Leto X. Številka 2. SLOVENSKI PRAVNIK. Izdaja društvo „Pravnik" v Ljubljani. Odgovorna urednika: Dr. Makso Pire in dr. Viktor Supan. V LJUBLJANI. Natisnila »Narodna Tiskarna" 1894. VSEBINA. ----- 1. ./. Kuvcnik: O jezikovnem vprašanji v načrtu novega civilnega postopka......... . . ... . . . 33 •2. Raba slovenščine pri političnih uradih........38 3. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: a) Gospodar odgovoren je za motenje posesti, katero so zakrivili njegovi kosci vkljub naročilu, da morajo paziti na mejo, če se ne prepriča o izpolnitvi svojega naročila in se poleg tega okoristi iz motenja . 39 b) Kompetenca agrarnih oblastev za razsojevanje sporov mej solastniki vknpnih agrarnih posestev .... 41 Kazensko pravo : a) Nesposobnost oporočne priče po smislu §-a 582. obč. drž. zak. ne ugasne po preteku časa. b) K §-om 199. lit a), 202 in 204. k. z..........4H 4. Iz upravne prakse: K postopanju pri odmeri dohodnine .•.....47 5 VII. redna glavna skupščina društva nPravnika" .... 50 6. Razne vesti................62 7. Pregled pravosodstva.............63 SLOVENSKI PRAVNIK št. 2. O jezikovnem vprašanji v načrtu novega civilnega postopka. § 195. načrta slove: „Wenn an einer Verhandlung Personen theilnehmen, \velche der Sprache, in welcher verhandelt \vird, unkundig sind und die sich nicht in einer Sprache auszudriicken vermogen, deren die Parteien, die Richter und der Schriftfiihrer machtig sind, ist vom Vorsitzenden ein Dolmetsch zuzuziehen." To je v celem načrtu jedina določba o jezikovnem vprašanji In da je nedostatna, vidi se na prvi pogled, kajti govori le o jeziku tretjih oseb, ki se pravde udeležujejo, to so: priče in izvedenci, ne določuje pa jezika strank. Istotako razvideti je takoj, da je določba ta namenjena le jezikovno mešo-vitim krajem, kajti v zgolj nemških krajih iskali bodemo ne-nemškim tretjim osebam v pravdi zaman strank in sodnega senata, ki vsi umejo njihov jezik. Določba ta pravilo bode tudi okrajnim sodiščem in bodo ondi pravice predsednika pristojale razpravljujočemu sodniku (§ 451. načrta) Opomnim precej tu, da vladni motivi, ki inače točno in tehtovito utemeljujejo v načrtu razgrneno tvarino, določbi §-a 195. ne vedo niti besedice. Ker torej bodoči zakon ne bode določeval jezika, v katerem je obravnavati, kedo ga bode določil? V načrtu izraženo je načelo, da o samo formalnih stvareh razsojaj predsednik senata, o meritornih zadevah pa senat. Gotovo pa je jezik razprave le formalnost in recimo torej, da ga bode določeval predsednik. Ali kaj si bode izbral za podlago dotični svoji odločbi. Uže to se ne ve, v katerem jeziku se sploh sme obravnavati. Toda denimo, da je dopuščati vsak v deželi navadni jezik. Sedaj nastanejo ti-le slučaji: a) Jedna stranka ume samo jeden, v deželi navaden jezik, druga pa oba, oziroma vse. Kot brezdvomno postavimo, da 3 ?A O jezikovnem vprašanji v načrtu novega civilnega postopka. sodišče in zastopniki strank uraejo vse te jezike. Predsednik odločil se bode za jezik, kateri ume prvo navedena stranka, kajti ta jezik umejo vsi drugi in po analogiji, da mora tretja oseba, da ni treba tolmača, razumeti jezik strank, sodnikov in perovodje, sme se dopustiti za jezik razprave le oni, katerega so vešči vsi. Tu torej predsednik ne bode imel nič kaj težavnega stališča h) Drugače pa je, ako vsi umejo oba jezika. Dopustil ne bode, da se razpravlja v obeh jezikih, kajti zakon jasno govori le o jednem jeziku kot jeziku razprave. Kateri jezik naj določi ? Ali naj gleda na narodnost strank, oziroma njih zastopnikov, ali na svojo narodnost, ali pa naj brez vsakega pomisleka odloči se za jeden ali drugi jezik ? Prvo sredstvo mu vedno ne bode služilo, ker sta pogosto tudi stranki, oziroma odvetnika raznih narodnostij, drugo sredstvo je jako ozbiljno, tretje pa resnemu poslu sodnika nevredno. Ako bode določeval jezik po svojem prepričanji, na glasu bode kot svojemu jeziku pristransk. Od tod pa do domnevanja, da je tudi v stvari sami pristransk, niti jeden korak ni. To pa ugledu sodniškega poklica iz vestno koristilo ne bode. Tu torej predsednik nima opore, katere bi se v svojih dvomih oprijel. c) Če jedna stranka ne ume jezika druge stranke ? Tu pa uže celo ne bode imel nikakega merila Vidi se torej, v kake zagate bode spravljal zakon predsednika in razmere silile bodo, da se potom upravnih naredeb določi jezik razprave. Samo s pripomočjo sedanjih jezikovnih naredeb ne bode mogoče jasnosti doseči v tem vprašanji. Pomniti je, da težišče novega postopka bode v javni ustni razpravi. Spisi strank skrčeni so — izvzemši postranske zadeve, potem vzklicne in revizijske spise — na tožbo in odgovor na tožbo (v postopanji pred okrajnim sodiščem pa je tudi to spisovanje le fakultativno), ter na takozvano nNiederschrift" odvetnikov tekom razprave (§-a 226. in 274.) Zatorej pa nam sedaj obstoječe naredbe v pogledu na ustno razpravo nič koristile ne bodo in treba bode vsekako nove jezikovne naredbe. Ali če bode iz načrta zakon, kako tesno obmejeno je območje uprave! Zakon govoril bode o „Sprache, in welcher O jezikovnem vprašanji v načrtu novega civilnega postopka. 35 verhandelt \vird" in uprava prisiljena bode, da za razpravo določi le jeden jezik. Kaj pa je naravnejše mimo tega, da se dekretuje notranje-uradni jezik za razpravini jezik, iz-vzemši morda slučaja, da istega ne ume nobena, pri razpravi navzoča stranka, ali pa samo jedna ne, drugi pa vsi umejo jezik te stranke. Za spise (Schriftsatze) ostati morajo sedanje jezikovne naredbe v veljavi, ali spisi bodo napram javnosti in ustnosti razprave — bodisi razprave o glavni stvari (Streitverhandlung), bodisi razprave v navadnih narokih — jako podrejenega pomena. Preidimo sedaj k drugi točki jezikovnega vprašanja t. j. k jeziku tretjih oseb v pravdi. Kakor sem uže omenil, so tretje osebe le priče in izvedenci, kajti intervenijente in imenovanega avtorja načrt prišteva strankam (§-i 13.—15.), kar je naravno. Da pa pooblaščenci niso tretje osebe, sledi iz pravnega pojma pooblaščenja. Slučaji, ki utegnejo nastati, so: 1.) Če tretja oseba govori jezik, kateri ne umejo niti stranki, niti vsi sodniki, oziroma perovodja. Tu je popolnoma prav in naravno, da se pokliče tolmač. Tej določbi načrta se torej ne more ugovarjati. 2.) Če tretja oseba govori jezik, kateri sicer umeta obe stranki, a ga ne ume noben sodnik. Tudi tu je tolmač potreben, kajti sodnik izvedeti mora od nepristranske strani, kaj govori priča ali izvedenec. 3.) Če jezik tretje osebe ume samo jedna stranka in ga umejo samo nekateri sodniki. Tu uže vzbuja se misel, če bode gotovost večja, ako povedbo preloži na jezik razprave tolmač, ali pa kateri sodnikov. Ali bodi! Stranki je morda do tega, da izve povedbo priče oziroma izvedenca od osebe, ki pravdne zadeve ali vsaj nje posamičnih faz kar nič ne pozna. 4.) Če jezika tretje osebe samo jedna stranka ni vešča, vsi drugi pa ga umejo. Tu pa menim, je tolmač popolnem odveč. Predsednik pretolmači povedbo stranki, in ako ta le še dvomi, vpraša lahko katerega sodnikov; čemu torej tolmač? Priročimo tale slučaj konkretnim odnošajem. Pravda se pred sodnim dvorom stranka, ki ume samo nemški, nasprotnik njen pa zna slovenski in nemški. Jezik razprave je 3* 36 O jezikovnem vprašanji v načrtu novega civilnega postopka. nemški. Zaslišati je pričo, ki ume samo slovenski. Recimo, da je vrhu tega za nemško stranko pri razpravi navzoč tudi odvetnik1), ki je vešč obema jezikoma. Vsi, v prvi vrsti predsednik, potem pa zastopnik te stranke morejo ji z največjo ve-rojetnostjo preložiti povedbo na nemški jezik, a zakon veleva : quod non, govori tolmač! In tolmač povedal nam bode nemški, kaj je govoril priča Slovenec! Naopak bode, ako jedna stranka ume samo slovenski in se bode razpravljalo v slovenskem jeziku (če bode dovoljeno), ter se zaslišuje Nemec kot priča, zopet tolmač prevajal nemško povedbo na slovenski jezik. To bodo pač največje neprilike, ki morejo poganjati na zakonitih tleh! 5.) Daljnja posledica bode tudi ta, da tretja oseba ne bode smela voliti jezika svojej povedbi Če ume jezik razprave, potem mora govoriti v tem jeziku, kajti le tedaj, ako tega jezika ne ume, sme govoriti v drugem jeziku. In če si priča ali izvedenec toli trdovraten, da hočeš izpovedati v drugem jeziku, slabo jo bodeš naletel. § 334. taksativno našteva, kedaj sme priča odrekati pričevanje, a da bi je smela odrekati zaradi jezika, tu ni povedano. In uvela se bode proti tebi eksekucija „ad praestandum factum", obstoječa v denarnih kaznih ali pa v zaporu, ki sme trajati toliko časa, dokler teče pravda v dotični instanciji. Dalje moraš obema strankama povrniti škodo, katero trpita vsled nastalega zavlačevanja in plačati jima provzročene stroške, konečno pa še posebno kazen za nagajivost (Mut\villens-strafe); to določata §-a 338. in 339. Izvedenec pa si le toliko na boljšem, da se te r,ad praestandum factum" eksekvovalo ne bode, ampak postavilo druzega izvedenca; vse drugo pa bodeš plačal liki priča (§ 467.) Toliko o jeziku razprave in o jeziku tretjih oseb. Vprašanje nič manj važno je tudi to, v katerem jeziku bode pisati zapisnike o ustnih razpravah O tem napominana določba načrta popolnoma molči. Pred vsem razmotriti je, kakega pravnega značaja bodo zapisniki. Pisalo se jih bode navadno po zaključenji ustne raz- ') Za pravde pred sodnim dvorom obligatoren je „Anwaltszwangu. Le v pripravljalnem postopanji za nekatere posle ni treba odvetnika, v slučaji pa, da ima stranka pravico revnih, tej stranki sploh ne- O jezikovnem vprašanji v načrtu novega civilnega postopka. 