n,!' it’S m1; s 'tf/f $ 4 # pr it* > 1«D I!« “ P y 4 Opf» *} i*V s«> 4 # ir S; 4 ti* :i*( I PRIMORSKI DNEVNIK »KV ■ST" - Cena 35 lir Leto XVIII. - Št. 116 (5200) TRST, četrtek 17. maja 1962 Določna zahteva enotnega zborovanja slovenske mladine v Nabrežini Uresničenje pravic, ki jih določata ustava in memorandum bo prispevalo k izboljšanju prijateljskega sožitja S« Ud, arnost mladine z županom in občinskimi svetovavci nabrežinske občine v njihovem boju za uresničenje naših narodnostnih pravic ' i Je* nSAn°enjem, nadvse uspelem protestnem zborovanju, ki f’ Vvav • edila združena slovenska mladina v Nabrežini, so * iStia C1iS Ploskanjem odobrili naslednjo resolucijo, ki bo Sko-t, adnemu generalnemu komisarju dr. Mazzi ter ita-^il Dnsu0slovanskernu mešanemu odboru za izvajanje do- I set|nega statuta londonske spomenice: ^lirc • ■ e*cnci enotneKa zborovanja slovenske mladine v *>U . 2ln' ogorčeno protestirajo proti umetnemu in načrtne- * kt 0?reJn’njapju narodnostnega značaja tržaškega ozemlja ijfl Mit^06110 zabtevajo takojšnje prenehanje raznarodovalne * bi Hi -at* 'zrazaj° popolno solidarnost z županom in ob-tji 1 svetovavci devinsko"nabrežinske občine v njihovem ijCj*a uresničenje naših narodnostnih pravic ter se pridru-»iihovemu protestu na mešano italijansko-jugoslo- ^ komisijo. *», bores“*®enj® pravic, ki jih določata ustava in spomeni-Haj ,Pr,spevalo k izboljšanju prijateljskega sožitja med iJlf%t1Vežima narodoma. To je naša edina želja.» naln°_Lzberovanje je priva^ 1,'fko9 aabrežinski trg izredno »,t*iin-i.no^co mladine iz vse (J 1» tj, .. občine pa tudi iz Tr- 4 |i:*i od ^ske okolice, ter iz Go-j It, ^ koder je prišla delegatu Poudari enotnost, ki ve- že slovensko mladino tržaške in goriške pokrajine, ko gre za vprašanja narodnostnega obstoja Slovencev v Italiji. Ob napovedani uri so se okoli improviziranega odra zbrali vsi udeleženci zboro- vanja, od katerih so mnogi nosili table z napisi: «Tu smo Slovenci)), «To je naša zemlja#, «Za to zemljo smo se borili«, «Upošte-vajte memorandum« itd. Manjkala sta samo napisa »Nočemo komisarja«, ki ju je policija še pred zborovanjem zaplenila, češ da sta «žaljiva«, Ko so se mladinci in mladinke zgrnili okoli govorniškega odra, je nanj stopil prvi govornik, Drago Legiša, ki je vse prisotne pozdravil kot domačin v imenu domačinov jn se, mladini , v iipenu prirediteljev zahvalil, da se je zborovanja udeležila v tako velikem številu. Poudaril je, da se mladi slovenski krščanski socialci niso niti trenutek pomišljali prispevati svoj delež pri , organiziranju zborovanja in skupno z ostalimi mladinskimi organizacijami dvigniti svoj glas proti raznarodovanju devinsko-nabrežinske “občine. V nadaljevanju svojega govora je govornik dejal, da smo Slovenci naveličani poslušati izjave najraz- da pravica do našega obstoja in gospodarskega, kulturnega in socialnega razvoja ter pravica do lastne zemlje ni napisana v no- benem zakonu, ter je zahteval, naj italijanska vlada začne spoštovati posebni statut londonskega memoranduma. Končno je še poudaril, da mora zborovanje izzveneti v odločen protest proti vsej dosedanji raznarodovalni politiki ter da mora priti do izraza zahteva, da se spoštujejo in izvajajo določila ustave in posebnega statuta londonskega memoranduma. (Nadaljevanje na 4. strani) 0 protiustavnosti prepovedi stavke RIM, 16. Pred ustavnim sodiščem so razpravljali danes o ustavnosti člena 330 kazenskega zakonika, ki prepoveduje stavko javnh nameščencev in nameščencev v javnih službah. Ugovor proti ustavnosti tega člena ima, iz- mu sodišču tržaško, genovsko in livornsko sodišče. Pomorščaki so bili obtoženi upora ,ki ga predvideva čl. 1105 zakonika o plovbi, toda sodna oblast je ugotovila, da gre za kolektivno zapustitev dela, in postavila vprašanje ustavnosti določbe kazenskega zakonika, ki prepoveduje stavko nekaterih kategorij delavcev. Zagovorniki pomorščakov so po-udarjali protiustavnost omenjene določbe, medtem ko so zagovorniki plovnih družb zatrjevali, da je omenjena določba v popolnem skladu z ustavo Tudi predstavnik vlade je dejal ,da je omenjena do. ločba v popolnem skladu z ustavo. Predsednik ' sodišča je sporo, čil, da si sodišče pridržuje razsodbo. URADNO POTRJEN REFERENDUM V ALŽIRIJI ZA 1. JULIJA Vsi ministri MRP so odstopili Nadaljuje se proces proti Salanu Tudi včeraj izredno visoko število žrtev francoskih fašistov v Alžiriji ličnejših odgovornih krogov, češ vor v stavkah pomorščakov, za- poslenih pri plovnih družbah «Lloyd Triestino« in «Italia» ter tramvajskih nameščencev v Livornu. Zadevo so predložila ustavne. Razgovor Schrocder-Smirnov BONN, 16. — Zahodnonemški zunanji minister Scbroeder je i-mel danes razgovor s sovjetskim poslanikom Smirnovom na zahtevo sovjetskega diplomata. Joxe in Dahlab sta govorila tudi o sedanjem položaju v Alžiriji. NA ZBOROVANJU V LADJEDELNICI V VARNI ^gg/ 0 DEŽELNI AVTONOMIJI PRED PARLAMENTOM ^ttnes bodo poslanci razpravljali o Fiirlaniji-Jnlijski krajini ^Pefacija KPI o zunanji in notranji politiki - Ukrepi v r‘st vsaj 40-odst. invalidom - Nenni na «Politični tribuni» & (Od našega dopisnika) Na današnjem zasedanju poslanske zbornice w J® na ................................................... fifj ‘a dnevnem redu razna vprašanja. Najprej je pred-vri pismo predsednika vlade, s katerim obvešča da je bila sprejeta ostavka Segnija kot zuna-k i‘nistra po njegovi izvolitvi za predsednika republike, ■ iihozaeasn0 prevzel posle zunanjega ministra, dokler ne v°Hvn 0vali novega zunanjega ministra. Na mesto Segnija 1 Uataa komisija proglasila za poslanca odv. Francesca Mur-je predsednik še spo- f* ni P ? Proti znanemu publi-'Hiu dru Montanelliju in ! i?r]aj'c Pravosodno ministr-°l>eij 0 Pooblastilo za sodni Tj C"11! P - Montanelliju in 'M * ^toriju, ker sta baje Al i alila poslansko zborni- , Ju 1 jaL,Zasedanja V'j*č-teva1’- da se~ v dnevni ®e8aUS^' 0 dnevnem redu ju- ■V*) .. . ZflSpHnn in j0 InfjFaO j rM iii na se v anevni Jj 1 tUc*i zakonski predlog li’Srn °i ustanovitvi dežele s &Nheatwtom. Forlanije-Julij. »1 Sl * r0'- ,ker le komisija za-jj V^Rnik*.’ k‘ S3 )e bil določil ■j *l,li (!„ .vlade. Po krajši di-P Ni SlaL- r Insrao vztrajal, |'j!t bi]Uj,e 0 njegovem predlo- i tudi o ■^Mo pr,edlog sprejet, in ta- l3!!K>vlia?a- iolrišnjem zasedanju «1} ”J ' 8 Jj ®|,«1]»avtonomne dežele a 11 4 Furlanije-Julij- 11 i hfi Podf ■ ^ tem v zvezi je dr-|8 Ji [ t * f'av alaik predsedstva vlade 1*5 1 i* iltiot izjavil: ((Komisija, ki \1 a J katp?°Val predsednik vlade lij L* Ba sem tudi sam, predli 4 b:Podpredsednik vlade ijS I»vi-2 vJl‘0ni' .'e proučila vpra-S Jk(i- ‘ Plati in ima že pri-ll 5 VHloj^Pravke, ki jih bo vla-j v di,j*a k zakonskemu predli ,j V *usiji v parlamentu. To J -------- . o do stikov ,/ \ ki ltavniki ZSSR in An-A 'R koni sopredsednici že-lP \ s Skn,erei>ce o Laosu. "»l^raJ stotisoč stavkajo-ci v Španiji — stavka > Je zajela tudi severnozahodno Španijo — se vrstijo p0 vsej državi solidarnostne stavke in kmalu bodo stavkali tudi nameščenci mestnega prometa v samem Madridu, za danes pa je napovedana solidarnostna stavka v Barceloni. Francova policija nastopa z aretacijami, In vse kaže, da hoče španski diktator nadaljnji val stavk s silo preprečiti. Tudi včeraj Je bila vrsta solidarnostnih demonstracij v mnogih mestih Evrope. 5. Stavke so na dnevnem redu tudi v Franciji, kjer se je uspešno končala včeraj stavka 350.000 železničarjev, začela pa se je stavka poštnih uslužbencev, a 25. t. m. bodo stavkali vsi državni nameščenci. Istočasno so se v Alžiriji in Franciji nadaljevali oasovski atentati in umori. Število smrtnih žrtev je bilo izredno visoko, kajti fašisti so še vedno tako močni, da so v Alzl-ru in Oranu uporabili minomete. Njihov voditelj Salan pa je pred sodiščem v Parizu opravičeval svoje zločine «z ljubeznijo do Francije«. — Pompidouje-va vlada Je zaradi predvčerajšnjih de Gaullovih izjav doživela včeraj precejšnji udarec z izstopom petih demokristjanskih ministrov iz vlade, ki se niso strinjali z de Gaullovimi osnovnimi koncepcijami. 6. Kot Je bilo moč že po prvi eksploziji ameriške atomske bombe pred tedni predvidevati in kot Je bilo iz Moskve od tedaj že večkrat napovedano, je prišla včeraj povsem uradna izjava o obnovitvi jedrskih poizkusov tudi v Sovjetski zvezi. Na svojem obisku v Bolgariji je Hruščov včeraj izjavil, da bo SZ tudi obnovila jedrske poskuse ker ZDA niso poslušale sovjetskih pozivov, temveč so rajši s svojimi jedrskimi poizkusi ponovno začele. Hruščov je napovedal obnovitev sovjetskih jedrskih poizkusov Poudari1 je dobre odnose z Jugoslavijo in enako stališče z njo glede obrambe miru X T ižit BOŽIČNI ocean- i OTOKI • 9 A3 A>/—w7. IUŽNI VVOOMERA- ATLANTIK MARALINGA A 3 • 9 ENIVVETOK BIKINI A 3? " v~ IRIAN ocean- NOVA ZELANDIJA m ZAHODNI vzhodni ■ BLOK lil8LOK POSKUS! skupaj : A ZDA - 186 ★ ZSSR-105 • t/. BP! TA N! JA - 2Z 9 FRANCIJA - + PARIZ, 16. — Po današnji seji vlade so uradno sporočili, da je bil referendum za samoodločbo v Alžiriji določen za 1. julija. Minister za informacije Pey-refitte je dalje sporočil, da so sprejeli ukrepe, ki se tičejo francoskih funkcionarjev v Alžiriji in nameščencev ustanov za električno energijo in za plin v Alžiriji. Domnevajo, da je de Gaulle na današnji seji odiedil ukrepe v zvezi z razgovorom, ki sta ga imela 11. maja minister Joxe in alžirski zunanji minister Dahlab. Kakor je sporočil Peyrefitte, sta ministra obravnavala predvsem vprašanje notranje varnosti. Joxe je sporočil Dahlabu, da namerava francoska vlada uporabljati za borbo proti OAS «samo zakonita sredstva«, in da Francozi ne bodo šli dlje od organizmov, ki jih predvideva evianski sporazum. Na podlagi tega sporazuma so število pripadnikov krajevne sile zvišali od 40.000 na 60.000. Ce pa se bodo uporabljale tudi dzvidni-ške« enote, se bo to zgodilo na podlagi pobude francoskega visokega komisarja v Alžiriji in za časa referenduma. Joxe je dejal da je izključena odvisnost teh tdzvidniških« enot «od oblasti, ki niso francoske«. Tabela atomskih poskusov do 6. aprila 1962 VARNA, 16. — Predsednik sov- val. «Toda postanite pametni in jetske vlade Hruščov in ostali elani sovjetske delegacije so obiskali danes ladjedelnico v Varni ob Črnem morju. V ladjedelnici je imel Hruščov govor, v katerem je izjavil, da bo Sovjetska zveza obnovila jedrske poizkuse, ker ZDA niso poslušale sovjetskih pozivov in so obnovile svoje jedrske poizkuse. Hruščov je to povedal skupini zahodnih časnikarjev po omenjenem zborovanju v ladjedelnici. Ko je opazil časnikarje, je Hruščov pokazal nanje in dejal, da jih pozna, ter da pišejo stvari, ki niso v skladu s tem, kar pravijo. «Ni njihova krivda,, je nadalje- ditvi nove družbe. Ce ne boste tega delali, vas bodo vaši vnuki vprašali, kaj ste delali, ko so Sovjetska zveza, Bolgarija, Jugoslavija, Romunija in Kitajska gradile socializem, se boste morali lagati ali pordeti in priznati, da ste tedaj pisali obrekovanja«. Na zborovanju, ki se ga je udeležilo okoli 30.000 ljudi, je najprej govoril član CK KP Bolgarije Lambo Teolov, za njim predsednik bolgarske vlade Jugov. Ni-kita Hruščov je v svojem govoru čestital zaradi tehničnih in industrijskih uspehov Bolgarije in pri- BEOGRAD, J'. — S posebnim letalom Jugoslovanskega aero-transporta je odpotovala danes iz Beograda v Kongo skupina kon-goških otrok, Ki je prispeta lani junija na okrevanje in šolanje v Jugoslavijo. Otroci, ki jih je Jugoslovanski Rdeči križ sprejel lani med neurejenimi političnimi razmerami v Kongu, se vračajo v domovino na zahtevo vlade Konga. NEW YO(RK, P. — Ameriški ekspresionistični slikar Franz Kline je umrl v bolnišnici v Nevv Yorku, deset dni pred svojim dvainpetdesetim letom starosti. ZDA pozivajo države SEATO naj pošljejo čete na Tajsko Prve skupine ameriških mornarjev so že prispele v Bangkok Predstavniki Patet Laosa in nevtralistov so pripravljeni nadaljevati pogajanja za enotno vlado pomnil: «Na Balkanu sta Bolga-skušajte razumeti dogodke, ka- I rija in Romunija storili vse, da kršni so, in prispevajte h gra-1 dosežeta miroljubno sožitje, toda na Balkanu niso samo tri države, so tudi druge, n. pr. Turčija, ki nadaljuje nepotrebne vojaške priprave. Cernu se ne poskrbi, da bi Črno morje postalo kraj miru? Cas je, da se raketna izstrelišča spremenijo v mirne kraje, tudi če imperialisti še dalje dobavljajo orožje Turčiji«. Ko je govoril o Jugoslaviji, je Hruščov izjavil, da so odnosi z njo normalni, pravzaprav -dobri, in da se sovjetsko stališče sklada z jugoslovanskim, kar se tiče o-brambe miru. Trgovinski odnosi so dobri in kulturni se bodo izboljšali skupno z znanstvenimi, in vse za okrepitev miru. »Storili bomo vse mogoče, je dodal Hruščov, za izboljšanje naših odnosov z Jugoslavijo in da ji pomagamo pri graditvi socializma, ker bo to hkrati pomagalo graditvi socializma v vseh deželah«. Na koncu je Hruščov izjavil, da bodo zastavili vse sile, da se doseže splošna in popolna razorožitev. Sledila je svečanost, na kateri so Hruščovu podelili častno meščanstvo Varne. BANGKOK, ltt— Prva skupina od 1800 ameriških mornarjev, ki so jih pripeljale ameriške ladje, je prispela danes v Bangkok. Gre za 485 mornarjev, ki so jih pripeljali z ladij na letališče v Bangkoku s helikopterji. Predstavnik ameriškega dr- ----------------- žavnega departmaja je izjavil, da razen ZDA, ki so sklenile do sedaj poslati 5000 mož na Tajsko, se tudi druge države SEATO zanimajo za položaj v jugovzhodni Aziji, in možno je, da bo prišlo do drugih pobud «na zahtevo tajske vlade«. Dodal je, da «ni seveda z zadovoljstvom sprejeti tak razvoj položaja«. V Bangkoku se je sestal svet predstavnikov držav članic SEA TO. Po sestanku je tajnik organizacije izjavil, da se države članice stalno posvetujejo glede morebitne pošiljatve novih vojakov v Jugovzhodno Azijo. Uradno poročilo trdi, da so premiki ameriških čet na Tajskem «v celoti previdnostni in obrambni«. Ameriški funkcionarji so izjavili, da so ZDA zahtevale od svojih zaveznikov, naj pošljejo svo- je vojake na Tajsko. Vabilo so poslali Avstraliji, Novi Zelandiji, Veliki Britaniji, Pakistanu in Filipinom. Večina predstavnikov o-menjenih držav v VVashingtonu je ugodno odgovorila. Novozeland. ski ministrski predsednik je nocoj potrdil, da je Nova Zelandija dobila ameriški poziv v tem smislu. V Canberri pa je predstavnik avstralskega zunanjega ministrstva izjavil, da ne bodo poslali avstralskih čet v Jugovzhodno Azijo, «če se položaj nenadoma ne poslabša«. Pripomnil je, da Avstralija ni dobila nobenega uradnega poziva ZDA. Na letališču v Bangkoku je do danes zjutraj pristalo 12 ameriških lovskih letal. Skupno bo prispelo na Tajsko 20 ameriških letal te vrste. Nekaj čez poldne pa so začela pristajali na letališču v Bangkoku tu(li prevozna letala ((Hercules«, ki so prispela s Filipinov in z Okinave. V Londonu je angleški zunanji minister lord Home sprejel sovjetskega poslanika Soldatova, Ki je zahteval sprejem. Govorila sta o Laosu in o položaju v Jugovzhodni A^iji na splošno. KaKor je znano, sta Velika Britanija in Sovjetska zveza sopredsednici ženevske konference o Laosu. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je britanska vlada mnenja, da je prihodnji Korak, ki je potreben, pooblastiti mednarodno komisijo, da obišče področje Nam Ta. Dalje je predstavnik Foreign Officea izjavil, da Velika Britanija odobrava ameriške vojaške ukrepe. Kakor poročajo iz Laosa, so predstavniki Patet Laosa in Suvane Pume izjavili, da so pripravljeni začeti pogajanja s predstavniki Bun Uma za sestavo koalicijske vlade. To je sporočil predsednik mednarodne nadzor-svene komisije, ki se je vrnil v Vientian iz prestolnice nevtrali stov. Koča Popovič pri predsedniku Čila SANTIAGO DE ČILE, 16. -Državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, ki je na uradnem obisku v državah Latinske Amerike, bo po obisku Brazilije. Čila, Bolivije in Mehike na vabilo vlade ZDA 28. in 29. maja obiskal VVashington, kjer se bo razgovar-jal z zastopniki ameriške vlade. Popoviča Je sprejel včeraj opoldne predsednik Čila Alessandri in se zadržal z njim v prijateljskem in prisrčnem razgovoru. Ob tej priložnosti je Popovič izročil Alessandriju osebno pismo in pozdrave predsednika Jugoslavije maršala Tita. Kakor poroča agencija Reuter, bo jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič obiskal 28. in 29. maja ZDA na vabilo ameriške vlade, ko bo zaključil potovanje po državah Latinske amerike. Minister je dejal, da se je govorilo o OAS, toda tudi o ((nekaterih nespoštovanjih evianskih sporazumov s strani alžirske narodnoosvobodilne vojske«. Francoski minister je vztrajal, da je treba dodeliti začasni izvršilni oblasti nadzorstvo nad alžirsko narodnoosvobodilno vojsko. Razen tega sta ministra govorila tudi o ujetnikih. Končno sta govorila o pripravi samoodločbe, o prenosu oblasti m o morebitni skupni izjavi o francosko-alžirskem sodelovanju. V Parizu se je danes popoldne nadaljeval proces proti bivšemu generalu Salanu. Po številnih u-govorih obrambe, ker je obrambno ministrstvo prepovedalo pričati nekaterim vojaškim osebnostim, je predsednik izjavil, da bo sodišče na vse te ugovore odgovorilo pozneje, nakar je dal besedo Salanu, ki je prebral dolgo izjavo. V začetku je dejal: • Sem voditelj OAS. Moja odgovornost je torej popolna. Lastim si jo, ne mislim se oddaljiti od svojega obnašanja, kakršno je bilo v letih mojega poveljstva. Nisem poveljnik tolpe, temveč francoski general, ki predstavlja zmagovito vojsko in ne premagano vojsko. Nasprotno s tistim, ki zahteva od vas dovoljenje, da me umorite, sem jaz največ služil izven metropolitanske Francije. Boril sem se, da ohranim domovini imperij Gallien’’'). L.von^jra in patra De Foucaulda. Moje telo nosi še globoka znamenja te borbe«. Svojo dejavnost je Salan upravičeval z »ljubeznijo do Francije«. Omenil je nato »zapustitev Indo-kine«, zatem začetek upora v Alžiriji in atentat nanj. Glede tega je dejal, da so organizatorji atentata tisti, ki danes zahtevajo zanj smrtno kazen. V izjavi je Salan trdil, da so odklonili vsako resno preiskavo in da niso zaslišali nobenih prič, niti De-breja. Govoril je nato o dogodkih 13. maja 1958 in trdil, da je tedaj imel možnost izkrcati se v Franciji. Omenil je de Gaullove govore, v katerih je proglasil Alžirijo za »francosko zemljo za vedno«, in je trdil, da bi tedaj lahko premagali alžirsko osvobodilno vojsko. Dalie je izjavil, da je večkrat oo odhodu iz Alžira povedal, da ne odobrava vladne politike, in da je sam Debre priznal, da je njegovo mnenje utemeljeno. Trdil je, da je OAS »zadnja opora krčevite volie, ostati Francozi, ki jo izrnžaio milijoni državljanov«. Trdil je dalje, da je vlada «prva uporabila silo nroti p'žirskim Francozom«. Obtožil je de Gaulla, da stalno krši ustavo. Na koncu je dejal, da mora odgovarjati samo »tistim, ki trpiio in ki utrrrzin, ker so veri^li besedi, ki ni bila držana. *n obljubi, ki *e bila izdana Odslej bom molčal«. Predsednik je natn nostavil obtožencu nekai vprašani, toda Salan je trmasto molčal. Zato je predsednik pripomnil; «Mnrda ie vaš mo’k konec koncev najboljša obramba,» Zaslišan je bil zatem general Ailleret, ki je potrdil, da je bil Salan formalno voditelj OAS. Zaplenili so številne dokumente z njegovimi navodili, ki so bila dejansko izvršena. Po zaslišanju Ailleret a je bila razprava odložena na (utri. Medtem so francoski fašisti nadaljevali atentate in umore v Franciji in Alžiriji. Danes so nastavili plastično bombo v stanovanju glavnega tajnika občine v Conflas Sainte Honorine. Na srečo ni bomba eksplodirala, ker so jo prej opazili. Številne organizacije so danes organizirale protestna zborovanja proti povečani dejavnosti OAS. Večja skupina študentov je skušala iti v sprevodu po mestnih ulicah; toda policija jih je razgnala. V Alžiru in Oranu je tudi danes število žrtev francoskih fašistov !