Our Write U. Today
Advertising
RATES are REASONABLE____
GLAS NARODA ★
t
List slovenskih delavcev v Ameriki.
otathjb opozarjam.
da pr»Toč*sno obnov« puoini-
no. S tem nam bosto mnogo pri« hranili pri opominih. — Ako io nute naročnik, pošljite en do-lar sa dvomesečno posknšnjo.
TELEPHONE: CHelsea »—1242		*■ Ch* Matter 8<ptf>er ZIM, 1HS mt the fort Office .U New lerfc. N. nto Act ef Cmmgnm ef Man* M. 1871.	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK
No. 200. — Stev. 200.		NEW YORK, MONDAY, AUGUST 28, 1939—PONEDELJEK, 28. AVGUSTA 1939	Volume XLVIL — Letnik XLVU.
HITLERJEVE ZAHTEVE ZAVRNJENE
ANGLIJA IN FRANCIJA ZAVRNILI IT	1**	.	.1 1	1	••
noveHiiiEiuEVEPREDLOGE Jugoslavija zopet postala demokracija
Anglija in Francija ste Hitlerja postavili na prostor, ki ya jima je sam pripravil. Odgovor Anglije na zadnje Hitlerjeve predlog** l»o odločni "ne". •— Francija je na Hitlerjeve predloge odgovorila s tem, da je vpoklicala tri nove vojaške razrede in je spor< m" i I a v Berlin, da je pripravljena [»ogajuti se na |>odlagi |»of>olne enakosti.
Fuehrer, ki svojih "mirovnih" zahtev ni prav nič izpre-uienil, je tal postavljen na stališče, ko l>o moral vreči kocko, ali pa mo lea ti in >e umakniti, kakor se še nikdar ni u-maitnil s svojega staiišča.
Mnenje Amerikancev
POLITIČNI POLOŽAJ V EVROPI
Znani ameriški magazine "Fortune" je stavil svojim č;-tateljem več vprašanj, in če odgovori, ki jih je dobil, splošnega j>oiiieita, je ve<" i na ameriškega naroda zato, da >e Amerika ne vmešava v evropske zadeve.
MUSSOLINI 2ELI KONFERENCO 5. DR2AV
Samo trije odstotki odgovorov se glasi v smislu, naj m-[Amerika takoj zaplete v voj ! nt», doc i m jih je 24 odstotkov
GENERALI SKUŽAJO HITLERJA ODVRNITI OD VOJNE
Za Hitlerja postaja po zadnjih poročilih položaj vedno udeležbo edino le pod pogo težavaejši, ker ga v njegovih težnjah ne podpirajo njegovi jj**»»», da l>i demokracijam pre generali. Pol j-ko je nameraval napasti v isoboto, toda to na-i^il poraz, inero, ki bi pahnila celo K'vrof>o v strašno vojno, je opustil ob '	oilstotkov vseh
dveh |kj noč i na nasvet svojili generalov.
V Londonu in Parizu prevladuje mnenje, da bodo demo k racije v tej k rLzi dosegle saj začasno zmago.
NACUSKI KONGRES JE BIL ODPOVEDAN
Sinoči je Hitler odpovedal letni kougres naeijske stranke v Nuernbergu, ki bi se imel pričeti 2. septembra in bi trajal do 12. septembra. To je najbrž storil zaradi tega, ker je izvedel, kak odgovor bo dobil na svoj "mirovni" predlog iz Londona in Pariza. Nemški narod nima več upanja, da bi mogel biti *fior mirno poravnan. Nacijsk? voditelji »so preveč zaposleni z obstoječim političnim }»oložajem, kot pa foi mogli misliti na kongres.
NEMŠKI AEROPLANI IMAJO POGRESKE
Predsednik Roosevelt je prejel zanesljivo in zaupno obvestilo, da ima .'{(KM) najnovejših nemških aeroplanov 'velike po-greške, da niso vporabni za vojno. Iz tega razloga Hitler v soboto ni pričel vojne s Poljsko.
POLJSKA NE SME BITI ZADAVLJENA
Angleški odgovor na Hitlerjeve mirovne pogoje je bil sestavljen na izvanredni seji angleškega kabineta. Hitlerjev predlog, da bi Anglija in Francija .pomagali Nemčiji "zadaviti" Poljsko, kert je bila "zadavljena" Oeho.dovaška, je bil odločno zavrnjen. Angleško časopisje zahteva trdno stališče proti Hitlerju.
Poslanik sir Neville Henderson je odletel z angleškim odgovorom i'z Londona v Berlin.
FRANCUA JE POKLICALA POD ZASTAVE TRI NADALJNE RAZREDE
Francija je na Hitlerjev "mirovni" predlog odgovorila z "ne" in je poklicala pod zastave tri razrede rezerve. Francija pravi, da je pripravljena na pogajanja na podlagi popolne enakosti.
ougovo-
irov je odločno proti udeležbi.
odstotkov pritrjuje vpra ; šanju, naj vlada nadaljuje s svojo sedanjo politiko za -vzdržan je miru.