37 prave s pripomočjo zasebnih zapiskov predsednika, katere si je napravil tekom razprave. Pri tem zapisovanji navzočni bodeta tudi stranki. Ko je zapisnik sestavljen, prečitati ga je strankam, in te smejo kazati na posamične točke, ako se ne zlagajo z njih povedbami mej razpravo, ali če so nejasne in nepopolne. Če predsednik teh opomenj ne prizna, sme stranka vložiti ugovor v zapisnik, odvetnik pa tudi v poseben spis, takozvano „Nieder-schrift". Vse to določujeta §-a 225. in 226 — Povedbe prič in izvedencev zabeležiti je v zapisnik po njih bistveni vsebini in ako treba, od slov a, do slova (§-a 356. in 380.). Završek (Ergebnis) krajevnega ogleda zabeležiti je v razpravni zapisnik (§ 384.). Ako so se ta dokazivanja vršila izven ustne razprave, zapisati je povedbe v poseben zapisnik, potem pa jih pri razpravi prečitati. Vladni motivi izrecno naglašajo, da je namen zapisniku o ustni razpravi, da služi prvemu sodniku pri razsoji in informuje višjega sodnika. Pravni značaj zapisnika je torej jasen. Služiti ima le notranjemu poslovanju sodišč. In če prišteva notranjemu uradovanju. je torej naravno, da bodi spisan v notranje-uradnem jeziku. To so pomisleki, katere mi vzbuja določba §-a 195. načrta. Če se vsprejme ta določba, potem se bodo jezikovni boji razlegali tudi po sodnih dvoranah, tratili ondi čas, vznemirjali stranke in sodnike ter jih odtegovali pozornosti na pravdni predmet. A načrt sam zahteva, da pogled bodi obrnen jedino na pravdni predmet, iskanje resnice o njem ter njega rešitev v jednej sami razpravi. Zaradi tega odklanja vse utoke v formalnih zadevah, in ponekodi tudi zaradi kršenja določeb postopnika ne dopušča pravnega leka ter grozi sodnikom z represalijami, ako se omenjenega smotra ne bodo držali.' Da bode razsojevanje o jeziku škodilo tudi sodniškemu ugledu, omenil sem uže zgorej. Vsemu temu bi se izognilo, ako bi se jasna in brezdvojbena določila o rabi jezikov uzakonila, kar menim, da bi ne bilo nemogoče. Uže sedaj obstoječim razmeram bilo bi primerno, ako bi se n. pr. določilo, da je v spisih in pri ustnih razpravah rabiti, ter ukrepe in razsodbe razglašati, oziroma izdajati v jednem jezikov, ki so v okraji dotičnega sodišča navadni. V tem okviru določita naj jezik stranki, ako pa ne soglašata, govoriti sme pri 38 razpravi vsaka v svojem jeziku, a podlaga razsodbi bodi jezik tožbe, ukrepom mej razpravo jezik stranke, ki je stavila predlog, ukrepom in rešilom izvan razprave pa jezik dotičnega spisa. Tretja oseba sme govoriti v katerem koli navedenih jezikov. Tako uzakonjenje možno je osobito na podlagi sedanjega razlaganja člena XIX. osnovnih zakonov. Ako pa bi se primernejših določeb, kakor so v §-u 195. načrta predlagane, doseči ne moglo, potem pa je boljše, da se ta § popolnoma črta, kajti koristiti taka določba ne more, pač pa provzročiti nove in hude jezikovne boje, ki tudi sodiščem ne bodo zanesli. Raba slovenščine pri političnih uradih. Deželna vlada kranjska razposlala je vsem okrajnim glavarstvom na Kranjskem sledečo naredbo: Št. 3695./P. Uže večkrat pripetilo se je, da so se tuuradne odločbe o rekurzih ali pa vloge, katere so se rešile neposredno tu, dostavile po političnih okrajnih oblastvih na ta način, da se je vročil strankam, katere so se posluževale v svojih vlogah slovenskega jezika, prepis tuuradne odločbe z odlokom „v vest" ali „na znanje" i. j. Ker so se pa povzročile vsled tega pritožbe, ki niso neutemeljene, ker se morajo izdati strankam po obstoječih naredbah odloki v istem jeziku, v katerem se je sestavila vloga, ukaže se vsem političnim okrajnim oblastvom, da morajo vse tuuradne oziroma ministerjalne odločbe strankam vročevati le v jeziku, v katerem se je sestavila vloga, ki se reši z dotično odločbo. J. Kacinih. V Ljubljani, dne 9. novembra 1893. Hein m. p. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 39 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. a) Gospodar odgovoren je za motenje posesti, katero so zakrivili njegovi kosci vkljub naročilu, da morajo paziti na mejo, če se ne prepriča o izpolnitvi svojega naročila in se poleg tega okoristi iz motenja. Mestno del. okrajno sodišče v Rudolfovem ugodilo je v pravdi Janeza M. iz Vel. Cikave proti Alojziji B. od ondi radi motene posesti s konečnim odlokom z dne 24. julija 1893, št. 10342 tožbenemu zahtevku, glasečemu se: »Toženka Alojzija B. iz Vel. Cikave dolžna je priznati, da je tožitelj Janez M. v zadnji dejanski posesti travnika pare. št. 1954 kat. obč. S., da ga je motila v tej posesti s tem, da je travnik čez mejo pokosila, ter je dolžna vzdržati se v prihodnje vsacega jednacega dejanja izogibom globe, ki bi se odmerila za vsak slučaj.« Razlogi: V sporih radi motene posesti razpravljati, dokazovati in raz sojevati je jedino le o zadnji dejanski posesti in o okolščini dejanskega motenja posesti. Sodne razsodbe v tem postopanji imajo zgolj le namen in smoter, da se varuje posest in postavi v prejšnji stan motena posest. V tem slučaji čuti se tožitelj motenega v zadnji dejanski posesti travnika pare. št. 1954 kat. obč. S. s tem, da je toženka pokosila ta travnik čez mejo. Toženka prizna pravo mejo med njenim in tožiteljevim travnikom, kakor jo trdi tožitelj. Tožbi ugovarja pa, da ni ona zakrivila, če se je kosilo čez mejo in tožitelj motil na ta način v posesti, ker sta ravnala kosca, katera je najela za košnjo svojega travnika, proti njeni volji in proti njenemu naročilu. Po izpovedbah prič Matije J. in Janeza C. dokazano je, da sta ona dva dne 10. julija 1893. 1. pokosila o priliki košnje travnika toženke čez mejo tudi tožiteljev travnik. Po §'u 339- drž. zak. je pa za motenje posesti popolnem irelevantno, če je motitelj imel namen, motiti posest druzega ali ne (animus turbandi) ter če je motil »bona« ali pa »mala fide«. Po navedenem §-u zadostuje namreč za motenje posesti, da se moti tuja posest samovlastno t. j. brez vednosti in brez dovoljenja posestni- 40 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. kovega. Ugovor toženke, da je za trdno naročila svojima koscema, predno sta šla kosit njen travnik, da ne smeta kosit čez mejo, ampak naravnost z mejniki, je iz navedenih razlogov brez pomena in to tembolj, ker je toženka na tožiteljevem travniku pokošeno travo vzela v svojo posest in si pridržala, mesto da bi jo vrnila tožitelju. Višje deželno sodišče v Gr. odbilo je vsled rekurza toženke tožbeno zahtevo z odločbo z dne 20. novembra 1893, štev. 8246. Razlogi: Dejanska posest tožiteljeva do travnika in dne 10. julija 1893. 1. započeto motenje dokazano je po priznanji toženke Trdi pa toženka, da je najetima koscema, ko sta jej potrdila njeno vprašanje, če so jima dobro znane meje tožiteljevega travnika, izrecno naročila, da morata paziti na meje in ne smeta kositi čez mejo. Priči Matija J. in Janez C. potrdili sta to trditev popolnem in dostavila, da sta prekosila le radi nepazljivosti in radi tega, ker je mankal jeden mejnik, slednje dokazano je tudi po ogledu. Ker torej toženka dejanja motitve ni storila sama, niti direktno niti indirektno povzročila, marveč hotela to po možnosti preprečiti, izključena je vsaka vzročna zveza med motenjem in ravnanjem ali nameravanjem toženke. Napram njej smatrati se mora to dejanje le kot naključje, za katero ne more biti odgovorna. Tudi radi tega, da se je okoristila iz motenja in tako baje molče odobrila dejanje, ne more biti odgovorna. Tožitelj namreč v tem oziru ni trdil ničesar niti ni ponudil za to dokazov. Nasprotno izpovedal je Matija J., da toženka, čeravno je pomagala grabiti pokošeno travo, ni mogla zapaziti, da je vmes tožiteljeva trava. Vsled revizijskega rekurza je pa najvišje sodišče z odločbo z dne 14. decembra 1893, št. 12020 premenilo višjesodno odločbo in odobrilo prvosodni odlok iz njegovih razlogov in uvažuje, da je odgovorna toženka za motenje, katero sta njena kosca zakrivila vsled jim zaupane košnje ter se ne more izgovarjati s tem, da je naročila jima, naj pazita na mejo, tem manj, ker je opustila, da bi se prepričala o natančni izpolnitvi njenega naročila in ker ni vrnila neopravičeno prilaščene trave, ki se je pokosila na tožiteljevem travniku, da-si je izvedela najkasneje iz tožbe o motenji. H. Stunu. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 41 b) Kompetenca agrarnih oblastev za razsojevanje sporov mej solastniki vkupnih agrarnih posestev. Okrajno sodišče v Ribnici razsodilo je z razsodbo z dne 30. maja 1893, št. 2316: Toženec B. pripoznati mora, da mu ne pristoja pravica kopati in zase porabljati prst na v vložku št. 142 kat. obč. G. vpisanih skupnih parcelah, — ter se mora vzdržati vsacega jednakega užitka teh solastnih parcel itd. Razlogi: Zemljišče vlož. štev. 142 kat. občine G. obstoji po zemljiški knjigi in po izpovedbah strank iz več pašnih in iz nekaterih gozdnih parcel občine G. Lastninska pravica vknjižena je za 31 posestnikov iz Dolenjih Lazov in Zapuž kot lastnikov upraVičenih posestev teh vasij. Upravičenci uživajo svoje solastninske pravice sedaj še vkupno tako, da dobivajo na solastninskih zemljiščih drva, steljo in pašo. Toženec trdi, da so kopali soposestniki uže od nekdaj na vkupnih parcelah tudi zemljo ter ž njo izboljševali druga svoja zemljišča in da je osobito on s svojimi predposestniki užival to pravico več nego 30 ali tudi 40 let. Tožitelj pa kot solastnik navedenih vkupnih zemljišč zahteva, da se toženec v prihodnje vzdržuje take porabe vkupne lastnine. Toženec ugovarja najprvo nepristojnost sodišča za razsojo spora ter se sklicuje v utemeljitev tega ugovora na § 1. zakona z dne 7. junija 1883, štev. 94. drž. zak., na dež, zakon za Kranjsko z dne 26. oktobra 1887, štev. 2. dež. zak. de 1888 (§ 10.) in na minist. naredbo z dne 30. julija 1888, štev. 17. dež. zak. in na to, da se je pri vložku štev. 142 uže sub praes. 19. avgusta 1892, štev. 4834 zaznamovala razdelba in uredba vkupnih zemljišč. Res je, da so bila za odkup in uredbo zemljiških bremen glede na §a 1. in 2. patenta z dne 5. julija 1853, štev. 130. drž. zak. zaznamovanih pravic (tudi vseh vkupnih posestnih in užitnih pravic) pristojna deželna oblastva. Po dež. zakonu za Kranjsko z dt\6 8. januvarija 1889, štev. 7. dež. zak. je pa prenehalo z dnevom razglasitve tega zakona to je: z dnem 1. febru-varija 1889. 