Uredništvo in upravaištvo:
Kolodvorske ulice štev. 16.
E urodnikom bo moro govoriti v«ftk dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so ue vračajo.
inserati:
fioBtitopn# potit-* h., pri
veokjatnora pojavljanji daje se popast.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 25. uri zvečer.
Velja
za ZOublJano
v upravnigtvu: za oelo loto 6 gld., 7.a pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mogoč 60 kr., pošiljatev na dom volja mogočno 9 kr. več.
Po poStl velja
■a oelo leto 10 gl., za pol leta 6 gld. t za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Ljubljani v soboto, 28. marcija 1885.
Štev. 70.
V
Tečaj II.
Doslednost v politiki.
V	onem ročnem slovarji, iz katerega voditelji skrajnih strank pri nas in drugod zajemajo kalno svojo modrost, zavzema odlično mesto beseda natolčnica: politična doslednost. Koliko zmešnjave je uže provzročil ta napačno tolmačeni in napačno razumljeni pojem ! Koliko stare, uerabljive šare se je uže ponujalo in prodajalo pod tem polnodonečim naslovom, in nikoli ni zmanjkalo nevednežev, ki so se preslepiti dali po tej oholi, obrabljeni in zlorabljeni frazi! Oglejmo si vsaj površno naše politično gibanje, iu ne bomo v zadregi, ako hočemo pregnantnih vzgledov dobiti svoji trditvi. Videli bodemo nezmožne in nečimerne politike, kateri si nikdar niso glave belili s preiskovanjem in razmotriva-njem težavnih političnih problemov. C e m u tudi? Resnega dela niso vajeni, saj jim ga tudi treba ni! Zadostuje, ako v jedno mer ponavljajo staro pesen, dan za dnevom prežvekujejo jedne in iste prazne fraze. To, kar je prav za prav le posledica njih duševne lenobe, ona jednoličnost, izvirajoča iz njih du-Sevne omejenosti, razvpila se bodeta kmalu kot vrhunec politične kreposti, in kratkovidni pristaši se bodo globoko priklanjali svojemu fetišu: doslednosti v politiki!
Politična doslednost, pač lep pojem, a s čem je označen? „Stari program", o čemur toliko besedujete, kako veljavo mu treba pri pisovati v denašnji dobi, v spremenjenih razmerah? Saj politika ni versko razodetje, in njene terjatve se nikdar ne morajo proglasiti tako odločno in samosvestno, kakor se na pr. v verozakonu poudarjajo verske dogme. Z viharno hitrostjo razvija se okrog nas človeško življenje. Kultura narodov napreduje z orjaškimi koraki, dan za dnevom se rodč nove ideje ter v stran potisnejo zastarele oblike. Ako zaostajati nečeš pri splošni dirki, poprijeti se jih moraš i ti, prebaviti jih v svojem
Listek.
Črnogorska nevesta.
(Izvirna novela. Spisal J. Bode n ek.)
(Dalje.)
V. Lepi dnevi.
«In zdaj si tukaj, luč moj’ga očesa, Življenje moje, solnce moje sreče!
Odprla s taboj so se mi nebesa,
Ki jih želelo je srce ljubeče.
O bodi srčno tisočkrat pozdravljen,
Na mojem srcu tu je kraj pripravljen!)
Po bliskovo vrteče kolo časa se je uže zopet nekolikokrat zavrtelo v brezkončnem prostoru, mali valčki samotno žuborečega stu-enca združeni v jedno celoto — mali po-gorski hudourniki so uže precej dolgo pot v ovojem večnem okrožnem teku napravili v »Pomladi živozeleno, v poletji temneje barvano “Me sadunosnega drevja postalo je tudi uže na xrumeno in mn°g° 8a )e tudi uže odpadlo Mimai0 Z?inlj° — v Prihocjnji 8rob — in tudi boleznfVJe,zaino6el P° do|g'' lludi vročinski in se dob- rid-ku prsne rane’ Poste,j° zapustiti veseliti v J,?. žftl-k°v jesenskega solnca
*	naravi.
duhu, spojiti jih s svojim mišljenjem. Da tega ne storiš, kmalu ne bodeš več spoznal dru gega Bveta, in če se prikažeš na političnem odru, gledali te bodo začudeno ter smejali se tvoji staroverski opravi, ravno tako, kakor bi se v novodobnem salonu rogali starokopitnežu, kateri ima suknjo in hlače še vrezane po stari šegi, veljavni pred petdesetimi leti. A b-solutne stalnosti tudi v politiki ni, morda celo manj, nego na katerem si bodi drugem polji človeškega napredka.
Jedno pač moramo tudi mi zahtevati od poštenega politika, in baš v tem obstoji bistvo njegove doslednosti. Cilj, po katerem teži, kateremu žrtvuje vse svoje sile, se spreminjati ne sme. Ako si ga v istini kedaj živo imel pred očmi, ako si roke stezaval po njegovi zračni višini, se ti tudi predrugačiti ne more. Kdor se je kedaj navduševal za zlato svobodo, kdor je kedaj ogreval se za blagor svojega naroda, ne bode se nikdar prelevil v reakcijonarja, v narodnega uskoka. Ali o sredstvih, s katerimi je mogoče uresničiti svoje uzore, o potih, po katerih se dd, doseči zaželjeni cilj, predrugačil bode resen politik misli in nazore v isti meri, v kateri se razširja njegov duševni obzor, y isti progresiji, po koji se pomnožč ideje njegove. Tudi vnanje razmere morajo vplivati nanj, kajti, kdor se ne ozira na njih menjajočo podobo, gluh je za politična vprašanja, slep za njih raznovrstne metamorfoze, in bolje mu pristaja vsako drugo rokodelstvo, nego pretežavna mu politika.