«. redno visoko. Do poznih večernih ur so ubili 34 Alžircev in dv« Francoza, ranili pa 32 Alžircev in dva Francoza. Atentate so, kakor običajno, začeli že zgodaj zjutraj. Ves dan so v presledkih drveli z avtomobili po mestu in obstr^ ljevali Alžirce. Ob 13.30 pa so obstreljevali alžirski del mesta s minometom, pri čemer so ubili tri Alžirce, ranili pa jih 12. V Oranu so fašisti streljali z minometom na dvorišče civilne bolnišnice. Ni znano, ali je bilo kaj žrtev. Popoldne pa so zanetili požar v davčnih uradih v središču Orana. PARIZ, 16. — Pet ministrov francoske vlade, ki pripadajo ljudskemu republikanskemu gibanju (MRP), je danes odstopilo, ker se ne strinjajo z včerajšnjimi izjavami de Gauila glede evropske skupnosti. Uradno poročilo ministrov pravi: »Včerajšnja tiskovna konfeien-ca je pokazala temeljna nesoglasja med koncepcijami generala de Gaulla glede usmeritve in sm> trov evropske politike in idejami, katerim so s svoje strani zvesti. zaradi česar ne morejo ostati v vladi, ko okolišč’nb terjalo v vladi popolno solidarnos. na vseh področjih«. Ministri so: Pierre Pflimlin, Mauriche Schumann, Robert Buron, Paul Bacon >n Jo-seDh Fontanet. Davi so ministri odšli v Elizejsko palačo, kjer jih je spreiel de Gaulle, kateremu so sporočili svojo ostavko. Elizejsko palačo so ministri zapustili pol ure potem, ko se je začela današnja seja vlade, katere se niso udeležili. Po seji je minister za informacije Pevrefitte izjavil, da bodo skušali še danes rešiti krizo. Poudaril je tudi, da de Gaulle na svoji včeraišnji tiskovni konferenci »ni vnesel nobenega novega elementa v način, kako misli vlada voditi svojo evropsko politiko«. Toda MRP očitno ni tega mnenja. Pflimlin je včeraj po tiskovni konferenci de Gaulla izjavil: »Ni moglo biti slabše. Za nas je prišel trenutek, ko moramo razmisliti«. »Le Monde« piše danes, da Pflimlin, ni nikoli prikrival, da je njegov namen, ko je pred 29 dnevi vstopil v vlado, pospešiti zgraditev politične skupnosti po vzorcu gospodarskih skupnosti. List dodaja, da so bile sprejete jasne obveznosti in dana zagotovila in obljube. »MRP je • svojo udeležbo v vladi nameravala vsaj preprečiti tako usmeritev evropske pojitike, ki bi še bolj onemogočila sleherno integracijo. Njena odstranitev pomeni, da je to upanje šlo po vodi«. Zvečer so sporočili, da je Pom-pidou že imenoval naslednike od-stopivših ministrov. Sam je obdržal mesto, ki ga je do sedaj imel Maurice Schumann, kot do-oblaščeni minister pri predsedniku republike. Ostali ministri so: za javna dela in promet: Rnger Dussesulx (golist), delo: Gilbert Grandval (levičarska golistična demokratična zveza dela); zdravstvo: Raymond Marcellin (neod- v’»p—)■ zadr'ižn‘S*vn: rtporee Gorše. Ukinjena so bila državna tajništva za javna dela, za zunanjo trgovino in za zunanje zadeve Stavka 350.000 francoskih železničarjev, ki se je končala davi, je bila popolna. Davi pa se je začela stavka poštnih u Južbcn-cev. Pridružile so se jim tudi nekatere kategorije drugih državnih nameščencev, ki so včlanjene v CGT. Delno stavkajo tudi nameščenci v carinski službi. Ostali sindikati pa so sklenili, da bodo 25. maja stavkali vsi državni nameščenci. Druge predvidene stavke so: stavka rudarjev, kovinarjev in nameščencev pri letalski službi. Prav tako se vsak trenutek pričakuje začetek stavke nameščencev pri prevozništvu v Parizu. MOSKVA, 16. — Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Salin-ger je odpotoval danes iz Leningrada v Kijev. Vlada delno sprejela zahteve šolnikov Medsindikalna zveza šolnikov je postavila kompromisni predlog in bo čakala odgovor do 19. t. m. RIM. 16. — Predsednik vlade Fanfani je imel danes popoldne ob navzočnosti prosvetnega ministra Medicija ločene razgovore s predstavniki raznih sindikatov šolnikov, Kakor je bilo določeno pri zadnjem sestanku. Sindikalisti so obrazložili svoje stališče, nakar se je Fanfani posvetoval z zakladnim ministrom Tremellonijem in finančnim ministrom Trabuc-chijem. Ob 20.40 sta ministra zapustila palačo Chigi, Fanfani pa je nadaljeval razgovore s sindikalnimi voditelji, katerim je sporočil dokončne sklepe vlade za rešitev spora. Razgovor se je zaključil ob 21.30. Fanfani je spo-ročil naslednje sklepe vlade: V času od 1. januarja 1962 do 30. junija 1962 bo izplačan znesek «una tantum« za skupnih 10 milijard lir, namesto 5 milijard, kakor je vlada prvotno predlagala Od 1. julija 1962 dalje bodo u-vedli mesečno študijsko odškodnino, ki bo za drugi semester letošnjega leta dosegla celotni izdatek 20 milijard lir, od 1. januarja 1963 dalje pa letni izdatek 60 milijard lir. Kar se tiče 30 milijard izdatkov, ki so predvideni lptos,.raču- na vlada, da bo denar dobila a storniranjem nekaterih oredvide-nih izdatkov, ki niso bili izvršeni. Kar se tiče bremen v prihodnjih letih, pa bo treba poskrbeti za nove dohodke. Sindikati, ki so včlanjeni v koordinacijskem odboru, so se sestali takoj po razgovoru s Fanfa-nijem, da proučijo vlatlne predloge; vsedržavni sindikat osnovno šole CISL (SINASCEL) pa je skli. cal sejo svojega vodstva za 18. maja, da sprejme ustrezne sklepe. Predstavniki združenja profesorjev staleia A (ANPRA) so sporočili, da sprejmejo ponudbe vlade in da se bodo prihodnje dni sestali s prosvetnim ministrom, da se določeni zneski razdelijo med pusameznimi redi docentov. Medsindikalna zveza pa je objavila pozno zvečer izjavo, v kateri pravi, da je sklenila zahtevati od Fanfanija zvišanje nakazila za 5 milijard za leto 1962 in za 20 milijard kot dokončni ukrep glede odškodnine .tako da bi dosegli zadovoljivo raven od 1. januarja 1963. Odgovor bodo čakali do 18. t. m. V primežu negativnega odgovora si medsindikalna zveze pridržuje svobodo akcije. Strašne posledice jedrskih poskusov Glede posledic, ki Jih povzročajo in jih ša lahko povzročijo jedrski poskusi, se svetovna javnost v glavnem strinja. V zadnji konsekvenci je ob nadaljevanju poskusov možen samo en izid. Mnenja o neposrednih, zdravstvenih in siceršnjih posledicah se kajpada razlikujejo. Nekateri avtorji, posebno tisti iz držav, ki imajo same Jedrsko orožje, si zelo prizadevajo, da bi zmanjšali pomen nastajajoče radioaktivnosti in tako posredno otopili ostrino protesta proti temu početju. Drugi pa se opirajo na znanstvena dognanja, ki pravijo drugače. Poskusne serije, kakršni sta minula sovjetska in sedaj a-meriška, puščajo v ozračju poleg vrste razmeroma manj nevarnih snovi tudi visoko radioaktivne izotope, kakor so stroncij 90, cezij 137, ogljik 14 in jod 129. Doba radioaktivnosti traja pri stronciju 90 do 30 let, pri ceziju 137 približno 33 let, pri ogljiku 14 kakih 0000 let in pri jodu 129 približ-ro 200 milijonov let . Odpadki, ki vsebujejo omenjene snovi, se razširjajo po ozračju in prihajajo s padavinami na zemljo tako, kakor Jih raznašajo vetrovi. Spričo krajev, kjer so do sedaj opravljali jedrske poskuse, prejema največje doze škodljivih snovi prebivalstvo zmernega pasu severne poloble. Po atomski eksploziji se del radioaktivnih odpadkov razširja po troposferi, spodnjem delu o-zračja, in čez nekaj tednov povečini pade na zemljo v krajih, ki v splošnem ustrezajo zemljepisni širini poskusnih centrov. Večje eksplozije megatonskega tipa, ki jih opravljajo z vodikovimi bombami, pa poženo odpadke povečini v zgornjo plast ozr>*-'<». v stratosfero Če ie bil poskus opravljen v bližini Arktike, kakor je bilo v minuli sovjetski seriji, se le-ti zadržijo v ozračju približno eno leto. Ce pa gre za poskus v bližini ekvatorja kakor v sedanjem ameriškem primeru, utegnejo o-stati v ozračju več let. Večina stratosferskih odpadkov se spusti na zemljo v pomladnem obdobju. Tedaj se zračne plasti troposfere in stratosfere bolj mešajo, nastajajoče padavine pa odplakujejo odpadke na zemeljsko površje. Doslej smo zabeležili največ radioaktivnosti v padavinah leta 1959; izvirala je iz vzporednih naglih poskusnih serij, ki so jih pred začetkom jedrskega moratorija konec oktobra 1958 opravljale ZDA in ZSSR. Podoben pojav pričakujejo strokovnjaki prihodnjo pomlad, ko bodo pričeli legati na zemeljsko površje odpadki iz sedanje ameriške in nano-vedane sovjetske poskusne serije. ki si bosta najbrž naglo sledili. Radioaktivnost leta 1959 ni dosegla tako imenovanega »drugega razreda», to se pravi stopnje, ki bi bila neposredno nevarna prebivalstvu. Kakovost prihodnjega vala bo kajpada odvisna od tega. koliko megaton bodo sprožili v ozračje ob sedanjih in prihodnjih poskusih. Znanstveniki se nikjer ne u-pajo napovedati natanko določenih rezultatov. Pač pa ob-ptaja med njimi načelno soglasje, da bo preizkušanje sodobnih velikih orožij v primeru, če si bodo eksplozije sledile v tempu, kakršen se je začel z minulimi sovjetskimi in sedanjimi ameriškimi poskusi, v kakih petih do desetih letih «resno ogrozilo» človeštvo. Tudi glede konkretnih posledic dosedanjih poskusov si strokovnjaki niso edini. Bilo Je nekaj napovedi, ki so za-edv snovane predvsem na deloma negotovih statističnih podatkih o rezultatih prejšnjih eksplozij. Američan dr. Ralph lapp na primer trdi, da bo v prihodnjih tridesetih letih ujnrlo za škodljivimi posledicami poskusov približno pol milijona ljudi, rodilo pa se bo kakih 200.000 telesnih in duševnih deformirancev. Sov- jetski znanstvenik dr. Aleksander Skobeljnikov je trdil, da se bo zaradi sleherne od minulih poskusnih eksplozij rodilo povprečno 150.000 pohabljenih novorojenčkov. Dr. Linus Pauling meni, da bodo poskusi v primeru, če se bodo nadaljevali z dosedanjim tempom povzročili vsako leto smrt kakih 420.000 zametkov in novorojenčkov, razen tega pa se bo rodilo na leto približno do 230.000 hudo defektnih otrok. Vsi trije omenjeni avtorji poudarjajo, da pri teh podatkih niso upoštevali dolgoročnih genetičnih posledic v drugi, tretji in nadaljnjih generacijah, kjer je kakršnakoli napoved za človeško vrsto ob dosedanjih izkušnjah še nemogoča. Mimo tega naj omenimo še nov moment v dosedanji zgodovini poskusov. Američani nameravajo v juniju ali juliju izstreliti v višino 800 kilometrov bombo z močjo ene megatone in jo tam razstreliti. Znani fizik dr. James Van Al-lcn je izjavil, da bo ta eksplozija bržkone razpršila tako imenovani Van Allenov pas radioaktivnih delcev in spremenila smer silnic v zemeljskem magnetnem polju. Sam Van ravi, da se bo ta Allen sicer pravi pač čez nekaj tednov najbrž spet povrnil v prvotno stanje, dosti njegovih kolegov pa se boji, da bi utegnilo priti do ponovne ustalitve nemara čez sto let. Pravijo, da bi lahko nrišlo tudi do magnetnih motenj, ki bi za nekaj časa hudo kvarile ali sploh onemogočile radijske zveze in škodovale pomorski in letalski navigaciji. Padanje Van Allenovih radioaktivnih delcev na zemljo na bi neposredno povečalo količino radioaktivnosti v ozračju. Miselnost in razlogi, ki so privedli do sedanje ameriške serije poskusov, se po vsem videzu nenavadno ujemajo s tistimi, ki so pripeljali do prejšnje sovjetske. Zato bo nemara pogled na ameriško ilustracijo tega kompleksa z večjimi ali manjšimi pridržki veljal tudi 'not vodilo, ob katerem bo laže razumeti vse jedr-sko-raketno tekmovanje, v katerega se vključujejo poskusne eksplozije. Nemara najbolj znani ameriški vojaški komentator, Hanson Bald-win iz New York Timesa razvršča razloge, ki so pripeljali do sedanjih eksplozij na Pacifiku, nekako takole. Analiza sovjetskih poskusov in obveščevalni podatki so po njem pokazali, da je ZSSR med zadnjo serijo naredila nekaj bistvenih korakov naprej. 1. Izboljšala je razmerje med potisno močjo nosilne rakete in »koristnim tovorom«, torej eksplozivnim nabojem, kjer so ZDA prej odločno vodile. 2. Razvila in preizkusila je celo ((družino« orožij od jedrskih podvodnih bomb do protiletalskih priprav, 3. Opravila je pomembno delo pri razvoju protiraketnih izstrelkov, 4. Zabeležila je kopico podatkov o tem, kaj se zgodi ob eksplozijah velikih orožij z močjo od 50 do 100 megaton. Sedanje ameriške zaloge jedrskega razstreliva znašajo kakih 100.000 megaton, sovjetske pa po ocenah približno za polovico manj. — (Mimogrede: to je dovolj za več kakor petkratno vojaško uničenje slehernega od o-beh nasprotnikov: vse nakopičenje razstrelilne moči po je na svetu toliko, da odpade na slehernega človeka približno delež, kakršnega bi predstavljalo 20 ton TNT, najhujšega eksploziva iz časa druge svetovne vojne.) Bald-win se torej sprašuje, čemu so poskusi pravzaprav potrebni. Odgovor: zaradi dveh razlogov. Prvič zato, ker bi se v primeru nenadzorovanega moratorija Rusi utegnili pripraviti na novo poskusno serijo, kjer bi lahko izkoristili podatke, pridobljene v pretekli; in drugič zato, ker dosedanji podzemeljski poskusi ob dejstvu, da so dosti dražji kakor atmosferski, nikakor ne prinesejo tako uporabnih rezultatov. Fizik Hans Bethe je temu dodal še en razlog: sovjetski jedrski strokovnjaki so v pretekli seriji razstrelili bombo, ki je bila skoraj docela »čista« (brez odpadkov). Atomski sprožilec, ki vzbudi fi- ■NIC hudega — to Je ena naših.* (Vickv sijsko eksplozijo vodikove bombe, je po ameriških analizah odpadkov, ki so jih nalovili po sovjetskih poskusih, prispeval k celotni moči eksplozije samo dva odstotka; razmerje, ki je dosti ugodnejše od najboljšega ameriškega. Američani bodo zato v sedanji seriji preizkusili atomske in vodikove bombe v ozračju, na zemeljski površini, pod vodo; spuščali so jih ali jih bodo z letal, jih izstreljevali z raketami z zemlje, izpod zemlje in izpod vode; zbrali bodo pripravljalne podatke za konstrukcijo protiraketnih izstrelkov, preizkusili nekaj velikih bomb in začeli eksperimentalno pripravljati nevtronsko bombo. Ob teh razlogih in dejanjih se pač zastavlja samo tole vprašanje: ali je med njimi kaka postavka in opravičilo, ki ne velja v natanko enaki meri tudi za Sovjetsko zvezo? Eno Izmed važnih opravil kraljice Elizabete: pregled njene telesne straže na vrtu buckinghamske palače ARETACIJE ŽENSK, INTELEKTUALCEV, ŠTUDENTOV Stavkovni val v Španiji je zajel še nove kraje Solidarnostne akcije v raznih deželah - V Neaplju solidarnostno zborovanje študentov, ki so ga motili fašisti MADRID, 16. — Prvikrat, od- kar so se začele stavke, so se te raztegnile tudi na severnozahod-no Španijo. V mestu Vigo ob atlantski obali je bil v pristanišču štiri ure ustavljen promet zaradi solidarnostne stavke z ostalimi delavci v Španiji. V Barceloni so danes raztrosili letake, ki pozivajo delavce in vi-sokošolce, naj jutri stavkajo iz solidarnosti s stavkajočimi delavci. Razen tega pozivajo študente, naj demonstrirajo pred univerzo v znak solidarnosti s stavkajočimi. Letaki poudarjajo, da je namen demonstracije zahtevati splošno zvišanje mezd, sindikalne svoboščine, pravico do stavke in izpustitev vseh delavcev in študentov, ki so zaprti. Medtem poročajo, da bodo okoli 30 študentov, ki so jih aretirali prejšnji teden v Barceloni, postavili pred vojaško sodišče. V ponedeljek je bilo v Valenciji protestno zborovanje študentov. Aretirali so 60 študentov, od katerih so pozneje nekatere izpustili. V Madridu se še vedno govori o bližnji stavki v mestnem prometu. V pokrajini Leon je začelo stavko 2500 rudarjev v nekaterih rudnikih železa. V Madridu so baje aretirali več intelektualcev. Zenske, ki so jih aretirali po včerajšnji demonstraciji v Madridu, pa so izpustili, toda naložili so jim globe od 5.000 do 25.000 pezet. Voditelj španskih državnih sindikatov Jose Soliš je začel danes vrsto stikov s sindikalnimi voditelji v Asturiji. Ni še znano, kak- šen je dosedanji rezultat njego- oditi pred španski konzulat, toda vih razgovorov. V vladnih krogih policija jih je razgnala. Do kon* zatrjujejo, da so se ponekod delavci vrnili na delo. To pa ponavljajo skoraj vsak dan, odkar so se začele stavke, čeprav so se te potem razširile. V Saguntu so delavci v nekaterih plavžih začeli stavko, ker je civilni guverner dal aretirati nekatere stavkajoče delavce. Prav tako še vedno stavkajo delavci v industrijskih podjetjih in v ladjedelnicah v Bilbau. Tu še vedno stavka 45 tisoč delavcev. V Asturiji se položaj ni nič izboljšal. V Barceloni so začeli stavkati delavci v tovarni «Enasa». Iz raznih krajev sveta poročajo o manifestacijah, na katerih delavci, študentje in prebivalstvo sploh izražajo solidarnost s španskimi delavci. Na Dunaju je sinoči demonstriralo mnogo delavcev in študentov pred španskim konzulatom, V Goteborgu na Švedskem je bila večja demonstracija študentov pred španskim konzulatom. Demonstranti so v poslopju zanetili požar, ki pa ga je osebje konzulata pogasilo. V poljskem pristanišču Gdinji niso hoteli pristaniščniki razkladati španskih ladij. Na pomolu se je zbralo mnogo delavcev, ki so priredili protestno zborovanje, katerega so se udeležili vsi uslužbenci v pristanišču. Na neapeljski univerzi so študentje priredili zborovanje v znak solidarnosti s španskimi delavci. Fašistični študentje pa so zborovanje motili in prišlo je do spopadov. Pozneje so se študentje zbrali v sprevodu in so hoteli iiiiillliliiMniiiiniilllHliMiHlliillMHUliimiiHiniiiMHiliMimniiliHiiiiliiimiilillililllllillilllltilliilliiilillli ZA OLAJŠANJE TUJE KONKURENCE Nemška vlada hoče znižati carino za avtomobile BONN, 16. — Ministrski svet zvezne nemške republike je danes sklenil, da predloži parlamentu zakonski predlog s hitrim postopkom za 50-odstotno zmanjšanje uvozne pristojbine za tuje avtomobile, uvožene v Nemčijo iz dežel skupnega tržišča, če imajo cilindrsko prostornino večjo od 800 k. cm. S tem ukrepom namerava vlada zavreti akcijo nekaterih največjih nemških avtomobilskih industrij («Volkswagen», »Ford«, »Daimler Benz«, «NSU«), ki so zvišale cene raznih svojih modelov za tri do deset odstotkov; vlada hoče namreč na ta način povečati pritisk tuje konkurence. Računajo, da bo Bundestag prihodnji petek zadevni zakon odobril. Japonski alpinistični uspeh v Himalaji »New StatesmanLondon) KATMANDU (Nepal), 10. — Japonska ekspedicija nihonške univerze je 8. maja osvojila vrh Hondge. Ta 6775 m visok vrh, ki tvori sestavni del gorske verige Mukut-Himal v srednjezahodnem delu Nepala, je bil do sedaj še neosvojen. V ekspediciji štiri osebe, vodil pa jih zaka. so bile je Ishi- letalom »G-91« na neki njivi v bližini San Dona del Piave, je bilo najdeno danes dopoldne po zaslugi oficirjev in podoficirjev letalstva ter karabinjerjev in prostovoljcev, ki so ga iskali tudi vso noč. Trup'o podporočnika Maria Rettoreja so našli na njivi posestnika Pugnalina v bližini kraja Staffolo di Torre, kakih šest kilometrov od kraja, kjer se je zrušilo letalo. Preluknjane gume zaradi žebljev na cesti PARIZ, 18. — Več sto avtomobilov je bilo preteklo noč blokiranih na južni avtomobilski ce. sti med letališčem Orly in vrati Pariza, ker so neznanci natresli na cesto veliko količino žebljev. Promet je bil zaradi tega ustavljen za več ur, ker so morali skoraj vsi avtomobilisti zamenjati po več preluknjanih gum. zulata je prišla samo delegacija študentov, ki je hotela izročiti protestno resolucijo, toda tega niso mogli storiti, ker so bili uradi zaprti. ______ Reakcijsko letalo v SZ že 1. 