1. delovanje deželnega oblastva glede vseh navedenih pravic, katere se še niso napovedale ali provokovale do tega dne, tako da razsojajo o tacih sporih odslej le sodišča v sumarnem postopku. Dež. zakon z dne 26. oktobra 1887, štev. 2. de 1888 dež- 42 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. zak. pa ureja postopanje o razdelbi vkupnih zemljišč in o uredbi dotičnih vkupnih pravic, a ne odreka sodiščem pristojnosti, razsojati o lastninskih ali druzih užitnih pravicah glede" vkupnih zemljišč, marveč je jasno izrečena pristojnost sodišč pri tacih sporih v poznejšem zakonu z dne 8 januvarija 1889, štev. 7. dež. zak. Ugovor nepristojnosti sodišča torej ni utemeljen. Daljnji ugovor tožencev, da tožitelj ni solastnik vkupnih zemljišč in da torej ni upravičen tožiti, se ne more smatrati resnim, ako se pomisli, da je po dokazu zemljiške knjige, na katero se toženec sam sklicuje, pripisan 9/544 delež vkupne nepremičnine tožiteljevemu posestvu vlož. štev. 163 kat. obč. R., da se je dalje navedel v sodni poravnavi de praes. 22. decembra 1886, št. 7495 med udeleženci tudi to-žiteljev oče in prednik Simon P., katerega pravice je tožitelj podedoval vsled prisbjilne listine z dne 23. oktobra 1886, štev. 8359, da je dalje v glavnem izkazu udeležencev glede razdelbe vkupnih zemljišč tožitelj dvakrat in sicer pri hiši štev. 4. in 28. v Dol. L. naveden kot udeleženec, in da temu ni ugovarjal nihče pri razpravi pred agrarnim komisarjem in z ozirom na to, da ni izmed 16 sopo-sestnikov, kateri so bili zaslišani kot priče, nihče oporekal solastnine tožiteljeve. Vprašanje je torej le, če ima toženec razun pravice do paše in dobave stelje in drv (katere pravice se priznavajo vsem solastnikom) tudi pravico na vkupnem svetu kopati prst ter jo zase porabljati? Pridobitev te pravice dokazuje toženec s tem, da so solastniki baje delali od nekdaj splošno tako, in da je posebno on s svojimi predniki užival gledč pašnikov na griču pare. štev. 854, 1120 in 1508 to pravico več nego 30 ali tudi 40 let, da jo je torej priposestoval. Kot služnost pa toženec ne more zahtevati sporne pravice, ker bi to nasprotovalo bistvu in pojmu servitut in vkupne lastnine (§-i 361., 472., 473., 474., 825. in 842. obč. drž. zak.) Vkupna lastnina obstoji v tem, da je vsak del fizično nerazdeljene stvari vsem udeležencem skupen. Vsa vkupna zemljišča so torej jedna celota. Pri služnostih pa je treba dveh zemljiških posestnikov (§ 474. obč. drž. zak.), izmed katerih ima jeden — obvezanec služno, drugi — upravičenec pa gospodujočo stvar. Obč te lastnosti pa ne moreta biti združeni pri vkupni nerazdeljeni lastnini, katera je — kakor rečeno — jedna celota. Sporna pravica se pa tudi glede na njeno vsebino ni mogla pri-posestovati. Po § u 502. obč. drž. zak. ne obsega pašna pravica Iz pravosodne prakse. Civilno pravo 43 nobene druge porabe. Upravičenec osobiro ne sme po pašnikih kositi travo, najmanj pa bistvo (substanco) pašnika oškodovati. Tudi drugi, v obrambo poljščin izdani zakoni prepovedujejo vsako kvarno porabo zemljišč. Po §-u 43. pat. z dne 5. julija 1853, štev. 130. drž. zak. se ne morejo priposestovati pašne pravice in druge poljske služnosti v gozdih. Po gozdnem zakonu z dne 3. decembra 1852, štev. 250, drž. zak. in minist. naredbi z dne 3. julija 1873, štev. 39. drž. zak. je prepovedano vsakoršno pokončevanje gozdov in osobito kopanje prsti. Tudi v deželnem zakonu z dne 17. januvarija 1875, št. 8. drž. zak. (§ 3.) se izrecno prepoveduje po travnikih in pašnikih kopati prst. Vprašanje je torej le, če more toženec zahtevati sporne pravice kot solastnik dotičnih pašnikov in gozdov ? Pri sodnem ogledu dne 13. aprila 1893. 1. naštelo se je na pašnikih »na griču« pare. štev. 854, 1120 in 1508 med Bregom in Podstenjami v obližji toženčevega domovja 44 tacih prostorov, na katerih se je v poslednjih letih zemlja s travo (važe) odkopavala, in toženec sam priznal je, da je na več nego 30 dotičnih mestih zemljo on izkopal in za-se porabil. Sklicuje se na to, da sme kot solastnik spornih zemljišč iste v smislu §-ov 361., 362. in 829. obč. drž. zak. svobodno rabiti, da so tako ravnali tudi drugi solastniki in da je vsaj večina udeležencev s tem zadovoljna (§ 833. ibidem). Zaslišalo se je o tem 17 prič, izmed istih 16 soposestnikov spornih zemljišč. Iz izpovedeb pa sledi toliko, da je večina soposestnikov kopala manj ali več zemlje na skupnih parcelah, pred vsem pa toženec, da se pa niso vsi posluževali tega užitka, da so posamezniki godrnjali in se jezili na tako porabo vkupne lastnine, da se pa niso mogli zjediniti in da ni prišlo do sporazumnega sklepa v tem oziru. Izmed zaslišanih 16 soposestnikov izreklo jih je osem, da niso zadovoljni s tem, da se koplje zemlja na skupnem svetu. Tudi v prejšnjih pravdah in pri razpravah pred agrarnim komisarjem ni nihče izmed upravičencev navajal sporne porabe. Današnji toženec sam je pa v tožbi de praes. 24. februvarija 1890, štev. 1554 trdil, da so upravičenci po vkupnih pašnikih samo pasli in steljo nabirali. Po §-u 833. obč. drž. zak. odločuje pač pri vkupnosti lastnine glede rednega oskrbovanja in uživanja glavnega imetja večina upravičenih deležnikov, a po §-u 828. ibid. ne more noben deležnik na vkupni stvari izvrševati sprememb, vsled katerih bi se razpolagalo z deleži druzih, ako niso s tem zadovoljni. Jasno je> 44 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. da se s kopanjem s travo poraščene zemlje uničuje pašnik in krati pašna pravica soposestnikov in da s takim užitkom pašnik izgubiva prirodno talno svojstvo. S tako porabo se izpreminja vkupna lastnina. Izkoriščevanje idealnega deleža toženčevega ni mogoče drugačej kakor, da se ob enem oškodujejo tudi idealni deleži druzih solastnikov. Vsak solastnik sme se temu protiviti in vsakikrat preklicati nenaravno porabo vkupne lastnine. Ta pravica pa ne more zastarati. Ako bi se hotela tožencu priznati brez omejitve pravica kopati in odstranjevati uže itak plitvo zemljo po vkupnih pašnikih, bi se mu morala dosledno priznati tudi pravica, da odvzame vso zemljo in izpremeni pašnike v gole pleše. Višje deželno sodišče v Gradci je pa razveljavilo s svojo odločbo z dne 6. septembra 1893, štev. 7985 razsodbo I. instance ter izreklo, da za rešitev tega spora niso pristojna sodišča, pač pa le upravna oblastva. Razlogi: Rešitev tega spora ne spada v področje sodišč. —¦ Iz obravnave se da posneti, da gre tu za vprašanje, kako se sme zemljišče rabiti, ki je solastnina 30 kmetskih posestnikov in sicer na ta način, da je pravica do vkupnega sveta združena z lastjo gotove domačije; — da torej obstoji agrarična vkupnost v smislu §-a 1. lit. b. dež. zakona z dne 26. oktobra 1887, štev. 2. dež. zak. Priznano je, da se je uvedlo z ukrepom deželne agrarne komisije z dne 1. aprila 1890, štev. 86 razdelno postopanje glede tega zemljišča vi. št. 142 kat. obč. G., ter da se je to sub pr. 19. avgusta 1892, št. 4834 zaznamovalo v zemljiški knjigi. — Isto tako se ni oporekalo, da je toženec solastnik ter torej deležnik v smislu §-a 20. nav. zak. Uprav tako se da posneti iz razlogov I. sodnika, da je tožitelj solastnik in deležnik pri vkupnem zemljišču vi. št. 142 kat. obč. G. — Po jasnih določil §-ov 9. in 10. nav. dež. zakona pristoja agrarnim oblastvom, kateri so kompetentni pri razdelitvi vkupnih zemljišč ali pri ureditvi vkupnih posestnih in užitnih pravic, tudi za obravnavo in razsojo glede sporov, ki nastanejo med deležniki o posesti ali lastninski pravici do posameznih delov; — ter tudi za obravnavo in razsojo o eventualnem odpravilu za rabo takih zemljišč. — Voditi mora tako pravdo lokalni (krajni) komisar; razsodi Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 46 jo pa deželna oziroma min. komisija (§-a 12. in 68. ibid.) — Ko-nečno se razvidi iz §-ov 68. in 70. loco cit, da se rešijo sodnim potom le zahteve tretjih oseb, ki niso deležniki. Sicer pa ni v navedenem zakonu določbe, vsled katere bi se prepustila sodiščem rešitev spora, ki nastane mej deležniki. — V poštev jemati se morata tudi §-a 71. in 72. 1. c, katera določujeta, kako se mora dognati deležne pravice posameznih solastnikov in kako se mora odmeriti uporaba. Med uporabe naštete v §-u 72. 1. c, spada pa na vsak način tudi tu prepirna. — Na zakon z dne 8. januvarija 1889, št. 7. dež. zak. se pa ne more v to sklicevati, da bi se priznala pristojnost sodišč. Zakon govori (v §-u 2.) le o takih pravicah, katere so po ces. pat. z dne 5. julija 1853, št. I3°- drž. za''c- predmet odveze ozir. ureditve in se le-tej še niso podvrgle, nima pa veljave za agrarne vkupnosti. Ako bi to vender le bilo, bi se po §-ih 4. in 5. nav. dež. zakona bilo sploh odpravilo postopanje pri agrarnih oblastvih, ker jim ne bi ostalo kaj dela. — Vrh tega pravi § 9. 1. c. izrecno, da ostanejo veljavne določbe državnega zakona z dne 7. junija 1883, št. 94. drž. zak. gledč vkupnih posestnih in užitnih pravic, o katerih govori § 1. odst. 4. a) in b) ces. pat z dne 5. julija 1853. — Temeljem državnega zakona z leta 1883. se je pa izdal deželni kompetenco agrarnih komisij določujoči zakon. — Najvišje sodišče potrdilo je z razsodbo z dne 29. decembra 1893, št. 12531 višjesodno odločbo in sicer z ozirom na razloge višjega sodišča ter uvažujč, da se je pričelo vsled razglasa deželne agrarne komisije kranjske z dne 2. junija 1890, štev. 86 delovanje lokalne komisije za glavno in specijalno razdelitev zemljišč kat. obč. G. dne 25. januvarija 1890. L, da se je torej s tem dnevom pričela v smislu §-ov 10. in 60. dež. zak. z dne 26. okt. 1887, št. 2. dež. zak. pristojnost agrarnih oblastev gledč vseh jim po tem zakonu odkazanih uradnih opravil, da se je pa prenehala pristojnost vseh istih oblastev, v katerih zakonito področje so sicer spadala; — uvažuje, da zahteva toženec kot posebni užitek navedenega zemljišča kopanje zemlje (prsti), da se mu pa po tožitelju odreka ta pravica, ter da bo treba to vprašanje pretresovati, kedar se bodo dognale po agrarni komisiji posamezne pravice deležnikov; — ter uvažuje, da je bila torej tožiteljeva stvar, naprositi za rešitev te zadeve lokalnega komisarja, kateremu pristoja po §-u 12. 