04 odstotkov odgovorov >e glasi v smislu, naj se ameriška industrija razvije do take. ga viška, da ji bo mogoče v gospodarskem pogledu deželo popolnoma preskrbovati.
G1 odstotkov je proti trgovanju z evropskimi diktaturami.
RIM, Italija, 28. avgusta.— Ministrski predsednik Benito Mu-sol in i je imel Več telefonskih pogovorov s kanclerjem Hitlerjem, t.ohili utis, kot da želi Mussolini, da bi bila v najkrajšem č i-
petil.
držav, da s«' reši glede (idam-ka.
vprašanje
su sklieana konferenca
SEN. NYE NAPADA PREDSEDNIKA
OTTAWA, 111., 2.}. avg. — Danes je govoril tukaj senator (Jerard P. Nye iz North Dako-te in 'sicer na zborovanju republikancev v Starved Rock državnem parku.
Predsednikovo vuanjo politiko je takole označil: — Sedanja administracija pri vsaki priliki poudarja, da bo zaščitila Ameriko pred vojno, pri tem pa bodi po i>oti, ki jo mora dovesti v vojno.
—	Republikanska stranka mora sprejeti izziv Roosevel-tove administracije, ki skuša zaplesti našo deželo v politiko svetovnih inogot^v, pri tem pa pozablja težke probleme, s katerimi se ima boriti dežela.
—	Milijoni so prepričani, da hoče imeti administracija
KANADA JE POSLALA POZTV ZA MIR
Ministrski predsednik Mackenzie King je, posnemajoč predsednika Roosevelta, poslal Hitlerju, MussoMniju in poljskemu predsedniku Mosčiekenm nujni poziv, da skušajo obdrža- nevtraluostno postavo, ki nas ti mir King pa je tudi sporočil, da je pripravljen napoveda- bo zaščitila pred vojno, v res-ti vojno v trenutku, .ko bi jo napovedala Anglija.	(nici pa hoče odstraniti najvaž
. „ __	. uejši del te »postave. Po pred-
VELIKE ZMEDE V PAROBRODSTVU	j sodnikovem mnenju naj bi bi
Pa rob rod ne druž"be so preklicale odhod parnikov. Mnogo la postava tako izpremenjena, parnlkov je bilo poklicanih v domača pristanišča. Več tisoč da bi bilo onim državam, ki Vmei i kancev, ki so se hoteli naglo odpeljati domov, je ostalo obvladujejo morje dovoljeno v raznih deželah Evrope in morajo čakati, da dofoe prostor na priti in vzeti koliicorkoli voj-kakem pa miku.	nega materijala potrebujejo
Po zanesljivem miru se je danes izvedelo, da je washing- Ti dve državi sta Anglija in tonska vlada odredila, da ameriški potniški parniki ne smejo Francija, več voziti v nemška pristanišča.
MUSSOLINI HOČE ODVRNITI VOJNO
II duce na vise kriplje skuša odvrniti pretečo vojno. Pogosto se -po telefonu razgovarja »^Hitlerjem in se posvetuje s svojim vojnim svetom.
Bolezen v letovišču.
POLJSKA SE KA2E SE NAJBOLJ MIRNO
ALBANY, N. Y., 24. avg. — Or. Ernest L. StelVbins, č'.an državnega zdravstvenega ura da, je dognal, da je v nekem letovišču v bližini Port Jervi-
Muussolini želi, da so na kon-Tuji diplomati so fereneo vabljene Italija, Nemčija, Anglija, Francija ... in sovjetska Rusija, — slednjič pa bo se j »o vabi jena Pol j-ka.
Ko bi bilo rešeno gdan--ko vprašanje, lw* konferenca razpravljala o italijanskih težnjah in zahtevah.
Po mnenju mnogih diplomatov Im> konfereu<*a sklicana v kakem italijanskem mestu, ker je znano. da Hitler ne bi hotel iti v Anglijo ali Francijo.
Najprej se bo-te na konferenci med seboj pogajali Nemčija in Poljska.
Nemški poslanik je v treh dneh ž" četrtič obiskal Mussolinija in ga j? obvestil, da je Hitler po-slal v London in Pariz posebne odposlance.
VSLED SPORAZUMA JE JUG0SL0V. NAROD ZDRUŽEN
DIKTATORSKA VLADA, KI JE BILA VPELJA-NA LETA, 1929, JE BILA ODPRAVLJENA
BEOGRAD, Jugoslavija, 27. avgusta.—Beogra j -ska vlada je objavila besedilo sporazuma med Hr-\ ati in Srbi ter obenem izdala več odredb, po katerih je odpravljena diktatorska vlada, ki jo je v januarju, I 929 postavil pokojni kralj Aleksander.