Povestnica vseh starih in novodobnih narodov pričuje jasno o istinitosti naše trditve, da gre politično doslednost meriti le po ko-nečnem namenu, nikakor pa ne po slučajnih sredstvih. Sicer bi se Nemci morali sedaj še gugati v smešnih utopijah 1. 1848 ter na vse kriplje nasprotovati geni-jaluemu vodstvu velikega njih državnika, čebi, da bi doslednost tolmačili v napačnem
Posrečilo se je marljivemu trudu zdravnika, ki je vestno izpolnil dano besedo, še bolj pa skrbni postrežbi in brez mere se žrtvovalni ljubezni mladega dekleta, ki se noč in dau ni utrudila pri postelji ljubega sedeti in na vsak njegov vzdih, na vsako njegovo gibanje paziti, bolezen kmalu iz mladega telesa pregnati.
Bilo je meseca septembra 1870 zvečer. Krasno in veličastno je razlivala svitla polna luna svojo sreberno luč po ažurnem nebeškem stropu, obdana od mirijad svitlo leskečih de-mantov, drobnih zvezd. Na Jugovičevem vrtu, ki je bil na okolo z živo mejo obdan, sedel je na visokem mandeljnovem vrhu zlatokljuni kos in od tamkaj svojo prelepo večerno žvižgal. Po bližnji goščavi šumljal je lahkotni večerni veter, ki se je divno s sladkimi glasovi ne-ješke melodije zlatokljuuega pevca v rajskih akordih spojeval.
Doli v zadnjem kotu vrta pod staro oljko ne daleč od žive meje sedel je srečen, zaljubljen par, zamaknjen v rajsko slast prve, še neomadeževane čiste ljubezni — Miroslav in Milica. Milica imela je svojo sedaj nad vse krasno glavo na Miroslavovih kipečih prsih naslonjeno.
zmislu slovenskih radikalcev, bi dandanes še morali vztrajati za prtom pasivne politike, poudarjajoč svoje državno pravo, katero je vender v protivji z avstrijsko ustavo. In mi Slovenci? Skoro nam preglavico dela, odločiti se za kak „star“ program, toliko smo jih uže imeli. Ne bodemo predaleč nazaj segali, a morda bi se po interpretaciji, s kojo naši pre-napeteži razkladajo politično doslednost, zopet morali razkrojiti v sovražna tabora „Staro“-iu „Mladoslovencev", zopet razmesariti se v notranjem brezskrajnem prepiru, in tega — v tem smo si baje vender vsi jedini — tega nas Bog varuj!
Konečni cilj tedaj je imeti pred očmi, ob jednem pa paziti na pot, da ga dosežemo. Dejanjskih razmer ne smemo prezirati, politična realnost nam mora biti vodilo. Toda zlasti v tej po vsem naravni taktiki grešš naši domači protivniki. Za njih brljave oči se svet niti za las ni spremenil od onih časov, ko se je z avstrijskim ustavnim življenjem pričela opozicija slovenskega naroda. Dvajset let se je potil ubogi naš rod po križevem potu narodne opozicije, ves ta čas se mu je bilo boriti proti vladam, ki so zastopale stališče njegovih nasprotnikov — ni čuda tedaj, da se velika množica ni takoj mogla privaditi spremenjenemu položaju. Če se je mornar dolgo časa zibal po viharnem morji, šibijo se mu kolena, kakor hitro na suho stopi in taval bode s prva sem ter tj& kakor pijanec. Ali oni, ki so poklicani, da vodijo narod, časnikarji tedaj in praktični politiki, morajo čutiti spremembo ter navod dajati rojakom, da predrugačijo dosedanjo taktiko. Toda, ali se je to pri nas v istini povsod zgodilo? Na krmilu je dandanes Taalfejevo ministerstvo, katero je v svoj program sprejelo ravnopravnost vseh avstrijskih narodov. V znamenitem prestolnem govoru, s kojim se je otvorilo zborovanje sedanjega državnega zbora pred šestimi leti, je sam pre-
„ Slišiš likosa, moj dragi, kako lepo, kako milo razliva svoja čutila v sveto tihoto z vrh drevesa?"
„Da, ljuba moja, slišim ga. Pesem poje o večno zeleneči, večno novi mladi ljubezni. Tudi ptiči imajo srce za ljubezen vstvarjeno, za to zalo, najnežnejšo cvetlico človeškega življenja. Le opazuj jih spomladi, kadar si iščejo družic, kako nežno, kako ljubeznivo se proti izvoljenim vedejo in obnašajo. Bože moj, ljubezen, ta večna cvetlica v pozenaeljskem vrtu, je pravi vir srčne Breče, je ono svitlo solnce, čegar lesketajoči dobrodejni žarki temni horizont našega tukajšnjega bivanja razsvetljujejo in nam čisto obnebje sedanjosti brez oblakov gledati dovolijo.
Milica vzdihne in ljubega srčno nase pritisne. „Oh Miroslav, Bog mi je priča, kako srečna sem na tvoji strani. Tako s taboj združena hotela bi večno živeti. In ti ?“
„0 »e vprašaj me, moja mila! Kaj bi bilo lepšega, kaj prijetnejega, kaj bolj mičnega in divnega, kakor ravno življenje na tvoji strani. O draga moja, moje srce je najvišji svršek zemeljske blagosti in radosti doseglo, več si ne morem, več si ne smem želeti! Nad vse sem srečen! Saj imam tvojo ljubezen, saj
svitli vladar slovesno poudarjal bistveni ta pogoj, conditio sine qua non, brez katere se mirni razvoj mnogojezične naše države niti misliti ne dži. Tekom tega šestletja sicer še nismo dosegli tega cilja, a približali smo se mu. Le najgrša nehvaležnost bode to zanikala gledč našega položaja na Kranjskem.