46 nav. zak. voditi dotični spor in kateri je po §ih 42. in 81. min. naredbe z dne 30. julija 1888, št. 17. dež. zak. za Kranjsko upravičen še med obravnavanjem ukreniti potrebno v osiguranje substance proti odkopavanju zemlje, i. d. do časa, da se izvrši in konča razdelitev. — Dr. Papež. Kazenskopravo. a) Nesposobnost oporočne priče po smislu §-a 592. obč. drž. zak. ne ugasne po preteku časa. b) K §-om 199. lit a), 202. in 204. k. z. Najvišje kot kasacijsko sodišče zavrglo je z razsodbo z dne 2. decembra 1893, št. 11291 zoper razsodbo deželnega sodišča v Lj., s katero je bil Janez F. krivim spoznan hudodelstva goljufije po § ih 197., 199. lit. a) kaz. zak. in obsojen po §-u 202. k. z. za šest mesecev v prosto ječo, naperjeno ničnostno pritožbo obtoženca, oni državnega pravdništva pa ugodilo ter Janezu F. zaradi mu v krivdo štetega hudodelstva goljufije prisodilo razveljavljajoč v tej meri razsodbo prve stopnje po §-ih 202. in 204. k. z. z uporabo §-a 54. k. z. trimesečno težko ječo dopolnjeno z jednim postom vsakih 14 dnij. Razlogi: Obtoženčeva ničnostna pritožba opira se na pravno mnenje, da je v §-u 592. obč. drž. zak. določena nesposobnost onega, ki je bil zaradi iz dobičkarije doprinesenega hudodelstva obsojen, biti za oporočno pričo smatrati kot tako pravno posledico kazensko-sodnih obsodeb, katera ugasne po smislu §-a 6. zakona z dne" 15. novembra 1867, št. 131. drž. zak. po preteku časa, in trdi, da je obtoženec, ko je dne 20. maja I893. 1. po smislu §-a 586. obč. drž. zak. in §-a 66. ces. pat. z dne 9. avgusta 1854. št. 208. drž. zak. kot oporočna priča pod prisego zaslišan sleherno prejšnjo kazen zaradi hudodelstva, torej tudi svoji kazni zaradi hudodelstva tatvine v letih 1860. in 1863., zanikal, zgolj o čisto nepomenljivi okolščini pričal, in da torej nedostaje potrebnega pogoja za uporabo § a 199. lit. a) k. z. — Ta ničnostna pritožba ni utemeljena. Najprvo ni res, da okolščina, katero je obtoženec po krivem izpovedal, ni pomenljiva, kajti zakon z dne 15. novembra 1867, št. 131. drž. zak. Iz upravne prakse. 17 tiče se, kakor je najvišje sodišče v razsodbi z dnč 9. junija 1874, št. 526"4 judikat št. 89. izreklo, zgolj onih pravnih posledic, ki zadevajo obsojenca samega, ne pa tudi zakonito določenih posledic take obsodbe glede na tretje osebe. A tudi ne gledč na to ni po-menljivost okolščine, katero je priča pred sodnikom po krivem izpovedal, nikak del učina za hudodelstvo po §-u 199. lit. a) k. z. Je li kaka okolščina pomenljiva ali ne, to v času zaslišanja cesto niti dognano ni, in tudi zaslišujoči sodnik sam tega zmerom ne ve. Pričo veže dolžnost, da govori pred sodiščem resnico, in uže iz tega, da jo vpraša sodnik po kakej okolščini, posneti more priča, da je zabilježba njene izpovedbe v svrho svojedobne sodne uporabe potrebna. V obče in tudi v tem slučaji bi mnenje, katero zastopa ničnostna pritožba, imelo naravnost to posledico, da bi bila kaznivost obtoženca zavisna od pravnega nazora, kateri ima sam o svojej sposobnosti za oporočno pričo, tako posledico pa je v prid pravosodnej varnosti brezpogojno zavračati. To ničnostno pritožbo bilo je torej zavreči. — Nasprotno ugoditi pa se je moralo ničnostni pritožbi državnega pravdništva, ker se, kakor je to kasa-cijsko sodišče uže v svojej razsodbi z dn6 7. aprila 1879, št. 1892, št. 196. zbirke izreklo, § 204. k. z. nanaša na § 199. lit. a) k. z., torej tudi na slučaj pred sodiščem storjenega krivega zapriseženega pričevanja, a s tem razodeva, da obsega kriva prisega §-a 204. k. z. tako formulovano prisego stranke kakor tudi prisego priče. To potrjuje tudi duh kazenskega zakona, kateremu je zaprisežena po-trdba neresnice uže sama na sebi vzrok za poostritev kazni. Bilo je torej v izpobijani razsodbi izrek o kazni kot ničen razveljaviti in na podlagi krivdoreka prve stopnje zaradi hudodelstva goljufije (§-a 197., 199. lit. a) k. z.) vnovič kazen odmeriti po §-ih 202. in 204. k. z. torej s težko ječo. M. Iz upravne prakse. K postopanju pri odmeri dohodnine. C kr. upravno sodišče je na pritožbo Matije Jonko iz Bolca po dru. K. Sežunu, odvetniku na Dunaji, proti odločbi c. kr. finančne direkcije za Primorsko z dne 13. marcija 1893, -18 Iz upravne prakse. št. 1418 zastran dohodnine za leta 1889. do vštetega 1892. po ustni javni obravnavi dne 23. decembra 1893, k štev. 4303 spoznalo za pravo, da se izpodbijana odločba po §-u 6. zakona z dne 22. oktobra 1875, drž. zak. št. 36. iz 1876. 1. za radi nedostatnega postopanja razveljavi. Razlogi. Matija Jonko izvršuje v Bolci obrtne pravice a) kot gostilničar in kramar, b) kot veletržec s sirom, drobnico ter žitom in c) kot pek, plačuje od tega pridobnine 8 gld. 40 kr., odnosno 2 gld. 621/2 kr. in 2 gld. 621/2 kr. ter mu je bilo nadalje za ta podjetja po prvotni odmeri od dohodka, dognanega za leta 1889., 1890. in 1891. povprečno z zneski 744 gld. 80 kr., 722 gld. 80 kr. in 908 gld. 60 kr, plačevati dohodnino I. razreda v rednih letninah po 23 gld. 59 kr., 22 gld. 99V2 kr. in 31 gld. 78 kr. z državnimi in drugimi prikladami vred. Leta 1891. pa se je finančni upravi videlo potrebno, da dohodnino za preje navedena tri leta iznova odmeri; ob jednem se je odmerila tudi dohodnina za leto 1892. Glede na to se je dohodek iz pritožiteljevih podjetij protivno njegovim napovedim nastavil s povprečnimi zneski, ki so se bili dognali po smislu mnenja zaupnikov in ki se za zadevna štiri leta gibljejo med 13220 gld. največ in 12.986 gld. najmanj. Izpodbijana odločba je potem dohodnino za leta 1889., 1890. in 1891. popravila tako, da znaša za vsako 597 gld. 35 kr., a dohodnino za leto 1892. tako, da znaša 600 gld. 68 kr. Pritožba se obrača poglavitno proti postopanju davčnega oblastva, da bi se določilo, kolik dohodek je davku podvržen, potem zoper to, da se je ta dohodek določil na podlagi mnenja zaupnikov in konečno zoper samo volitev zaupnikov. Upravno sodišče je spoznalo, uvažujoč nastopno: Administrativni obravnavni akti kažejo, da se je pritožitelju mnenje zaupnikov, zaslišanih v tej dohodninski reči, predložilo uže v prvi administrativni instanci in da se je zapisalo v zapisnik, kar je bil o tem izjavil. Vzlic temu je pritožitelj, da bi dopolnil svoje nove napovedi in pobil mnenje zaupnikov, v svojem rekurzu zoper novo odmero dohodnine za leta 1889. do 1891. predložil izkaz izdatkov pri svojem obrtovanji in izkaz proti podlagam obdačenja, želel, naj se zaslišijo imenom navedene osebe kot zaupni možje in Iz upravne prakse. 49 priče, in tako v rekurzu sam zahteval, naj se prično zanesljive poizvedbe, da se dopolni in popravi izvršeno postopanje. Tu pač misli finančna uprava, da jej ni bilo potreba, odobriti teh nasvetov in odrediti zaslišanja imenovanih zaupnikov, ker se kaj takega ni zahtevalo poprej pri prvi instanci tekom administrativnega postopanja. Toda upravnemu sodišču je bilo pomisliti, da je c. kr. finančna direkcija za Primorsko vsled omenjenega rekurza z dopisom z dne 21. oktobra 1892, št. 20661 bila zaukazala, naj se popravijo pri-tožiteljeve nove napovedi, da je tako zadevna stvar povrnila se v stadij postopanja in da je torej bilo treba tudi zaslišati pritožite-ljeve, imenoma navedene zaupnike in iznova prejšnje zaupnike o izkazih rekurza, to tem bolj, ker je bilo vsekakor številke v izkazih po §-u 25 dohod. pat. smatrati kot dopolnilo preje nepopolno vloženih napovedij in ker se je pritožitelj dne 20. januvarija 1893. 1. iznova zaslišan, izrecno vzkliceval na poprej označene navedbe in priloge rekurza. Razven tega je upravno sodišče pomislilo, da se ni ugodilo pritožitelju, prosečemu, naj bi se mu naznanilo mnenje zaupnikov glede odmere dohodnine za leto 1892. To ni bilo pravilno. Kakor je stvar bila, pritožitelj namreč ni bil v stanu, pobijati predloženega mnenja točko od točke, in torej mu je bilo po smislu prošnje, izrečene v zapisniku z dne 25. aprila 1892. 1. dati priliko, da se izjavi na široko o navedbi zaupnikov, tako da je bilo najmanj poskrbeti njegovo zaslišanje na zapisnik o posameznih, od zaupnikov izrečenih nastavkih, če se mu ni hotelo dati prepisa mnenja, ka-katerega je prosil bil. Konečno gledč ugovorov zoper zaupne može je sodišče bilo mnenja, da finančna uprava ima pač brez dvojbe pravico, izbrati zaupnike po svoji volji; toda § 25 dohod. pat. tudi piše, da je zaslišati zaupnike iz občine, katere imenuje za ta posel občinski načelnik. Istina je, da je nekaj zaupnikov bilo res pozvanih iz občine in to bi samo na sebi zadostovalo; ali, kar zadeva imenovanje po občinskem načelniku, ne da se iz aktov določno posneti, je li občinski načelnik Bovški sploh imenoval zaupnike in katere. Nasprotje sicer tudi ni dokazano, sosebno ne z občinskim uradnim potrdilom, priloženim pritožbi, ker se to tudi potrdilo lahko tako 4 50 VII. redna glavna skupščina društva .,Pravnika" umeje, da za le-to odmero niso bili imenovani posebe zaupniki (tega po zakonu tudi ni bilo treba), ali prav tako po rečenem potrdilu ni izključeno, da se imenovanje sploh ni vršilo. Ker po vsem tem treba dejanski položaj, na katerem temelji izpodbijana odločba, popolniti v bistvenih točkah in ker so se tudi bistvene oblike administrativnega postopanja v nemar pustile, zategadelj bilo je izpodbijano odločbo razveljaviti po §-u 6. zak. z dne 22. oktobra 1875, drž. zak. št. 36. iz 1876. 