S tem je Jugoslavija zopet "kabinet narodnega edin stopila v vrsto parlameiitar- stva," katero ime je velike mli demokracij.	\ važnosti v sedanjem napclmi
Z ozirom na to, da je prišio'i*oliličnciu položaju v Evropi, do sporazuma v tako nevarnem j l>a je v resnici vlada c«nu-poliučnem položaju, je spora i stva, je razvidno iz tega, ker zum največjega pomena za vt s je v njej tudi nekaj Srbov, ki
Mussolini razmišlja
Mod vsemi državami kaže Poljska največjo mirnost. Raz-' pa zbolelo osemdeset fantov
burjaje jo samo poročila o spopadih ob meji.
za nalezljivo -vratno boleznijo
Hitlerjeve zmage
Izza leta l!l.'»5 je pridobil Hitler Nemčiji 70,1 Iti kvadratnih milj ozemlja in IS,000,(MX) prebivalcev — in si-eer brez vojne. Pri tem se je }M>služeval posebnega načina. Najprej začel pretiti s strahovito vojno, ko se je pa ogrožene žrtve in njenih zaveznikov lotila nekakšna paraliza, je naglo pograbil.
Začelo se je s Posaarjem, ki je bilo pod pravosodjem Lige narodov. Nemški agitatorji so 'bili neprestano na
delu. lo. januarja lKio se je vršilo ljudsko glasovanje. ;»0 odstotkov prebivalcev je glaisovalo za združitev z Nemčijo.
Sledila je (cukupactija JPorenja. laza svetovne vojue pa do 30. junija 1SI-50 so bili v Porenju Francozi, nakar je bilo ozemlje-demilitarizirano. Meseca marca liKiti j«» poslal Hitler v Porenje par luajhnili oddelkov vojaštva, ki so imeli povelje, umakniti se takoj, kakorhitro bi naleteli na francoski odpor. Francozi se pa niso ganili. iPo dolgotrajnih diplomatskih prerekanjih je bilo Porenje priključeno Nemčiji.
Na vrsto je prišla Avstrija. Kancler Scliusehnigg A je na vse načine prizadeval, kako bi jo rešil, toda proti nemški propagandi je bil brez moči. 12. marca 193* je prisilil Hitler Sehusehnigga k oitetopu. Nemško vojaštvo je vkorakalo v Avstrijo, in ozemlje Nemčije se je povečalo za .'>2,377 kvadratnih milj ter za (»,7(»0,<X)0 prebivalcev.
Nato je prišla na vrsto ('ehoslovaška. Nemško časopisje je pisalo o strahovitem trpljenju sudetskih Nemcev. Hitler je rekel, da se mora pridružiti Nemčiji vse, kar je nemške krvi in je pričel mobilizirati. C'ehadova-ška je iuiela izborilo aimado ter obljubljeno i>onioč Francije in Anglije. Hitler je znal pretentati Chamber-lalna in Daladiera. (ehoslovaška je ostala na cedilu. Boječ se nemške grožnje, da bo Praga z bombami razdejana, ise rdi i niso branili. Hitler je pograbil brez prelivanje krvi Oeško in Moravsko; Slovaški je pa dal nekakšno samostojnost, katere se slovaški narod ni dolgo veselil. Z zavzetjem Češke in Moravske je Nemčija pro-fitirala 3f»,000 kvadratnih milj in 10,500,000 prebival rev.
Hitlerjeva cfbljuba, da noče imeti v okrilju svojih meja drugih ljudi kot Nemce, je bila prelomljena.
Kmalu nato je stegnil Hitler roko po Memelu, edinem pristanišču Lit vinske. 22. marca letošnjega leta so je Litvinska, boječ se nemških grožen, uklonila ter dala Memel Nemčiji. 1900 kvadratnih milj in 150,000 prebivalcev je bilo priključenih nemškemu rajhu.
jugoslovanski narod.
Meti tem ko Nemci zatrjujejo, da je Jugoslavija na strani Nemčije, jugo>lovan-ki politični krogi zagotavljajo, 'a bodo razne vladne odredbe Zi* dinilc narod, da >e bo tnogi* j bolj odločno in učinki>vito po | staviti proti v>akemu tujemo pritisku in vplivu.
Pogoji sporazuma >o bili pojasnjeni in nikdo ni bil pre.-» -nečen. Sporazum pa bo dose-kel svojo popolno veljavo šeU-po mnogih uaretibah, s katerimi bo vlada [»ostala demokratska.
Med drugimi odredbami, k< jih je do sedaj izdala vlada, je tudi odredba, po kateri je zopet vpostavijena svoIkhUi ti->ka in govora. To pomeni, da so odpravljene na red be, po katerih so bile prejšnje politične stranke v svojem delo vanju zelo omejene. Vpeljami bo tudi nova volilna postava.
.-o bili prej v o[H>ziciji proti vladi.
Aleksander 1'incar - Marko-vie Ih» še dal je vnauji minister.
Porot'-ilo o novih vladnih krepili je bilo po celi de/eii sprejeto /. velikim zadovoljstvom.
Največja zasluga, da je pr". šlo do sporazuma, gre kue/.u namestniku Pavlu, ki je tako vztrajati in potrpežljivo oi>-ravnaval težavni položaj, ki je pogosto pretil, da bo zadel na mrtvo točko.