Tudi v sosednjih kronovinah s slovenskim prebivalstvom se je marsikaj na bolje obrnilo, hudi pritisk, kateri je skoro ugonobil našo narodnost, je ponehal, nadejati se smemo, da se ugodnejše razmere, koje uživamo v vojvodini kranjski, kmalu uvedejo tudi med našimi rojaki, navzlic odporu brezobzirnih nemških liberalcev, kateri še vladajo po Štajerskem in Koroškem. V to svrho pa je pred vsem potrebno, da se Taaffejeva sistema ojači in okrepi, ter da ji mi s svoje strani po nepotrebnem opozicije ne delamo. Načeloma odobravati Taaffejev program, dejanjsko pa pri prvi priliki v lice biti oni zmernosti in spravljivosti, katera mu je naravna podstava, je protivje samo po sebi. Za-se zahtevati ustavne pravice, vztrajati odločno pri tej terjatvi, je po vsem pravilno in umestno, je v istini dokaz politične doslednosti. Ali v istem hipu odrekati jih drugi narodnosti, katera je zastopana v deželi, s svojim intolerantnim vedenjem posnemati nestrpnost nemškoliberalnih fanatikov, to ni možata doslednost, temveč zgolj dokaz, da se nekateri ljudje in nekatere stranke ničesar ne naučč, tudi če neprestano skozi dolga desetletja hodijo v elementarno Solo praktične politike.
Grovor posl. A. Obreze
v državnem zboru o severni železnici dne 23. marcija 1.1.
»Visoka zbornica! Zdaj ko se je podr-žavljenje severne železnice uže z juridičnega, političnega in narodno-gospodarstvenega stališča pojasnilo, naj mi bode dovoljeno tudi s stališča navadnega trgovca to vprašanje raz-motrivati. Kot trgovec moram si tukaj prav za prav staviti dve vprašanji in kolikor možno prav nanji odgovoriti, da bode potem možno prav sklepati, če bi bilo podržavljenje severne železnice primerno podjetje ali ne, če naj se ga polotimo ali ne. Vprašanja so naslednja, prvič:
Koliko je pač severna železnica vredna? Koliko stane? Koliko bi morala država plačati za podržavljenje? In drugo vprašanje je:
Ali se bode severna železnica tudi potem tako rentovala, ko bode podržavljena?
Slavna gospoda! Ta vprašanja so odlične važnosti in jaz se moram tu nekoliko pobližje z njimi baviti.___________________________________
imam tebe, saj imam vse, po čemur je to srce nekdaj tako silno hrepenelo!"
In sladke ljubezni pijani mladenič pritisne vroč poljub na rožne ustnice svoje zale neveste.
„Ne, dragi Miroslav, še nimaš vsega! Nekaj nama še manjka k popolni sreči tukajšnjega bivanja, in to je božji blagoslov večnega očeta. Kmalu, da prav kmalu bodeva pa tudi tega deležna in potem se nama nebesa na svetu v vsej svoji slavi in lepoti na stežaj odprč!“
V	preobili sreči tihe ljubezni oba molčita.
„0 glej, moj ljubljeni", začne zopet od prevelike radosti žareča deklica, „glej, kako lep je danes svitsreberne veslajoče lune. Vedno sem rada svoje poglede tjži gori obračala, danes se mi pa še jedenkrat tako lepa zdi. Kako rada, če bi mi bilo možno, bi hotela z njo vred prejadrati visoke gore in široke doline, nezmerno morje in to ravno polje, dokler bi pod seboj milega tvojega rojstnega kraja ne zagledala. Tam bi se doli spustila in tvoji dobri materi svojo preveliko srečo veselega srca razodela."
„Ah, Milica, moja domovina je zala, rajsko zala. Tudi jaz bi si želel, danes s teboj vred na perutih jadrati tja v bledi luni me-
Za odgovor na prvo vprašanje pokazal nam je pot nj. ekscelenca predsednik naj višjemu sodnemu dvoru, vitez Schmerling, ko je izrekel, da bi se odkupnina (torej kupnina) morala na tak način sestaviti, da se iz večletne poprečine dobi letni dohodek, in ta torej v dvajseternem znesku k glavnici izve.
Priznati moram, da se mi to mnenje nikakor ne zdi pravo, kajti na ta način se čisto nič ozir ne jemlje na to, da privilegij severne železnice v letu 188G izgubi veljavo in da je torej severna železnica brez privilegija jasno da menj vredna, nego če ima privilegij. Po mojem mnenji bi se moralo od te, kakor sem prej pokazal, udobljene vrednosti odbiti vrednost privilegija. Vender to je zopet velika težava, dobiti denarno vrednost privilegija, in kakor se zdi gospodu dr. Riegerju malo priporočljiva udobitev vrednosti severne železnice po strokovnjakih, dobil bi se pri eksproprija-ciji težko kak drug, tudi severni železnici prijeten modus, da bi se ta vrednost in odkupnina določila; in kakor vsi mi poznamo severno železnico iz nje prejšnjega življenja, prepričani smemo biti, da bode ostala pri tem, da se v slučaji eksproprijacije določi vrednost po veščakih, in da bi o dobrovoljnem sporaz-umljenji ali celo o popustu ne bilo nikakega govora.
In če je to tako, sem trdno uverjen —-in je tudi ob sebi umevno — da ne bodo veščaki imeli nikakega pomisleka biti jedne misli s predsednikom najvišjega sodnega dvora, in to tem menj, če bi bili morda še po drugih prepričevalnih dokazih, katerih ima severna železnica toliko, v mišljenji potrjeni.
Dosta tega, slavna gosp&da, uverjeni bodite, da bi v slučaji, če bi strokovnjaki določili odkupnino, severna železnica gotovo ne imela škode, in da bi se jej v istini dvajse-terni znesek njenega premernega letnega dobička brez odštete vrednosti privilegija priznal. Zd-me je stvar po polnem gotova. S tem m6nim, da sem odgovoril na vprašanje, kolika bi bila kupnina za severno železnico.
Razmotrivati mi je še drugo vprašanje, namreč: če bi se severna železnica ravno tako rentovala, kakor danes, tudi potem, ko bi se podržavila, po čemer jedino bi bila opravičena visokost plačane kupnine. M&nim, da ne bodem čul od nobene strani resnega ugovora, če na vprašanje odgovorim odločno z „Ne.“ Od tre-notka, ko bi prišla severna železnica v državno last, nehala bi dajati toliko dobička, kakor danes, in katerega so veščaki cenili. Razen večjih upravnih troskov, kateri bi nastali, morali bi se tarifi takoj znižati.