1. — VII. redna glavna skupščina društva „Pravnika". Zborovanje letošnje redne glavne skupščine društva »Pravnika« bilo je dne 30. januvarija t. 1. v prostorih »Ljubljanske čitalnice«. Dnevni red priobčili smo v prvi letošnji številki »Slov. Pravnika«. Ob 7. uri zvečer došlo je na skupščino 21 društvenikov. I. Konstatujoč sklepčnost otvorf načelnik gosp. dr. A. Fer-jančič skupščino s posebnim nagovorom ter pozdravi udeležnike. S kratkimi potezami nariše gosp. načelnik društveno delovanje v preteklem letu ter omenja, da sicer društvenih shodov v zadnjem društvenem letu ni bilo toliko, kolikor bi jih bilo želeti, ker ni bilo mogoče dobiti predavanj, čeravno meni, da nikakor ni treba na vsakem shodu prirediti predavanje, kajti društveni večeri imajo tudi namen, da se pravniki na njih sploh pogovore o svojih stanovskih vprašanjih. Zelo lepo napredovalo je pa društvo, kar se tiče knjižnice, katera se je v preteklem društvenem letu zelo obogatila. Društveni list »Slovenski Pravnik« izdaval se je tudi v minolem letu in z veseljem se mora pozdraviti, da se je njegovo obzorje razširilo, priobčujoč filozofične, pravno zgodovinske in socijalne razprave. V dosego najvažnejega smotra našega društva v zadnjih letih, za izdajo slovenske pravne terminologije, storilo se je v prošlem letu največ in nadejati se sme, da zagleda terminologija v kratkem beli dan. Terminologija je pa največje važnosti za nadaljnje izdavanje zakonov v slovenskem prevodu, ter za slovensko uradovanje in pra-voslovje sploh. Velikih zaslug v tej zadevi stekel si je visoki de- VII. redna glavna skupščina društva ,,Pravnika" 51 želni zbor kranjski, podelivši v pokritje troškov za izdajo terminolo-gijskega slovarja tudi v preteklem letu gmotno podporo. Spomi-njajoč se v minolem letu umrlih osem društvenikov in sicer gg. Bu-taliča, Bilca, Cizeja, Doljaka, Fišerja, Ivančiča, Messnerja in Polaka, poziva skupščinarje, naj se dvignejo v znak sožalja s sedežev. Nato da besedo društvenemu tajniku, da poroča o društvenem delovanji. II. Tajnik g. dr. Maks o Pire poda sledeče poročilo: Slavna skupščina! Čast mi je danes poročati v imenu odbora, kateri se je za peto društveno leto izvolil na lanski glavni skupščini, o njegovem in društvenem delovanji v prošlem letu. Odbor konstituiral se je v seji dne 29. januvarija 1893. 1. tako, da se je izbral načelnikovim namestnikom g. dr. Val. Krisper, tajnikom g. dr. M. Pire, blagajnikom g. notar Iv. Gogala in knjižničarjem g av-skultant Fr. M i 1 č i n s k i. V odsek za nadzorstvo društvenega lista izvolili so se gg. dr. Janko B a b n i k, dež. svetnik M. Z a m i d a in avskultant Fr. M i 1 č i n s k i. Glavni smoter našemu društvu je izdaja strokovnega lista „S 1 o-venski Pravnik", kateri je izhajal in zalagal se tudi v prošlem letu. ^Slovenski Pravnik" završil bode s tekočim letom prvo svoje desetletje. Kolikega pomena je našemu narodu strokovni pravniški list, naglašalo se je uže tolikokrat, da mi tega ni treba še posebej poudarjati. Skoro gotovo je pa tudi, da bi ^Slovenski Pravnik" težko kedaj dosegel bil svoje deseto leto, ako bi njegovega izdavanja ne bilo prevzelo naše društvo, kajti vsakomur so dobro znane velike težave, s katerimi se je moral in se mora še boriti naš list „Slovenski Pravnik" morda glede znanstvene vsebine še ne more tekmovati z nekaterimi strokovnimi listi večjih narodov. Pomisliti je pa treba, da imajo oni listi trdno zaslombo na pravniških fakultetah, katerih mi še nimamo, ter da dobivajo naravno obilnejo duševno podporo iz večjega števila pravnikov svojega naroda. Vender pridobil si je naš list uže v pravniški literaturi drugih narodov, kateri nas nikakor ne ljubijo, toliko spoštovanja, da se pogosto opozarja na razprave, katere so se v njem ponatisnile, in na praktične slučaje, kateri so se v njem priobčili. Vsebina „Slovenskega Pravnika" razdeljena je bila v preteklem letu kakor v prejšnjih letnikih. V prvem delu priobčevale so se izvirne razprave, kolikor mogoče raznovrstne vsebine. Razprav priobčilo se je lani dvanajst. V drugem delu prinašal je „S!ovenski Pravnik" razne zanimive razsodbe in odločbe iz pravosodne prakse, zadevajoče civilno pravo (katerih je bilo nad 50) in kazensko pravo (katerih se je priobčilo 10), ter iz upravne prakse (le-teh 7). V književnih poročilih objavljali so se najnovejši proizvodi pravniške literature, nekateri z daljšimi ali krajšimi ocenami. Med raznimi vestmi naznanjali so se posebno najzanimivejši dogodki društvene kronike. Nova rubrika v lanskem letniku našega lista bila je pa „Pregled 4* 52 VII. redna glavna skupščina društva ..Pravnika". pravosodstva". V tej rubriki prinašali so se v kratki obliki najnovejše in najvažnejše odločbe najvišjega sodišča, priobčene po drugih listih, ter pri vsaki navajal vir, iz katerega se je odločba posnela. S tem nadejalo se je uredništvo ustreči mnogostranski želji. V lanskem letniku priobčila se je 201 razsodba. Ako se bode to nekaj let nadaljevalo, pridobil si bode vsak naročnik ,.Slovenskega Pravnika" lepo zbirko razsodeb najvišjega sodišča, katera utegne prav priti marsikateremu praktiku posebno na deželi, kjer niso na razpolago večje zbirke. Tiskal se je „Slovenski Pravnik" tudi v preteklem letu v 400 izvodih ter se oglašajo nanj vedno novi naročniki. Završuje svoje poročilo o društvenem listu, izreči moram pa toplo prošnjo, naj se ^Slovenski Pravnik" v prihodnje podpira duševno obilneje, kakor se je to storilo doslej. Častna naloga vsacega slovenskega pravnika bodi, po svojih močeh naš list podpirati, bodisi z razpravami, bodisi s praktičnimi slučaji. Na ta način bode vsebina zanimiveja in le, ako se bode „Slovenski Pravnik" podpiral vsestransko, vztrajati bode mogel ter izvrševati svojo nalogo. V svojih sejah, katere so se sklicevale, kolikorkrat je nanesla potreba, posvetovati se je bilo odboru največkrat o slovenski pravni terminologiji. Prizadevanju društvenega načelnika g. dra. A. Ferjan-č i č a, kateri je osebno v tej zadevi posredoval pri gospodu pravosodnemu ministru grofu Schonbornu in gospodu bivšemu finančnemu ministru dru. Steinbachu, posrečilo se je, da se je ta velevažna zadeva za društvo ugodno rešila. Podpiral je pa društveno prošnjo posebno pri gospodu bivšemu finančnemu ministru gospod državni pos'anec Fr. Šuklj e. Podpisala se je torej pogodba, s katero je prevzela c. kr. dvorna in državna tiskarna na Dunaji založbo slovenske pravne terminologije ter se zavezala plačati društvu za tiskovno polo po 15 gld. Kakor se je pokazaio, bil je skrajni čas, da se je ta zadeva rešila, kajti v sedanjih razmerah doseči bi se bilo dalo pač težko, da bi c. kr. dvorna in državna tiskarna prevzela založbo slovenske pravne terminologije. Iz posebnega poročila neumornega urednika terminologijskega slovarja gosp. dra. B a b n i k a izvedela bode si. skupščina sedanje stanje terminologije. Omeniti mi je o tej zadevi še društvene prošnje, ki se je izročila v jesenski sesiji 1. 1892. deželnemu zboru kranjskemu, naj dovoli drugo podporo za izdajo nemško-slovenskega juridičnega slovarja. Deželni odbor kranjski, kateremu se je prošnja izročila v rešitev, dovolil je vsled priporočila bivšega društvenega načelnika in deželnega odbornika g. dra. Pa-p e ž a vnovič podporo v znesku 400 gld. Koncem svojega poročila usodil si bodem staviti odborov nasvet, da se izreče visokemu deželnemu zboru, odnosno veleslavnemu deželnemu odboru kranjskemu društvena zahvala za ta dar. Ker se je večkrat izrazila želja, naj se počaka z nadaljnjim iz-davanjem slovenskih zakonov, dokler ne izide slovenska pravna terminologija, da ne bode razlike v terminih, se tudi v prošlem letu še ni izdal tretji zvezek. VII. redna glavna skupščina društva ..Pravnika-' 53 Ko je postalo lani vprašanje o zgradbi .Narodnega doma" v Ljubljani aktuvalno, obrnil se je odbor našega društva z dopisom z dne 20. junija na društvo „Narodni dom" ter izrazil prošnjo, da se v bodočem „Narodnem domu" v Ljubljani odkažejo tudi „Pravniku" primerni prostori, kjer bi se namestila knjižnica, v katerih bi bila društvena čitalnica in kjer bi se lahko prirejevali tudi društveni shodi. Nadejati se je, da se bode pri zgradbi ^Narodnega doma" v Ljubljani oziralo tudi na ^Pravnik". Z ozirom na to, da bode torej naše društvo v kratkem dobilo svojo lastne prostore, obrniti je pa moral odbor vso svojo pozornost na d r u-štveno knjižnico in skrbeti, da sejo pravočasno popolni. Iz posebnega poročila g. knjižnjičarja izvedelo se bode, s kolikim uspehom je skušal dosegati odbor v tem oziru društveni smoter, ustanoviti društveni knjižnico. Omenim naj tu le v kratkem, da se je posrečilo odboru s cenenim nakupom knjig na javni dražbi zapuščine g. c. kr. okrajnega sodnika Ogrinca in z nakupom knjig pravoslovne vsebine iz zapuščine prerano umrlega odličnega našega člana g. dra Škofica od si. družbe sv. Cirila in Metoda, kateri je rajnki volil vse svoje premoženje, prav izdatno popolniti našo knjižnico. Da bi bili društvenikom na razpolago vsaj oni strokovni listi, na katere je „Pravnik" naročen ali katere dobiva v zameno, ukrenil je odbor naprositi si. Ljubljansko čitalnico, naj našemu društvu prepusti v svojej bralni sobi mizo, na kateri se bodo listi razgrnili. SI. Ljubljanska čitalnica ustregla je tej prošnji drage volje in naši društveniki imajo sedaj vsaj priliko vsak čas vpogledati najnovejše številke strokovnih listov. Vkljub temu, da je odbor prizadeval se, kolikor mogoče pogosto prire-j evati d r u š t v e n e shode, sklicati sta se mogla v preteklem društvenem letu vender le samo dva. Prvi sklical se je na dan 20. aprila in se je predavala na njem razpravica „o igri", katera seje tudi ponatisnila v 5. številki lanskega letnika društvenega lista. Drugi društveni večer priredil se je dne 9. januvarija t 1. in se je predavala razprava g. dra. Bežka „o ari", katera se je priobčila v 1. letošnji številki „Slovenskega Pravnika". Ta društveni večer priredil se je prvič v pripravnih prostorih si. Ljubljanske čitalnice, kateri tem potom izrekamo na vsej njenej ljubeznjivosti iskreno zahvalo. Večkratni poziv v društvenem listu, naj bi se oglašala predavanja za take shode, ostal je vedno brezuspešen. Vender moram opozoriti č. gg. skupščinarje na naše društvene shode in izrekam toplo željo, da bi se pri. rejevali v prihodnje pogosteje, kar je pa le mogoče, ako vsak posamezen član stori svojo dolžnost in pripravi kako berilo. Predavanja priobčevala bi se v društvenem glasilu in „Slovenski Pravnik" imel bi močno zaslombo na njih, da bi ne bil več tako v zadregi radi gradiva. Naj bi se torej v tem oziru v prihodnje obrnilo na bolje! Kakor uže nekaj let sem priredil se je tudi lani dne 3. septembra društveni izlet in sicer na Bled. Izlet bil je izredno mnogobrojno obiskan, kar priča, da so se društveni izleti vsem članom omilili. Odbor nameraval je lani sicer izvesti idejo, katera se je rodila uže 1. 