Načelnik vlade Cvetkov ič i>: dr. Maček sta dobila veliki red belega orla.
INDIANAPOLIS, Ind., 27. avg — (flavni urad Ameriške Lige je iz pariškega glavnega urada FIDAC (organizacija združenih veteranov iz svetovne vojne) prejel poročilo. <ia je F1D.VT inislnaroilni kon-
obe narodni skupščini bostelki ^	vrAiU v
raapuščeni in boste izvoljeni	24 26' -^idcmb,,,.
preložen do časa, ko bo m/, vohljal stnlanji napeti politični položaj v Evropi.
po novi volilni postavi.
Kot je bilo pričakovano, bo hrvatska banovina obsegala dosedanjo savsko banovino,
^•t;::	,In- NAJNOVEJŠI NEM. POZDRAV
Nova Hrvatska bo imela svi.jo narodno skupščino, ki bo imela v .-vojih rokah kui-
BERLIN, Nemčija, 25. avg. Kar preko noči so dobili ruski komunisti v Nemčiji veliko
o
turne in gospodarske zadeve veljavo. Nemški uradniki ni do gotove meje tudi financ-J namreč med seboj smeje |k>-no avtonomijo.	j zdravljajo: — Heil Hitler!
Zaščita in varnost države iu Rdeča fronta." Kdor bi pred 'obče val na sredstva pa bodo tednom dni javno zinil kuj ta pod upravo osrednje vlade v kega, bi romal v zaj>or ali pa
Beogradu.
V sporazumu je b'lo sprejeto -federalno načelo, ki so ga Hrvatje skozi vsa leta žago varjali in bodo po tem načelu ;postavljene poleg hrvatske druge avtonomne banovine, pričenši s Slovenijo.
Prvi lian avtonomne Hrvatske bo tir. Dušan Subotič, zel dr. Vladimira Mačka.
Ministrski predsednik Dra-giša Ovetkovic je [e tudi sestavil novo ministrstvo, v katerem bo dr. Vladimir Maček namestnik ministrskega predsednika in 5 drugih hrvatskih ministrov.
ve koncent racijsko taborišče.
Neobičajen primer.
LONDON, Anglija, 24. avg. — V Warwickshire bolnišnici so izvršili zdravniki.nenavadno operacijo. Z x-žarki so dognali, da ima neka šest tednov stara deklica v '-ebi otroka. S pomočjo cesarske zareze so u odstranili iz telesa dvojčico. Deklica je prestala operacijo, 44 novo rojenka'* je pa umrla
Zdraviušiki zapiski zaznamujejo samo dva taka slučaja.
Zadnji pred tem se je pripetil Novi kabinet bo imenovan leta 1814.
»0LIB KXBDDA^-N«tYoiS
Monday, August 28, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
POMINUI BODO POMAGALI ANGLIJI
uiski
* kanadski ministrski predsednik je r«*ker *p<5 posvetovanju z voditelji raznih »trank: — Če se bodo vsi napori za ohranitev miru v Evropi izjalovili, se *bo takoj sestal kanadski parlament. Vlada bo brez najmanjšega obotavljanja u-
Vfcdla vse varnostne odredbe.
i » ♦ ■■ . ♦ ..
— Kanddska vlada, — je dostavil, — zavaeana isto HtaUšee kot vlada združenega kraljevstva, da se namreč niso med Nemčijo in Poljsko pojavile take težkoče, da bi bi if treba prijeti za orožje ter spraviti v tek novo vojno z vsemi ajenimi grozotnimi (posledicami. Samo nekoliko medsebojne ga zaupanja je treba, pa je mogoče vsa evropska vprašanja re&iti na miroljuben način.
Angleški ministrski predsednik je sklical sejo angleškega kabineta. Pri tej priliki bodo razpravljali o vplivu evropskega položaja na Kanado. Ako se Anglija zaplete v vojno, ima edinole kanadski parlament pravico odločiti, če naj' Kanada pomaga ali ne.
Iz Sidneva, Avstralije, se poroča, da je po kabinetni seji izjavil minerski predsednik Robert Menzeis, da bo v slučaju vojne Avstralija z vso odločnostjo in z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago; pomagala Veliki Britaniji.
Iz teh poročil iz angleških dominij je razvidno, da se bodo ravnali po stopnjah Anglije.
.ANGLEŠKO VO/NO BRODOVJE SE PRIPRAVLJA
Angleški mornariški rezervisti se vkrcujejo na bojne ladje, da se odpeljejo mimaiievre.
IRSKI TERORISTI V ANGLIJI
Primorske Vesti
Novi grobovi
V Podpori pri Gorici je pred kratkim umrla Terezija Klan-Vič, wlova po Antonu Klanči-ču. ki je bil dolga leta župan v Pok Igo ri in član goriškega dežeLnega otlbora. Dosegla j« vh&o starost 84) let. — V Gorici pa so pred dnevi umrli upokojeni državni nameščence France Gori k h', \\«tar«*sti (»6 /let* posestnik Peter Brajnik. s*tar 50 let in uradnica Ivana
T	•
C inn go jeva.