Saj je to vzrok, zakaj se je vložilo toliko prošenj. Zahteva se pač cenejša vožnja in cenejša vozarina za blago in živila itd., in država bi se splošni zahtevi nikakor ne mogla
sečevi, kjer utriplje ljubeče srce moje matere, kjer počivajo uže trohle kosti ljubega očeta, kjer se v magični svitlobi polne lune jezero mojega rojstnega kraja odprto in široko razprostira. Tam bi hotel zvečer s teboj v čolnu zibajoč se in najslajše poljube iz tvojih ust srkajoč preživeti. Tam, draga moja, stoji sredi jezera zelen otok, na njem bela cerkvica, obdana okolo in okolo z vencem zelenega grmovja. Tam bi ti v tem trenotku želel roko
v večno, nerazrušljivo zvezo podati!“
V	obližji se čuje pč>k puške.
Kakor splašena goloba poskočita zaljubljenca.
„0 Bog, kaj je bilo? Vstrelil je nekdo. Daj Bog, da bi se le nič hudega ne bilo zgodilo. Oj, da bi vsaj Janko tukaj bil! Tako tesno mi je pri srci postalo in tresem se, kakor listje na veji!"
„Nič se ne boj, draga moja! Na strani tvojega Miroslava si, ki te bode do zadnje kaplje krvi branil!"
In ljubeče, od strahu tresoče dekle se stisne k njemu, kolikor se je najbolj mogla. „Pri meni bodi, pri meni ostani, ljubi moj, tako se bojim sama biti!"
»Milica, pomisli, tvojega brata ni tukaj. Kaj, ko bi se mu bila kaka nezgoda pripetila.
protiviti; znižati bi morala takoj tarife, vsled česar bi se vč da dobiček železnice in nje glavnična vrednost dobila hud udarec.
Vender ne samo to, mi vidimo, gospoda moja, kako se vsako leto gradijo nove železnice , katere delajo severni železnici konkurenco. Ni dvojbe, da se bode s časom transport blaga na severni železnici imel boriti s konkurenco ter se bode znatno znižal, in to cel(5 tedaj, če se ne napravi kanal Dunav-Odra. Vender, kje stoji prav za prav zapisano, da se kanal Dunav-Odra nikdar ne bode napravil ? Jaz mislim nasprotno, vprašanje gledč naprave kanala Dunav-Odra je samo vprašanje časa, kajti ideja je prezdrava, podjetje preveč dobičkonosno, da bi moglo ostati delj časa prezirano, če pa se napravi kanal Dunav-Odra, potem je vseh lepih unij za severno železnico konec.
Iz teh razlogov ne morem biti za podržavljenje severne železnice, marveč glasoval bodem na podlagi predloga večine za to, da se preide v specijalno debato." (Dobro! dobro! na desnici.)
Politični pregled.
Av8trij8ko-oger8ka država.
Državni zbor nadaljeval je včeraj debato o severni železnici ter sprejel s 153 proti 13 glasovom vse točke nove pogodbe s severno železnico. Levičarji so se zopet kujali ; ker se ni sprejel po njihovem članu stavljen predlog, zapustili so dvorano ter se zopet vrnili še le potem, ko je bila pogodba s severno železnico vsprejeta. Nu to veselje si uže lehko dovolijo. — Včeraj vsprejela se je tudi predloga o železnici Ljubljana-Kame-nik v drugem in tretjem čitanji.
V	včerajšnji večerni seji naznanila je vlada, da je cesar potrdil proračun za leto 1885. — Predloga o severni železnici vsprejela se je v tretjem čitanji s 159 proti 148 glasovom. — Ravno tako se je vsprejela predloga o kongrui v drugem in tretjem čitanji po sestavi gospodske zbornice. Tudi dinamitni zakon in zakon proti socijalistom vsprejela sta se v drugem in tretjem čitanji. — V teku debate o dinamitnem zakonu zavaroval se je grof Taaffe proti besedam Neuvvirthovim, da ne bi bila nič storila za družine ponesrečencev v Karvinu; vlada da ni imela za to nikakega povoda, ker jej je bilo znano, da je grof Lariš uže prevzel popolno skrb za te družine.
Včerajšnja večerna seja državnega zbora bila je slednja pred Veliko nočjo; poslanci podali so se na počitnice. Kdaj bode po Veliki noči zopet seja, še ni določeno.
Moram tjži, dolžnost in vest mi velevati in srce mi ne da pokoja. Podaj se med tem v hišo, ako me nočeš tukaj čakati!"
Milica prevdari. »Prav imaš, ljubi moj, le poglej tjži, odkoder je bil čuti p&k. Čakala te bodem med tem v hiši, tukaj sama se bojim."
Poljubek je oba ločil.
Miroslav hiti, kar more, tjži, odkoder se mu je zdelo, da je slišal p6k. Nekoliko pred seboj zapazi človeka, ki je tudi hitel, kar je mogel, vender nasprotno — proti njemu. Spoznal ga je — Janka.
Srečata se in oba naenkrat povprašata: „Si li čul?"
„Kje bi le bilo?" vpraša Janko. „Mislil sem, da je pri naši hiši puška počila in se zato tako pohitil, kolikor so mi le moči pripuščale. Ker pa vidim, da i ti zaradi tega od tam prihajaš, mora kraj nesreče tukaj-1® kje biti."
Rohljanje bilo je čuti.
„Čuj!" pravi Miroslav.
„Tam je," pravi Janko, in oba hitita tj»> odkoder menita rohljanje slišati. Po kom&J dvajsetih korakih najdeta med leščevjem trup*0 se v kryi s6mtertjii valjati.
(Dalje prihodnjič,)
Tuje dežele.
Pri prihodnjih volitvah v Franciji pomnožilo se bode po novem volilnem zakonu število poslancev od 557 na 596.