1892., dati namreč izletu značaj pravniškega shoda. Toda tudi dotični odborov poziv ostal je brezuspešen, vsled česar se je morala od- 54 VII. redna glavna skupščina društva ..Pravnika". borova namera opustiti. Ker pa imajo društveni izleti tudi namen, da se na njih seznanjajo društveniki v prijateljskih pogovorih med seboj, nadejati se smemo, da se bodo prirejevali tudi v prihodnje. - Omeniti moram o tej točki konečno še uspeh, kateri je doseglo naše društvo s tem, da je c. kr. ministerstvo za notranje zadeve ugodilo društvenemu rekurzu proti odredbi c. kr. okrajnega glavarstva v Celji, odnosno proti potrjujočej odločbi c. kr. namestništva Graškega, s katero se je prepovedal 1. 1892. nameravani društveni shod v Laškem trgu. Ker se je odločba c. kr. mi-nisterstva za notranje zadeve naznanila društvu še le z dopisom c. kr. okrajnega glavarstva v Celji z dne 10. marcija 1893, št. 11186, je ta uspeh le moralnega pomena, utegne pa imeti tedaj tudi praktičen pomen, ako bode hotelo namreč društvo zopet prirediti svoj shod izven Kranjske. Ukrepe lanske glavne skupščine izvršil je danes odstopajoči odbor s tem, da sta se poklonila naš društveni načelnik g. dr. Ferjančič in odbornik g. dr. D. Majaron Nj. ekscelenci g. pravosodnemu ministru grofu Schonbornu in mu imenom društva izrekla zahvalo, ker je blagovolil podeliti na društveno prošnjo g. dru. Babniku daljši dopust za urejevanje slovenske pravne terminologije. Ob jednem naprosilo se ga je, naj ostane tudi nadalje našemu društvu naklonjen, kar je obljubil in izpolnjevaje svojo obljubo, tudi priporočal pri finančnem ministerstvu, da prevzame c. kr. dvorna in državna tiskarna slovenski terminologijski slovar v svojo založbo. Istotako odposlal je odbor veleslavnemu deželnemu zboru kranjskemu pismeno zahvalo na gmotni podpori, katero je podelil visoki deželni zbor našemu društvu 1. 1892. za priprave nemško-slovenskega pravno-termino-logijskega slovarja. Število društvenikov ostalo je tudi v preteklem letu nespremenjeno, ter šteje „Pravnik" sedaj 176 članov. To število je za obilico pravnikov slovenskih veliko premajhno in bodi skrb vsacega društvenika pridobiti .,Pravniku" v prihodnjem letu novih članov Z žalostjo opomniti moram še, da nam je smrt tudi v preteklem letu ugrabila marsikaterega odličnega društvenika in narodnjaka, med njimi odličnega koroškega slovenskega pravnika dra. Josipa Messnerja, c. kr. notarja Josipa Ivančiča, c. kr. notarja Iv. Fischerja, kancelista J. Butaliča in dr. Iz mojega poročila blagovolijo naj čč. gg. skupščinarji povzeti, da je tudi v preteklem društvenem letu „Pravnik" skušal doseči svoje smotre, odbor pa da je po svojih močeh deloval v prospeh društva. Prosim torej si. skupščino, naj blagovoljno poročilo odobri ter pritrdi naslednjemu odborovemu nasvetu: Društvo ,,Pravnik"posvoji današnji glavni skupščini izreka udanointoplo zahvalo visokemu deželnemu zboru odnosno veleslavnemu deželnemu odboru kranjskemu za gmotno podporo, podeljeno vnovič društvu za pripravo nemško-slovenskega p r avn o-1 e r min o lo gi j s kega slovarja ter naroča bodočemu odboru, da o tej zahvali najprimernejšim po tem ob ves t i v elesl a v ni deželni odbor kranjski. VII redna glavna skupščina društva „Pravnika" O tajnikovem poročilu oglasi se član g. dr. Fr. Štor ter želi, naj bi se pojasnilo, v katerih listih se je »Slov. Pravnike navajal, kajti redno menijo drugi listi navajajoč »Pravnik« le češki »Pravnik«. Tajnik odgovarja, da se je »Slov. Pravnik« večkrat navedel v raznih listih in knjigah, ter omenja posebno »Gerichts-zeitung«, katera je posnela več v »SI. Pravniku« priobčenih slučajev, dalje navajal se je v »Spruchpraxis«, skliceval se je na društveni list Links, dr. Adalbert Shek in dr. V nasprotji s češkim listom jednakega imena navaja se naš društveni list v nemških listih samo »Pravnik«. češki pa »Pravnik«. Član in dež. sod. pristav gosp. Jak. Kavčnik želi, naj bi se nemške liste naprosilo, da bi društveni list navajali vedno izrecno »SI. Pravnik«, na kar pa meni tajnik, da bi se ta želja dala težko izvesti in bi tudi morda ne kazalo uvajati novotarije, ker se je doslej navadni citat uže udomačil. Skupščina odobri nato tajnikovo poročilo ter se vsprejme soglasno odborov nasvet. — III. G. dr. Janko Babnik poroča o stanji terminologijskega slovarja tako-le : Slavni zbor! V poročilu, katero sem si usojal podati slavnemu društvu v zadnji glavni skupščini o stanju dela za nemško-slovensko pravno terminologijo, razvijal sem tudi načrt za nadaljno delovanje in držal sem se tega načrta, tako da se zamorem v prvi vrsti sklicevati na lansko poročilo. Moj rokopis dobil je v pregled urednik slovenske izdaje državnega zakonika vseučiliški docent gospod dr. Karol Štrekelj, ki se je tega mučnega in nehvaležnega dela drage volje lotil ter mi poslal obširne in skrbno sestavljene svoje opombe, katere sem vestno uvaževal in v poštev jemal pri ko-nečni reviziji svojega rokopisa. Storil sem to nekaj zaradi notranje vrednosti, katero imajo te opombe kot pripomenki izvrstnega jezikoslovca, posebno pa zaradi tega, ker mi je na tem, zjediniti se z imenovanim gospodom kot urednikom slovenske izdaje državnega zakonika, da bo enotna pisava tam in v moji knjigi. Razun tega sem dal nekaj besed natisniti na posebni poli, katero sem v okoli 200 izvodih razposlal slovenskim pravnikom in jezikoslovcem s prošnjo, naj jo pregledajo in mi s svojimi opazkami vred pošljejo nazaj. Dobil sem odgovor vsega od 28 naprošenih gospodov, razun tega so se Celjski pravniki vsled povabila gospoda dr. Josipa Serneca večkrat zbrali ter posvetovali o izrazih, zadržanih v omenjeni poli, in so mi svoje opombe poslali. Vsem gospodom, ki so mi na tak način pomagali, bodi s tem izrečena moja najsrčnejša zahvala. Mesca avgusta p. L, ko je bil moj rokopis konečno urejen, pečal se je odbor s prašanjem, kaj dalje? Izprožila se je misel, dati pregledati rokopis po posebni enketi, od druge strani se je nasvetovalo, naj se rokopis 56 VIL redna glavna skupščina društva ,,Pravnika'' razmnoži in različnim pravnikom in jezikoslovcem pošlje v pregled in presojo. Po natančnejem premišljevanju pa smo uvideli, da ne gre ne eno ne drugo, če nočemo zavleči dogotovitve dela še za nekaj let. Težko bi bilo dobiti za enketo potrebno število gospodov, ki bi imeli voljo in čas, posvetiti vsaki teden dva ali tri večere temu delu, in če bi se dobili, bi trajalo to delo, zaradi velike obsežnosti gradiva, ne samo mesce ampak več let. Enake pomisleke izrazil je tudi rajnki dr. Škofic v „Slovenskem Pravniku 1. 1889. o takem odseku, „ki bi debatoval o vsakem stavku in o neštevilnih besedah. Tak odsek ne bode svojega dela nikdar izgotovil. Izkušnja uči, da duševno delo toliko počasneje napreduje, kolikor več ljudi se ravno tistega predmeta ob enem loti. Dokaz temu vsi parlamenti. A mi ne moremo še 10 let čakati. . ." Kar se pa drugega nasveta tiče, da se namreč rokopis razpošilja posameznim gospodom v pregled in presojo, zavrgli smo tudi ta predlog, ker uspeh poskusa z zgoraj navedeno polo ni bil posebno izpodbudljiv — in tam je šlo za eno edino tiskano polo, ves rokopis pa obsega snovi za okroglo 50 tiskanih pol. Tudi na ta način bi se bila stvar le zavlekla. Po vsem tem ni preostajalo nič drugega, kakor dati rokopis v tisk takošen, kot je in prepuščati praksi in vsakdanji porabi knjige, da pokaže vse njene pomanjkljivosti, katere se odpravijo pri drugem natisu. Odboru je bilo na tem, da založi knjigo državna tiskarnica, katera e založila tudi staro našo terminologijo iz 1. 1853. ter nji s tem dala nekak oficijelen značaj. Po prizadevanju našega velecenjenega gospoda društvenega predsednika dovolilo je visoko c. kr. finančno ministerstvo z ukazom z dne 6. oktobra 1893, št. 40517 državni tiskarnici, da vzame našo terminologijo v založbo, na kar je odbor dne 24. oktobra 1893 sklenil z državno tiskarnico založno pogodbo in nji izročil rokopis. Po pogodbi je tiskarnica lastnica rokopisa in ga tiska sedaj v 1000 izvodih. To število bo nemara kmalo pošlo in treba bo nove izdaje, glede katere si je odbor v založni pogodbi pridržal pravico, da se ne sme tiskati, dokler nje ni pregledala in odobrila od njega v to določena oseba, oziroma, če se odbor ne bi hotel poslužiti te pravice, urednik slovenske izdaje državnega zakonika. Na ta način osiguralo si je naše društvo tudi za novo izdajo odločilno besedo in potrebni upliv. Tiskarnica je koj začela s tiskom knjige, katera bo glede zunanje oblike taka kot je 1. 