1942? MOSKVA, 10. — Radio Moskva je poročal, da je prvo reakcijsko letalo na svetu vzletelo v Sovjetski zvezi. »Medtem ko je bila druga svetovna vojna v polnem razmahu je poročal radio — je bilo na nekem letališču v bližini Sverd-lovska na Uralu z uspehom preizkušeno prvo reakcijsko letalo na svetu. Pozneje so taka reakcijska letala preizkušali tudi v inozemstvu«. V nadaljevanju oddaje je bilo rečeno, da je prvi poskusni polet reakcijskega letala bil izveden leta 1942. Kdo naj poravna stroške operacij OZN v Suezu in Kongu HAAG, 16. — Pred mednarodnim sodiščem v Haagu je v teku razprava za posvetovalno mnenje glede razdelitve stroškov za operacije v Suezu in Kongu med člane Združenih narodov. Razpravi prisostvujejo Avstralija, Kanada, Irska, Italija, Norveška, Nizozemska, Velika Britanija, ZDA in Sovjetska zveza, ki se tokrat prvič udeležuje javne razprave. Italijanski predstavnik Riccar-do Monaco Fara, šef urada za diplomatske posle v zunanjem ministrstvu, je govoril danes zjutraj. Opozoril je, da paragraf 2 čl. 17 listine ne dela razlike med stroški, ki jih lahko naroči glavna skupščina. Gre za razdelitev — se je vprašal — vseh stroškov ali samo nekaterih stroškov? Pomanjkanje razlikovanja dovoljuje mnenje, da gre za vse stroške. V svoji razlagi čl. 17 listine je prof. Monaco dokazal, da je bila davčna moč glavne skupščine utrjena in ne ošibljena v različnih fazah priprave čl. 17. Prof. Monaco je dejal, da je italijanska vlada prepričana, da je v tem vprašanju mogoče doseči dobre rezultate, če se finančno-ekonomske obveznosti ločijo od obveznosti političnega in vojaškega značaja. terih imajo svoje sedeže najpomembnejše trgovske hiše v Tor-tonl. Razen bolnišnici je pokojni Ric-ci zapustil bogato dediščino tudi občinskemu otroškemu zavetišču in raznim cerkvenim ustanovam. VVASHINGTON, 16. — Ameriška komisija za atomsko energijo je odobrila, da se izvozijo na Madžarsko ameriška umetna gnojila, ki vsebujejo radioaktivni fosfor 32. To umetno gnojilo bo uporabljeno za gojitev riža in nima strateške ali vojaške važnosti. fiii//r/e ^ t§lorlali.iČG m giuhba klili nV/jfuo Carlo Zecchj v I.Jublja.nl v Trstu pa... Pred dnevi je dirigiral v Ljubljani italijanski dirigent Carlo Že cehi. V Ljubljani je Carlo Zecchi vse prej kot neznan, saj je tam po vojni nastopil že večkrat in je tudi pri godbenikih izredno priljubljen. V ljubljanskem »Delu« piše Uroš Prevoršek, da je »posebna značilnost in privlačnost koncertnih sporedov Carla Zecchija, da mojster skoraj nikdar ne pozabi u-vrstiti vanje tudi po kakšno manj znano, ie skoraj pozabljeno delo. In prav takšnemu delu posveti pri študiju z orkestrom vso pozornost in ljubezen«. Ko Prevoršek navaja, da je na zadnjem koncertu bila takšno delo Mozartova Serenada št. 4 v d-duru, nadaljuje: • Gotovo je, da ima Zecchi roko, ki pod njo zaživijo in za-žare nevidne in neslutene reči. Toliko lepote, predvsem pa žlahtnega duha je bilo v njegovem muziciranju, da nam bo ostala izvedba Serenade kot eno najprijetnejših doživetij Mozarta,- Svoje poročilo Prevoršek nadaljuje: «Osrednja točka simfoničnega večera je bil Schumannov klavirski koncert. Izvedba tega koncerta pomeni pravo zmagoslavje velikega talenta naše pianistke Dubravke Tomšič. Ob sijajni spremljavi mojstra Zecchija, ki solistki ni dovoljevala samo vse svobode in sproščenosti, temveč jo je hkrati tudi čvrsto podpirala in ji dajala močno pobudo, je Dubravki uspelo ustvariti eno doslej najbolj dozorelih interpretacij«. Ko prebiramo to poročilo, se nehote sprašujemo, kako bi bilo, če bi Dubravka Tomšič kdaj nastopila na koncertu s Tržaškim simfoničnim orkestrom. To ni nikaka *visokoleteča» misel, saj je Dubravka nastopila na koncertnih odrih od ZDA do Sovjetske zveze. Vesti o pripravah za XXXI. beneško bienalo BENETKE, 16. — Sest razstav Ijalcev bo v nemškem paviljonu na letošnji umetnostni bienali v Benetkah: Heckel, Gil-les, Lbrcher, Grienshaber, Schumacher in Meier-Denninghoff. Obširna razstava bo pripravljena za Ericha Heckela (1883), (iiiiiiMiiimiiiiMimiiitiiiHniiimiiiiiiiiinimmiiHiiiiiiiHiiiminiiiimiMiiinimiittiiiiimmiitmiiiiiiiiiiiii NI BIL VEČ PSIHIČNO NORMALEN Italijanski delavec pred sodiščem v Utrechtu Javni tožilec je zahteval, da ga dajo €na razpolago vladi* HAAG, 18. — Pred sodiščem v|in ustreljena dva Ukrajinca. Dva V Avstraliji sovjetska postaja za opazovanje satelitov? CANBERRA, 16. — Po verodostojnih virih naj bi avstralska vlada bila pripravljena dovoliti Sovjetski zvezi postavitev posebne postaje za opazovanje satelitov na avstralskem ozemlju. Avstralska vlada naj bi se glede tega posvetovala z ZDA in Veliko Britanijo. O vsem tem pa do sedaj ni bilo izdano še nobeno uradno poročilo. Utrechtu se je moral včeraj zagovarjati 24-letni italijanski delavec v neki kovinski tovarni To-nio Mastroianni iz Sante Marie pri Neaplju, ki je 31. marca lani z nožem zaklal svojo 30-letno ljubimko Nizozemko Jeanne Den Brocke-Bredemoud. Mastroianni je takrat bil že pet mesecev na Nizozemskem in njegove ljubezenske zveze z Den Brockejevo, ki je bila poročena in ki je delala kot uslužbenka v tovarniški menzi, so ga živčno tako razburile, da je začel izgubljati razsodnost. Javni tožilec je zahteval, naj obtoženca ne obsodijo na zapor-no kazen, temveč naj ga »dajo na razpolago vladi«. Ta formula pomeni, da naj bi Mastroiannija zdravili v neki vladni umobolnici za nedoločen čas, oziroma do trenutka, ko bodo zdravniki izrazili mnenje, da je zopet normalen. Ta tožilčeva zahteva je rezultat poročila psihologov in psihiatrov, ki so zdravili Mastroiannija. Specialisti so namreč prišli do zaključka, da je bil mladenič v času svojih ljubezenskih odnosov podvržen taki živčni napetosti, da v trenutku svojega dejanja ni bil več psihično normalen. Razsodba bo izrečena 29, maja. CARIGRAD, 16. — Kot poroča neka sovjetska radijska postaja, sta bila v Ukrajini zaradi valutnih špekulacij obsojena na smrt druga obtoženca sta bila obsojena na več let ječe moderne umetno1”’} med ustanoviteljem s««« klasika je bil niške skupine «Die _ Poleg te pa bo še pet 0 razstav ,od katerih sta sveče ni pred nedavnim »Jjjtf £»* ma Wernerju Gillesu (* ,jjjž L" in Alfredu Lbrcher ja jg ' 1962). Ostale tri razstave V y dajo umetnikom srednje ^ j de generacije: Emilu mT 'fc cherju (1912), Hapu ^ T za Kennedyjev rojstni Ko je pred dvema " jill* ih J Maria Callas prišla na „i, J !j, ’’ zaradi ločitvene razl’!aSsil!f S hotela o tej zadevi * . iL' govoriti, temveč je ral jliij, |,j dala, kaj namerava v,, flt' ko’ S dala, kaj namerava - ■ fo. ii.i prihodnosti. V navzočno* (J 2 sednika Kennedyja bo 1 j# L *< maja koncert v Madiso f( l i,. ( ru v Nev, Vork«. 9 (J za Kennedpjev rojstni v h set dni pozneje bo v pela •Medejo-, nato Pa šla na Honolulu. Pevka Renata Tebaldi kot Adriana Lecouvreur, '!< pavzo sredi svolih občudovalcev v turinskem cledališčU. WJ baldi je je bil njen __ . . dva kovčka, ki sta nekoga tako premotila, da ju enaia leDaiai Kot Adriana L,ecouvreur, la,vt <■£ ■edi svojih občudovalcev v turinskem gledali#11, *,t\ A že zaključila svoje gostovanje v Turinu in v 11,1 ,|tj >.’l Jen avto že pripravljen. Na zadnjem sedežu V* _|. 'tf A ^ -jj, u' — —»«*, w »i* iirHUK« OKU iM Giuvum, u» ju Je «^1/ -j ^ kaj si bo tat pomagal s kostumi Adriane Lecouvreur? tr hj baldi tatvine ni prijavila, prepričana, da bo stvari t,°bil saj Je obljubila zanje lepo nagrado ni"'l'^|S' miiiiiiiiHiiMiMiMiiMiiimiiimi,im,,n,mi, ...........................lll■■lllll■lllllll■lllllMlllll■■lll■ll■lllllll■lllll■•l,ll" ! (I V1 nika, potem na žup®n _ p j no še na karabinjer ' pF f li« Se kos za vse oblasto* .[j ' f \ malo zmeni, se je ob ta** J V nekega odvetnika. ™ e)o y $ lahko zgodi, da bo ka z nespodobnim vim kosom še sodišče- In kaj bo naredilo I* t' ^ j tsnril rf*rWnvnika. ^ fjcM obsodi cerkovnika, no žvižgal. Ce o »izgon« kam daleč varnost, da bo na^‘0*jel‘, f. ' pesmi še druge iz s Vjj*J y. J in potem bo lahko |I1 »JV F a j 'It spa poslušala žaljiv n* p* / certni izvedbi. Preden t obsodili na dosmrtno 1 se jj, na smrt, pa upamo, ,.en glasilo društvo pr*)®1 A f \S' j«! JORSKl DNEVNIK — S — 17. maja 1962 Četrtkova črtica Težka kategorija v'(jy \uje b*Ia doma in je po-\ °'a mi*° po oečerji. Med !*t>t ^ poti7lorna prepevala. V >!ln ie potrkal na okenski %. Us9 se mu nikdar ni zdela i**ly . - k le obrnila na petah. Z°Pet hoiei7 ~ ie s T ir ?rav dobro veš, odkar tyjj| Prišel, — je dejal in e^o škatlo na okensko Jf,’t ? bi jo Susj/ bolje videla. f (jtt * no! Zakaj se delaš, ka-l ne uej, zakaj sem prišel? s j Pogledala škatlo in se l Pftii kai v nie3- Pr‘ svo-ty|, ,treb obiskih, ko jo je % **."**■ ni Samson nikoli ni-s ^"neeel. *)|je m' bo potreben mož, si ‘hrt.Ptl^o nekaj poštenega, — Noj, t’or*ia s prezirom v očeh. \>jj živeti vse življenje z •lin, '"»etom. K,* 5e Je samozavestno na- s "nelii, koliko tehtam? s Pr.\*OJ — se je zanimata. \ko , nekaj dueoi sem imel ^®ti,ni2 • k'l°oramov! S SU| ie eno nogo skozi okno, ’ii ,* 9“ je sunila in Samson ,'jii m zemljo. 'lilij, iehtam moške s svojo '"je dejala Susy. — Te- !..ašal ves nesrečen. da ti lažem? — ________ •) jj-,' kzr tehtaš mnogo manj %. ». ^gramov, — je odvrnila ?Sa 7lm‘sl’ia sem si svoj tip i 1 ti se bom z njim poro- V°msi- Zastala je za ■ si slišal, kaj sem ti . C>n J°hnš? , ie ,.a Pa bi spremenila svoj \ j' Vedela, kaj sem ti pri-\ ‘enitno stvarco imam »!• s '"'■H ■4 r 0 K H tl*1? ni *!■ v! le odvrnil Samson poln ' t C^o^kaj misliš, da lažem? <1 ! t StuJ0 ie opazoval nekaj f^. eV(*l se je, ali mu bo l,f AiJe *• Vsakokrat, kadar jo l,r|, « j Pfegonoriti, da bi se po- j „reJe ogledala škatlo, nato t,Nape ’’iPrila Samsona od nog I* tfeJj ela škatla za čevlje je \ ’e*ana z debelo rumeno \Uk° tehtaš zares? — je l),s ji *Jrn *• rekel, da jih imam i >r i1- mu J* Susy odgo■ »t “ niora imeti moški, ki :at(l ®« najmanj Sfi kilogra- ,ft | j, s'°n prej nikoli ni tehtal til«------------------- preden :/š%i iferr- Q j,*! dvoriti. V zadnjih me-(ijJN j_JCde* fižola in suinine, L* ir.A0Pel, toda kljub temu V L1'f,'?11 samo za 12 kilogra-|it*i A%) - * mesec je ugotovil, ’ / lVj,iJe* kolikor hoče, pa ne |r* 7jp0Uellati stioje teže na \A'vakil°orrrDa p\bii fl “ “ *e hujša, je pnčel . ... ■, 0, — hujša, je pričel !>f v'9 ujl-skrbi in je zapadel v C°n ; Usy otopila iz kuhinje. i It , Pohitel okoli hiše in ,%J,erttndi. Susy je sedela %, 'S,(»L “““P. i0 r r je ® stal pred njenim ok-ie**'............................. u tn s« hladila s pah- S*' on ■ kakor praviš. V9 trefj* ie s široko roko uda- i^htu s s sem s tisto težo, do Ct,°š, ti pa se vedeš, je? ”le sploh ne vidiš. Kaj 'o, j e ( 0!>ro, po prinesi teht-™Sn stehtam, ko si že tako li^ainc?7 se ne bojiš teht- za hip pomolčal in M, ' n,tto pa je pogledal IK» ~~ ie dejal, — ampak vi Se • tebtnice. Kaj pa ti? 'iSm;8 dvi0nila. A ^ v*u. kjer si, prinesla le dejala. — Ne mo-ia. koflnšati tvojega širo-i((, Tehtni ca bo odločila. T he Je le vratom. — Upam, j ,s \n b0»*. da bi izvedela J Ui,"B° težo. je#jJn,ani se ne b°i'm» k Iti) j dejal preplašeno. ' f. i.^Son ®usy stopila v hišo, !1$£ ttekel na dvorišče tn rat: ....... — . vse kamenje in ka-,T jih je zagledal. Na-o, °*>a hlačna žepa z ve-;e,n‘> vse druge žepe pa ,-r Polniti s peskom. Su-a'l> *e>! ,Vrn*ln *i ga je vtaknil v j i*i!t Soiir'nes*a tehtnico. Gro-'. %j* je ® edala Samsona. Sam-1 . , .s .^tiP°uepel po stopnicah in « V0* š£dUh° teŽk° ikatl0‘ pristopila in potegnila utež vzdolž jeklenega vzvoda. Skušal je obrniti glavo nazaj, da bi kaj videl, toda v takšnem skrčenem položaju ni mogel videti ničesar. Opustil je. vse poizkuse, da bi videl utež, obešen za eno roko, in je rotil vse znane in neznane bogove, da mu pomagajo. Medtem ko je Susy skrbno ugotavljala njegovo težo, se je Samsonu že zameglilo pred očmi od napora in skrbi. Ko je zaslišal Su-syn ukaz, naj se spusti na tla, je skoraj izgubil zavest. Tedaj pa je začutil njene roke okoli svojega vratu. V naslednjem trenutku je začutil, da drsi navzdol. Ko si je opomogel, se je izvil iz njenega objema in globoko udihnil. V ustih ni bilo reč tistega kamna. Ni vedel, ali mu je padel iz ust ali ga je pogoltnil. — Vragi, — mu je rekla Susy, — zadovoljna sem s tvojo težo. — Koliko sem težak, Susy? — je vprašal. — Natanko 8S kilogramov. —• mu je odgovorila veselo, — ti pa si mi malo prej rekel, da jih imaš 86. Samson je zaprl oči. Vse žice v njem so bile še pravkar napete in malo je manjkalo, da niso popokale. Nenadoma je vse popustilo. To je bilo zanj ogromno olajšanje. Čudovito, kako je ta pesek iz Mississippija težak! Leta in leta je hodil po njem in ga sploh ni opazil. Se spomnil se nikoli ni nanj! Zdaj pa mu nekaj prgišč tega peska prinaša srečo, ki hrepeni po njej že pol leta, od trenutka, ko je prvič zagledal Susy na verandi njene hiše. Samson je pritisnil obe roki ob telo. Začutil je, da ga povsod tišči kamenje in pesek, ki je z njim napolnil svoje žepe. In hkrati se mu je zdelo, da je r se to sestavni del njegovega telesa. Ko je zopet odprl oči, je videl Susy, kako odpira tisto škatlo za čevlje. Odvezala je vrvico in dvignila pokrov. Izvlekla je štiri kilograme težak likalnik, ki si ga je prinesel s seboj v upanju, da ga bo lahko obdržal pod pazduho, ko ga bo Susy tehtala. — To je najlepše darilo, ki sem ga prejela v svojem življenju, — je rekla z nežnim glasom. Pogledala ga je in v njenih očeh je bilo občudovanje. Ko je čakal, da bo še kaj rekla, se je spraševal, kako se bo znebil onih osmih kilogramov kamenja in peska, ne da bi Susy odkrila njegovo preilart)'.' ERSKINE CALDWELL — Ben, Jakec, tu pomir-jenje jen razorožitev jen koeksistenca gre dobro naprej, kej se te zdi? TJ Alžiri —postaumo reč — niso nikoli tolko ledi ubili, nanka se v svetu dogajajo važne stvari in da gredo konservativne, nazadnjaške sile postopoma a nezadržno proti zatonu. So pa danes še zelo močne in lahko po- kadar je bla vojska, koker zdej, odkar so skle- vzroče še mnogo gorja. Upajmo, da ta proces nili tiste sporazume u Evianu. likvidacije vsega zastarelega ne bo povzročil Veš, dragi Mihec, tiste sporazume u E- ^etje, atomske vojne in s tem splošne kata-vianu so res sklenili, toda med zastopniki Al- str°le- žircev in francosko vlado, v Alžiru pa živi — Ja, ja tu se je forte za bat. Ma če bojo tisti, ke komendirajo ta velike velesile, zado- veliko število francoskih kolonistov, ki se ni- sti pametni, bomo morbet vselih pasaii lišo. kakor ne morejo sprijazniti s tem, da bi mo- A[ pej be blo morbet vselih bulše, če be še u rali živeti v Alžiru brez dosedanjih privilegijev in le kot z Alžirci enakopravnimi državljani. Zato pa odkrito ali skrivaj podpirajo komandose OAS in tu je tudi vzrok, zakaj vlada ne zatre divjanja teh komandosov. Vsa francoska uprava, policija in vojaštvo je prepojena 'z ljudmi, ki podpirajo OAS. Prihodnost bo šele pokazala ali bo francoska vlada imela dovolj energije in moči za uspešen nastop proti fašističnim silam. —■ Ježeš, Ježeš, Jakec, ma forte fino govoriš. Sej te kumej, kumej zastopem! Je prou res, da se dandanes godijo velike reči: u Spanji so se ledje naštefali Frankota jen štrajki jen demonstracije grejo kar naprej, Ameri-kanci so se splašli jen poslali soudate če dol cajti menjali ta glavne komandante jen de-nili gor bol mlade, tašne ke niso, ku se reče «dedno obremenjeni* ses starmi sistemami jen idejami. Vidi — denmo reč — tle pr nas: še zmiri so ukull oblasti ledje, ke jem gre po glavi samo kašna asimilacija Slovencou, ustvarjanje etničnega mosta, svete meje, kulturno poslanstvo, višje jen nižje race jen take reči. Vidi tisto reč sez Nabrežino... — Res. Nameni in postopek res ne delajo odgovornim činiteljem posebne časti. S posebnim veseljem pa me navdaja dejstvo, da je naša mladina pokazala tako veliko zrelost in borbenost. — E, znaš Jakec, de ke videm naše mla-denče, kaku so živi, kaku so koražni, de me je žou, de nisem več mlad. Ke je treba prou reč. de so prou fejst fantje. Videš, de ni res, u tisto državo Taj (jen stega lahko pride ven ke ^ kašenkrat ši^fa pruJti' ta mladem, de so spet kašen hudič), tam dol u Indonezjl gre tu de s0 uno... tista barufa zastran Nove Gvineje kar naprej jen zdej si še ti začnu govort na fino. Da, da, ni razloga biti črnogled. Tudi midva, čeprav nisva mladinca, bodiva vsaj — Mihec, saj bi tudi ti moral razumet, da optimista, tako kot mladina, ne moremo vedno ostati pri starem in da mo- — E, Jakec, na tu se pije; alo, pejmo dol rava tudi midva napredovati. Dejstvo pa je, da u špacjo! ČEPRAV JE SONCE ŠE SKOPO... Novosti za kopalno sezono Bistvo so barve in to cim bolj pestre - Izbira blaga izredno velika j Iz umetnostnih galerij Vreme sicer še ni za kopanje, toda brž ko se bo ustalilo, bodo sončni žarki že tako močni, da si bo marsikatera zaželela osvežitve v morju. Kopalna sezona ’e seveda povezana s svojimi zahtevami, pa tudi z novostmi, ki jih je vsako leto več. Te novosti so skorajda neizbežne, če pomislimo, da se moda tako hitro spreminja, da ji težko sledijo celo tiste, ki bi sicer imele možnost, da si vse novosti lahko privoščijo. Včasih se je od kopalnih oblek zahtevalo le to, da so bile u-dobne in praktične. Za današnje kopalne obleke je vse to premalo. Moderna kopalna obleka mora biti ne samo praktična in udobna, temveč mora biti predvsem lepa in elegantna. Kroj novih kopalnih oblek je tak, da prikrije vse napake in podčrta vse «vrline». Razen kroja je za dobro kopalno obleko važna tudi izbira primernega blaga, ki je pravzaprav tisto, kar daje tar, in lepoto vsaki posamezni obleki. Izbira blaga je pri letošnjih oblekah izredno velika ter gre ^^^aeio-^r f^it'1‘0 V'Htkov i o je proseče s5*y V1 lij. a ie videl odločen iz-V C1 ,s p hp ,.etn obličju, je spustil id** f p« d, a' I, iV !' ^ x scm oral bombažno ^7 H>e«lPVičel> ~ P“ t 'k ,^e Potisnil roko skozi ./ \\, ’ dv‘gnil s tal. Ko je i 1 11 u, * le zavedal, da visi aa na nitki. Susy je ............................um... STRAŠNA USODA ČLOVEKA NA SAMOTNEM OTOKU Ob želvinem mesa in lastni vodi zapisan počasni smrti Zaradi zločina sodomije izkrcan na otoku Asuncion - Vsakodnevna bitka za hrano in vodo - Odkritje studenca, ki potem usahne -Koze, ki jih zaradi šibkosti ne more več ujeti - Agonija in smrt Marsikdo, oziroma domala vsi smo v svoji mladosti z največjim zanimanjem brali po vsem svetu znano knjigo Robinzon Krozue. In kar toplo nam je bilo pri duši, ko smo z njim živeli njegovo zgodbo na otoku, kjer si ie. potem ko so ga uporniki izkrcali z ladje ter ga prepustili njegovi usodi, tako lepo uredil svoje življenje, da bi mu ga bili skoraj zavidali celo tisti, katerih življenje je potekalo po razkošnih vilah in palačah. V resnici pa Usode raznih brodolomcev niso bile tako idilič- ŽIVI PRIČI Mlada Japonca Mijuko Macubara in Hirosana Hanabusa sta sicer mlada, toda v svojih otroških letih »ta preživela ameriški atomski napad na Hirošimo. Sreča je bila sicer na n Junij strani, da sta ostala živa in razmeroma zdrava. Pred dnevi pa sta prispela v Ženevo, da bi s svojo prisotnostjo opozorila one, ki se že toliko časa ukvarjajo s problemom razorožitve, kako nevarno*Je, igrati se z orožjem ne, oziroma romantične. Nasprotno, v največ primerih so bile strašne in tragične. Enega naj-pretresljivejših dokumentov o grozotni usodi človeka, ki se je v najbolj surovih življenjskih pogojih iznenada sam znašel na pustem otoku, je leta 1784 na otoku Asuncion našel kapitan Mason. Gre za vulkanski masiv, izgubljen nekje južno od Ekvatorja, nedaleč od otoka sv. Helene, ki je ta čas bi; še neobljuden, nepristopen za ladje in daleč od morskih poti. Iz podatkov v dnevniku, ki je bil najden, je razvidno, da je šlo za nekega Holandca. Obtožen je bil zločina sodomije, zaradi katerega je bil kaznovan tako, da so ga pustili samega na omenjenem otoku. Bilo je to enkrat leta 1725. Da bi si lažje pomagal, so mu dali sod vode, sekirico, majhno peč za kuhanje, čajnik, šotor, z voskom impregnirano platno, da bi se obvaroval pred dežjem, r.ekaj obleke, posušenega sadja in zelenjave, malo čebule in lovsko puško, šlo je za tako imenovano božjo sodbo, pri kateri mu je ostalo dvoje možnosti: ali da ga bo, v najsrečnejšem primeru, rešila kaka neznana ladja, ki ga bo zatem izkrcala v deželi, kjer bi nihče ne vedel za njegov zločin, ali pa, da bo počasne in strašne smrti polagoma umiral ob praznem sodčku za vodo. Obsojenec je takoj začel raziskovati otok. Ugotovil je, da žive na njem ptiči, ki jih je ubijal s kamenjem. Zakaj puško so mu res pustili, toda streliva ne. Bile so tu tudi želve, ki jih je lovil, da si je z njihovim mesom potolažil lakoto. Proti žeji pa se je boril tako, da je žvečil nekakšne sočne korenine. Po mesecu dni je bil sodček z vodo izpraznjen, na obzorju pa se še ni pojavilo nobeno jadro. Ali je to pomenilo, da bo moral umreti od gladu in žeje, da se bo božja sodba končala z njegovo smrtjo? Še ne. V neznosni pripeki in za ceno najbolj strašnih muk je krvavih nog stikal po otoku, da bi našel kak izvir. Naposled ga je res našel, in to sredi golih, razžarjenih sten. Malone je ponorel od veselja. Na žalost pa je voda bila daleč od o-bale, kjer je bila hrana. Njegove skromne zaloge fižola in riža so že bile pošle. Tako je bil primoran vsak dan v sodu nositi vodo po več kilometrov daleč iz notranjosti otoka do obale. Kasneje je začel dobivati privide, v katerih se mu je prikazoval tudi neki njegov prijatelj, častnik iz Batavije, in mu očitajoče govoril o njegovi hudičevi naravi, zaradi katere se mora pokoriti, če hoče, da mu bo bog ___________________________________________________________________________ njegov greh odpustil. Nesrečni le pred kratkim zdelo napačno Pazite na zdravje. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Majh. na napetost med vami in vašimi sodelavci. Ne ugodite vsem zahtevam ljubljene osebe. Zdravje dobro. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Slabo izpeljane spremembe v vašem po. slovanju bi vam utegnile škodovati. Prijeten večer s prijatelji. Bodite čim več na zraku. DVOJČKA (Od 21. 5. do 22. 6.) Ne zamenjujte previdnosti z lenobo. Napravite prvi korak k spravi z drago osebo. Zdravje odlično. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne oklevajte, ukrepajte odločno, uspeh Je vaš. Odlično boste rešili zapleten družinski problem. Zdravje Izvrstno. LEV (od 23. 7. d0 22. 8.) Ne sprejmite nobenega drugega dela, razen vašega, Ne bodite brez raz. loga vznemirjeni. Nervoznost. DEVICA (Od 23. 8. do 22. ».) Imate vse možnosti, da z uspehom končate neko važno delo. Srečne ure v teku večera. Zdravje zelo donro. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne spuščajte se v posle, ki so nad vašimi sposobnostmi. Sprejmite neko vabilo, čeprav rol najbolj prijetno. Zdravje dobro. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Zelo odločno boste rešili ne. ko tznenadno nalogo. Ne pustite se prepričati o nečem, kar se vam Je STRELEC (od 23. 11. do 20. 12) Opraviti boste morali težavno nalogo, vse bo šl0 Do sreči. Prijetno srečanje v teku večera. Zdravje zelo dobro. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Sprejeli boste neko odgovornost, ki vam i»o dala zadoSčšenJe. Ne bodi. te razburljivi. Nerazpololenje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Težaven dan za svobodne poklice, obrtnike tn umetnike. Prevelika občutljivost vam utegne pokvariti srečo. Pazite na zdravje. RIBI (od 20 .2. do 20. 3.) Izpolnili boste vaš načrt, toda z majhno zakasnitvijo. Ne podcenjujte vrlin dobrega prijatelja. Zdravje odlično. Holandec se je polagoma začel spreminjati v pravcati živi okostnjak. Postajal je od dne do dne šibkejši. Po ves dan je zapravil, da si je preskrbel nekaj vode. Ce bi pa tako ne delal, bi umrl od žeje. Nekega dne je z grozo ugotovil, da se je vrelec posušil. Toda, namesto da bi ga to do konca potrlo, se je odločil, da se bo boril do zadnjega. V svojo beležnico je zapisal: • Potem ko sem pojedel nekaj jajc, sem odšel na južno obalo, kjer sem nabiral sočno korenje. Spekel sem ga skupaj z želvinim mesom. Slastno sem ga pojedel. Ko sem se vračal, malo da nisem umrl od žeje. Vso kožo i-mam pokrito z ranami in zdi se mi, da mi bo meso odstopilo od kosti.» • Na 29. dan sem našel v pesek zaboden kos lesa. Bil je podoben križu, pa sem ga vzel v roke, proseč in zaklinjajoč boga, naj me reši tega trpljenja. Morda je bil na tem mestu pokopan človek. Potem sem našel še košček razbite steklenice. Skušal sem z njim zajeti vodo iz neke kotanje. Toda bila je strašno smrdljiva.* • Zjutraj, 30. junija, nisem več nikjer našel vode. Vsako upanje je izgubljeno. Imam privide, približuje se mi strašen okostnjak, z dvignjeno roko kaže s prstom na moje grlo, kot bi mi pravil, da bom umrl od žeje.» • Napočil je prvi julij. Vode ni nikjer. Ne preostaja mi drugo, kot da umrem. Prosim boga, da bi, kot Mojzes, zame izcedil vodo iz kamenja. Zavidam v tem trenutku Izraelcem, ki jih je Mojzes rešil, zakaj jaz ne samo da nimam hrane in vode, maro več sem bil tudi izgnan iz človeškega občestva kot kaka ptica roparica.* Tiste dni je Holandec opazil tudi divje koze, toda ni imel več moči, da bi jih ujel. Okrog poldne devetega julija so ga znova popadli prividi. Zavedal se je, da je že pol nor. Pojavila se je jata ptic, ki so se mu zdele, kot pošastne znanilke smrti. Neverjetna je bila izdržljivost tega živega mrtveca, ki je dneve umiral od žeje. Tu in tam je našel v plitvi vdolbini stene nekaj vode, ki so jo pustile koze. Tako je životaril do 22. avgusta, ko je bil prvič primoran piti lastno vodo, zatem pa želvino kri, od katere je dobil drisko. Nato je znova popil večje količine svoje scalnice. In končno je odkril, da je moč piti tudi pijačo, napravljeno pol iz lastne scalnice in pol iz želvine krvi. Potem je izgnanec, ves izpolnjen s kesom, smatrajoč svoje trpljenje za kazen, ki mu jo je naložil bog, padel v agonijo. Njegov rokopis se končuje z naslednjimi besedami: • Na dan 31. marca sem se plazil po pesku. Opazil sem želvo, ki sem ji s sekiro prerezal glavo, nakar sem legel n« bok in ji popil kri. Zatem sem zaril roko v njeno razžarjeno telo, ji iztrgal mehur ter ga odnesel v šotor, kjer sem njegovo tekočino izlil v čajnik. Vrnil sem se k želvi, da bi jo s sekirico razsekal in prišel do njenih jajc. Pri tem sem sekirico zlomil. Povrhu vsega, še ta nesreča. Vendar sem vzel nekaj jajc in jih spekel. Iz scalnice sem si skuhal čaj, ki mi je povzročil slabost, da mi je šlo na bruhanje. Kljub temu me je okrepil.* • Naslednjega dne sem ubil š» eno želvo. Zdrobil sem jo v koščke in preiskal njeno drobovje. Pri tem se je razlil njen žolč in kri je bila strahotno grenka. Vendarle sem jo moral popiti, da bi ne umrl od žeje. Začutil sem strastno željo po drugem svetu. Vse moje misli so bile osredotočene na smrt m moja duša je bila vsak trenutek pripravljena, da se loči od telesa. V pričakovanju konca sem popil dve skodeli slane vode. Spal sem s kratkimi presledki. Tretjega septembra sem se zbudil. Počutil sem se nekoliko bolje in sem začel izdelovati nov držek za sekiro. Pojedel sem košček želvinega mesa.* • Od petega do osmega sem se preživljal z želvinimi jajci in krvjo. Od osmega do štirinajstega sem se počutil kot umirajoči na smrtni postelji. Postal sem okostnjak, ki se komaj premika. Vse moje moči «o me zapustile. Kmalu ne bom mogel niti pisati. Iskreno se kesam svojih grehov in prosim boga, da bi živ človek več ne pretrpel tega, kar sem moral jaz. Puščam za sabo te zapiske, da bi človeštvo izvedelo, kaj se je zgodilo z mano in bi me ne skušalo posnemati...* od raznih lastexov, pa vse do posebnih bombažnih tkanin, «fi-lanca*, nailonov itd. Moda kopalnih oblek z majhnimi izrezi in celo s krotkimi rokavi je že za nami. Letošnje kopalne obleke so bogato izrezane ter imajo še posebno globoke hrbtne dekolteje. Naramnice so ali zelo ozke, ali pa nekoliko bolj široke, toda nikoli tako, da bi pokrile vso ramo. Kopalne obleke so, v glavnem, brez krilc ter so enodelne. Moda «bikinov» je sicer še v veljavi, toda privoščijo si jo lahko le zelo vitke ženske in mlada dekleta in tudi te samo, ce razpolagajo še z enodelno kopalno obleko. Pač pa so letos še posebno v modi kostumi za sončenje, ki se v glavnem razlikujejo od kopalnih le v tem, da so izdelani iz drugačnega blaga, to je iz raznih bombažnih tkanin, v katerih lahko koža diha Kroji oblek la sončenje so zelo različni. So to lahko dvodelne, pa tudi enodelne obleke, s krilci, ali brez njih ter imajo vse zelo bogate izreze, ki omogočajo sončnim žarkom, da zajamejo čim več telesa. Seveda sestoji kopalna garderoba še iz drugih oblačil in ne samo iz kopalne obleke in obleke za sončenje. Tu so razni kopalni plašči in jopice, kratke in dolge hlače za piažo, živopisa-ne bluze in jopice, sončniki in slamniki, rute, sandali in, seveda, primerne torbice in nakit. Letošnja moda se razlikuje od preteklih predvsem v zelo bogati izbiri barv, ki so tako pestre, da dobi človek vtis mavrice. Ko torej izbirate novo kopalno obleko in seveda še vse, kar k njej spada, se ne opredelire na eno ali dve barvi, temveč izbirajte vse mogoče barve, ki se po starih pravilih sicer niso skladale, a so najbolj zgovoren izraz letošnje mode, ki zahteva čim večjo pestrost in barvitost. Nasvetov je za sedaj dovolj — izberite samo prave in nato prijetno kopanje! Tečaji za jezike v inozemstvu Prihodnje poletje bo več kot sto raznih ustanov in organizacij pri-redilo posebne tečaje v inozemstvu. To so tečaji za tuje jezike, namenjeni otrokom .študentom pa tudi odraslim, nastanjeni pa bodo v krajih, ki so turistično in kul. turno pomembni; v Švici, Franciji (Pariz, Modra obala itd.), v glavnih krajih južne obale Anglije, v Nemčiji, Španiji, Jezikovni pouk je navadno v jutranjih urah. Ostane pa še vedno tudi čas za šport, izlete, prireditve. Udeleženci tečajev stanujejo pri zasebnih družinah, .v študentovskih domovih in koledžih. Kdor, bi si želel podrobnejših informacij, naj se obrne na: Isti-tuti esteri di istruzione, Servizio informaz:oni, Via Manin 3, Milano, tel. 650-424. PR K.) KIJ SMO NOVO OBZORJA. — Letnik 15. Številka 5—H. Maribor 1962. GIORNALE CRIT1CO DELLA FI LOSOF1A ITAL1ANA. — Terza serie, Volume XVI, Anno XLI. Fascicolo I. Gennaio-Marzo 1962 G. C. Samsoni Editore. Flrenze. Kolektivna v S. GiustO’ Po daljšem presledku se zopet odpira galerija «San Giusto*, kjer prireja tukajšnji »Centro Arti-stico Nazionale* razstavo članov-akvarelistov iz Trsta in drugih mest. Ker so predvidene razne nagrade, si oglejmo, katera dela bi jih bila lahko deležna. Izmed 43 slik bi verjetno in)®* la največ možnosti, prejeti I. nagrado slika »Cvetlic z masko*, de. lo Terese Policreti iz Vidma, čeprav sta nevarna tekmeca zarji to Capra iz Ferrare in Corsetli iz Turina. Nagrad pa bodo dele:-ni gotovo tudi Malahottijeva .n Mazzoleni iz Trsta Prva prikazuje lepo sliko gorskega plazu, ki smo ga v ujedankt že videlj v »Loggi*, drugi pa oranje njive. Nadalje bi bilo treba upoštevati Di Pasqualejevo »Paberkoval-ko*. Slednji se uveljavlja z dobro risbo in prozornostjo svojih barv, nadalje Menasovo impresijo »Via Punta del Forno* tf.r Amerighino »Vrbsko jezero* iz njene zadnje razstave m rah o dthnjene Coceanijeve loge. Fa še Desogusove sardinske vaze mavričastih odsevov, Roncaroli jevi ekspresi mistični krajini in morda tudi Forestierejevo •Hišo ob morju* ter Barnabov razgibano podani vihar. Posebej pa naj pohvalimo Mihaela Škodnika, ki kaže lep napredek tudi v tej nelahki tehniki. K že omenjenim petim trza-škim likovnikom se tu pridružujeta tudi Miljčan Carlini s siepr svetlo slikanim starim miljskim stolpom, ki pa je boljši v temnejših partijah ospredja, ter učiteljica Bianca Sereni z ne preveč uspelo dvojico »Sprehodov* MILKO BAMBIČ ^Prepovedano pod 18. leti» Ze davno je ugotovVeno, da ie prepoved, po kateri ne smejo h kaki prireditvi mlajši od 16 let, bolj reklamni kot pa svarilni a-tribut. S tem ni kakor nočemo oporekati, da je lahko marsikdaj tako svarilo potrebno. Te dni pa srno naleteli celo na svarilo, ki prepoveduje obisk nekega filma mlajšim od 18 let. Gre za fihn «Redovnica iz Monze*. Pri tem filmu pa res kaže, da mu je bila potrebna ta huda prepoved zgolj za reklamo. Pa tudi ta reklama ne zaleže. Stari režiser Carmine Gali one je ustvaril film, ki bi mogoče lahko ugajal v iasih, ko se je on pričel ukvarja ti s filmom, danes pa težko najde občinstvo. Da je bila v časih Karla Boromejskegi neka plemiška hči prisiljena iti u samostan, pa njeno pot prekriža mlad pustolovec in je potem redovnica po cerkvenem sodišču obsojena na zelo «humano» ka. zen, da jo namreč za vse življenje zazidajo v neko klet — to danes res ne more nikogar posebno pretresti. Zlasti ko je vse igrano na način, da gledalca nikoli ne pritegne, še manj pa prepriča. Giovanna Halli si je pač prizadela, da bi iz svoje redovnice napravila še en pomemben lik m deloma vsaj je v tem uspela. Drugi so ostali, kar so bili, pa naj se imenujejo Gabriele Ferzetti ali Fosco Giacchetti; isto velja za ženske. Zelo malo verjetno je da bi mlajše od 18 let film mnogo zanimal... g V/////A % V//////J &■! Radio Trst A 7.00 Koledar, 7.30 Jutranja glasba ln koledar; 11.30 Šopek sloven. sklh pesmi; 11.45 Vrtiljak; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Zabavali vas bodo: Fafa Lemos. Eddle Ha-bat in Van Wood; 17.00 Orkester Armančo Sclasota; 17.20 Sem in tja po lahki glasbi; 18.00 Radijska univerza: »Velika Britanija«; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Baritonist Claudlo Giorn-bi, pri klavirju Livia D'Andrea Ro-manelli; Arije iz Mozartovih oper; 19.00 Lepo pisanje; 19.30 Znane me. lodije iz preteklih i.n današnjih dni; 20.00 Šport; 20.30 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije. V odmoru (približno ob 21.20) književnost: Smiljan Rozman: «iMe-sto». Ocena Martin Jevni-kar. Po koncertu (približno ob 22.00 url) umetnost: Dušan Pertot: Švicarsko kulturno pismo nato Ples v blue jeans. Trst 12.25 Tretja stran; 14.20 Kot Ju-ke-box; 14.55 Italijamske violinske sonate; 15.40 Franco Russo pri klavirju. Četrtek. 17. nmln l#I<2 Omnibus; 19.30 Sola, nato nadaljevanje Omnibusa; 12.00 Nove pesmi; 12.20 Glasbeni album; 13*30 Babičin Juke-box; 15.15 Sličice iz Francije; 15.30 Tečaj francoskega jezika; 15.55 Vreme na Ital. mor. jih; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Četrtkova črtica; 16.45 O prometnih problemih; 17.20 Glasbeno življenje v Ameriki; 17.40 Zanlmi. vosti od vsepovsod; 18.30 Enotni razred; 19.00 Kmetijska oddaja; 19.25 Obe plati zvona; 20 00 Glasbeni album; 21.00 Puccinijeva opera »Tosca«. II. program 9.00 Jutranje vesti; 10.00 Revij-ski program; it.00 Glasba za vas, ki delate; 14 40 Plošče; 15.00 Odme. vi na prireditve v svetu; 15.40 Miniaturni koncert; 16.00 Program ob štirih; 17.00 Jazzovski program; 17.30 Operna' glasba; 19.00 Repor. taža Iz Cannesa; 20.30 Vladlmiro Cajoli: »Štiri mlade častne sestre«; 22.15 Večerna glasba; 22.35 Zanimivosti od vsepovsod. III. program Koper 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 1100 Otroški kotiček; 11.30 Ruski operni pevci; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Notranjepolitični pregled; 12.45 Glasba po žei)ah (II. del); 13.40 Orkester Erwirog Hal-letz; 14.30 Za prijetno popoldne; 15.30 Slovenske narodne; 16.00 Ra. tujska Igra; 17.00 Pevci in zbori; 17.40 Furlanske narodne; 18.00 Prenos RL; 19.00 V taktu valčka; 19.30 Prenos RL; 22.15 Nastopa Chet Ba. ker; 22.35 Pesmi v ritmu; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program ,6.30 Vreme na Ital. morjih; 8.30 17.00 Na programu Halakirev in Musorgskh 18.00 Severnoameriška kultura; 18.30 Baetskove io Take-mitsujeve skladbe; 18.45 Živeči stroj; 19.00 Italijanska zgodovina 1915-1945 ; 20.00 Vsakovečerrol kon. cert; 21.30 Mužik v slovstvu; 22.30 Dve Martlnujevi skladbi; 23.15 Prejeli smo; 23.30 Mala pesniška »nto. logija. Slovenija 5.00 Dobro jutro; 8.05 Trojanr: Kvintet za pihala; 9 25 Zabavni kaletdoskop; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.25 Ciganske melodije; 9.40 Za novo pesmico; 10.15 Od Um in ondod; 11.00 Nekaj sovjetskih popevk; 11.15 Ruski tečaj; 11.30 Impresije ’ pomladi in polet, ja; 12.05 Trio Svečnik; 12.15 Kme- tijski nasveti; 12.25 Melodije; 13.11 Obvrstilj in zabavna glasba; 13.30 Napevi; 13.50 Radi bi vas zabavali; 14.15 Pri skladatelju Srebotnjaku; 14.35 Naši Doslušaici čestitajo; 15.20 V senci broadwayskih nebotičnikov; 15.30 Turistična oddaja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti doma lu v svetu; 18.10 Iz dveh različnih dob; 18 45 Kulturna kronika; t9.00 Obvestila; 19.05 Malo Chopinove glasbe; 20.00 Domače pesmi In napevi; 20.45 Iz partitur zabavnega orkestra; 2100 Literarni večer: 21.40 Ramovš; Suita zg dve violini, violončelo In orkester; 22.15 Naši tonski tehniki vam predvajajo; 22.45 Glasba iz filmov; 23.0" Lhotka Katinski; Analfabet; 23.40 Moderni ritmi. Ital. televizija 8.30. 14.00 i,, 13.05 Sola; 18.30 Tvoj« prihodnost; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Dnevnik; 18.45 NI. koti ni prepozno; 19.15 Simfonični koncert; 19.50 Kmetijska oddaja: 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21 05 «Sah mat«; 21.55 Film danes; 22.25 «Museo deW'automobile...»; 22.50 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10 Darlo Fo in Franca Rame v »Kdo ga je videl?«; 22.10 Med-igra in dnevnik; 22.35 Športni če trtek. Jug. televizija RTV ZAGREB 10.00 TV v iOli-RTV BEOGRAD 18.00 Filmi za o.' troke; 19.00 Cas, ljudje in dogodki — reportaža-. JRT 20.00 IV dnevnik; RTV LJUBLJANA 20.20 Kratek film; 20.30 Tišina, oddaja, za. bavno glasbena revija: RTV BEOGRAD 21.40 Knjige m pisatelji; RTV LJUBLJANA 21.55 Serijski film; RTV BEOGRAD 21.55 Film; JRT 22.25 TV dnevnik. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 20, najnižja 10,9, ob 19. uri 16,4, vlage 74 odst., zračni tlak 1019,7 stalen, veter 5 km severo-zahodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16 stopinj. Tržaški dnevni Danes, CETHTEK, 17. ®a) Mojca .»n* Sonce vzide ob 4.33 in zat n, 19.31. Dolžina dneva l*-58- j, vzide ob 17.12 in zatone o* Jutri, PETEK, 1*. ma,a Hami Dobravka -0 PREDAVANJE PROF. SCHIFFRERJA V GLEDALIŠČU NUOVO Realisličen prikaz razvoja fašizma in antifašizma v Julijski krajini Fašizem v Julijski krajini • otrok italijanskega iredentizma ■ DAnnunziov pohod na Reko, požig Ralkana, zatrtje slovenskih šol - Odstavitev Škota Fogarja - Antifašistična in partizanska borba ter slovensko italijanska antifašistična sila V gledališču «Nuovo» je sinoči (za zaključek ciklusa antifašističnih predavanj «30 let italijanske zgodovine*) predaval prof. Carlo Schiffrer o temi «Fašizem in antifašizem v Julijski krajini*. Predavatelj je najprej ugotovil, da se je fašizem v Julijski krajini mnogo prej pojavil v svoji nasilni obliki kot v drugih italijanskih krajih. To potrjuje tudi članek, ki ga je Mussolini osebno napisal v «Popolo d’Italia», v katerem je ugotovil, da so fašistične oborožene skupine v Julijski krajini nosilke novega reda v Italiji. Ta pojav je prof. Schiffrer povezal z italijanskim iredentizmom v Trstu pred prvo svetovno vojno, ki ga v Italiji sploh ni bilo. Ob koncu prejšnjega stoletja in v začetku tega stoletja, je dejal predavatelj, je italijanski iredentizem v Trstu dobil novo, desničarsko obliko. Delavske množice, ki so bile prej tudi del italijanskega iredentizma, so se organizirale v socialistično stranko in so bile pod močnim vplivom dunajskega tolmačenja marksizma. Hkrati pa se je močno uveljavilo slovensko nacionalno gibanje. Iz teh razlogov je iredentizem prešel iz nacionalno naprednega gibanja v desničarsko gibanje, ki je začelo voditi odkrito nacionalistično in imperialistično politiko. V Trstu je tedanji iredentizem videl svojega sovražnika v ljudskih množicah in v Slovanih. Nato je prišla vojna, njen konec in končno osvoboditev. Prot. Schiffrer je pri tem poudaril, da v tistem trenutku italijanski vodilni razred ni bil kos svoji nalogi. Po njegovem mnenju bi se morala italijanska politika do slovanske manjšine v Julijski krajini usmeriti na moralno osvojitev, in sicer z močjo italijanske kulture in civilizacije. Toda tedanji italijanski vodilni razred v Trstu se ni mogel sprijazniti z dejstvom, da je Italija prinesla v Trst tudi novo splošno volivno pravico, ki ji je jemala dotedanjo oblast. Kot • _ ____iiniiioncVa hn rina 7.1 i a je znano, je italijanska buržoazija odnosno italijanski iredentizem, imel tržaško občino v rokah, zahvaljujoč se avstrijskemu voliv-nemu zakonu, ki je favoriziral bogate sloje. En glas premožnega volivca je pod Avstrijo veljal za 15 glasov revnega volivca. Takoj po vojni so obstajale v Trstu široke plasti prebivav-stva, ki so zahtevale neodvisen Trst’ v funkciji svojega srednjeevropskega zaledja. To je seveda še bolj zaostrilo odnose med italijansko buržoazijo in italijanskim proletariatom, kar je omogočilo fašizmu, da se je v imenu pa-triotizma vedno bolj siril in kre-pil. Po zavzetju Keke s strani D’Annunzia, so fašistične oborožene skupine v Trstu postale tako močne, da so decembra leta 1920 izvršile teroristični napad na »Balkan«. Prof. Schiffrer je dejal, da je Giunta ki je tedaj vodil tržaški fašizem, dobro pripravil ta napad. Po znanih splitskih dogodkih, je sklical protestno zborovanje, ki se ga je udeležilo nekaj sto ljudi. Na zborovanju je nekdo sporočil množici, da je neki Slovenec z bodalom ubil nekega Italijana. Na to sporočilo so se fašisti takoj zagnali proti «Balkanu», katerega pa so že zastražile vojaške sile, ker so varnostni organi pričakovali kaj podobnega. Toda v tistem trenutku se je — kot je dejal prof. Schiffrer — odprlo neko okno hotela, iz katerega je nekdo izstrelil nekaj strelov iz samokre-sa in vrgel ročno bombo, ki je povzročila prvo fašistično »žrtev« v Trstu. Prof. Schiffrer je dejal, da je bila to najbolj podlo organizirana provokacija. Nekaj dni pred napadom na «Balkan», je eden od fašistov najel v hotelu sobo, kamor je prinesel vrče bencina, samokres in ročne bombe. Isti fašist ie izstrelil nekaj strelov na fašistično množico in vr- gel bombo. Prav tako, je dejal prof Schiffrer, se domneva, da so fašisti in ne Slovenci zabodli isti dan nekega Italijana v bližini županstva. Požig »Balkana« je odprl pot fašistom v Julijski krajini, ki so iz dneva v dan dobivali vedno večjo podporo oblasti, vojske in policije. Po prihodu na oblast, je fašizem tudi z administrativnimi ukrepi še bolj zaostril teror med slovansko manjšino. Ko so leta 1925 izdali zakon o ukinitvi slovenskih šol, so najbolj prizadeli ponos Slovencev. Slovenci so bili zelo ponosni na svoje šole, saj so bili narod v okviru av-stro-ogrskega cesarstva, ki je imel najmanjše število nepismenih ljudi. Nato se je prof. Schiffrer vprašal, ali je bilo pravilno boriti se proti Slovanom s silo in nasiljem? Na to vprašanje je odgovoril s citatom iz nekega spisa Slataper-ja, ki je poudaril, da je italijanska moč v civilizaciji in da morajo Italijani na tem področju tekmovati s Slovani na kulturnem področju. Toda fašizem je hotel fizično uničiti Slovane. Pri tem svojem načrtu se je hotel poslužiti tudi cerkve. Slovenski duhovniki pa se niso vdali. V tistem času je prišel v Trst škof Fogar. Schiffrer je dejal, da je bil Fogar ena od tistih redkih osebnosti, ki je jasno videla, kako je treba ravnati s slovansko manjšino. Zato si je ob svojem prihodu zadal nalogo, da bo spremenil položaj v svoji škofiji. Medtem ko je škof Fogar vlagal vse tvoje napore, da bi mu uspelo olajšati fašistični pritisk nad Slovenci, je bil leta 1933 imenovan v Trstu nov fašistični prefekt, ki je takoj ob svojem prihodu sprožil proti škofu ostro gonjo tako v tržaškem kot v vsem italijanskem tisku Škofu Fogarju so očitali, da dovoljuje verouk v slovenščini in da se s tem vzgajajo «ba-lilla« in «piccole Italiane« v tujem jeziku. Pri tem je prof. Sdhiffrer dejal: »Toda kasneje ■mo videli, da so ti ,balina’ in 4>kcol« Italiane’ postali vsi par- tizanski borci proti fašizmu.# Pod močnim pritiskom je leta 1936 škof Fogar moral zapustiti Trst. Nato je prof. Schiffrer prešel na leto 1941, ko je Italija napadla Jugoslavijo. (Pri tem moramo poudariti, da je predavatelj pozabil omeniti, da je v tisti ostri protislovenski raznarodovalni politiki fašizma nadomestil škofa Fogarja še sedanji škof Santin, o katerem smo že mnogo pisali, kakšen odnos je imel do Slovencev). Po napadu Italije na Jugoslavijo je prof. Schiffrer govoril o organizaciji odpora v Jugoslaviji, organizaciji partizanskih enot in protifašistični borbi, ki_se je potem razširila po vsej Evropi. Odpor proti okupatorju in proti fašizmu se je razširil med vsemi jugoslovanskimi narodi in je zato zajel tudi Slovence na našem področju, ki so se pod vodstvom komunistične partije organizirali v Osvobodilni fronti. Jugoslovanski komunistični voditelji so si tedaj prizadevali navezati nase tudi sile italijanskega komunizma pri nas. Po mnenju predavatelja so bili tako italijanski komunisti pritegnjeni v okvir revolucije, ki ni bila italijanska. Ta pojav v Trstu je povzročil fašizem, ki ni zatiral samo Slovence, ampak tudi italijanske demokrate. Tako se je v Trstu ustanovila močna slovensko-italijanska antifašistična sila. Predavatelj misli, da je «ta sila bila tuja našemu svetu«. Prof. Schiffrer je zaključil svoje predavanje z ugotovitvijo, da bodo morali zgodovinarji upoštevati dejstvo, da je fašizem zapravil Trst in da so sile italijanskega odporniškega gibanja tiste, ki so po predavateljevem mnenju Trst ponovno vrnile Italiji. Danes prvi dan stavke bivših uslužbencev ZVU Danes se prične stavka bivših uslužbencev ZVU, ki bodo stavkali 48 ur. Stavko so proglasile vse sindikalne organizacije, ki združujejo te uslužbence, ker oblasti ne izvajajo v celoti zakona št. 1600 in imajo zaradi tega u-službenci resno gospodarsko škodo. Sindikalne organizacije pozi. vajo prizadete uslužbence, da se stavke enotno udeleže. Vstopni in sprejemni izpiti za klasični licej Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da Je treba vložiti prošnje za vstopne in sprejemne izpite za klasični licej do vključno 31. maja t. 1. Pojasnila daje tajništvo Državne- ga znanstvenega liceja v Ul. Laz-zrretto vecchio 9/II. vsako dopoldne od 10. do 12. ure. V podjetju Mervicb proglašena stavka za nedoločen čas Delavci podjetja Mervich so se včeraj zbrali na enotni skupščini, na kateri so ugotovili, da delodajalec ni v ničemer izpremenil svojega stališča in to kljub 30 u-ram stavkovnega boja. Zatp so sklenili proglasiti stavko za nedoločen čas. Stavka se bo pričela danes ob 7. uri zjutraj. PROTEST PROTI POTUJČEVANJU Enbino mladinsko zborovanje v Nabrežini (Nadaljevanje s 1. strani) Za njim je spregovoril v imenu Slovenske demokratske zveze, Saša Rudolf, ki je predvsem poudaril, da je mogočno zborovanje slovenske mladine v Nabrežini dokazalo, da mladina ne bo nikoli zapustila svoje zemlje. Postavil je zahtevo po izvajanju republiške ustave in posebnega statuta londonskega memoranduma, pri čemer pa je — ob glasnih protestih navzočih — izrekel nekaj grobih klevet na račun Jugoslavije, ki nikakor niso spadala na zborovanje. Za njim je nekaj podobnega, žal, omenil — prav tako ob protestih zborovalcev — tudi Ninko Carnic kot predstavnik katoliške mladine, ki pa je potem pravilno pozval italijanske katoliške množice, naj ne dopuste raznarodovalnega dela svojih oblasti. Svoj govor je zaključil z besedami: llllllllllllllllllllllllllllll llllllltl M lili lllllllllll II llllllllll Ulil IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIHMIIIIM lllllllllllimilllllllllllllllllHHIIIIIIIIIIIIIHIIIUlfHlllllllllllllllIMllIlOII TURISTIČNA IN LETOVIŠČARSKA USTANOVA V L. 1961 Turizem je prispeval nad 5 milijard k tržaškemu gospodarstvu v letu 1961 Prireditve na gradu Sv. Justa si je ogledalo nad 50.000 gledalcev, v Miramaru pa nad 23.000 Na svoji zadnji seji je upravni svet Turistične in letoviščarske u-stanove odobril poročilo o delovanju v poslovnem letu 1961, katerega izključno finančni del so že prej odobrili revizorji. Iz poročila je razvidno, da je bil realiziran program obsežen in da se je predvsem nanašal na olepševanja in valorizacijo zgodovinskega, umetniškega in naiav-nega bogastva našega mesta Med drugim je bilo poskrbljeno za stalno razsvetlitev gradu na Sv. Ju-stu in rimskega gledališča, kakor tudi za večbarvno razsvetlitev vodnjaka na trgih Viltorio Vene-to in Sv. Antona. Skupno z občino je bil izdelan dokončni načrt za Grič Montuzzo in za »Stopnišče velikanov*, ki se sedaj imenuje »Stopnišče Zlate kolajne Silvano Buffa*. Za uresničenje tako obsežnega načrta sp je upravni svet obvezal določiti prispevek 20 milijonov lir, ki se bo amortiziral v več poslovnih obdobjih. Turistična in letoviščarska ustanova pa je bila s svojim delovanjem prisotna tudi na številnih drugih točkah v okolici na Krasu in na obali. Tako je olepšala dolino Prčedol in razne razgledne točke, Miramarski park z obnovitvenimi in vzdrževalnimi deli, grad na Sv. Justu s ponovno o-tvoritvijo gostišča »Bastione Fio-rito» in študentovsko gostišče. Poskrbljeno je bilo za namestitev večjega števila košar za odpadke, rističnimi za zamenjavo tabel s turističnim oznakami v skladu z novim cestnim zakonom. Na področju propagande je bilo poskrbljeno za tiskanje dveh večbarvnih prospektov v nekaj 100.000 izvodih, v sodelovanju s pokrajinsko turistično ustanovo pa je bilo razdeljenih 100.000 barvnih plastigrafij tržaške obale s tekstom v več jezikih. Te plasti-grafije so bile razposlane potovalnim in turističnim uradom po vsej Evropi. Reklamna in propagandna dejavnost ustanove se je odražala tudi v natisnjenju novega reklamnega manifesta, v nad 20.000 prevoženih kilometrih reklamnega avtobusa, v sodelovanju pri »Tednu julijskih plaž», na mednarodnih velesejmih na Dunaju, Innsbrucku, Gradcu in Ce- iimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiimiiiiiiittiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiimiimiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ URADNIH STATISTIČNIH PODATKOV liahka industrija v razmahu ladjedelniška in težka v težavah Celotna industrijska proizvodnja na našem področju pa je še vedno pod vsedržavnim povprečjem Industrijska proizvodnja na našem področju v zadnjem razdobju naglo narašča, pa čeprav porast še ne dosega italijanskega splošnega povprečja. To odraža tudi indeks industrijske proizvodnje, ki je marca letošnjega leta dosegel 240.4, pri čemer je vzeta za osnovo industrijska proizvodnja 1953. leta, ki je enaka 100. Občutno naraščanje indeksa zlasti v zadnjem razdobju je razvidno iz primerjave z marcem lanskega leta, ko je indeks industrijske proizvodnje dosegel 196.7. Splošno povečanje industrij- ske proizvodnje pa seveda ne pomeni, da so vse industrijske panoge enako napredovale. Prav obratno, že dalj časa opažamo, da naglo narašča proizvodnja zlasti lahke industrije, medtem ko je ladjedelniška in z njo povezana težka industrija v resnih težavah .To velja tudi za prve mesece letošnjega leta, saj je ladjedelnica Sv. Marka februarja izkoriščala komaj 33 odstotkov naprav. Pa tudi glede ostalih panog ri razvoj vedno enakomeren. Tako smo opazili po zadnjih uradno objavljenih statističnih poJatkih za februar, da sta tržaški čistilnici mineralnih olj (Aquila in Esso) predelali 108.986 ton surovega petroleja in izkoriščali naprave 58.1-odst., medtem ko sta februarja 1961. leta predelali 118.208 ton petroleja. V težavah je bila farmacevtska industrija, zelo zadovoljivo pa je stanje proizvnjavcev smol, barv in lakov, ki so izkoriščali proizvodne naprave 72-odst. Normalna, odnosno zadovoljiva je bila proizvodnja živilske industrije z edino izjemo industrije konserv, ki je imela težave z dobavami surov n. Mlevsku industrija, tovarne testenin, likerjev, piva in brezalkoholnih pijač so imele zadovoljiva naročila. Izredno naglo napreduje proizvodnja tekstilne industrije, kjer o-bratujejo docela nova ali prenovljena podjetja. Tako so v celoti TRAGIČNO DEJANJE 18-LETNEGA MLADENIČA Zaradi nesrečne ljubezni se je vrgel pod vlak Truplo sta našla na progi v Barkovljah dva železniška uslužbenca Mlad trgovski pomočnik, 18-let-nl Ezio Tummolo, si je včeraj zjutraj vzel življenje. Ob železniški gi v Barkovljah je počakal na tovorni vlak, Jti je odpeljal z glavne postaje ob 4,45 ter se vrgel pod njega. Nesrečneževo truplo sta našla dva železniška uslužbenca. Alfo Scuteri in Elio Querin, ki sta o-koli 5. ure pregledovala železniško progo. Pri nadvozu nad Ul. Bodo sta opazila truplo, ki je ležalo na zgornji tračnici. Neznanec (pozneje so ugotovili, da je šlo za Tum-mola) je imel razbito lobanjo in odsekano eno nogo. Železničarja sta pohitela v Grljan, kjer sta obvestila o najdbi policijske oblasti. Na kraj tragičnega dogodka so prišli agenti iz barkovljanskega in železniškega komisariata ter strokovnjaki znanstvenega laboratorija kvesture. Potem, ko je dr. Ni-colini pregledal truplo, je javni toiilec dr. Pascoli dovolil, da ga odpeljejo v mrtvašnico splošne bolnišnice. Tummolo. ki stanuje s svojimi starši v Ul. Kjadin 1393, je bil popolnoma normalen mladenič. Zaposlen je bil pri tvrdki Haus- brandt, in sicer na niči v Ul. S. Sebastiano. Zdi se, da si je vzel življenje zaradi nesrečne ljubezni. njeni podruž-stiano. Zdi Motor v poltovornik: oba voznika v bolnišnici Včeraj ob 12,10 so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 23-letnega Alojza Antoniča iz Cerovelj 26, ki se je ponesrečil na državni cesti št. 14. Skupaj z njim so sprejeli na isti oddelek tudi 4ti-letnega Giovannija Batti-sta Maurija iz Ul. Crispi 73. Do prometne nesreče, kjer sta se omenjena ponesrečila, je prišlo malo pred 12. uro. Antonič se je peljal z motorjem znamke Gilera TS 26674 v smeri protj Sesljanu. Nenadoma je prišlo do trčenja z lahkim poltovornikom znamlke «Ape», ki ga je upravljal Mauri. Ta je menda nenadno ostro zavil ter hotel zapeljati po isti cesti v nasprostni smeri. Prj trčenju je Antonič zadobi razne poškodbe po obrazu, po rokah in nogah. O-zdravel bo v JO dneh. Mauri pa se je poškodoval po levi rami ter bo ozdravel v 10 ali 30 dneh. prenovili tržaško konopljarno, ki je februarja proizvedla 3.106 stotov tkanin in vreč iz jute in izkoriščala povprečno naprave 101.8-odst. Prav tako zadovoljiva je bila proizvodnja podjetja Pettinatu-ra di Trieste, kjer so proizvedli 4.155 stotov tekstilnih vlaken, medtem ko so jih lani v istem razdobju 3.553 stotov. Občutno je tudi ■povečalo proizvodnjo podjetje Fil-Snia, kjer stalno znišujejo proizvodne stroške s povečano storilnostjo. Oblačilna industrija je izkori-ččain naprave 60-odstotno, lesna pa 70-odstotno. Zadovoljivo je stanje grafične industrije. Gradbeništvo je -iz sezonskih razlogov zabeležilo zastoj. Tovarna cementa Ital-ccmenti razpolaga z obsežnimi naročili, tako da se zaloge v skladiščih krčijo. Posebno zdravilo iz Rima v Trst za obolelega otroka Tržaška bolnišnica in zdravniki pričakujejo prihod zdravila, ki bi lahko rešilo otroka, bolnega na meningitisu. Gre za antibiotik, ki še ni v prodaji in ki se imenuje «Poliniin». Na poziv primarija tržaške bolnišnice dr. Lovdsata je rimska produkcijska hiša zdravilo že poslala. Dr. Vitolo, član zdravniške službe družbe, ki proizvaja zdravilo, je dejal, da mu ni poznano ime obolelega otroka. «Vem le — je dodal — da gre za resen primer. Preteklo noč smo namreč sprejeli štiri telefonske pozive, naj takoj pošljemo zdravilo iz Rima z letalom v Benetke. Od Benetk bodo «Poliniin« pripeljali v Trst z avtomobilom bolnišnice. Zdravilo, je pojasnil dr. Vitolo, ni še v prodaji, je pa že v izdelavi. Gre za antibiotik, ki so ga odkrili ameriški in italijanski znanstveniki v laboratorijih naše družbe. Zdravilo bi moralo na bolnem otroku že v treh ali štirih dneh povzročiti občutno izboljšanje. Do ure ko odhajamo v tisk, nam še ni znano, če je zdravilo že prispelo v Trst. Špediterji so odpotovali z «VuIcanio» v Benetke Špediterji, ki sodelujejo na mednarodnem zasedanju FIATA, so bili včeraj gostje treh državnih pomorskih družb: Italia, Tržaški Lloyd in Adriatica. Nato so odpotovali iz Trsta v Benetke z motorno ladjo «Vulcania». Na zasedanju špediterjev sodeluje 108 delegatov iz 13 držav. lovcu. V sodelovanju s pokrajinsko turistično ustanovo je bila pripravljena nova propagandna knjižica v devetih jezikih z raznovrstnimi informacijami turističnega značaja in barvnimi fotografijami mesta in pokrajine. Zbirka je bila izdana v nakladi pol milijon izvodov. Naravne lepote našega mesta so bile valorizirane tudi s kratkometražnimi filmi po vsej Evropi, z radijskimi in televizijskimi oddajami, časopisnimi članki in inserati. Zelo lepe rezultate sta dali tudi prireditvi »Luči in zvoki*. V 107 večerih si je 193 prireditev, od katerih 45 v nemškem in 148 v italijanskem jeziku, ogledalo skupno nad 17.000 italijanskih in nad 6.000 inozemskih gledalcev. Na odru gradu r>a Sv. Justu je bilo v 78 dnevih prirejenih 26 prireditev v glavnem na pobudo u-stanove. Vseh teh prireditev si je skupno ogledalo nad 50.000 gledalcev. Med najvažnejšimi manifestacijami, katerim se je pridružila Turistična ift letoviščarska ustanova, je treba omeniti še 13. mednarodni velesejem, mednarodno razstavo cvetja, IV, državni festival reklamnega kinematografskega in televizijskega filma, prvo mednarodno razstavo »svete umetnosti*, zgodovinsko razstavo »100 let mornarice*, spominski Monteverdijev večer, med športnimi prireditvami pa sodelovanje pri organizaciji tržaške etapne dirke po Italiji, mednarodnih in državnih .turnirjih v basebalu, košarki in tenisu, mednarodnih veslaških in jadralnih regatah, konjskih dirkah, evropskem Drvenstvu v biljardu, avtomobilskih »Rallyes», ter turnirjih v bridgu In v namiznem tenisu. Turistična in letoviščarska u-stanova je v skladu s svoio vlogo nodpornika vsake turistične pobude dala svoje prispevke tudi Ustanovi Julijskega letališča za novo letališče v Ronkah. družbi »Lignano marittima* za službo za vzdrževanje zvez med konališči Zgornjega Jadrana in družbi, ki vzdržuje zvezo s hidrogliserjem med Trstom in Benetkami. Odraz dejavnosti turistične in letoviščarske ustanove je končno tudi v tem, da se je povečalo časovno povprečje bivanja turistov v Trstu v letu 1961 za povprečno 2,09 odstotka, to je povprečno za več kot dva dni na osebo. Upoštevajoč v celoti dneve bivania tujcev v Trstu in po- «Združeni smo v zahtevi, da hočemo ostati Slovenci in da ne pustimo, da bi kdorkoli spremi* njal slovenski obraz te zemlje. Nabrežina in vsa njena obala sta v središču naših src. V tem je naša enotnost!