Angleški list ,, Times" pišejo prav ostro proti Rusiji gledč afganske zadeve. Ta list sklepa iz tega, da so se sklicali rezervisti, da je ministerstvo vender prišlo do prepričanja, da se mir z Rusijo more samo tedaj ohraniti, te se ruskim državnikom in generalom dokaže, da je Angleška pripravljena za vojno, da hoče rajši prenašati vse nevarnosti in vojne žrtve, nego da bi dopustila, da se kršijo slovesne obljube, da se poseza v pravice angleškega zaveznika ter se preti z napadom In-^e\ — »Standard" poroča, da se bodo oborožile oklopnice za operacije v severnih morjih. Borza v Londonu je zelo vznemirjena, ker je vlada sklicala vse rezerviste v orožje. Misli se, da je vojna z Rusijo neizogibna.
*	2 Rusije se poroča, da so nihilisti pri-
, * ?°Pet hujše rovarsko svoje početje; v Vpf em ^asu Poroča se, da so zopet zaprli nik 0Slb> me<* ten“ n0katere vroče vseučilišč-*e. Sploh pa je nihilistična agitacija za °80 odjenjala v primeri s prejšnjimi leti. A v. • ^ana.rskih otokov se poroča, da so rabci napali novo španjsko naselbino ter vse SpoP č' ?ri tera napadu bilo je umorjenih vplitn aDlCev.- Ta vest napravila je v Španiji vanje raz urJenost in vzbudila misel na mašče-
Kartuma se poroča, da je Mahdi več mačin.ov obsodil v smrt, ker-mu niso hoteli POKazati skritih zakladov, kateri so tam za-opani, kakor je trdil on. Vsled obilega števna robov, katere so ujeli v Kartumu, pripeljali so trgovci z robovi več žensk v okolico tega kraja ter prodajali vsako po sto dolarjev. Od 1. septembra sim imele so ekspedicijske čete, katere so se poslale Kartumu na pomoč, naslednje izgube: Pri Abukleji 74 mrtvih in 79 ranjenih; v bojih dn6 19. in 21. ja-nuvarija 21 mrtvih in 105 ranjenih; vkup 95 mrtvih in 184 ranjenih. Razen tega jih je za ranami umrlo 13, za drugimi boleznimi 256 oseb, 4 osebe so utonile. V bolnišnice se je sprejelo 4247 oseb, ker so bile bolne ali pa vsled dobljenih ran za dalnji boj niso bile sposobne.
Dopisi.
Iz Litije, 26. marcija. (Izv. dop.) Iz Litije zadnji čas le po redkoma dohajejo dopisi slovenskim časopisom. Sicer pri nas res Jjj bilo dozdaj takih posebnih novosti, ki bi "‘le zanimive dovelj, da bi zaslužile priti med širni svet. Danes pa mi je poročati o slučaji, “i je vzbudil med vsem tukajšnjim prebival-
vJkJT senzac‘jo in ki bi znal tudi drugje vzbuditi sočutje.
namH>?69qitin' m' ob eni P°Poludne dobili so društvu v siAv’ P*n- sUkajšnJem rudarskem mrtveca v 1* !t0ječe8a. Adolfa Pirkerja v gostilni m-! i?m* Stan10v1anji- Opoludne je še a potpm <!« •	n!> kakor PO navadi, kosil
tem kn	8V?J0	s°bo podal. Kmalu p
strel v n,-	^ prišel domov, zaslišal se
tične hi«lefrV1 SOi ‘n 80 prebivalci bili so ™ Pogledat, kaj se je zgodilo liko na!1a .mrtvega. Sedel je na stolu *
Dred	nagnJen	s pokrivalom na
sta tukai5n"a pa ležalrevolver. ] celnik konst ^ajni zdravnik in okrajni C oko	PtoJrla je krogla
Da se & “ ?"0žsa“e-vori, je jasno in hP7 nas mno8° 0 tem Nekateri trdiio !?ej0 se vsakojaki sl usmrtil, a za 3voio je ™ladi mož benih razlogov. Vsakako* boKft/iSt° menenje tistih, ki mislijo! da se £^ ponesrečil. Istiua je namreč di Pied nekolikimi dnevi to orožje	6
poje do-do-neko-glavi, Kakor i rano-skoz
go-sklepi. sam no-pravo " mož le je re-adi zve-tacega njim
zar
vstrelil, ga navadno ne kaže okoli. Sploh pa tudi nikakega vzroka imel ni, da bi se bil vstrelil. Živel je namreč v prav dobrih razmerah in je bil edini sin upravitelja neke tovarne v Pliberku na Koroškem. Da se ni hotel usmrtiti, sledi tudi iz tega, da je v pismu, ki ga je isti dan pred poludnem pisal, svoje veselje izrazil nad tem, da bode za-mogel velikonočne praznike pri svojih stariših preživeti.
Tudi to, kod da je krogla šla, opravičuje našo trditev. Ko bi se bil vstreliti nameraval, bil bi gotovo drugam pomeril, a ne ravno v oko. Najbrže zgodilo se je to tako. Napel je petelina, potem pa je z levim očesom zrl v cev, a pri tem se mu je sprožilo in je revež takovprišel ob mlado življenje.
Žalost starišev nesrečnega mladeniča je nepopisljiva, ia se tudi med prebivalstvom izraža splošno sočutje.
Razne vesti.
—	(Turgenjev med malomoščani.) Zanimiva dogodbica pripoveduje se sedaj iz življenja Ivana Turgonjova. Ko jo imel znameniti ta ruski romanopisec nekdaj spisati ravno še zadnja poglavja enega svojih romanov, podal se je, da bi lehko delal v miru, v malo in od tujcev lo redko obiskovano mestece L . . . Imel je Turgenjev navado,	da jo delal	lo na večer in	je vsled	tega
cel dan	pohajkoval,	ali pa na oknu	slonel in	pre-
mišljeval. To vzbudilo je pri prebivalstvu toga mesteca	sum, da jo	kak nevaren človek. A ker jo
bil lopo	opravljen in ker so videli,	da ima	tudi
mošnjo polno, niso si prav upali natančneje po-zvedovati, kedo da je. V knjigi za tujce vpisal so je: „Ivan iz Rusije" — kedo ne bo precej vedel, da jo to le izmišljeno ime! Preteklo jo tako par dni. Turgenjev ni hotel razumeti radovednih opazek in vprašanj, ki so mu jih stavili in se je vsak večer kmalu v svojo sobo podal, da je pisal. Ko pride peti dan, bilo ni dobrim meščanom nič več strpeti. Ko se tedaj Turgenjev opoludne h kosilu vsedo, vidi okolu sebe več veljakov ondotnega mesta, ki šobili provzeli nalogo, priti tomu do dna, kodo da jo sumljivi tujec. En čas bilo je vse tiho. Potom pa so eden ohrabri in začne: „Slabo vreme danes". Turgenjev pokima in prične juho jesti. Na to praša drugi: „Vam dopado naše mesto?" Turgenjev pokima zopet. „ Dovolite mi vprašanje: imate li tukaj kako opravilo?" Turgenjev odkima.