1887. v Pragi pri Zeidlerju izšla nemško-česka pravna terminologija. Obsegala bo v osmerki 50 tiskanih pol in ker je sedaj že 20 pol tiskanih, upam, da bo knjiga dotiskana v dveh mescih ter pride v promet o veliki noči. -K temu poročilu poprime besedo g. dr. K. Trii le r ter poudarja velikanski trud, ki ga je imel g. dr. Babnik s terminologijo, katera bode uprav epohalnega pomena za slovensko pravo-slovje. Nasvetuje torej, naj se danes na občnem zboru slovesno izreče g. dr. Babniku društvena zahvala na njegovem izredno trudalju- VII. redna glavna skupščina društva Pravnika'\ 57 bivem delovanji. Nasvet vsprejme se z dolgotrajnimi in burnimi živio klici. IV. Knjižničar g. Fr. Milčinski poroča o stanji knjižnice: Slavna skupščina! Dočim ni bilo društvu za leto 1892. glede njegove knjižnice nič zna-menitejšega zabilježiti, tako da je na zadnjej glavnej skupščini celo izostati moglo posebno poročilo knjižničarja, bilo je preteklo društveno leto za nje razvoj dokaj važnejše. Izvršujoč naročilo zadnje glavne skupščine pregledal je odbor družbi sv. Cirila in Metoda lastne knjige iz zapuščine okr. sodnika dra. Škofica ; našel je tu dokaj knjig pravosiovne vsebine, katerih dosedaj društvo ni imelo, ki bi pa utegnile izdatno popolniti vrzeli v njegovi knjižnici. Stopil je torej zaradi njih nakupa v dogovor s slavnim vodstvom imenovane družbe, in le to je s pismom z dne 27. grudna 1893 sprejelo ponudbo našega društva in mu prepustilo v last 133 izbranih zvezkov za primeroma nizko ceno poudarjajoč: „ . . . . veselimo se, da knjige pravosiovne vsebine preidejo v last onemu društvu, katerega odličen član je bil uprav rajnki dr. Škofic." — Naj le navedem, da se med temi knjigami nahaja 24 zvezkov Glaser-Unger-jeve zbirke razsodeb, 14 zvezkov Budwinski-jeve zbirke, 27 letnikov državnega zakonika oziroma deželnega vladnega lista, Bogi-šiča ..Zbornik", — Randa, der Besitz, — Exner, das oestr. Hvpothekenrecht, — Bluntschli, Lehre vom modernen Staat in dr., — in razvidno je, koliko je pridobila društvena knjižnica s tem nakupom. Slavnemu vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda pa bodi za izredno naklonjenost, katero je izkazalo v tem slučaji našemu društvu, izrečena najtoplejša zahvala. Nadalje kupilo je društvo na javnej dražbi iz zapuščine okrajnega sodnika Ogrinca za neznatno ceno znameniti knjigi Holtzenderfovi: „Hand-buch des deutschen Strafrechtes" v treh delih, in „Handbuch des deutschen Strafprocessrechtes". 42 zvezkov pa je društvo deloma za recenzijo v svojem listu, deloma v zameno za svoj list, deloma pa v dar prejelo. Darovalci, izmed katerih naj imenoma navedem visoko kr. hrv. slav. dalm. zemalj. vlado odio za bogoštovje i nastavu, katera pripošilja društvu publikacije po njej izdavane znanstvene knjižnice, naj blagovole sprejeti na tem mestu iskreno zahvalo. Prirastlo je torej društvenej knjižnici v preteklem letu vsega skupej 179 zvezkov, katerih popolni seznamek se bode priobčil v „Slovenskem Pravniku", in broji knjižnica sedaj 548 zvezkov, med njimi 14 pravoslov-nih časopisov z 99 letniki. Društveniki posluževali so se knjižnice, da si tudi ne prepogosto, kar je pač njenej dosedanji pomanjkljivosti pripisovati; sedaj je razposo-jenih 28 zvezkov. Po letošnjih prirastkih ukrepila se je knjižnica tako, da bi bilo moč pričeti sistematično jo popolnjevati. To bode ovirala nekoliko le jedna, a važna zapreka, namreč dokaj slabo gmotno stanje našega društva. A ko 58 Vir. redna glavna skupščina društva .Pravnika" dobi društvo v ne preodaljenem času svojo lastno čitalnico, in bode mogla knjižnica, da ustreže popolnoma svojemu smotru, vedno biti odprta in na razpolaganje članom, nadejati se je, da bodo le ti pogostejše jo uporabljajoči se ji privadili, bolj in bolj uvidevali njeno koristnost in se tedaj tudi ne ustrašili kakega za posameznika čisto malenkostnega posebnega knjižniškega prispevka, čigar vkupna svota bi pa vendar omogočila društvu, dostojno popolniti svojo knjižnico in pomnoževati jo z znamenitej-šimi novimi pravoslovnimi deli ozirajoč se pri tem na nasvete in želje čitateljev. Končam svoje poročilo in prosim slavno skupščino, da je odobri. K poročilu oglasi se gosp. dr. Fr. S t o r ter predlaga, naj bodoči odbor potrebno ukrene, da dobi naše društvo v last knjižnico nekdanje »Juristische Gesellschaft« v Ljubljani, katera je zamrla, njeno knjižnico pa hrani c. kr. finančna prokuratura v Ljubljani. Ž njo bi se društvena knjižnica zelo obogatila, umestijo je pa, da pridejo navedene knjige v last društvu, ki ima popolnoma jednake namene, kakor nekdanja »Juristische Gesellschaft«. Načelnik gosp. dr. Ferjančič omenja, da se je samo z ozirom na to knjižnico takrat, ko se je ustanavljalo naše društvo, sprožila misel, naj bi se nekdanja »Juristische Gesellschaft« zopet oživila. Toda temu ovirale so razne zapreke. C. kr. dež. sod. svetnik gosp. K. P1 e š k o naglasa, da bi bila omenjena knjižnica za naše društvo gotovo velike vrednosti, kajti v njej nahajajo se knjige, katere se sedaj sploh več ne dobe. Gosp. dr. Stor popolni svoj predlog v tem oziru, naj se naprosi po bodočem odboru gosp. svetnik Pleško, da stopi kot nekdanji član »Juristische Gesellschaft« v dogovor s c. kr. finančno prokuraturo, katera sedaj knjige hrani, in s člani umrlega društva zaradi omenjene knjižnice. Ko podpira ta predlog gosp. dr. Fr. Munda in omeni g. pristav J. K a v č n i k, da »Juristische Gesellschaft«, čeravno se nikdar ni formelno razšla, fak-tično več ne obstoji, ker uže davno ne deluje in bi se morala uradno razpustiti, da gosp. načelnik na glasovanje predlog gosp. dra. Štora, kateri se jednoglasno odobri, gosp. svetnik Pleško izjavi pa, da vsprejme naročilo. Knjižničarjevo poročilo se na to odobri. V. Poročilo blagajnika gosp. J. G o gole slove: Slavni občni zbor! S predležečim poročilom predložim račun o dohodkih in izdatkih društva „ Pravnik" v Ljubljani v pretečenem letu 1893. VII. redna glavna skupščina društva ,,Pravnika". 59 I. Dohodki. 1. Članarina in naročnina za društveno glasilo v znesku.................1150 gld. 08 kr. 2. do konca leta 1893. natekle hranil-nične obresti in sicer od popolnoma realizovane hranilne knjižice št. 7647 v znesku ..........14 gld. 16 kr. in od hranilne knjižice št. 2880 v znesku ...........18 ,, 75 „ skupaj . . 32 gld. 91 kr. 3. darilo neimenovanega rodoljuba v Cerknici v znesku 5 „ — „ 4 prispevek deželnega zbora kranjskega za izdajo nemško-slovenske pravne terminologije vsled nakaza deželnega odbora kranjskega z dne 3. maja 1893 št. 4314 v znesku............. 400 „ - „ skupaj . . 1587 gld 99 kr. II. Izdatki. 1. Odpraviteljici društvenega glasila pri Narodni tiskarni 2. naročnina na „Jurid. Blatter" ........ 3. nakup nemškega kazenskega prava...... 4. „S'ovencu" za inserat vabila na občni zbor . . . 5. kolek za vlogo na državno pravdništvo glede odgovornega uredništva . ............ 6. izterjevalcu ljubljanskih članarin in naročnin . . 7. pismonošama za novo leto ......... 8. 128 poštnih mark po 5 kr. na opomine glede zaostankov ................. 9. 2 kuverta društvenega banketa na Bledu za povabljena gosta ............... 10. poštne marke za dopise blagajnika...... 11. nagrada urednikoma............ 12. nagrada sotrudnikom ........... 13. tisek, papir in odprava društvenega glasila . . . 14. za terminologijo a) uredniku......... 200 gld. — kr. b) sotrudniku na Dunaji .... 100 „ — „ c) prepisovanje prvotnih pol . . . 27 „ 58 „ skupaj . . 327 gld. 58 kr. vsi izdatki skupaj............. 1668 gld. 76 kr. Ako se ti izdatki primerjajo z dohodki, ki znašajo 1587 ,, 99 „ pokaže se primanjkljaj ............ 80 gld 77 kr. beri: osemdeset goldinarjev 77 kr av. v., kateri se pokrije in izplača z društveno glavnico, naloženo v mestni hranilnici ljubljanski na hranilni knjižici št. 2880, katera je po računu za leto 1892. koncem leta 1892 znašala 298 gld. 8 kr. 5 gld. - kr 5 11 05 „ 2 n — „ 3 it 28 „ 1 ¦i — 5 . H 2 ji n 6 40 „ 4 50 „ — 30 „ 360 n — „ 288 n 73 „ 657 ii 92 „ 60 VII. redna glavna skupščina društva ..Pravnika" Ako se tedaj iz te glavnice pr........ 298 gld. 08 kr. pokrije in izplača letošnji primanjkljaj pr. . . . . 80 ,, 77 „ ostane glavnice v hranilnici naložene....... 217 gld. 31 kr. od katere pripade društvu za navadne potrebe . . . 113 „ 26 „ in za izdajo terminologije ........... 104 „ 05 „ skupaj . . 217 gld. 31 kr. III. Društveno premoženje. 1. Blagajnična glavnica, naložena v mestni hranilnici ljubljanski na hranilni knjižici št. 2880 pr.....217 gld 31 kr. 2. Zaostanki članov in naročnikov za leto 1892. pr..........101 gld. 50 kr. in za leto 1893. pr...... 374 „ — „ skupaj . . 475 gld. 50 kr. 3. nekaj knjig, časopisov in inventar. Ko podam to poročilo, prosim konečno: Slavni občni zbor blagovoli predležeči račun na znanje vzeti in novemu odboru naročiti, da izkazane zaostanke primernim potom izterja. Blagajnikovo poročilo odobri se brez razgovora. VI. V imenu preglednikov računa poroča gosp. dr. Fr. Munda, da se računi zlagajo popolnoma z vsemi zapiski. Obžaluje velike zaostanke, kateri izredno otežujejo posel blagajnikov. Izreka zahvalo blagajniku na njegovem delovanji ter predlaga, naj se da odboru absolutorij, kar se jednoglasno vsprejme. VII. Na to vrši se volitev z listki. Gosp. načelnik določi skru-tinatorjema gg. dra. Vilfana in Trillerja. Oddalo se je 21 veljavnih glasovnic in bili so izvoljeni a) načelnikom za 1. 1894. gosp. dr. Andrej Ferjančič (z 20 glasovi, gosp. svetnik K. Pleško dobil je 1 glas), b) Kot odborniki in sicer Ljubljanskimi gg.: dr. Janko Babnik, c. kr. sodni pristav (z 19 glasovi), dr. Mak so Pire, odvetni kandidat (z 18 glasovi), J. Go-gola, c. kr. notar, F r. Milčinski, c. kr. avskultant (oba s 17, glasovi), dr. Valentin Krisper, odvetnik in Jak. Kavčnik, c. kr. sodni pristav, (oba s 16 glasovi) in dr. Viktor Supan (s 14 glasovi); vnanjimi gg.: dr. Jurij Hrašovec, odvetnik v Celji (z 21 glasovi), Bogdan Trnovec, c. kr. dež. sod. svetnik v Trstu in dr. Danilo Maj ar on, odvetni kandidat na Dunaji (oba z 20 glasovi); preglednikoma računov za bodoče leto izvolila sta se gg. dr. Jernej Zupanec, c. kr. notar in dr. Fr. Munda, odvetnik (oba z 20 glasovi). 