« Rudi Wilhelm, ki je govoril v imenu tržaške komunistične mla- dine, je predvsem prikazal pomen enotnosti slovenske mladine proti raznarodovalni politiki oblasti, potem pa je poudaril nesmiselnost trditve, češ da gradnjo stanovanj za ezule narekujejo socialni razlogi. Ugotovil je, da se ezuli ne strinjajo s preselitvijo v Sesljan, saj bo preselitev zvezana ne samo z izgubo časa. temveč tudi z večjimi stroški za prevoz v Trst, na delovna mesta, tako da si že marsikdo med njimi išče stanovanje na svojo roko. Dejstvo je namreč, da bi stroški znašali toliko, kot stanovanje v mestu. To pa ni v korist občine niti v korist ezulov, temveč izključno le v korist italijanskega nacionalizma. To je politika, ki izvira iz gnezd fašistov. Končno je poudaril, da pravične zahteve Slovencev podpirajo vsi resnični italijanski demokrati ter da se moramo Slovenci zavedati, da nismo sami, ker je za nami italijansko napredno delavsko gibanje. Zadnji je imel besedo tajnik Mladinske iniciative Bogo Samsa, ki je predvsem ugotovil, da zborovanje ni naperjeno proti beguncem, temveč proti zati-ravcem slovenskega naroda, ki hočejo potujčiti in raznaroditi' slovensko zemljo. «Mi se borimo samo za to, je dejal govornik, da ostane devinsko-nabrežinska občina slovenska, taka kot je bila pred desetimi leti in pred stoletji. Mi pozdravljamo dobre sosedske odnose, a ne moremo mimo kršitev, mimo dejstev, ki te odnose rušijo, Zahtevamo samo našo pravieo, ki jo občuti vsa slovenska mladina. Zato naj gre z nocojšnjega zborovanja glas po vsem Tržaškem in Goriškem, tja do Beneške Slovenije, da je slovenska mladina enotna v borbi za svoje narodnostne pravice, za pravice svojega naroda in da se bo za te pravice tudi v prihodnosti enotno borila. Tajnik Mladinske Iniciative Bogo Samsa Je očitno v odgovor na omenjene grobe protijugoslovan ske klevete dveh omenjenih predgovornikov ugotovil, da morama Slovenci iskati skupne točke, moramo iskati to, kar nas združuje in moramo opustiti nesmiselne in škodljive žaljive polemike, ne ps iskati to, kar nas ločuje. Te njegove izjave Je mladina z odobra vanjem bučno pozdravila. S tem je bilo zborovanje zaključeno, a mladinci in mladinke so še dolgo ostali na trgu. Prepevali so domače in partizanske pesmi ter hoteli v povorki skozi Nabrežino. Tu pa je nastopila policija in mladince prisilila, da so se ustavili. Prišlo je že do prerivanja, policisti so nekemu mladincu iztrgali napisno tablo in ga vrgli na tla. Vendar so se duhovi kmalu pomirili in tako se je zborovanje mirno končalo. Naša mladina pa je z njim dokazala, da zna biti enotna vedno, ko gre za osnovna vprašanja našega narodnega obstoja v teh naših krajih. Gradnja ladje «Raffacllo» dobro napreduje Agencija ANSA poroča iz Genove, da ie delo pri supertransatlan-tiku »Michelangelo« v Sestri Po-nente že v fazi, ko je treba le še akaj mesecev dela pred splavitvi-), ki je predvidena za zadnje tri- ne jo, ki je predvidena za zadnje mesečje letošnjega leta. Poročilo ANSE se zaključuje: »Tudi gradnja turbinske ladje »Raffaello«, ki je poverjena ladjedelnici San vprečni dnevni izdatek na osebo, Marco v Trstu, dobro napreduje. 1 . • . ■ . * , I »D 1 a.. t. . 1 n ..1 1 I.ma .1,. — se lahko prispevek turizma k tržaškemu gospodarstvu v letu 1961 ceni na nad 5 milijard lir. # Adriano Bensi, star 19 let !z Milj, ki dela v ladjedelnici Felsze-gy, je včeraj nesel skozi ladjedelnico težko desko. Zaradi napora si je zvil desno ramo. Na kirurškem oddelku splošne bolnišnice se bo moral zdraviti 2 tedna. »Raffaello« ho splavljen kmalu za dvojčkom »Michelangelom«.« Včeraj ob 19.30 so prepeljali na opazovalni oddelek 4-letno Lo-rello Cangiarini iz Stare istrske ulice 4, ki jo je povozil neki avtomobilist. Mala Lorella se je pobila po čelu, po levi roki ter po levem komolcu. Ozdravela bo v 8 dneh. itiiiiiHmimiimiitiiiiiiiiiMiiiiiiiHiNiiiiiiiiHuiimiiimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiii AKTIVNOST POLICIJSKIH ORGANOV V APRILU Pijanost, tatvine, poškodbe najpogostejši prekrški Nad 5 milijonov lir znaša vrednost zaseženega ukradenega blaga V mesecu aprilu so organi kve-sture (leteči oddelek ln razni komisariati javne varnosti) zasegli raznega ukradenega blaba in denarja v gotovini v skupni vrednost; nekaj čez 5 milijonov lir. Gre za precejšen znesek, posebno če pomislimo, da so ukradeni zneski v našem mestu povprečno zelo nizlki. Organi javne varnosti so seveda zutirali in skušali preprečevati tudi razne druge prekrške. Zanimivo je, ds so zabeležili največ pre-Icrškov ki zadevajo pijanost, ln sicer 16. Nato sledi 15 primerov tatvin, 15 telesnih poškodb, 10 nenamernih telesnih poškodb ter 7 primerov odkupa ukradenega blaga Posebej j® treba omeniti 5 prijav sodnijskim organom, ki zadevajo ogrožanje javne varnosti z eksplozivi (pri teh primerih gre, kot je znano, za fašistične atentate v preteklem mesecu v zvezi z atentatom na stanovanje socialdemokratskega predstavnika prof. Schiffrerja.) Dve sodbi zadevata tudi poskus terorističnega atentata na tramvajsko progo Trst-Opčine. Tem prijavam sodnijskim organom sledi vrsta raznih prekrškov, ki zadevajo naslednje primere: obtožbo zaradi žaljenja oboroženih sil in vlade, dve obtožbi zaradi skrivanja, odnosno poškodovanja zarubljenih predmetov, 2 zaradi žaljenja policijskih organov, 2 zaradi odpora proti policijskim oblastem. 4 zaradi nenravnih dejanj, 3 zaradi spolnega nasllstva itd. Zabeležili so tudi 8 primerov prekrškov glede družinskih dolžnosti ter 4 primere slabega ravnanja z družinskimi člani. Poročilo, ki ga je tisikovnl urad kvesture podal glede delovanja policijskih organov v aprilu, našteva nadalje številne primere žalitev, groženj itd. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAiM Al Camello Drevored 20. septembra 4; Godina, Šentjakobski trg 1; Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10; Vielmettl, Borzni trg 12. Prireditve in objave Gledališča Slovensko gledališče v Trstu priredi v soboto, 19. maja ob 20.30 v prosvetnem domu «A. Sirk« igro Grahama Greena «UVIDEVNI LJUBIMEC* Ponovitev v nedeljo, 20. maja ob 17- uri v Ljudskem domu Prodaja vstopnic od danes dalje v cvetličarni pri Danili. PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK - KONTOVEL ponovi v nedeljo, 20. maja ob 19. uri v dvorani na Kontovelu dramo v treh dejanjih Petra Petroviča KLIC ZEMLJE Nastopi tudi domači otroški pevski zbor V 1 ] u d n o • v a b ] j e n 1 VERDI V soboto ob 21. url bo osmi koncert tržaškega filharmoničnega orke. stra pod vodstvom dirigenta Maria Rossija in s sodelovanjem violinista Uta Ughlja. Program obsega Hayd-novo Simfonijo št. 96 »Čudež« (novo za Trst), Mozartov Koncert št. 5 za violino ln orkester ter Beethovnovo VII simfonijo op. 92. Nadaljuje se prodaja vstopnic. TEATRO NUOVO Danes, dne 17. maja ob 21. url u-prizori igralska skupina Cesca Ba-seggia «GrobiJane» Carla Goldonija. Prodaja in lezervacija vstopnic pri gledališki blagajni in pri pro. dajalnl v Galeriji Proti. BALETNA SOLA IN FOLKLORNA SKUPINA BARKOVLJE priredi 27. maja v dvorani stadionu »Prvi maj« ob 17. uri svojo prvo javno produkcijo Program obsega 14 točk Ljudska prosveta VEČER KRATKOMETRAZNIH DIAFILMOV Prosvetno društvo v Skednju pri. reja večer kratkometražnlh diafilmov o različnih zanimivih In aktualnih temah. Prireditev bo v petek 18. maja 1962 ob 20.30 v društvenih prostorih v Skedenjski ulici 122rl. Vljud. no vabljeni! Tržaški fiileteiiistlčnl klub »L. Košir« bo Imel v nedeljo 20. t. m. od 10. d© 12. ure redni sestanek v pro. storh kluba, Ulica Monteccht 6. Člani bodo lahko prevzeli vse zadnje novosti. P. d. Barkovlje priredi v nedeljo 20. t. m v društvenih prostorih tradicionalni »večer karamalov«. Začetek ob 19. uri. Vabljehi vsi. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 16. maja 1962 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa Je 11 oseb. Uimrli so: 82-lttni Ettore Chersl, 51-letni p|0 Apollonlo, 77-letnt Antonio Flandia, 73-letna Tereza Kresi por. Ferluga, 67-letna Argene Paoli-ni por. Novelll, 69-letna Marija Kraus vd. Trevlsan, 54-letni Anton Zerbo, 73-letna Lucia Meniš, 86-letna Rosa-Ua Zaversnik por. Del Flume, 31-letnl Emllto Česenicco, 85-letna Ga-brlella Leduni. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Antona Zerba daruje družina Karla Ketteja 1000 lir za Dijaško Matico. TRŽAŠKA KNJIGARNA SžTrst - Ul. Sv. Frančiška 20 ■=teL 61.792 ----”■= Novo: Jože Šmit: Trepetlika Werfel: Otroci iz Neaplja L 630 » 1700 Nazlonale 15 30 »Izreden ^ No (Colpo sensazionale). mladini. ... l! ^ C Fenice 16.00 «2enska P°n '19o< donna di notte). EaS , Prepovedano mladini. -ji | Excelsior 16.00 «Nuna *z monaca di Monza). U II, Gabriele Ferzettl. mladini izpod 18. leta. jjjf . # Grattacielo 16.00 ..Zenska J' ^ J* pr (La donna č donna). Jean Paul Belmondo. Pre|l''P mladini. tv0jd> lf)]Se, Arcobaleno 16.00 «Pekel V LJJ gg. 1-esu« (Nel tuo corpo (j)* Si... Diana Dors. Prepovedano (l/ Supercinema 16.00 «Umor j®«! (L’assasslnio sol treno). .. . 4i Rutherford. Arthur Alabarda 16.00 «Nora Lila malta). Catherine w jiilif TUlj, Tognazzi. Prepovedano urora 16.30 «Salvatore .igle Prepovedano mladini. ,, j, ‘h Crlstallo 16.30 »Most p£,rroil ’ (Ponte verso iil sole) ker. a Si Garibaldi 16.30 «Desetorioa (I 10 detla legione), t I Burt Lancaster, Capitoi 15.30 «Nekaj, kar Troy Donaque. Tretji teden- uspeh. Zadnje predstave- ZudUIlJC llU-VOie- IMPj i Impero 16.00 «Ti sl biia,^r | (Eri tu 1’amore). Prepov dini. "-Jiivt, Italia 16.00 »Nekomu W" JSlt« (A pu-alcuno piaee cald° - V|(i Monroe. Tony Cu-rtls. . 1, j Massimo 16.00 »Vodnjak (II pozzo e il pendolob pjvt* ^ lor. Vincente Priče. r“" t V,j mladini. vSfj ? t. Moderno 16.00 »Lovec \ (Cacciatore dTndia-nl). melli * .1, Kirk Douglas, F.lsa MarI ,, * nji dan. Astoria 17.30 .(Krvavi pef^)0i.,r t*!, P1 nji dan. chlo di sangue). Tecbn 1-add, Moona Freman. Astra 16.30 «Tom in Ye nem pohodu« (Tom sentiero dl guerra). LAV j, Vlttorio -Veneto 16.00 _ j)(,| (La časa del terrore) Lee. Prepovedano m lpdin'- ^ Ideale 16.00 «Adam in gva«. color. . pana Marconi 16.00 «Dečki Nln«L fredi, Alessandra Panar°- J O' rd*] JS dano mladini. Abbazia 16.00 «ZlodeJ v jL 1 kah« (It diavolo in_ca ia P \"J Sopb'8 sa). Teohnicolor. t’w‘" , ii|V(c Anthony Quinn. (L«Jil 1)1,J, Odeon 16.00 ..Orientalke« pir ---- -------------- <4! mladini. ua„ ■»,, Skedenj 16.00 «Bela č^f. k-"1 •i sra gra bianca). Sonia K KINO boste našli veliko izbiro *,oS'fif IDMV - jOSi-fir gavic in perila za dam*’,, v jt otroke po uajnižjib c*”seiii / Postreženi boste v v •* Proti izrezku tega °*|p(i, najmanj 500 lir vredno* Prispevki za protiglivično borbo Za povečanje in izboljšanje kmetijske proizvodnje tudi z uporabo primernih protiglivičnih sredstev pri zatiranju raznih škodljivcev kultur so bila dana na razpolago tudi za našo pokrajino potrebna denarna sredstva za dodelitev prispevka za nakup proti-glivtčnih sredstev za zatiranje škodljivcev, ki delajo škodo po-vrtninam, cvetlicam, v vinogradu in sadovnjaku, Zainteresirani kmetovalci morajo predložiti prošnjo na navadnem papirju, naslovljeno na ravnateljstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu preko pokraijnskega kmetijskega nadzorništva, Trst. Ulica Ghega štev 6/1. Dodelitev prispevka, ki bo dan v najvišjem znesku 50 odst. nakupne cene, je podvržena odobritvi tukajšnjega opazovališča za rastlinske bolezni, tako glede vrste kakor količine protiglivičnega 1 sredstva. $ V' £ t, »i Ni K g ;1k ves*'. r Sporočamo žalostno d9s je za vedno zapus“‘ 32-letni Milan Čes«il( , (Cesenicco) J EV J*1 Pogreb nepozabneg«1^ j5 bo danes 17. t. m. oo J pele glavne bolnišnice- Trst-Pivka, 17.V.19«2- Po krajši bolezni Je , preminil naš dragi flnton *0sn Pogreb dragega P •* danes 17. t. m. ob lfi-' . niče glavne bolnišnice- jr; Užaloščeni: O brat, snaha ostalo su Trst, 17. maja l®62' iJjORSKJ DNEVNIK — 5 — 17. maja 1962 V OKVIRU RAZPRAVE PRED TRŽAŠKIM OBČINSKIM SVETOM Predlogi socialističnih svetovavcev to spremembo regulacijskega načrta Stališča občinskega odbora na te predloge bo znano v prihodnjih dneh Vprašanje popravila mestnih in predmestnih ulic •■h* *riaSlceni občinskem svetu se še vedno nadaljuje razil * 0 novem regulacijskem načrtu, ki ga je odbor predlo-L °^obritev. Doslej Je govorilo že mnogo svetovavcev. Ne-it* (f,v0 je skupina svetovavcev PSI predlaga suspenzijo raz-(ker so ugotovili, da sedanji načrt, tak kot ea je pred-. kZjJMlnskl odbor, ne ustreza bodočemu urbanističnemu, m T^ar;' erskemu in socialnemu razvoju mesta. „( luknji seji občinskega sve-,i < to. ,v razpravo posegel socia-«0 j, J* svetovavec dr. Pincher-je poudaril, da je treba Djh, aclJski načrt popolno-»5 ^^rediti, da je treba usta-*■, k; Posebno komisijo občin-* ti, statističarji in raz- y; fjosjf zelo slabe razsvetljave v starem delu mesta. Poleg tega je ugotovila, da je tudi jakost toka zelo šibka. Odbornik za industrijska podjetja ji ja zagotovil, da se bo za stvar zanimal in da bodo skušali ta vprašanja rellti. i izvedenci, zlasti na t I' bi urbanistike, z nalogo, P?P°lnoma prenovili nov % načrt. v ko je omenil, da je ob-!nR» -!Vet z običajnimi glasovi ve- 0,1 lNii>iiVrn'l njihov predlog o su- J&tGSsA&K tft \»^iro'>no ustanoviti neko po-... Sl« »1° komisijo, ja dr. Pin-: d Jl»l „I,'menu svoje skupin* pred '' !'■ ki . ln,kemu svetu sledeče toč- J W bi bil* vključene v od-, Predlog: 'IMS! 0 komisijo sestavljajo 3 SSzlV’* 'f1 na> iih pre«51***!« M1' JfEj *tnl inštituti, vsedržavni j .*• urbanistiko in druge ii, ’ T, ?n° zainteresirane ustano-čd jjiiji,., m*sija bo zbrala in koli* -t» .. vse izsledke gospodar- ■f, -1 dil !n bo sestavila pred “tj 'k; n‘t*v regulacijskega redloge na 1 . °bno proučijo, naslednje ( Jk J1’ »taro pristanišče, za ka-I biti načrt izdelan spo- Ntni 1 zainteresiranimi usta-Po podrobni proučitvi •aPi.i, Pristaniške organizaci'* prilike in cestne službe e trese ».i. Pristaniške organizacije, Kiške in cestne službe ' ins„n°v'lni ulicami in cestami pristanišče. N; boSo morali biti ! V N« n,' ,v Področje naselja S. *J ,‘9(,:VS> tisti predlogi, ki se ? odk n® načrte koordinacijske-. 9 N’/a»-fa za zidanje ljudskih 'V* Srn.1!? ‘n sestaviti bo treba fl/ iS Ui«?Vrberle j iNv«?y' predlogi postavijo na ^ v občinskem svetu. Ob-tj, dr. p.°or bo predloge svetoval-»llVoj'"onerla proučil in sporo- J «.j. y S bi?nii Mil občinskega «ve-C vJ,‘a. Postavljena tudi nega-t V-bšisL?*110!®. Tako je socialde-01 'j C!0fj] 1 »vctovavec prof. Dulci |i..i v,Bf»j “dbor, da je občinski čili5« net.i _______r____»i.l Brusllnica na delavca v tovarni <0rion> Delavec Mario Vouk, star 39 let iz Zavelj 282, se je včeraj ponesrečil v tovarni »Orion* v industrijskem pristanišlu. Okoli 8. ure je imel opravka pri brusu, ko mu je spodrsnilo ter je padel vznak. Pri tem je potegnil za seboj brusilnico, ki mu Je povzro-čila globoko rano na desnem kolenu. Z rešilnim avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moraj zdraviti 2 tedna. Podlegel poškodbam prometno nesrečo Preteklo nedeljo ob 22 uri je 44-letni prodajalec časopisov Carlo Basaldella iz Ul. dei Giuliani prečkal Ul. Flavia v bližini avtoceste. Po nesreči ga je povozil z avtom 41-letni Mario Ghirghetto iz Ulice Mascagni 12. Sprva so ponesrečenca sprejeli na kirurški oddelek splošne bolnišnice s prognozo zdravljenja dveh mesecev. Kljub vsej negi P» je Basaldella včeraj podlegc) poškodbam. SPOROČILO TRGOVINSKE ZRORNICE Kavarnarji bodo zopet prejemali kavo in sladkor proste cone Cena za skodelico črne kave določena a 40 Ur Trgovinska zbornica v Gorici je upoštevala, da se je dvignila v zadnjem času cena za skodelico črne kave tako na področju Trsta, kakor tudi po drugih krajih, med katerimi je fudl Videm, Ker se je povprečna cena za skodelico kave dvignila v omenjenih dveh mestih od 40 na 45 lir in je bila v Gorici doslej najvišja cena po 40 lir, je trgovinska zbornica kot upravitelj go-riške proste cone, imela za potrebno ponovno proučiti problem krajevnih in javnih lokalov v zvezi z dodeljevanjem kave in sladkorja proste cone, ki je bilo ukinjeno s 1. februarjem letos. O tej zadevi je vprašala tudi za mnenj* posvetovavnega odbora proste cone, ki se je sestal na seji dne IS. t. m. in na tej osnovi je izredni komisar trgovinske zbornice odredil, da bodo javnim lokalom zopet dodeljevali kavo in sladkor proste cone z določitvijo prodajne cen* po 40 lir za skodelico črne kave. Povprečna razlika po S lir, tudi zaradi zaokroženja cene, je bila določena na podlagi veljavnih cen v bližnjih mestih in obstoječe cene v Gorici ter predstavlja za goriške potrošnike manjši strošek glede na povprečno vrednost u-godnosti pri dodelitvi kave in sladkorja proste cone lastnikom javnih lokalov. Gornji ukrep velja že mesec. tovavci MSI. Svetovavci so se zanimali za življenje stanovavcev. Med svojim obiskom, ki je trajal skoraj dve uri, so se lahko prepričali o iziedni funkcionalnosti objekta, ki je na prvem mestu Gorici ter priznan po vsej Evropi kot najboljši. Obiskovavcem so nadalje prikazali, kakšne bodo razsežnosti objekta, ko se bo dokončala druga gradbena faza. Takrat bo postal del mesta, katerega prebi-vavci bodo v miru preživljali svoja stara leta. Nova delovna pogodba za svilarsko industrijo Prejšnji teden je bila v Rimu podpisana nova delovna pogodba iiiiiiiiiimiimiimiititiiiiiiiiiitHimiiiHiiiimiiiiiiiitiimuiiiniiHiitiiHMiiiiiiiimiiHiiiiiiiimiiiiHiiHmiiiiitmitiiiiiiiitiiMtiiiiitminiuiiiiiiiiiiuiiiimitHiiiiiiiiiii Podjetje Avtopromet Ima 81 avtobusov ln tovornjakov Letos vzdržuje že 64 avtobusnih prog Gradnja manjših in cenejših stanovanj v Novi Gorici - Tovarna pohištva izdeluje vzmetne žimnice za ta V takem stanju je Ul. Vigneti v Skednju. Lukenj na njej sploh ni mogoče prešteti in povzročajo preglavice tako ob lepem kot v deževnem vremenu avtomobilistom in pešcem. V teh dneh je občinska uprava sicer začela s • popravili«. Nekaj delavcev zasi- tl.tlMIIIIIIItllllllummtllltlllltllllllllllllllUlllllfllllltfllMIIIIIIIIIII.IIHIItllllllllllllHtllllllllllllllllllHIIIIIIIIItlHIIIUIIIIflllllllHMIIIItllllllllHIIlHMHIIIIIIIIIIMIIIIIIII pava luknje z navadno zemjjo, ki jo odkopljejo kar ob straneh ceste. Ob prvem dežju bodo luknje spet velike kot prej, povrhu tega pa bo cesta še blatna. Razen tega bi občini tudi priporočali, naj bi na tej cesti uvedla samo enostransko parkiranje. Občinski svetovavci v Domu onemoglih Člani občinskega sveta v Go-. rici so v torek popoldne obiskali (Dom onemoglih v Ločniku. Sprejeli so jih predsednik nadzornega sveta dr. Krainer, direktor Pon-ton, zdravnik dr. Fabbro in član vodstva Collini, ki »o jih vodili akozi vso zgradbo ter jim razkazali posamezne oddelke in nji-pove naloge. Poleg župana, od' gornikov Gallarottija, geometra Dodija ter generalnega tajnika so ttili prisotni tudi nekateri sveto-vavci večine, dalje Sancin za PSI in dr. Bratina za SIDZ ter sve- IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Ženin ljubimec pod posteljo s fotoaparatom v rokah Obsojen pa je bil samo zaradi groženj • Nepoklican gost zasačen v stanovanju A „ fts r'težkaj meseci sprejel raz- 0vavec' !0 tržaške ulice t!.'1' v zelo slabem stanju, *lj!' to opazi takoj ko se Ikjti j*0 ožjega središča mesta. d ni, vprašal odbornika za : k.lli«. *’ kako to, da so neka-C’ ki so bile o' *t|Mmi let'. »e 1» druge p 'i»b, £°5?eje' 1T” 9 iinn’ f so i5'1® obnovljene že P J O 8t,0g,*mi leti, še vedno v do-lOJ jCliAn.ju' druge pa, ki so bile jS «l|k. pozneje, so ponovno eJa>. da je vprašanje po-0 _ Vezane in panel plošče — Lesovinske plošče — Stole iz upognjenega lesa ^ Oglje — Furnirje — Parkete — Lesene hiše — Lemo galanterijo — Pisarniško in an°i>anj*ko pohištvo — Serijsko in luksuzno pohištvo °GLEJTE SI NAS PAVILJON NA SEJMU »ALPE — ADRIA« V LJUBLJANI ve stopnje je Piazza trdil, da ni hotel ukrasti fotoaparata. Ko ga je ogledoval, je nenadoma vstopil v hišo Fermo. Zaradi presenečenja ga ni odložil, temveč ga držal v roki in se skril pod posteljo. Tudi Fermova žena, ki je priznala ljubavno razmerje s Piazzo, je menila, da mladenič ni hotel krasti. Sodniki so ga spoznali lani v decembru za krivega ter ga obsodili zaradi groženj