opozore vse svoje člane. Čim več nas bo, tem več bomo dosegli. Častna dolžnost vsakega obrtnika pa je, da se zbora udeleži in tako primore k skupnemu uspehu.
Pisarna razstavnega odbora se je preselila iz dosedanjih prostorov na Aleksandrovi cesti 22. na stavbišče razstave. Vhod pri malih vratih iz Razlagove ulice hli pa pri glavnem vhodu v Prešernovi ulici.
Točnost! Dela na razstavnem prostoru se bližajo koncu. V svrho pravočasne opreme vseh prostorov in razvrstitve razstavnih predmetov je pred vsem potrebna točnost razstav-ljalcev tako glede dovoza, kakor glede opreme. Vsakdo naj skrbi, da bodo njegovi prostori okusno opremljeni in da bodo dela pravočasno izvršena.
.............................v.
j Franko Moreše Semlič
: pisarnovodja notarske pisarne v G. Radgoni
I	in
j gospa Vera Dvoršak
posestnica na Stavenskem vrhu
j	zaročena.
j V Gornji Radgoni, v avgustu 1922.
r?
il
Pravo origina»
Erenyi
„DIANA
francosko vinsko žganje
se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah-
Mala steklenica...........K	18
Srednja „ '...............K	50
Velika „..................K	100
Erenyi DIANA
francosko vinsko žganje
je najboljši hišni prijatelj in ne sme manjkati v nobenem gospodinjstvo.
Pazimo se pred ničvrednimi ponarejanji!
Glavno zastopstvu za celo Jugoslavijo:
Jugopharmacija d. d. Diana oddelek Zagreb. Prilaz 12.
Preprodajalci dobijo velik popust.
Za.........
Zahtevajte cenik I
( Oblastveno zavarovano 1)
Nove sode
proda
Damiš, Sv. Lenert Slov. gor. Portlandcement, se dobijo apno in deske V. Bratina v Briiuclk pri Ljutomeru.
M jrr njr MMkÜfftl na tri Rare’ z železni NOW ili!IBI transmisiji, hiša z gospodarskim poslopjem in 3 orale zemlje
se proda
in dalje:
in umetni mlin
z vso mlinsko opravo, ter posestvom vred z 6 orali zemlje. Mlin na dobri vodi, ter 2 min. od farne cerkve in okrajne ceste: Poslopja so vse zidana v dobrem stanju in na novo krita. Vprašati je pri Alojz-u Bedo, v Središtu ob Dravi.
Diiiiolt
Pozor, pekarji „DIAMALT“ tvornice Hauser & Sobotka, Dunaj - Stadlau v predvojni kakovosti se dobi zopet pri glavnem zastopstvu za Jugoslavijo Edvard DuSanec, Zagreb, Skladišče Strossmayerjeva ul. 10.
Seno, slamo, drva, premag, žito.knmpir,
carilo ln druge deželne ulluju pridelke kupuje in
prodaja
Andrej Oset
Maribor, aieksandrova c. 57
Telefon štev. 88.
Sprejme se učenka
pridna iz poštene hiše, 15—16 let stara v trgovino z meš. blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Oglasi se naj pri Antonu Klemenčič, trgovec v Beltincih, Prekmurje. .
Pitch
Pozor holosarii!
Ravnokar dospela nova moška in ženska dvokolesa znamke Styria, in Diirrkopp
GOKier ra zaioga rraja, stane aompieren komad 1500 flin = 6000 K
Imam vedno v zalogi plašče (Mänteln), zračnice (Luftschläuche) in vse druge kolesne potrebščine.
amin Dibelčar in drug
meh. delavnica v Gornji Radgoni
SL9UEHSIS BBHKB d. d. podružnica GORIH il RBDBIN9
Delniška glavnica K 150,000.000*— Ljubljana, Zagreb, Beograd.	Rezerve K 50,000.000*—
Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Velikovec, Vršac. — Ekspoziture: Monoštor (Baranja), Škofja Loka. — Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina.
Agencija: Buenos-Aires (Argentina). — Afilijacije : Split, Jugosl. Industrijska banka. — Budapest, Balkan Bank R. T. — Wien, Bankhaus M. R. Alexander.
.....Obrestuje vloge na hranilne knjižice po 4 do 5°|0 in izplačuje iste brez odpovedi.--------------
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.