Ali sto potem le iz veselja tukaj?" „To še manj", odgovori Turgenjev. Na to nastane molk in čez dolgo še le oglasi se zopet eden: »Nameravate še dolgo časa tukaj ostati?" Turgenjev potegne svojo uro iz žepa in vzdihne elegično: „Še tri dni, devet ur in sedemnajst minut." — „Tako natanko veste to?" — „Dil!“ nasmehlja se melanholično oni. „In smemo pač prašati, kako se to godi?" Turgenjev potegne z roko po svojih lepih sivih laseh ter zre nekaj časa nepremično prod sč, potem pa na enkrat reče: „Vi ste gotovo uže čuli o ruskih nihilistih?" Vse so prestraši; lo najpogumnejši zamogli so besedico ndil“ spraviti iz sebe. „Jaz sem tedaj nihilist", nadaljuje Turgenjev. „Stal som pred sodnijo in obsodba bila jo grozna, grozna 1
-----------Obsodili	so	me,	ali celo življenje dolati
v rudokopih Sibirije, ali pa za osem dni iti v vaše mosto v pregnanstvo." — Na to umolkne, nobe-benega dihljoja ni bilo slišati, silna radovednost brala se jo vsem na obrazu. Potem pa zopet rečo: „In jaz bil som tak norec, da sem semkaj prišel."
—	Od tistega časa imel jo Turgenjev mir pred malomestnimi radovedneži.
Domače stvari.
O potovanji cesarjeviča in cesaričine.
Danes oglodala sta si ob boljšem vremenu visoka gosta mesto. Cesarjevič in cesaričina podala sto se, spremljana po namestniku baionu Jovanoviči, baronovki in baronici Jovan ovičovi ter vseh oblastov, najprej čez Piazza del Eiho k stolni cor-kvi, kjor jih jo pri vhodu čakal z vsemi duhovniki nadškof Mavpas. Na to sta si oglodala muzej San Donato. Obiskala sta tudi grško corkev, kjer je škof Knozovič z grškimi duhovniki vzprejel Nj. visokosti. Od tu podali sta se Nj. visokosti v cor-
kev sv. Simeona, kjor sta si ogledali srebrno krsto sv. Simeona ter tam hranjene relikvije. Od tam podala sta se visoka gosta v mestni vrt tor si ogledala tudi vojašnico. Potem pa sta se odpeljala na „Miramare.“ Na vsem potu spromljevalo je Nj. visokosti štiriindvajset bolo oblečenih deklic, katero so pred gospo cesaričino potresale cvetice, mnogobrojni narod pa ja je povsodi navdušeno pozdravljal; z oken pa so se gosto vsipale cvetice. Po vsem mestu kraljevalo je veselje. Na Riva Nuova poslovila sta se cesarjevič in cesaričina od namestnika in njegove obitelji. Baronovka in baronica Jovanovič poklonili sta cesaričini krasen cvetični šopek. Ob vsem obrežji stala jo nebrojna množica prebivalstva, glava pri glavi, katero je prestolonaslednika pozdravljala z navdušenimi „živio". Ob polu 12. uri odplula je nMiramare" na mirnem morji od Zadra.
S Krka se z dnč 26. t. m. ob 5. uri popo-ludnč poroča: Ladija „Miramare“ došla je som. Tu brije precej močna burja. Jutri odpeljeta se prestolonaslednika na Reko. Cesarjevič in cesaričina se prav dobro počutita. Z Reke pa se od včeraj poroča: Ob 10. uri dopdludnč prišla sta sem prevzvišena prestolonaslednika. Najprej si ogledata eskadro, popoludne mesto ter napravita izlet v Opatijo. Zvečer bode razsvitljeno mesto in pristanišče. Jutri ob 7. uri odpeljeta se na Dunaj, kamor dojdeta zvečer ob 10. uri. Na izrecno željo cesarjeviča in cesaričine se na povratnem potovanji opusti vsak sprejom.
— (Najvišji dar.) Nj. veličanstvo pre-svitli cesar blagovolil je podariti cerkvenemu pred-stojništvu v Potočjem v postojinskem okraji znesek 50 gld. za popravo ondotne cerkve iz Najvišje zasebne blagajnice.
— (Cesarjevič in cesaričina) peljala sta se danes dopoludne ob 11. uri skozi Ljubljano. Po izrecni želji cesarjevičevi se ni vršil oficijelen pozdrav; zbralo pa se je vender na kolodvoru mnogo odličnega občinstva, med njimi višji dostojanstveniki političnega oblastva.
— (Vladnemu svetniku dr. vitezu StOcklu) obrnilo se je na bolje; zdravniki imajo zdaj upanje, da kmalu po polnem okreva.
— (Z 1 a to m ašniki ljubljanske škofije.) Letos bodo imeli naslednji gospodje duhovniki zlato mašo: msgr. Mihael Potočnik, spovednik pri č. g. uršulinkah v Ljubljani; Habe Janez, župnik na Ovšišah; Lomberger Josip, beneficijat v Komendi; Prosen Ožbe, duhovnik v Trbojah.
— (Društvo uradnikov) ima jutri dne 29. t. m. ob 10. uri dopoludnč v hotelu „pri Maliči" letošnji redni zbor.