na mesece zapora. Oprostili pa so ga obtožbe poskusa tatvine. Prizivni sodniki so potrdili prejšnjo razsodbo. • * • Kazenski sodnik (predsednik Edel, tožilec Camuto, zapisnikar Strippoli, obramba Valastro) so včeraj obsodili 33-letnega Maria Cerkveniča iz Ul. Crispi 77, pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 8 mesecev zapora ter na 4.000 lir globe. Cerkvenič je obtožen, da je 1. januarja lani ukradel 42-letnemu trgovcu Mariu Buffu nalivno pero, svetlomer, fotoaparat in 30.000 lir v gotovini. Nekaj pred 24. uro omenjenega dne se je Cerkvenič priplazil do trgovčeve vile v Ul. Redi 8. Kot je pozneje priznal, je že dalj časa proučeval možnost, da bi se splazil v hišo ter odnesel, kar bi se dalo odnesti. V vilo je prišel skozi okno v stranišču, ki je bilo 2 m od tal. Tat pa je imel smolo, ker so bili Buffa in družina doma in ne kot je on domneval nekje na zabavi. Na hodniku v prvem nadstropju ga je opazila gospodarjeva hčerka, ko je stopil iz spalnice. Takoj je poklicala očeta in mater in vsem se je posrečilo, da so zaprli uzmoviču pot do svobode. Prišli so policijski agenti, ki so ga aretirali. Isto sodišče bi moralo včeraj razpravljati tudi o neki tatvini, ki jo Je zagrešil v Trstu 65-letni Enrico Cortlgiani iz Palerma. Cortigianl, ki je že star obiskovalec sodnijskih dvoran in zaporov, je 21. januarja lani ukradel kovček z raznimi oblačili in perilom (v skupni vrednosti 50 tisoč lir) 56-letnemu pomorščaku Gobbu Ghermanu, Cortigianl in Gobbo sta stanovala v dveh sosednih sobah, ki sta ju najela od lastnika stanovanja, nekega Silvestra Candela v Ul. Diaz 20. Cortigianiju dolgo časa niso mogli priti na sled, ker se je povsod legitimiral z železniško legitimacijo, katera se je glasila na Ime nekega Antonia De Poi iz Vidma. Na to okoliščino so policijski organi opozorili vse kvesture v Italiji. Imeli so srečo, ker so v Benetkah aretirali nekega Antonia De Poi, ki pa ni nihče drug kot Cortigiani. Vprašanje gradnje cenejših in manjših stanovanj je postalo tudi v Novi Gorici vedno bolj aktualno, ker so najemnine za stanovanja, kot so jih doslej gradili, postale že občutno visoke. Zato je «Projekt-biro» iz Nove Gorice izdelal posebne načrte, po katerih so začeli graditi 32-stanovanj-ski in dva 20-stanovanjska bloka, v katerih bodo enosobna stanovanja po 31 kv. metrov površine in bodo stala okrog milijon 700.000 din vsako, dvosobna pa po 43 kv. metrov in bodo stala po 2.300.000 din. V primeri z dosedanjimi gradnjami je pocenitev znatna in so jo omogočili z uporabo cenejšega gradbenega in instalacijskega materiala ter z bolj racionalno ureditvijo prostorov. Med drugim bo imel vsak blok po eno stopnišče za vsa stanovanja. Preureditev in modernizacija tovarne pohištva v Novi Gorici, ki je eden največjih tovrstnih obratov v Jugoslaviji, je v polnem teku in do prvega maja so uredili tapetniški oddelek. Preureditev celotne tovarne pa bo verjetno zaključena še letos. V novem tapetniškem oddelku so postavili avtomatske in polavtomatske stroje, ki bodo omogočili prehod od obrtniške na industrijsko proizvodnjo. Med drugim so sedaj začeli izdelovati vzmetne žimnice, po vzorcu žimnic vrste »permafleks* kot jih že nekaj let poznamo pri nas. Taka žimnica bo za 30 do 40 odst. cenejša od dosedanjih ločenih žimnic in vzmetnic. Računajo, da bodo lahko že v juniju dnevno izdelali po 50 rakih žimnic, do konca leta pa naj bi dnevna proizvodnja narasla na 100 in bo lahko v znatni meri zadostila potrebam notranjega trga. * # # Pretekli teden so v podjetju «Avtopromet» v Novi Gorici praznovali 10-letnico podjetja, ki je nastalo iz združitve podjetij SAP iz Ajdovščine in OKAP iz Nove Gorice. V tem obdobju je podjetje zabeležilo velik napredek. Poenotili in modernizirali so vozni park, ki šteje danes 81 avtobusov in tovornjakov ter 13 prikolic, s katerimi bodo letos vzdr« ževali 64 avtobusnih prog in prevozili 330 ton blaga. Lani so njegovi- avtobusi prepeljali 2.652.000 potnikov, letos pa računajo, da se bo njihovo število dvignilo na 5 milijonov. V ta namen bodo letos vložili še 18Q milijonov din v osnovna sredstva. Število zaposlenih je znašalo leta 1952 vsega 124 ljudi, od katerih jih je 70 še vedno pri podjetju in so bili ob desetletnici nagrajeni, lani pa jih je bilo 229 in letos se bo njihovo število povečalo še za 30. V podjetju so v zadnjem Času ustanovili tudi moški pevski zbor, ki je že z uspehom nastopil pod vodstvom Cirila Siliča. Pes ga je ugriznil Sinoči okrog 18. ure je prišel po pomoč v civilno bolnišnico v Gorici 37-letni Mario Zoff iz Gorice Ul. Garzarolli 143. Zdravniki so mu ugotovili rano na levem kolenu, ki so mu jo očistili ter obvezali in ga poslali domov. Ozdravel bo v 10 dneh. Zofla je ugriznil neki pes, ki se je klatil v isti ulici. katerem navaja tu-li, da je gradnji ali pa pr'.ra/Haii gradnjo še 150 novih stanoval.) i a begunce, ki h->do vsel.ivi v teku leta 1963. Tudi zn stanovanja v ljudskih ali iN \ hišah jc se vedno zelo veliko oovpraševanj» in pred nekaj dnevi je bil občinski odbornik za javna dela geometer Lupieri, v Rnnu. kj?r se je r»z-govarjal o nadaljnij gr.cnji ljudskih hiš. Po drugi strani oj imamo v Gorici celo vrsto prost’h stanovanj v hišah zasebnikov, ki oa jih seveda ne morejo oddati, ker so najemnine v takih hišah viši* kot pa v tistih, ki so zidane z državnim prispevkom in z javnim denarjem na splošno. Kar se tiče gradnje stanovanj za ezule, naj omenimo, da so dogradili v Standrežu na Pilošiah tri take stavbe s skupno 24 stanovanji, ki naj bi bila v kratkem vseljiva. Tako bodo v Standrežu na-selili nadaljnjih 24 družin z ramenom, da bi čimprej spremenili etnični značaj tega nekdaj čisto slovenskega naselja, ki ga že od vseh strani obkrožajo take. nove stanovanjske kolonije. V Ul. Giustiniani, na prostoru nekdanjega živinskega trgi, so tudi začeli graditi 56 stanovanj za ezule, ki naj bi bila vseljiva maja prihodnjega leta, za preostalih 70 stanovanj pa že izdelujejo načrte. Kar se stanovanj na odkup tič*, je bilo zanimanje zanje še pred dobrim letom razmeroma majhno, sedaj pa je tudi za taka stanovanja v ljudskih hišah veliko po-vpraševanje, še preden je odprt rok za vložitev prošenj, kot n. pr. za stanovanja, ki so v gradnji bli. zu Tržaške ceste. Povpraševanje po takih stanovanjih bo še naraslo i popolno odpravo blokiranih najemnin, ki je predvidena za konec leta 1963. Na delu se je ponesrečil Včeraj okrog 18. ure so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 19-letnega Maria Billiata iz Vi-les. Zdravniki so ugotovili, da si v'’^rwstao Redek ln razveseljiv primer dvojezičnega napisa nad neko gostilno v Steverjanu, ki so Jo pred kratkim obnovili NA BLATNEM IGRIŠČU PANCANA Doberdobci premagali moštvo iz San Piera v V nedeljo bodo nastopili proti Škocjanu Včeraj niso o so proces odložili, ker«-j«*** —------...... ......... njem obvestili obtoženca. 1 ponovno potresel mrežo San Pie- V nedeljo 13. maja je bila v Pancanu (Tržič) nogometna tekma med ekipama iz San Piera d’Ison-zo in Doberdobom. Kljub slabemu vremenu Je nogometno srečanje privabilo številne domačine in precej doberdob-skih navijačev. Teren je bil blaten in igravci so morali zelo paziti, da bi ne padali med igro. Doberdobci so pokazali premoč nad nasprotniki. Ze v prvem pol-času so dvakrat zadeli mrežo nasprotnikov, tako da se je tekma zaključila z zasluženo zmago Doberdoba s 3:1. Doberdobsko enajstorico so sestavljali: Angel Pahor, Guido Jelen, Silvan Frandolič, Mario Peric, Franko Rebula, Gianni Gerin, Marjan Ferletič, Bruno Dužman, Karel Gergolet, Viljem Ferletič in Ivan Jarc. V 6. minuti prvega polčasa je Karel Gergolet zabil prvi gol. Streljal je iz približno 15 metrov razdalje in brez ovir zadel mrežo. V 15. minuti je Viljem Ferletič s kazenskim strelom Z nožen se je porezala Včeraj zjutraj so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 58-letno Tereso Furlani iz Gorice, Ul. Mi-ghetti št. 4. Zdravniki so ji obvezali rano na desnem kazalcu, ki si jo je povzročila z nožem pri rezanju slanine. Pridržali so i Jo na zdravljenju ta 7 dni. je fant zlomil več reber na levi strani ter so ga pridržali na zdravljenju za 20 dni. Billiato je povedal, da se je ponesrečil pri delu. S SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA Nakup nove opreme za higienski laboratorij Proučili so tudi dnevni red za sobotno sejo pokrajinskega sveta Pretekli torek Je imel pokrajinski upravni odbor svojo redno tedensko sejo pod predsedstvom dr. Chientarolija, na kateri so najprej zaključili proučitev argumen. tov, ki so na dnevnem redu za sobotno sejo pokrajinskega sveta. Odborniki so nato razpravljali tudi o drugih vprašanjih. Tako je bilo govora o izvedbi izrednih del na liceju v Tržiču in o raznih popravilih na pokrajinski zgradbi v Lužnici v Kanalski dolini. Predsednik in odbornik za javna dela sta poročala o stikih, ki sta jih imela na pristojnih mestih kar se tiče zamotanega vprašanja priključka Gorice na avtomobilsko cesto, v skladu s pooblastilom pokrajinskega sveta. Odobrili so nadalje nakup instrumentov za kemični oddelek pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso ter zmago-vavce v natečaju za tehnika v tem laboratoriju in za enega pokrajinskega sanitarnega uslužbenca. Odbor je zaključil pozno zvečer svoje delo z obravnavo drugih vprašanj, ki se tičejo pokrajinskega osebja, finance, kmetijstva in asistence. nih lokalov, ki bo v veljavi do 31. oktobra letos. V mestu Gorica in v ostalih občinah v pokrajini se bodo vsi javni lokali brez izjeme odpirali ob 6. uri. Zapiranje lokalov: Restavracije, gostilne, kavarne, bari in točilnice nealkoholnih pijač v mestu Gorici ter občinah Gradež in Tržič se zapirajo ob 1 uri ponoči, po vaseh goriške občine in v ostalih občinah pa ob 24. uri. Gostilne s kuhinjo se povsod zapirajo ob 24. uri; osmice ob 21. uri. Krožki (ENAL, CRAL, ACLI itd.) v mestu Gorica in občinah Gradež ter Tržič ob 1 uri ponoči, v vaseh goriške občine ter v ostalih občinah v pokrajini pa ob 24. uri. Prve češnje na goriškem trgu Ljudska prosveta ra. Žoga je zadela vratni steber in se odbila naravnost v mrežo. Prvi polčas se je zaključil z 2:0. V 10. minuti drugega polčasa je San Pier d’Isonzo zabil prvi gol. Doberdobci so bili v najboljši formi, a ker so začutili premoč nasprotnikov, so popustili. Po prvem nasprotnikovem golu so začeli ponovno napadati in v 25. minuti s kazenskim strelom v tretje potresli nasprotnikovo mrežo. Tokrat je strel izvedel Marjan Peric. Tekma je bila precej živa, prisotni «o z navdušenjem sprejemali njen potek in stalno spodbujali igralce k boljši igri. V nedeljo 20. maja bodo Doberdobci nastopili proti nogometašem iz Škocjana. Srečanje bo ob 10. urt na igrišču CRDA v Tržiču. Doberdobci bodo nastopili v o-bičajni postavi. Zmagati bi morali še dvakrat, da si osvojijo mladinski pokal. Ker so bili vseskozi zelo požrtvovalni, jim želimo, da bi bil njih trud lepo poplačan. L*. Na goriškem trgu sc se pojavile prve češnje, Drobne so in blede, da ne vzbujajo prav nobenega poželenja. Pa tudi cena je tako astronomska, da se vsakomur nehajo cediti sline, ko jo ugleda. Včeraj se je sukala okoli 350 lir za kg. Za široki sloj smrtni-kov je odločno previsoka; kdor pa se navzlic vsemu le ne more ubraniti in jih kupi, ta se lahko samo pobaha pred drugimi, da je letos le jedel prve češnje. Navadno se ob zaužitju tega sadeža, ki je prvi sadel v tej sezoni, izreče kakšna želja. Kmetje v Steverjanu, ki so zaužili prvo češnjo, so si prav gotovo želeli, da bi jim ta zadel prinesel zaslužek; češnje niso le prvi letošnji sad, ampak prinesejo tudi prtu kmetijski dohodek. PCVMA - OSLAVJK V soboto, 1». maja priredi pro. svetno društvo »Naš prapor« v dvorani v Pevmi Gradnikov večer s pri. četkom ob 20.30. Na sporedu je govor o Gradnikovem liku, sledile pa bodo recitacije njegovih pesmi, ki jih bodo izvajale domače mladenke in mladeniči. Odbor vabi k udeležbi SOVODNJE Prosvetno društvo Iz Sovodenj vabi vse domačine na večer barvnih filmov, ki bo v oboto 19. maja ob 20.30. Rojak iz Trsta Srečko Merlak bo predvajal tri filme: Piitvlčka Jezera, Kmečka ohcet m Bohinjsko Jezero s slapom Savica. CORSO. 16.30- »La ciociara* S. Loren in J. P. Belmondo ".a., janski film. Mladini pod 16. letom vstop piepovedan. VERDI. 17.00: »Neskončni dnevi* (Giorni senza fine), F. Marsh ln I. Bolin. Ameriški barvni film. VITTORIA. 17.00: »Ilegalka* (Don-na fuorileggej. J. Coogan in M. Windsor. Ameriški črnobeli film. CENTRALE. 17.00: »Mali polkov-nik* (11 piecolo colonnello), Jo-selite. Španski barvni film. Nov urnik javnih lokalov Zveza trgovcev sporoča, da je pričel veljati naslednji urnik jav- DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v GoriJl lekarna CR1STOFO-LETTI, Travnik št. 14, tel. 29-71. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 19,8 stopinje ob 14.30, naiuižjo 7,4 stopinje ob 4.40. Povprečne dnevne vlage je bilo M odstotkov. PRED ODHODOM V ČILE Jugoslavija 3 Vzh. Nemčija 1 Strelci: Za domačine Galič (2) in Skcblar. za goste Ducke BEOGRAD, 16. — Nogometna reprezentanca 'Jugoslavije se je danes na stadionu JLA pred 40.000 gledavcj v prijateljski tekmi pomerila z reprezentanco Vzhodne Nemčije. Moštvo je nastopilo v postavi: šoškič, Durkovič, Jusufi, Radakovič (Matuš). Markovič, Popovič, Ankovič, Sekularac (Kovačevič), Jerkovič, Galič, Mujič (Sklobar). Kljub zmagi s 3:1 (0:0) reprezentanca Jugoslavije ni zadovoljila posebno ne v prvem polčasu, ko je igrala precej raztrgano in ko so njeni igravci brez potrebe komplicirali igro. Nogometaši Vzhodne Nemčije so se predstavili kot dobro vigrano moštvo, z igravci, kj se lahko postavijo po robu vsaki dobri reprezentanci. V enajstorici Vzhodne Nemčije sta se najbolj izkazala srednji krilec Heine in levo krilo Virt. Zmaga, ki si jo je jugoslovan. ska reprezentanca priborila šele v drflgem polčasu, je bolj plod zavzemanja posameznikov Sklobarja Galiča, ki sta dosegla dosežke kot skupne igre napada. Edini gol za Vzhodno Nemčijo je dosegel Ducke. Nemški igravec je prisebno izrabil šoškičevo napako, da je vsako ostro nizko žogo raje odbijal kot zadrževal, ter je poslal usnje v mrežo domačinov. Sodeč po igri jugoslovansko moštvo, ki bo pred odhodom v Čile nastopilo v soboto v Milanu, ne vliva preveč upanja za uspeh na svetovnem prvenstvu. Moštvo danes ni zadovoljilo niti kot celota, niti v igri posameznikov. Soškič je bil negotov, od Jusufija in Dur-koviča se je več pričakovalo, v krilski vrsti sta bila Popovič in Matuš boljša kot Radakovič in Markovič, ki je bil preveč počasen. V napadalni vrsti je danes zadovoljil samo Skoblar, ki je v drugem polčasu vnese; več živahnosti v igro in je bil poleg Jerkoviča edini, ki je pokazal večjo borbenost. V predtekmi sta nastopili mladinski reprezentanci Jugoslavije in Vzhodne Nemčije. Srečanje se je končalo neodločeno 1:1. Na poti v Milan bodo JugosUv vanskl nogometaši danes, ob 17.2* na tržaški postaji. svetovno nogometno prvenstvo Mrzlične priprave v Santiagu Od petka dalje prihodi posameznih reprezentanc SANTIAGO, 16. — S prihodom prvih reprezentanc v Čile bomo prišli iz območja priprav v začetek borb za svetovno nogometno prvenstvo. Nič čudnega torej, če se zanimanje stopnjuje iz dneva v dan, medtem ko v krogih prirediteljev prevladuje razumljiva in upravičena živčnost. Od petka dalje bodo letala pripeljala z vseh koncev in krajev sveta udeležence letošnjega turnirja za pokal Rimet. Prvi bodo prispeli Italijani, za njimi pa pričakujejo švicarsko in madžarsko reprezentanco. Italijani in Švicarji bodo ostali v Santiagu, kjer bodo v osmini finala nastopili proti nemški in čilski nogometni reprezentanci. Madžari bodo še istega dne nadaljevali z avtobusom pot do 82 km oddaljene Rancague. V tej skupini igrajo še Angleži, Argentinci in Bolgari. Nemško repre zentanco pričakujejo v nedeljo, za ponedeljek pa so najavile prihod Bolgarija, Anglija, Španija in Argentina. Španija in Brazilija, kot je znano, bosta nastopili v skupini Vina Del Mar skupno s Češkoslovaško in Mehiko. Jugoslovani bodo prispeli v čilsko prestolnico po sobotni tekmi z Milanom in sicer 22. Istega dne so najavili prihod tudi predstavniki Urugvaja in Kolumbije. 23. maja bodo prispeli igravci Mehike in CSSR, medtem ko bodo sovjetski nogometaši prispeli zadnji v Čile, in sicer 25. V Santiagu se govori samo o letošnjem tekmovanju za svetovni nogometni pokaj. Vodstva hotelov so opozorila turiste, da bodo morali zapustiti sobe še pred PRIJATELJSKI NOGOMET Samp.-Genoa 2:1 GENOVA, 16. — Prijateljsko sre. Čanje, k; je bilo nocoj na stadionu v Marassi je Sampdoria premagala Genoo 2:1. Za prve je dosegel oba gola Manfredini in sicer v 38’ in 44’ prvega polčasa, Bean pa je v 14’ drugega dela igre zmanjšal rezultat iz enajstmetrovke. 25. t.m. To pa zato, ker so bile sobe že zdavnaj oddane. V mestih, kjer bodo odigrali kvalifikacijske tekme v skupinah so krajevne oblasti ojačile čistilno službo in so tudi, v pričakovanju velikega števila motoriziranih turistov, popolnoma preuredili prometni sistem. Inter 1 ČSSR 1 MILAN, 16. — Današnja tekma med domačim Interjem in reprezentanco Češkoslovaške, ki bo nastopila na svetovnem nogometnem prvenstvu, se je končala neodločeno 1:1 (1:1). Tekma je bila lepa in hitra z bliskovitimi spremembami položaja. Prvi so prišli v vodstvo domačini v 24’ s Cor-som, Scorer pa je v 38’ izenačil za goste. PO KONČANEM PRVENSTVU C LIGE V ODBOJKI • 1 Moška šestorka Bora presenečenj« n tlirnirJ 3. V desetih nastopih samo dva spodrsljaja S Tekmovanje v odbojkarski C ligi je praktično zaključeno. AGI mora sicer odigrati z ONOG in goričkimi gasilci še zaostali tekmi, toda ta dva izida ne moreta več vnesti v končno lestvico nobene bistvene spremembe. Tako si lahko če ustvarimo končno sliko tekmovanja, zadoččenja. Moštva, ki so sodelovala v prvenstvu sodijo v dva različna kakovostna razreda. Bor, Poli-sportiva in ONOG sodijo odločno v boljši, AGI, PAV in gorički gasilci pa v slabši razred. Taka delitev ni razvidna le iz končne lestvice ampak tudi iz igre, ki so jo moštva predvajala v posameznih srečanjih. Največje presenečenje tekmovanja je seveda pripravilo športno združenje Bor, ki je po mnenju vseh odbojkarskih strokovnjakov pri nas ne le veliko odkritje sezone, ampak tudi moštvo z lepo bodočnostjo. Borovi igravci so se že takoj v začetku postavili v vrsto pretendentov za naj- ki je prineslo Borovi šestorki toliko višji naslov in so ob koncu resnost svoje kandidature tudi opravičili s prvim mestom. Dva spodrsljaja s Po-lisportivo in ONOG prav lahko opravičino z neizkušenostjo in delno psihično nevzdržljivostjo nekaterih igravcev. V vseh drugih srečanjih je moštvo doseglo zastavljeni cilj. Borova šestorka je imela letos zelo posrečeno postavo, v kateri se je izkušenost starejših igravcev povezala s poletom in voljo mlajših moči, ki predstavljajo za društvo pravo bogastvo, saj ima z njimi pred seboj lepo bodočnost. Igravci so v tem prvenstvu že lepo gradili igro, iz katere je dobivalo •top- ništvo» — tolkači — številno • strelivo*. Prav tolkači so bili v prvenstvenih srečanjih ena od dveh odlik šestorice. Druga je bila namreč izredna požrtvovalnost in borbenost ter zagrizenost in vztrajnost, kakršno lahko zasledimo le pri malokateri športni ekipi. Borovi odbojkarji so osvajali sete, ki so bili dejansko že povsem izgubljeni, obupali niso niti tedaj, ko je bil odpor že skoraj nesmiseln. Prav ta srčnost in nepopustljivost je glavna značilnost in odlika ekipe. Med negativne lastnosti moramo prišteti predvsem dejstvo, da moštvo v psihičnem pogledu po večjih naporih popusti, kar je prineslo društvu poraz v tekmi z ONOG in bi ga lahko spravilo tudi ob končno zmago. Med manjše nedostatke pa moramo še prišteti razne tehnične prvine: slab blok, preveč nizkih servisov in premalo ostro igro s sredine igrišča. odbojka zahteva ostre m i_ -..j: . trmlri1 in tolčenje tudi s trajni !i črte in celo sredine pa tretje podaje s prsti v kem loku. Toda to so sti, ki jih tako požrtvoVOV' trenerju kot je Jurkič ji težko odpraviti, zlasti, K f 1 v v. a iv kj uu^iuoiu, j skoraj celotno moštvo zri" do. . f Pri tem pa ne stnt" .,/■ zabiti, da so igravci -dili mnogo napak radi igrišča. Sedanje r~, čina igrišča pri Sv. 1 1^ je taka, da ne d°PusC ^ jt jtjj, več požrtvovalne j ''.Ji f ,Si NOVOGORIŠKA NOGOMETNA P0DZVEZA Zopet sprememba I1& \ ^min se ie Povzpe^ na prvo mesto V XII. kolu prvenstva novogoriške nogometne podzveze so bili doseženi sledeči izidi: TOLMIN - VIPAVA 6:0, BRANIK . PRIMORJE 2:2, GORICA B - ADRIA odloženo, Anhovo je bilo v tem kolu prosto. .......................................................»