Zaradi bega čez mejo
je bil prijaviljen goriškemu o-fkrcžnenm sodišču 36 let stari Florijan I^kežio iz Steverja-na. Ugotovili so, <ki se je brez potnega lista v bližini Gedovi-ča nad Idrijo podal <'»*z mejo. Odprav i 1 fr^e je z doma že v preteklem aprilu. Doslej se še ni vrnil.
V Idriji so prejšnji teden a-retirali 1 Kletnega Petra Grudna, ki se ni odzval pozivu k naboru. Korabinjerji so ga o« Ida I i sodišču.
Razstava pohištva v Gorici
V petek je bila zopet bombna eksplozija v Londonu. L»mrcenih je bilo pet oseb in precejšnjo »kodo je bilo napravljeno v Coventry, trgovskem središče mesta.
Zaradi vojne nevarnosti je angleški parlament odobril vež postav, a katerimi bo sedaj mogoče nastopiti z drastičnimi odredbami proti povzročiteljem teh bombnih eksplozij. Vlada dolii teh izgredorv irske teroriste.
Teroristična akcija Irske republikanske vojske je zahtevala že teike žrtve ter je pod njenim vplivom angleški parlament sprejel od vlade mu predložni sakon za borbo proti teror ismu.	no razstavo, ki je vsflbudila, ka-Kljub svojemu imenu nima ta akcija nobene zveze z ir-jkor doKlej še zmerom, veliko sko vojsko, ali kako irsko vojaško organizacijo. Po svojem du- lpo«ornos,t v vseh krogih spričo fcn m načinu organizacije je družba zagrizenih irskih naciona- j priznanih sposobnosti goriških ll stični h eks t remi s tov, Vi »o bili prvotno združeni v ilegalni or- j"in	solkanskih mizar gahitaciji "Irskega republikanskega bratstva." »»tavllo je svoje naj-Članl te organizacije so igrali odločilno vlogo v dolgo- j^J* izdehke preko 20 mizar letnik borkah za osvoboditev izpod angleškega gospodstva ,T*>>trov. Med njimi ko, in za ustanovitev neodvisne irske republike. kakor P°ročajo H«ti. tudi Loj-
Vodili »pa niso borbe na nož *samo proti angleški vojs&i in drugim angleškim organom, ki so bili nastanjeni na irskem otoku, temveč tudi proti vsem Ircem, ki so bili v kakršnih k61 i '*tikifl c Angleži.
Pod njihovimi revolverji je isdihnil marsikak Irec sredi belega dne javno na cesti. Pri policijski preiskavi so naftno našli pfl mnorjeni irtvi tiskan listič * lakomcno vse-r< Čuvajte m iadajalcir
Po osamosvojitvi Irske so se ločila pota irefcih rodoljubov. Večina se je odločila pod vodstvom Cosgraveja m de Valere *a legalni način vladanja in za legalno likvidacijo po-nlednjih ostankov nekdanjega angleškega gospodstrva. na zelenem otoku, TAK pa je nadaljevala s svojo terostično borbo proti Angležem in jo prenesla neposredno na angleški teri-,torij, kjer tso vprizorili njeni člani samo letos že okoli 140 bona4a*h atentatov.
ze Luin iz Konma. Bitežnik, Brecelj, Hlede K rancher, Ma-kuc, Perko. Srebrnič. Val«*ntin eič, Zerjal. Skarabot in Batič iz Solkana.
Popolna gimnazija v Postojni
Pred leti so na posebno prizadevanje krajevnih Oblasti v Postojni ustanovili nižjo gimnazijo, ki je imela poseibno nalogo, štiri i tal i jamski kulturni vpliv po vsej Pivlci. Pred kratkim |>si je vlada sklenila dopolniti to srednjo šolo, t,ako da bo Po s t. o j n a imela že letos popolno gimnazijo.
Utonil v Vipavi
Dne 9. a vg. popoldne se je na Vipavi pri Arounih blizu R<*nč pripetilla huda nesreča. Skutpina otrok iz Mohorinov se je kof>ala. med njimi je bil tu-..	.	tli II letni Ivan Fajt. Deček
Aretacija	je sicer znal plavati, tola v
vodi ga je na lepem zgrabil krč, tako da ni mogel za tovariši, ki ko se me«] tem že vrnili iz vode na suho. Deeek je 7)0 pol noma omagal in je vprieo svojih tovari-šev utonil. Dve uri so ga iskali po vodi, na zadnje so našli njegovo truplo in še zvečer ura je preg-leda-'a Kcdna komisija. Truplo so od-V Gorici so o tvoril i pohištvo- neisli v domačo mrtvašnico.
Po mnenju poznavalcev šteje ta akcija razmeroma maj-ftn«r Število članov. Njen vrhovni voditelj je sloviti irski terorist, ki dobiva kakor zatrjuje angleški notranji minister Jfoare, m svojo teroristično akcijo velika denarna sredstva ¥ tujine.