— (Gorelo je) danes v jutro v neki uradni sobi tukajšnjega računskega oddelka deželne vlade v Knožjem dvoru. Ogenj nastal je tako: Prod tednom dnij požigale so se saje po pečnih cevih, in o tej priliki razbelilo so je preveč tramovje, jelo tlčti ter tlžlo do danes v jutro, ne da bi bil kdo kaj opazil. Ko jo danes zjutraj ob 6. uri stopil uradni sluga v sobo, bila je napolnjena z dimom. Škodo ni posebne, ker so zgorele le deske na tleh v obsegu nekaterih metrov. Ogenj se je naglo udušil. Tudi pod to uradno sobo stanujoča družina čutila je pri tem ognji, kajti po noči napolnila se je vsa soba z dimom, tak6 da so bili speči v jutro kar omamljeni.
— (Sladkosnoden tat.) Kakor so nam iz ljubljanske okolice poroča, opazil jo kočar in mizar Jakob J. iz Slap pred nedolgim, da mu jo nekdo vlomil v njegov čebeljnak ter mu iz sedmih panjev med pobral. Po natankom pozvedovanji posrečilo so je okradenemu zaslediti tatu v osobi Ivana L. iz Besnic, ki je bil užo enkrat zaradi zločina tatvine kaznovan. Žandarmeriji se jo ta tudi sam udal, da je med ukradol ter ga potem sam povžil, ker je baje velik prijatelj sladkobo. Žandarmerija izročila jo tatu sodišču in sedaj sodi na Žabjaku, kjer bo tudi jedel volikonočne potice, ki pa najbrže no bodo medene.
— (Sleparji,) S štajersko-hrvatske meje se poroča, da sta prod kratkim potovala okolo Sv. Jurija in Slov. Bistrice dva moža ter nabirala prostovoljno darovo za zidanje corkve v Jeruzalemu. Ta dva prosilca bila sta odeta v meniško obleko tor so tudi svojemu navideznemu stanu primorno
obnašala. Ni čuda, da sta dobila ne malo darov, osebito v farovžih. Ko pa so se napolnili njijini no ravno nmjheniržepi', podala sta se na Hrvatsko, a sreča jima pi bila mila; srečala sta med potom žandarmOfijo, katera ja jo vprašala po potnih listih, in ker nikakik pokazati mogla nista, prijeli so ja. Izkazalo so je, da nista meniha, marveč navadna lopova, .odeta v meniško obleko; sleparja sta baje poljska žida.
— (Ne v Ameriko!) V slednjem času zgodilo se je večkrat, da so izseljenci prišli v Zje-dinjene Države brez denarja in drugih pripomočkov, zaupajoči le v varljivo nadejo, da v Ameriki postane vsak kar čez noč bogat; take osebe pa je morala amerikanska vlada po svojih zatonih proti naseljevanju zavrniti; tako se ti reveži brez de nar ja nikamor obrniti niso mogli. Opozarjati nam je torej prav resno ono osebe, katere se želd izseliti in si iskati sreče v dalnji Ameriki, na to amerikanske zakone; kdor se hoče izseliti, mu torej ni dosta, da plača po morji voznino, ostati mu mora po dovršeni vožnji še nekaj „cvenka“ žepu. Sicer pa: Povsodi dobro, doma najboljše!
Tujci.
Dnž 26. marci j a.
Pri Maliči: Ohr, umetnica, z družbo, iz Pirmasenga. — Steinharter, trgovec, iz Monakovega. — Schmidt, trgovec, z Dunaja. — Gregorutti, jednol. prostovoljec, iz Celovca.
Pri Slonu : Eksc. Piirker pl. Piirkheim, c. kr. feldcajg-majster, iz Gradca. — Treumann, trgovec, iz Bamberga. — Kulka, trgovec, in Dietrich, fabrikant, z Dunaja. — Korač, trgovec, iz Inomosta. — Costa, trgovec, iz Trsta. — Fischer, hišni posestnik, iz Kdmenika.
Pri Južnem kolodvoru: Dr. Herrmann z Dunaja. — Pirker, tovar. upravnik, s soprogo, iz Ifreuta.
Pri Virantu: Zazula, rudarski uradnik, s sinom, iz Idrije. — Šušteršič, posestnik, iz Toplic.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunaj, 28. marcija. Kardinal Schwarzen berg je sinoči umrl.
London, 28. marcija. Dolenja zbornica vzprejela je z 294 proti 246 glasovom egip lovsko finančno pogodbo.
London, 28. marcija. ,, Times" poročajo: Ruska vlada je zapovedala, naj se pri Baku koncentruje 50 000 mož; guvernerja v Kavkazu pozvala je v vojni svčt v Petrograd. „Times“ menijo, da je to jasno znamenje, da se je Rusija odločila, da nq vzprcjme angleških nasvetov. Na dalje poroča ta list, da je ruska vlada nameravala kupiti več največjih in najhitrejših parobrodov angleške trgovinske mornarice, a da jo je v tem prehitela angleška vlada.
Dunaj, 27. marcija. Kardinalu Schwar-zenbergu vedno bolj pojemajo moči.
Dunaj, 27. marcija. Danes dopoludne ob 11. uri našli so v stanovanji črevljarja Frana Jedličke v Neulerchenfeldu njegovo po-strežnico mrtvo; imela je vrat prerezan. Izvršil se je rop. Po sobi ležale so raztresene dragotine. Denar in vrednostne papirje je ropar pobral. Kdo je izvršil zločin, ni še znano.
O pa v, 27. marcija. V noči dnč 27. t. m. ponesrečilo se je v rovišči Dombrau - Ornav-ske rudarske družbe vsled vnetja plina 40 rudarjev. Ni še gotovo, če so vsi mrtvi. Rudarski nadkomisar v poljedelskem minister-stvu Friderik Zechner odšel je tjž,, da se osvedoči o stanji ter ukrene potrebne korake.