■'»'.. NOGOMETNO PRVENSTVO KOPRSKECft OKRAJA V zadnjem kola odločitev Tomos v vodstvu s štirimi točkami prednosti maris so odložili, ker delegirani sodniki niso prišli na igrišče. Tomos je imel v tem kolu pre- — ' cej težko telo s Taborpm. Gostje so zaigrali zelo požrtvovalno in tudi dosegli vodilni gol. Domačini so izenačili po zaslugi Škorjanca, ki je žogo z glavo poslal v mrežo. V drugem polčasu so imeli domači več od igre in dosegli še en zadetek. Tabor je proti koncu sicer nekoliko popustil, vendar je napravil pri koprskem občinstvu dober vtis zaradi fair in požrtvovalne igre. Nizko zmago Koprčanov pa je treba pripisati tudi številnim rezervam, ki so morale vskočiti zaradi poškodovanih i- gravcev. V Postojni so domačini s težavo premagali borbene goste. Le-ti so bili v glavnem enakovredni na polju, pred vrati pa precej neiznajdljivi. Sicer pa je bila ta tekma na nižjem nivoju, kot so pričakovali gledavci, čeprav je odločala o drugem mestu Rezultat v Pivki ne daje jasne podobe dogodkov na igrišču. V prvem polčasu so namreč domačini dohio igrali in dosegli izid 3:3. Toda ko je sodnk izključil njihovega najboljšega Igravca, se je moštvo demoraliziralo in Pirančani so brez posebnega naprezanja dosegli visoko zmago. Čeprav ima Tomos trenutno štiri točke prednosti, je vprašanje prvega mesta še zmeraj odprto. I-zolčani so namreč vložili dva pro-testa, ki bi lahko v primeru, ce jima ugodijo, precej spremenila stanje na lestvici. Res pa je, da bj zmaga Tomosa nad Delamarisom v zadnjem kolu že odločila prvenstvo, kajti v tem primeru ne bi imela Izola niti teoretičnih možnosti, da dohiti Koper. Prav zato pričakujejo nedeljsko tekmo v I-zoli z veliko nestrpnostjo, saj bo šlo za naslov okrajnega prvaka in za prestiž najboljše enajsto-rice na obalnem področju. Lestvica: Tomos Delamaris Sidro Postojna Tabor II. Bistrica Jadran Pivka 12 13 12 13 11 12 Osrednje srečanje tega kola je bilo v Novi Gorici, kjer je Branik sprejel v goste enajstorico Primorja iz Ajdovščine. Pomembnost tega srečanja lahko razberemo že iz dejstva, da je sodniška organizacija za to srečanje določila kar zveznega sodnika Tavzesa iz Ljubljane, ki je svojo dolžnost opravil brezhibno. Obe moštvi sta se za srečanje skrbno pripravili, ker je bilo od izida tega srečanja marsikaj odvisno. Tekma je bila na zelo blatnem igrišču, ki je onemogočalo lepo in hitro igro. Gostje so se prvi znašli in s številnimi napadi ogrožali svetišče domačih. Vratar domačih je večkrat imel priložnost pokazati svoje znanje. Gostje so dosegli lepa gola v 18. in 21. minuti po Mažgonu in Leskovcu, domačini pa so znižalj rezultat na 2:1 v 31’ po Zornu, izenačili pa v 32’ drugega polčasa po strelu Kompare. Gostje so bili v znatnj premoči ves prvj polčas, medtem ko so do-mači prevladovali v drugem, zaradi česar je rezultat povsem realen. S tem, da si je Branik na lastnem igrišču pustil odnesti dragoceno točko, si je skoraj povsem zaprl vrata v borbj za dosego prvega mesta. Pri domačih se je izkazal vratar Suler, ki ni kriv prejetih golov, medtem ko je bil pri gostih najboljši branilec Černe. V Tolminu je gostovala Vipava, ki zaseda zadnje mesto na lestvici. Tolminci, k; resno kandidirajo za prvo mesto, so to priložnost krepko izrabili in kar šestkrat zatresli mrežo gostov. Rezultat je na vsak način previsok, ker Vipavci niso igrali tako podrejene vloge, kot bi se dalo sklepati po doseženem rezultatu. Zmaga Tolmina je neoporevna, kljub temu, da je neizkušeni napad gostov zapravil več lepih priložnosti za dosego gola. S to zmago si je Tolmin še izboljšal že tako dobro razliko v golih, ki bo verjetno tudi odloča, la o mestu na lestvici. Z zmago nad Vipavo se je Tolmin povzpel na čelo lestvice novogoriške nogometne podzveze. Enajstorici Gorice B in Adrie iz Mirna sta sc sporazumeli zara-4 1 7 27:28 10 |di hudega dežja in slabega igri-4 1 8 21:47 9 i šča, da se bosta pomerili kasneje. 15:27 7 To sta tem lažje storili, ker igra 8:45 3 1 Gorica B izven konkurence. 13 12 0 1 48:15 24 12 9 2 1 29:9 20 5 3 4 32:20 13 526 33:29 12 3 1 7 1 I 10 Lestvica nja: po XII. kolu je nasled- Tolmin 8 5 2 1 32:13 12 Branik 9 5 2 2 25:15 12 Anhovo 8 4 3 1 19:10 11 Primorje 8 4 2 2 20:18 10 Adria 8 1 1 6 11:25 3 Vipava 9 1 0 8 8:31 2 V XIII. kolu bodo naslednja prvenstvena srečanja: v Mirnu: Adria - Branik, v Ajdovščini: Primorje - Tolmin, v Vipavi: Vipava . Anhovo. Drugo moštvo Gorice bo prosto. —Jo KOŠARKA TURIN, 16. — Nocojšnje mednarodno prijateljsko srečanje med Italijo in Argentino se je končalo z zmago domače reprezentance 77:61 (47:19). EKIPNO PRVENSTVO V ATLETIKI deli smo, da so "“Tj f odbojkarji igrali za/a.:u il* škod b, ki so jih a°° 0w r zlasti pa izkušena in le tehnično zadovoljiv0 $ tudi z zvrhano mero sam n ja. i" k ONOG je prodrl « ^jr«) j povratnih kolih in °\ pripravil presenečenje # voritoma: Boru in P°.iSLalm Odlični rezultati Rossettija in Daneluttija V soboto in nedeljo je bilo v Trstu ekipno prvenstvo v lahki atletiki. Na tekmovanju je letos manjkalo večje število boljših atletov iz Vidma in Tržiča poleg celotnega moštva iz Gorice. Rezultati so bili skljub temu v prvem kot v drugem dnevu razveseljivi, čeprav je potek tekmovanja oviralo slabo vreme. V soboto je za prvi pomemben rezultat poskrbel Zanon, ki je 400 metrov z ovirami pretekel v 55"3, pred Furlanijem in Fillijem, ki počasi prihajata v dobro formo. Dobro kondicijo je potrdil v disku Franceschini z znamko čez 43 m. Donati v daljini in Schira v kopju sta zmagala z dobrimi rezultati, vendar je najlepši vtis napravil Saitz, ki je kopje vrgel 54,37 m daleč. V skoku v višino je z 1,80 m zmagal Pavlica, Sar-tori in Sclippa pa sta bila za 5 cm višja. V prvem dnevu so bili najzanimivejši teki: trije mladi atleti so dosegli osebne rekorde na progi 800 m. Loru je bil prvi v 2’00”2, iviarcoiin pa jv /.a uaatnu mcaiv I premagal z 2’01”9 Gemmellesija iiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiimitiiiiimitiitiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiimiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiii PO JASNI ZMAGI NAD CIIRISTENSENOM Madžar Laszlo Papp evropski prvak v srednji kategoriji DUNAJ, 16. — Preko 17.000 oseb je danes do zadnjega kotička napolnilo Stadhalle, kjer je bil dvoboj za evropsko krono srednje kategorije med sedanjim prvakom Dancem Chrisom Christensenom in izzivačem Madžarom Laszlom Pappom. Prireditelje je «en plein» najbolj razveseljil, saj se je steklo v blagajno 24 in pol milijona lir. V dvorani je bilo tudi 157 novinarjev, fotoreporterjev in televizijskih kronistov iz 11 držav. Madžar si je osvojil naslov, na katerega je dolgo mislil in se pripravljal. Papp je bil skozi boljši od Danca in je z njim razpolaga! ter delal kar je hotel. 2e v peti rundi je Papp spravil z močnim udarcem z desnico po bradi nasprotnika na tla do štetja 7. V sedmi rundi je Madžar silovito napadel Danca in mu z vrsto strahovitih udarcev onemogočil vsakršno obrambo ter ga dobesedno zmedel. Previdni sodnik se je pri dežurnem zdravniku pozani- mal, če je Danec še sposoben za borbo, toda tega ni bilo treba, ker i bivši evropski prvak še pred začetkom osme runde odpove- se je dal nadaljnji borbi. . Samo v prvih rundah sta si bila boksarja precej enakovredna, pa čeprav je Papp vedno zaključil napade v svojo korist. Danec je pokazal gibčnost in hitre reflekse, toda znašel se je pred boljšim boksarjem 'ki ima poleg elegantnega sloga še strahovite, uničujoče udarce. 3. Gemmellesi (Acegat) 2’03”8 Tudi ta šestorka ima ,zhfiIiit^ 200 m: 1. Tomaello (Polisportiva) igravce in ■ zanesljivo 0 pp . 22”7, 2. Tassini (Libertas) 22”8, ’ Ostale tri ekipe, (2’03”8). Tudi sprinterji na 200 m so pretekli svojo progo zelo hitro. Favorit Tomaello iz Vidma je premagal Tassinija in Bensija, ki pa sta oba potrdila solidno formo s časi pod 23”. Na sporedu je bil tudi tek na 5000 m z udeležbo znanega dolgoprogaša Daneluttija iz Vidma. Danelutti je z mirniga tekom, brez večjih naporov dosegel 15’16”8, in splošno mnenje je, da se bo atlet že v prihodnji fazi ekipnega prvenstva spustil v ostrejši konkurenci pod 15'. V drugem dnevu je najboljši rezultat dosegel Rossetti iz Tržiča z odličnim 3,80 m v skoku ob palici. Rossetti je naskakoval tudi 3,90, a je letvico le za malenkost podrl. Drugi odlični rezultat je dosegel ponovno Danelutti na progi 1.500 m, ki se je občutno približal rekordu Bellena. . Veter, razmočena steza in mraz so preprečili boljše rezultate na 100 m. Najhitrejši je bil popolnoma neznani Ogriseg, na častna mesta pa so se uvrstili Schiarelli, in favoriti Tassini, Nigli in Bensi. V metu kladiva je dvoboj Duca-Sedmak, prvi odločil v svojo korist z metom čez 45 m, odločno slabi pa so bili rezultati na 400 m in v troskoku. Boljši rezultat je v štafeti 4x100 m dosegla tudi Polisportiva, čeprav ni tekla v svojimi najboljšimi elementi. Ekipno je prvo mesto tudi letos osvojila Polisportiva, ki je dosegla le 9 točk manj kot lani, čeprav v njihovih vrstah letos ni bilo reprezentanta Rossa. Z majhno prednostjo je bila Ginnastica druga pred Libertasom, malo točk pa je nabrala Udinese, v kateri se je temeljito občutila odsotnost Dentesana, Corradina, Cominija in Mattionija. BRUNO KRIŽMAN IZIDI: PRVI DAN 400 metrov z ovirami: 1. Zanon (Polisportiva) 55”3, 2. Furlani (Libertas) 58”4 Met diska: 1. Franceschini (Ginnastica) 43,53 800 m: 1. Loru (CRDA) 2’00”2, 2. Marcolin (Ginnastica) 2’01”9, i 3. Bensi (Ginnastica) 22”9 Skok v višino: I. Pavlica (Libertas) 1,80 m 5000 m: 1. Danelutti (Polisportiva) 15’16”8, 2. Intemperante (S. Gia-como) 16’00”1 Skok v daljino: 1. Donati (Fiam-ma) 6,51 m Met kopja: 1. Schira (Ginnastica) 55,83 m Štafeta 4x400 m: 1. Polisportiva (Fontanini, Liva, Tomaello, Zanon) 3’3 %" DRUGI DAN 100 m zapreke: 1. Cremese (Udinese) 16”6 Met kladiva: 1. Duca (Udinese) 45,04, 2. Sedmak (Acegat) 43,33 10.000 m: 1. Tončič (S. Giacomo) 36’36” 400 m: 1. Tomaello (Polisportiva) 52”1, 2. Loru (CRDA) 52”4 1500 m: 1. Danelutti (Polisportiva) 4'4”5 Troskok: 1. Cadin (Polisportiva) 13,44 m in goriški gasilci, so [!|J enakovredne in niso P. t>r nič posebnega. Najbolj očaral AGI, ki je pred v stvom obetal mnogo Z zaključkom bIZTZiC •;$ w ico nova naloga. tvenem srečanju " .: t>! i.i , UVTSUIVIJU V O 100 m: 1. Ogriseg (Udinese) 11”5, veda zavel drugačen veti0Mr. . 2. Schiarelli (CRDA) 11”5 sprotniki bodo mnogo . jjDG Met krogle: 1. Franceschini (Gin- ${ fcot letošnji in BoroVf',0 F rej, nastica) 14,75, 2. Buffoni (Poli- nizali zmage redkeje kotniWt sportiva) 13,73 daj. To seveda ne sme " JV Skok ob palici: 1. 1. Rossetti (CR plašiti niti demoraliz'r,a' :,j f. DA) 3,80 m _ je zakon športa, števil11 ■ bertas Videm) 10’23”3, 2. Ricatti tv o ne bo borilo za pr*° f (Arettaf ) 1ft’4nM4 ______u 7„ V . |# .—**•/ -'rrr je •čunu/t uev- v- fl. 3000 m steeple: 1. Tedeschi (Li- razi bodo le znak, da '0| in»oa»»o o , ..... . nrV° . !# ir1 (Acegat) 10’40"4 Štafeta 4x100 m: 1. Polisportiva (Meneghini, Paulet, Debtoni, Zanon) 44”4 KONČNA LESTVICA 1. Polisportiva Friuli 10.842 točk 2. Ginnastica Triestina 9.650 » 3. Libertas Trst 9.130 » ampak le za obstanek - , r, .. In to bi moral biti 0^ortA. Viter moške šestorke .^„,1 j' In to bi moral biti 0' H združenja Bor v Prirlu. iin zoni: ostati v 2. ligi, ** js !li Ce bo to dosegla ne °°.n manjši uspeh, kot letošnji, Veselo razpoloženi prvaki C lige IVO ANDRIČ I WVWVWWVA Travniška kronika twv. (£(J. KONZULSKI ČASI Mladenič je govoril prav toliko iz notranje potrebe kolikor iz želje, da nadaljuje pogovor. Toda starca ni bilo treba priganjati. On ni pretrgal svojih misli. Nekako navdahnjen, včasih iščoč francoske izraze in nadomeščajoč jih z italijanskimi, je govoril, kakor bi bral: «Da to so muke, ki mučijo krščene ljudi z Levanta in katerih vi, pripadniki krščanskega Zahoda, nikoli ne morete po-polnoma razumeti, kot jih morejo še manj razumeti Turki. To je usoda levantinskega človeka, kajti on je poussišre hu-metine, človeški prah, ki se mukoma vrtinči med Vzhodom in Zahodom, ne pripada nobenemu, toda oba ga teptata. To so ljudje, ki znajo veliko jezikov, vendar ni nobeden njihov, ki poznajo dve veri, pa niti v eni niso trdni. To so žrtve usodne človeške razdeljenosti na kristjane in nekristjane. Večni tolmači in posredniki, noseč v sebi polno nejasnosti in neizrečenega .odlični poznavalci Vzhoda in Zahoda, njunih običajev ingver pa enako prezirani in sumničeni od obeh. Nanje je moči obrniti besede, ki jih je pred šestimi stoletji napisal veliki Dželaledin Rumi: Se sam sebe ne morem spoznati. Nisem kristjan ne jud, ne pars ne musliman. Nisem ne z Vzhoda ne z Zahoda, ne s kopnine ne z morja. To so Levantinci. Majhn. izločeno človeštvo, ki trpi zaradi dvojega izvirnega greha in ki bi moralo biti vnovič odrešeno in odkupljeno, pa nihče ne ve, kako in po kom. To so ljudje z meje, duhovne in fizične, z rdeče in krvave črte, ki je zavoljo nekega težkega in absurdnega nesporazuma potegnjena med ljudmi, božjimi bitji, med katerimi ni treba in bi tudi ne smelo biti meja. To je tisti rob med morjem in kopnino, obsojen v večno gibanje in nemir. To je tretji svet, kjer se je nakopičilo vse prekletstvo zaradi razdelitve zemlje na dva sveta. To je...» Des Fossčs je zamaknjen in plamenečih oči zrl spremenjenega starca, ki je še vedno z razprostrtimi rokami kot križan zaman iskal besed in nenadoma s skrhanim glasom zaključil: «To je junaštvo brez slave, mučeništva brez venca. Vsaj vi, naši soverniki in sorodniki, ljudje z Zahoda, kristjani po isti milosti kakor mi, bi nas morali razumeti, sprejeti in olajšati našo dušo*. Zdravnik je povesil roko z izrazom popolne brezupnosti, skoraj jezno. Niti sledu ni bilo o otožnem «llirskem doktorju*. V sobi je stal človek svojih misli in mogočnega izraza. Des Fossčs je pa gorel od želje, da bi ga poslušal in zvedel še več; docela je pozabil ne samo svoje prejšnje občutje premoči, temveč tudi kraj, kjer je, in opravek, zaradi katerega je prišel. Videl je. da se je zasedel mnogo dlje, kot je bilo treba in je imel namen, toda ni vstal. Starec ga je sedaj gledal z očmi, polnimi nemega ganotja, kakor gledamo za človekom, ki odhaja in nas boli slovo. «Da, gospod, vi lahko razumete to naše življenje, toda za vas je samo neprijeten sen. Resda živite tukaj, toda veste, da samo začasno in se boste prej ali slej vrnili v svojo domovino, v boljše razmere in dostojnejše življenje. Prebudili se boste iz te mčre odrešeni, mi pa se ne bomo zbudili nikoli, kajti za nas je ta mora edino življenje*. Proti koncu razgovora je postajal zdravnik čedalje bolj tih in čuden. Usedel se je tik mladeniča in se nagnil proti njemu kakor v velikem zaupanju. Z obema rokama mu je dajal znamenje, naj bo miren, da z besedo ali gibom ne odpodi in ne preplaši nekaj drobnega, dragocenega in boječega kot ptička, ki je tu pred njim na tleh. Strmeč v ta prostor na preprogi je govoril skoraj šepetaje, toda s toplim glasom, ki je razodeval notranjo milino: «Na koncu, na pravem in zadnjem koncu je pa vendarle vse dobro, vse se skladno rešuje. Čeprav ima tu pri nas vse videz neskladja in brezupne zamotanosti. Un jour tout sera bien, voila notre espirance — pride dan, ko bo vse dobro, v tem je naše upanje, kot je rekel vaš filozof. Drugače si ni mogoče misliti, Zakaj bi sicer moja misel, dobra in prava, bila manj vredna od take prave misli, ki se porodi v Rimu ali v Parizu? Ali zato, ker je pognala v tej kotlini, ki se imenuje Travnik? Mar je mogoče, da se ta misel nikjer ne zapiše, nikjer ne vknjiži? Ne, ni. Tudi kljub navidezni razbitosti in neredu je vse povezano in skladno. Ne izgubi se niti ena sama človeška misel, ne napor duha. Vsi smo na pravi poti in presenečeni se bomo srečali. Srečali in razumeli pa se bomo vsi, koder koli sedaj hodimo in če še toliko blodimo. To bo veselo svidenje, slavno in odrešilno presenečenje*. Des Fossčs je komaj sledil starčevo misel, toda živo je želel, poslušati ga še in še. Cologna je nadaljeval brez vidne zveze, toda s taistim zaupnim in razburjeno radostnim glasom. Mladenič je pritrjeval, se včasih tudi sam razvnel in, gnan po nepremagljivi želji, omenil to in ono. Povedal je o svojih izsledkih na cesti pri Turbetu, o raznih zgodovinskih dobah, ki jih človek opazi na posameznih slojih te ceste, prav isto, kar je nekoč brez posebnega uspeha povedal Davillu. «Vem, vi ne hodite zaprtih oči. Vas zanima preteklost in sedanjost. Vi znate gledati*, ga je pohvalil zdravnik. Kakor bi mu odkrival skrivnost o zakopanem zakladu in hotel z vedrim pogledom več nakazati, kakor je mogoče povedati z besedo, je starec šepetal: «Ko boste prešli čaršijo, se ustavite pri Jeni džamiji. Vse zemljiške je opasano z visokim zidom. Znotraj, pod orjaškimi drevesi, so grobovi, o katerih nihče ne ve, čigavi so. O tej džamiji bajajo, da je bila pred prihodom Turkov cerkev sv. Katarine. In ljudje verjamejo, da je v nekem kotu še dandanašnji zakristija, ki je ni mogoče odpreti z nobeno silo. Če natančneje pogledate kamne v starinskem zidu, boste videli, da so to ostanki rimskih ruševin in nagrobnikov. Na kamnu, Ki je vzidan v ogradi džamije, lahko preberete dostojanstvene in pravilne rimske črke nekega razbitega napisa: Marco Flavto... optimo... Globoko pod njirri, v nevidnih temeljih, pa ležijo velike klade rdečega granita, ostanki mnogo starejšega kulta, nekdanjega svetišča boga Mitre. Na eni teh klad je iz- «8 lizan telief, ki kaže, kako [ gočnega vepra. In bog si vedi kaj vse je še skrito v s 1 pod temelji. Kdo ve, čigavi napori so tam pokopani h* fl| ?jjj sledovi za vekomaj izbrisani! In to samo na tej slcrois8a | platici zemlje, v tem pozabljenem mestecu. Kje pa so ga nešteta velika naselja po vsem svetu?* Čakal glasneje, kakor da sedaj ‘lahko posluša še kdo tretji zdravnik je nenadoma spremenil Mladenič je gledal starca in Čakal novih^ra^2' s!c8\t. za tisto, kar je povsem jasno in gotovo, njemu buz ^|| dobro znano. Toda pogovor se je proti koncu spremenil. Colog^8 nK« TTiriav in frvar co nrilrlonial in lrvAil am/nfil * «H stal mršav in tog, se priklanjal in krčil, Sovor')!)jS:itora puhle besede, uverjal gosta, da je počaščen z o! zaupnim naročilom. Tako sta se poslovila. Na poti v konzulat je des Fossčs raztreseno J stožcu luči. ki ga je pred njim črtala kavazova svet) to sar ni videl okrog sebe. Mislil je na starega in a*0*®?; d* t nika, na njegovo živo, neumljivo misel ln se trud^’u ne? V) znašel in spoznal v svojih lastnih mislih, ki so se kovano porajale in prepletale. (Nadaljevani V 'i $ - v nS UREDN.S. vo: TRST -UL. MOHTECCmMl S T-ZdlJkTZZZ TJm^mod £^ J>, y,