Kljub tako velikemu Številu atentatov se angleški poli-®0) ni posrečilo aretirait rvsaj enega atentatorja pri samem ao sicer pripeljali ie kakah 70 1rcev, ki pa m obsojeni samo zaradi prekrvitve zakona o
pa sploh oproščeni. Nobenemu od njih dokaxati udeležbe pri kakem atentatu. ^
AKO NAMERAVATE OB1SKA1I
SVETOVNO RAZSTAVO
boste rabili
MAPO
Mesta New Yorka
DOBITE JO
BREZPLAČNO ako naroČite
Slovenako-
Amerikanaki
■
s Koledar
ZA 19s9
Cena Koledarja je: 50 centov
Jmamo jih še nekaj I
da'
Glas Naro
21« Wert lfttfa Street New iMk, N. 1
(Lahko poOJite noto T pofttnlfa po 2 oclrn—m po 8 cente)
Nesreča pri delu
V	Plavi. kjer je sedaj pri gradnji nove bidroeentrale zaposleno večje število delavcev, se je pripe tila pred dnevi huda nesreča. Skupina delavcev že nekaj easa koplje predor. Pred <lnevi je nastal v predoru uilor.
Skalovje in zemlja sta zasula 3(Metnejra Antona Zaletela iz Ločnika pri Gorici. Reševalci so mu «ieer takoj prihiteli na ponioe in tudi izkopali i/^po«! kajnenja. Bil je v nezavesti in je pri nesreči očitno dothil hude notranje poškodbe. V naglici so prepeljali v goriško .bolnišnico, kjeriso zdravniki u^otc»vili, da mu je kame* nje prebilo lobanjo. Njegovo stanje je zelo resno.
Strela zanetila požar
V	PodaniSč.u nad Cerknem je pred d nov i, iko je divjala na Cerkljanskem hoida nevihta, nena<lno idbniliniiL požar, ki ^a ie po^ročila strela. Strela je sredi noči udarila v poslopje, ki je la«i posestnice Ivane Stu-hije. Kljufb dežju se je ogenj naglo razširil tako da jo poslopje malone pogorelo do tal.
Gffenj je povzročil kar za o-krog 40 tipoč lir škode, tlni-čil je okrog 150 stoto v ,sena, 4 voeove, znatno količino drv in nekar} (poljskega orodja. Po-eestnik proti požaru ni bil zavarovan.
Požar v Mirnu
Sredi prejšnjega tedna je nastal v h uši Josipa Mozetiča v Mirnu |>ožar, ki je uničil del stavbe. Xa poinoč so preklicali gasilce iz Gorice, ki jim je u>pelo ogenj spočetka lokalizi-rati, ker je ogražal timli sosednje hiše, in končno pogasiti, (ia-sili ni dobre štiri ure. Požar je Mozetiču uničil precej žita in poljsko orodje. Napravil je skoraj za 10.000 lir škode.
Tudi v bližnjih Renčah
je tiste dni gorelo. Požar je nastal mi posestvu Gabrieja Fajta sredi ikmM. Lahen veter je pripomogel, <la se je ogenj iukgh» širil. Tudi v Renče so prihiteli uasit goriški gasilci.
Otrenj j«' uničil nekaj stanovanjskih hiš. .pohištvo in ]>olj-l ko orod je. Sele v dopoldanskih urah je bil ogenj obvladan. Povizročil je Fajtoviin tja 15,000 lir Škode.
Posojilo za šolo
Pu»!:.fska mestna občina je na-jeia pri istrski posojilnici 4.4 milijona lir posojila. Ž njim bo zgradila novo poslopje za pujjsko učiteljišče Ministrstvo za javna dela je zadolžitev občine za omenjeni znesek odobrilo že pred poldrugim mesecem.
Iz Jugoslavije.
Ljudje umirajo od stekline.
Nedavno so prepeljali iz Jajca v bolnistiieo v Travnik 26-letnega kmeta Risto Koziča, ker je kazal prve zna'ke stekline. Ker v travniški bolnišnici ni Pasteurevega oddelka, ga niso mogli sprejeti, marveč, so ga zaprli v posebno soho. Bolezen se je hujšala in je ne-sreoni'k najprej na dr oboe kose raostrgal svojo obleko, nato pa eaeel lnitali z glavo oto zid. Policija je >-lcujpno z nekim zdravnikom odločila, da morajo Ri-sta takoj .prepeljati v sarajevsko bolnišnico. Ko' je vratar v spremstvu šestih stražnikov odprl vrata, se je nesrečni Risto vcb krvav zalete«! proti vra-tomi da bi prešel na svobodo. Le z veliko težavo so ga ukrotili in ga oiblekli v prisilno srajco. Nato so ga .spravili v, avtomobil in odipeljali proti Sarajevu. Tik pred Sarajevom pa je Risto v groanih bolečinah radihnil. V enem mesecu je -to v travniškem in ze-nišjceti* Okraju že se«sta žrtev stekline.