Opav, 27. marcija. Katastrofa v rovišči izvršila se je ob 1/il. uro po noči. Eksplozija razširila se je brzo skozi dve rovišči. Koliko je število mrtvih, se do zdaj ni moglo določiti. Domneva se, da se nobeden delavec v rovišči ni rešil. Dopoludne privlekli so iz rovišča prve mrtvece; vsi so strašno opečeni, po obrazu jih ni možno spoznati, lasje so jim po polnem ožgani, obleka jim raztrgana visi od trupel.
Madrid, 27. marcija. Listi iz Valencije poročajo, da je v Jativi v štirih dneh obolelo na koleri 22 oseb; sedem izmed teh jih je umrlo. Zdravstveni odbor je brzojavil, da te osebe niso obolele za kolero.
Umrli so:
Dnž 27. marcija. Marija Potočnik, mokarica, 70 1., Marije Terezije cesta št. 1, srčno otrpnjenje.
V civilni bčlnici:
Dn6 26. marcija. Magdalena Kobau, gostinja, 52 1., vnetje trebušnice.
Dn6 27. marcija. Rafael Bilovič, delavčev sin, 2 dni, slabost. — Fran Železnikar, delavec, 26 1., vnetje prisrčja.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
Stanje barometra v ram
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
733-87
733-17
733-55
Tempe-
ratura
Vetrovi
N ob o
2'4 ijzpd. sl. Imegla 7 • 6 vzh. sl. obl. 5-6
Mo-krina v mm
0-00
Umetne
zoloe lan. z©To©T7-ja,
vdevlje po najnovejšem amerikanskem načinu brez vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse zobne operacije	(39)	1
zobozdravnik A. Paiehel,
poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje.
Najboljša semena!
Velikanska pesa, velikansko korenje, prava, najboljša Cesarska senožetna mešanica (trave in detelje), domača in nemška detelja, prava japonska ajda, ona, en malo gostejše sejana, za zeleno klajo posebno izvrstna, kakor tudi druga zanesljiva, kaljiva in najboljša semena priporoča po najnižji ceni
•J. I?-. I *ixnlin,
(35) 6—4	specerijski trgovec,
Pred škofijo št. 1, na voglu Špitalskih ulic.
Važno za častnike in vojake!
Telegrafično borzno poročilo
z dne 28. marcija.
gld.
Jednotni drž, dolg v	bankovcih......................82-45
>	»	»	>	srebru	......................82-80
Zlata renta...........................................107-85
5°/o avstr, renta .....................................97-70
Delnice n&rodne banke........................  .	.	864-	—
Kreditne delnice..................................... 297-40
London 10 lir sterling................................124-45
20 frankovec....................................... 9'82
Cekini c. kr..........................................  5-82
100 drž. mark..........................................60-70
Odgovorni urednik J. Naglič.
Vojaške knjige spisal Komel pl. Sočebran, ces. kr. stotnik, se dobivajo v bukvami
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
na Kongresnem trgu št. 2:
Službovnik za o. kr. vojstvo, I. in II. del, slovensko, po 30 kr.
Slažbovnik za o. kr. vojstvo, II. del 30 kr., lil. del 20 kr. (slovensko-nemški). Garnizonska In stražna služba, 30 kr. (slovensko-nemški).
Bojna služba itd., 40 kr. (slovenski).
Slovnica vojaška, 1 gld.
Werndljeva puška (slovensko-nemški), 20 kr. Pouk o zemljišči (slovensko-nemški), 20 kr. Osnova vojstva, 20 kr.	(28) 6
V Ameriko
pride najceneje, kdor se obrne na
Arnolda Reifa, Dunaj, L, Pestaloizigasse I,
najstarejša tvrdka te vrste.
Natančneje Izpovedbe in prospekti zastonj. (22) 50—5
:xxxxxxxxxxxxy
Lepa darila
za velikonočne praznike.
Jerbašček, 43/4 kilogr. težak, skrbno vloženih 35 do 40 lepih, sladkih pomeranč za 1 gld. 75 kr. franko
m s carino vred razpošiljava (38) 3-3
Er. Gioppo
v Trstu, Via Belvedere št. 19.
Fabriška zaloga
pristnega
tirolskega lodna za gospe in gospode
pri Franu Greilu v Innsbrucku.
Vzorci zastonj in franko; izvršuje se vestno in proti povzetji. (36) 3—2
BaMgMBaaMMM
Protikataralično
II
izdelovane po G. Piccoliji, lekarji ,,pri angelju", Ljubljana, Dunajska cesta.
Pomirijo dražest in so močaste in raz-tvarjajo slezo, so izborno sredstvo zoper kašelj, hripavost, bolesti v prsih in vratu in zaradi antiseptičnega učinka vsled nahajajočega salicilno-kislega natrona najboljše varovalno sredstvo zoper davico ali difteritiko.
1 škatulja 20 kr.
Naročbe z dežele izvršujejo se nemudoma po pošti.	(106)	15—12
Cesarsko in eksportno
pivo
■v steklenic a, la.
priporoča
A. Mayerjeya trgovina piya v steklenicah
v Ljubljani. (1) 51—14
i
I
1
Blago za obleke
za moža srednje ovčjo volne;
le iz trajne ovčje volne,
velikosti
3'10 metro! ( za	gld.	4,96	iz	dobre
za < »	>	8,—	»	boljše
jedno obleko l. >	>	12,40	»	jako fine	»	»
Popotne	ogrinjačo,	komad po	gld. 4, 5, 8
in do gld. 12,— Najlineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča
Ustanovljeno
to. Sffiarofsti
- 1866 ■
fs/lorišics, zaloga -v Brnu.
Vzorkl franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Poailjatve proti povzetji čez 10 gld. franoo.
V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej pri-
— w ”7 —   “ ' — —" v »••unui j iti uvin tuivj pil-
moran, take ostanke po Jako nizkih fabrlšklh oenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malik ostankov ni
možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen.	(7)	24—8
Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar.
Dopisi vzprejemlj6 se v nemškem, ogerskeni, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku.
Tiskata, in zalagata Ig v. Kleinmayr & Fed. Baniborg v Ljubljani.