81 VIII. K posameznim nasvetom oglasi se gosp.dr.lv. Tavčar ter, naglašujoč, sicer mirno, toda uspešno delovanje društva, predlaga, naj se izreče zahvala vsemu odboru in urednikoma društvenega lista, kateri je glavni smoter društva. Predlog vsprejme se z živahnim odobravanjem. Gosp dr. Fr. Tekavčič izreka željo, naj bi vsi listi, posebno pa tudi uradna »Laibacher Zeitung« prinašala vestna poročila o društvenem delovanji, ker bi se iz teh poročil lahko poizvedelo, da je naše društvo jedino le znanstveno in bi se potem morda poizgubila mržnja proti njemu. Tajnik g. dr. Pire pojasni, da se tudi »Laibacher Zeitung« pošiljajo poročila, da pa jih ne vsprejema. Gosp. c. kr. dež. sod. svetnik K. Pleško predlaga, naj se to leto napravi društveni izlet v Novo Mesto in naj se z izletom združi tudi shod. Načelnik gosp. dr. Ferjančič z veseljem pozdravlja ta nasvet in obljubi, da se bode odbor po njem ravnal. C. kr. dež. sod. pristav gosp. J. Kavčnik opozarja na nejasne določbe §-a 195. vladnega načrta v novem civilno-pravdnem redu gledč razpravnega jezika. Govornik prosi, naj gosp. načelnik kot član odseka, kateremu se bode o načrtu posvetovati, obrne vso pozornost na te določbe. Gosp. dr. Ferjančič naglasa, da vsi novejši zakoni nekako prezirajo jezikovno vprašanje. Pritrjuje, da so tudi določbe načrta o novem civilno-pravdnem redu jako nedostatne in da bi naš narod brezdvomno nazadoval, ako bi se vsprejel načrt v tej obliki, ker imajo dosedaj veljavni zakoni v tem oziru določne propise. Obljubuje, da bode po svojih močeh deloval v izboljšanje načrta v tem oziru. Gosp. pristav Kavčnik opomni nato, da se v novem zakonu civilno-pravdnega reda tudi ne sme govoriti o »landesubliche Sprache« ali »Landessprache«, ker se potem prerado ta izraz tolmači nenemškim narodom v kvar. Gosp. načelnik zahvali udeležnike ter zaključi 3 ure trajajoče zborovanje. 62 Razne vesti. Razne vesti. V Ljubljani, dne 15. februvarija 1894. — (Iz kronike društva „P r a v n i k a".) Glavna skupščina za letošnje leto vršila se je dne 30. januvarija t. 1. v prostorih „Ljub-ljanske čitalnice". Obširno poročilo o njej priobčimo na drugem mestu. Novoizvoljeni odborniki sešli so se v četrtek dne 8. t. m. k prvi seji ter se je odbor konstituiral tako, da se je izvolil načelnikovim namestnikom g. dr. Val. K r i s p e r, tajnikom g. dr. M a k s o Pire, blagajnikom g. Iv. G o g a 1 a, knjižnjičarjem g. F r. M i 1 č i n s k i, v odsek za društveni list pa g. dr. J. B a b n i k, g. J K a v č n i k in g. F r. M i 1 č i n s k i. Odbor posvetoval se je nadalje o korakih, katere mu je storiti v izvršitev sklepov glavne skupščine. Sklenil je tudi, da priredi, ako le mogoče, še tekom tega meseca ali začetkom bodočega društveni shod, da bi se na njem posvetovalo o nameravanem izletu v Novomesto. Odbor prosi pa vse dru-štvenike, naj bi uže sedaj naznanili eventuvalna predavanja za ta shod. — (Osob ne vesti.) Imenovani so: vladni tajnik grof Ru dol f Margheri okrajnim komisarjem, okrajni komisar J. Rihar vladnim tajnikom in voditeljem okrajnega glavarstva v Črnomlji, konceptni praktikant Karol Ekel začasnim vladnim koncipistom; okrajni sodnik Simon Zet-tich v Voloski svetnikom pri deželnem sodišči v Trstu; okrajni komisar Tomaž Drabek policijskim komisarjem v Trstu; poštna komisarja Ant. Willenik in dr. Giudo Kikaker pl. Leuchtensee tajnikoma pri poštnem in brzojavnem uradu v Trstu; rudniškim komisarjem v Mostu na Češkem Jak. Vidic. — Umirovljen je finančni svetnik v Ljubljani J. Golf ter dobil ob jednem naslov in značaj višjega finančnega svetnika. — Vladni koncipist Rudolf grof Chorinskv pozvan je v službovanje k trgovinskemu ministerstvu na Dunaji. — (Odvetnikov bilo je na Kranjskem) koncem 1. 1893. skupaj 26 in sicer v Ljubljani 14, v Postojini 2, v Kočevji 3, v Krškem 1, v Kranji 1, v Litiji 1, v Radovljici 1, v Rudolfovem 2 in v Kamniku 1. — Na Štajerskem bilo jih je koncem 1. 157, katerih biva v Celji 11, v Gradci 61, v Laškem trgu 2, v Mariboru 10, v Ptuji 5, v Slov. Bistrici 3, v Slov. Gradci in v Brežicah po 1. — V okrožji Tržaške odvetniške zbornice bilo je vpisanih lani 110 odvetnikov in sicer v Trstu samem bi-vajočih 66, v Sežani l in v Voloski 2. Pregled pravosodstva. 63 Pregled pravosodstva. 221. Zakon, ki se je sklenil pred inozemskim, a po avstrijski crkveni oblasti delegovanim župnikom veljaven je za obseg avstrijskega prava, čeravno se ni vršila poroka po predpisih inozemskega zakonika, pač pa v smislu avstrijskega. R. z dne 13. decembra 1893, št. 14420. J. B. št. 4 ex 1894. 222. Kdor ima pravico do stanovanja, ni samo opravičen rabiti je zase, temveč sme k sebi vzeti tudi tretje osebe, kakor jih potrebuje (§-i 504., 505., 506. in 521. obč. drž. zak.; c. f. posebno §-a 505. in 506. Poslednji govori le o premembah stanu in obrti, ne pa gospodarstva.) R. z dne 16. novembra 1893, št. 13050. J. B. št. 3 ex 1894. — 223. Po besedilu, smislu in namenu zakona, preprečiti navidezna opravila, ne more se dvomiti, da ni le za dokaz, temveč za veljavo ženi-tovanskih pogodeb po §-u 1. zak. z dne 25. julija 1871, št. 76. drž. zak. potrebna sestava notar, akta (zapisa). Ako se ni sklenil notarski akt, nima mej strankami glede dote sklenjena pogodba nobene veljave. — § 1229. obč. drž. zak. se tu torej ne more uporabljati. R. z dne 6. oktobra 1895, št. 10944. G. Z. št. 6 ex 1894. J. M. 960 224. Vprašanje, če je pogodba omenjena v zak. z dne 25. julija 1871, št. 76. drž. zak. veljavna, more le takrat nastati, če nastanejo mej strankami prepiri glede izpolnitve pogodbe, ali pa če se navaja pravice, ki nastanejo stranki iz take pogodbe proti zahtevam tretjih oseb. Če se je pa izpolnila taka pogodba od obeh strank, akoravno se ni sklenila v po zakonu zahtevani obliki, se ne more potem razveljaviti jednostranski kot nično, ker se po §-u 2. obč. drž. zak. domneva, da sta stranski znali, da ne sklepata pogodbe v po zakonu zahtevani obliki, in če izpolnita vender pogodbo, vidi se v tem odpoved poznejšemu izpodbijanju iz tega razloga, kolikor se tiče pravic in obvezanostij pogodnikov. R. z dne 31. decembra 1893, št. 30609. J. B. št. 6 ex 1894. 225. Le v slučaji §-a 931. obč. drž. zak. je primoran k intervenciji, kdor mora dati odškodbo. Radi tega ne sme cesijonar zahtevati od cedenta intervencije v pravdi, katero je pričel proti odstopljenemu dolžniku. R. z dne 4. januvarija 1894, št. 14847. J. B. št. 5 ex 1894. 226. Asignatu pristojajo proti asignatarju vsi ugovori, katere je imel proti asignantu. R. z dne 21. novembra 1893, št. 12955. J. B. št. 6 ex 1894. 227. Zemljeknjižna zaznamba tožbe na priznanje, dajatev in zemlje-knjižno zavarovanje kota ni dovoljeno. — Rekurzni troški povrniti se morajo rekurentu. O. z dne 21. novembra 1893, št 13494. J. B. št. 5 ex 1894. 228. Ako se potom redne pravde graja po tretji osebi račun, ki ga je položil sekvester, se zahtevek iz očitkov ne more v konkurzu, ki se je 64 Pregled pravosodstva. otvoril pozneje o premoženji sekvestrovem, naznaniti v smislu §-a 7. k. r.; uporablati je tu temveč per anal. § 10. k. r. 0. z dne 12. decembra 1893, št. 14627. J. B. št. 6 ex 1894. 229. Upnik, ki je izjavil v prošnji glede otvoritve konkurza o premoženji svojega upnika, da je pripravljen, plačati troške konk. postopanja, prisiliti se more na zahtevanje oskrbnika masa, da izpolni dano obljubo. 0. z dne 16. novembra 1893, št. 13447. J. M. 971. 230. Ako da prejemnik blago takoj na razpolaganje, ne more na fakturi se nahajajoča pripomba glede kraja plačila stopiti v veljavo v smislu §-a 43. jur. nor. R. z dne 21. novembra 1893, št. 13357. J. M. 976. 231. Pri umeščenji v prejšnji stan po §-u 372. lit. b) o. s. r. navesti se smejo nova dokazila, in nova dejanja, o katerih v glavni pravdni ni ni bilo govora. — Umeščenja po §-u 372. 1. c, prositi se sme tudi takrat, če se je razsodilo na glavno prisego in se je prisega uže storila. R. z dne 14. novembra 1893, št. 13046. J. M. 974. (Cf. dvor. dek. z dne 14. junija 1784, št. 306 f. f. z. j. z. in z dne 23. julija 1789, št. 10386 z. j. z. — in Canstein Lehrbuch II. str. 241. posebno op. 24. lit. a). 232. V slučaji storjene prisege teče 14dnevni plačilni rok šele od dneva dostavljenega odloka, s katerim se potrdi storjena prisega. — Ako tožitelj ni prosil „pendente apellatione" izvršila v varnost, ne more tega storiti, če je postala razsodba sicer pravokrepna, pa še ni pretekel plačilni rok. 0. z dne 3. oktobra 1893 št. 11525. J. B. št. 3 ex 1894. 233. Ako vsprejme jeden sotožencev prisego, dva jo pa previdoma zavrneta, more sodišče vender po §-u 36. just. dvor. dek. z dne 24. oktobra 1845, št. 906. z. j. z. razsoditi na prisego sotoženca, ki jo je vsprejel. — Tudi zanikavna glavna prisega nima samo pomena, da se prisežnik ne spominja oz. ne ve, temveč po njej dokaže naj se, da prisežno dejanje po najboljši vednosti in spominanju ni istinito. R. z dne 2. novembra 1893, št. 12624. J. B. št. 5 ex 1894. 234. Krivo pričevanje pred sodniškim uradnikom, katerega je odredil predsednik sodišča za disciplinarno preiskavo, se kaznuje po §-u 199. lit. a) k. z. R. z dne 24 novembra 1893, št. 10647. G. Z št. 6 ex 1894. 235. Kazenski sodnik ne sme razsoditi, da zapade dana ali obečana kupnina, v slučaji čl. VI. zak. z dne 17. decembra 1862, št. 8. drž. zak. ex 1863 g 281., št. 11 k. p. r.). R. z dne 16. oktobra 1893, št. 7962. J. M. 967. Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva „Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld. Uredništro je v Ljubljani, štev. 5 v Gospodski ulici; upravništvo pa na Križevniškem trgu štev. 7. Zbirka obrazcev za slovensko uradovanje pri sodiščih. I. Obrazci k občnemu sodnemu redu I. zvezek. Ta knjiga, katera se dobiva v »Narodni tiskarni" in pri g. A. Zagorjanu velja 1 gld. 40 kr., po pošti sprejeta pa 1 gld. 50 kr. Kazensko-pravdni red z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim zvršitvenim propisom m drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadevaj očimi. L natis. Izdalo društvo „Pravnik" v Ljubljani. Natisnila in založila „Narodna Tiskarna". Dobiti je v »Narodni Tiskarni" v Ljubljani. Cena elegantno vezani knjigi za člane društva „Pravnik" je 2 gld. 50 kr., za nečlane 2 gld. 80 kr., s pošto 15 kr. več.