Tatinska kuharica.
Okrožno sodišče v Bjelovaru je oflbfeodilo nevarno tatico kuharico Antonijo Baštoto, doma
Peter Zgaga
0UDODELNI ZDRAVNIKI Trije so mi posebno dobro) gar ime je bilo zaslovelo po
nni jluci >>i....... _____i------_ii__ ____________.	. .
znani, dasi ni^ein osebno nobenega p<iznal. O njth so mi pravili ljudje, ki so imeli ž njim opravka.	i
Nedavno je umrl v bivši Avstriji 6oletni možak Zeileis, ei-
iz Mojstrane v radovljiškem okraju, .na dve leti in osem mesecev ječe, zaradi raznih tatvin, ki jih je zagrešila na Bledu, v Lescah ter po raznih hrvatskih krajih.
DIOMEDOVO MESTO NAJDENO.
^ Italiji so dosegle pomemben uspeh zlasti arheologi, delujoči v Ajjniliji Blizu Fogle so bili odkriti ostanki staro-vešikeira mesta Art i, ki s?a je ustanovil fx> u>tnwm poročilu e<len izmed junakov italijanske vojne Diotnedes. V razmero-ma kratkem času odkrili več dobro ohranjenih palač, zglajenih s staroveškim raz-ko^jein. V nekaterih prostorih so krasna moziiična tla, o-kraski sten pa >po»ninjajo na stavbe, znane iz Pompejev. V neposredni okolici mesta so odkrili tudi veliko pokopališče, na katerem je <fobro ohranjena večina posod in p«-|Kdnic. Pri nadaljnjih razkopava nji h so rnlikrili arheologi Stanke starejših ikulturnih razdobij.
Bikzu antične«-;! pristanišča Sulci a pri novem mest-u Carbonic, ki je bilo šele nedavno izročeno javnosti, so našli pod naplavinami ostank«* ladje iz rimf-kih časov Zunanje dele ladje je morska voda razjedi a, notranja oprema je pa razmeroma še dobro ohranjena. Arheologi smatrajo to na.jdtlto za zelo važno.
vsem svetu. Majhna gorska vasica, v kateri se je rodil in deloval, se je v par letih razvila v zdravilišče z najmodernejšimi hoteli. Zeileia je zdravil z radijem in elektriko. S palčico, ki *e je svetila na koc-cu, je ugotavljal bolezni. Zmotil se je le rt^lkokdaj. Ozdravil je ve,, ti soč bolnikov, pre»tvsem zato, kjer so trdno verovali vanj. Petindevetdeset odstotkov bolnikovega zaupanja tei ]>et odstotkov radia in elektrike je ustvarjalo čudeže.
Pravi zdravniki so ga preganjali, ker ni imel zdravniške diplome. .Jezike jim je zavezal s tem, tla je dal svoje«:i sina izučiti za al ravnika. Sin je imel diplomo, oče je pa zdraviti znal.
Spominjam se dveh ali treli rojakov., ki so >e odpravili iz Amerike z namenom, da se podvržejo njegovi metodi. 1/. domovine so jim pisali o zdravniku "Cilajzu", ki dela čudenj v Gornji Awtriji. (*V jih je o-zdravil ali ne, ml ni znano.
Marsikateri či ta tel j se bo spominjal dr. M a je rja, ki bil konci prejšnjega stoletja z»lravnik v Planini na Notranjskem.
Bolniku ni bilo treba nič go-voriti. Majer mu je samo v oči pogledal in vodo preiskal ter mu dal neke pulfrce, ki so se obnesli v devetdeset slučajih izmed sto.
Vsa Slovenija ga je pozn i-la ter zaupala v njegovo znanje in zdravniško sposobnost.
ČEŠKA LEGIJA NA POLJSKEM.
"Daily Telegmph" poroča, da šteje Češka legija p^nl generalom Pruhalo na Poljskem danes že G0 tisoč mož. Še vedno se priglašajo novi prostovoljci.
v.
posiljatve
Denarna nakazila izvršujemo ločno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
Za % 2 .-10
I 4.50	.
¥ ti.GO	.
$10.25	.
120.-	.
Din. Din. Din. Din.
1 -0
200
50u
Din. 1000 Din. 2000
V Italijo:
Za
9 &3G kik-
••••••••••
I
t 57.—	......
$112.00	......
$107.—	......
Lir 100 Ut 200 Lib 600 Lir 1000 Ur 2006 Lir a tm
ker SE CENE sedaj hitro menjajo so navedena ceNE PODVRŽENE SPREMEMBI gori Ali doli
Za izplačila veCJ* «*»n*J navedel i ali Unk,
NUJNA NAKAZILA IZVK&U.
ftnsMe Pd cAftUs letter
ZA PRISTOJBINO $1— "
SLOVENIC PUBLISHING
co M p
(TRAVEL BUREAU)
bližini Ilirije na Cerkljanskem je živel rod t4Kinincev'\ Pra-tari oče, stari o«"e. oee in sili so znali uravnavati zlomljene in izpah njene uue.
Ce bi ne bilo na svetu razen zlomljenili in izpalinjenili u. dov drugih tele>nih nadlog, bi morali vsi trije idrijski zdravniki lakote umreti.
"Kminri" so bili mojstri v tem. Zdravniki jih niso preganjali izza ("asa, ko je bil stari oče ziiprt v Ljubljanskem gradu.
—	Hoteč se prepričati, — pravi ljudska govorica, — <o mu prinesli v celico zaboj človeških kosti in mu rekli, nuj jih v redu zloži. V dobre poi ure je že imel na tleh zloženega okostnjaka. — Ali »i g>-tov! — so ga vprašali našle i-nje jutro. — Vse v redu, — j» odvrnil, — edinole v levem stopalu manjka majhne košcice. Kam, hudiča, ste mi jo skrili? Izza tistega časa so imeli on in njegovi potomci mir pred diplomirano zdravniško vedo.
Nekoč je šla h Kmincu iskat pomoči poštama kmetica, ki ji je vsled težkega jerbasa glava zaskočila ter ji je počivala brez moči na desni rami.
Družina je bila na polju, Kminec je pa doma neke rože kuhal.
—	Koliko si stara T — jo jo vprašal. — Šestdeset let, — jo za jecljala.
—	Kar na smrt se pripravi,
—	ji je blagohotno svetoval, zaprl okna in zaklenil vrate. Roke ji je icvezal na hrbtu ter ji položil glavo na tnalo.
Kmetica je strahu tako o mrtvela, da se ni branila in ni mogla kričati.
—	Tako babo je treba ubit:,
—	je dejal Kminec in zamahnil s sekiru po zraku.
Rsssk! je zaškripalo v vratu, m glava je skočila nazaj.
Kmiiiee uihotel vzeti od hvaležne kmetice iponujane mu krone", pač ji je pa dal še frakcij žganja — za prestani straih.
"GLAS NARODA"« New YorS
Monday. August 26, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
BENE Up CUUBR:
MILOSTLJIVA GOSPA
"Grouiaka strela," je vzkliknila Ctdetta, ko je prečitala prve vr-tiee pisma. 44 No, zdaj *ein pa v lepi kaSi."
Po teh jedrnatih besedah je t koč iia bi\«a perica iz postelje in vaa drhtela v mehki svileni pižami je zaklicala: 14Rosa"!
Nikoli ee namreč ni mogla navaditi, da bi svoji komorniei (Knvonila. Rosa je prihitela. Odet t« ni delala dolgih ovinkov. JBila je f&milijarna in prostodušna — prava hči tesnih razmer, iz katerih je bila prišla. Takoj je potožila svoji komornici, kaj jo tare.
'Hujte, kaj ml piše mamo, draga moja," je dejala zaupljivo in brž je jela čitati pismo.
"lijttha Odet ta: — S Tvojo sestro prideva v Pariz na razstavo. Nikar se pa ne raadbu-raj, saj veva, da nisi bogata. Sobo nameravava najeti v hotelu, da ti ne bova »v nadlegi) in da ne bova pulili iz Tvojega že,pa tako težko prihranjenega denarja. Pri pel jeva Ti tueat svežih jaje in pitano kokoš za milostivo go<ipo."
44 Razumete, draga moja, ka ko mi je pri ercu," je nadaljevala Odetta in spretno prižgala teiiko dauisko cigareto v dolgem ustniku. 14 Mami sem natveziLa, da sem s»voji bivši gosi)i<jdinji odgiovedala službo, in zdaj »-lužini v ulici Ronv. Zamo'čala sem ne veil a. da me vzidržuje neki gospod s polno mošnjo tlenarj«. Ona še vedno misli, da asem služkinja. (V
L i zvedela resnico, bi je to u>bi-lo. Pa tudi če bi je ne uhilo, bi me gotovo preklela. Reva je tako sta rok opit na. O mladini na*ih dni ima pač svoje nazore. Za vse na >vet<i ne mo rem dovoliti, da bi moja mati to zvedela.
44<"\ijte, milostljiva gos<pa.M jo je jela tolažiti komomiea, 44saj še ni nič izgdbljcno. Ali vaša mati »»ploh pride k nam!"
44Seveda, kam neki drugam! In ko ji o«\prete, ko zagleda moje ohleke, pohištvo, nakit, we, we! To bi se dalo prepre-
čiti samo ta'ko, da bi ji odprla ja-z sama. Vi t>i bili milostlji-va gospa, jaz ipa komornica."
44Kaj pa — gospod?"
"Gospod se je odpeljal za neikaj dni na lov. Če bi ga pa nenadoma poklicala nazaj nepričakovana seja upravnega sveta, bi bulo tem slabše. To bi pa že kako uredili. Razumel bo moj položaj. Pojasnite mu to. Saj ste izobraženi."
44Se»veda, mnogo izpričeval imam," se je polmhala Rosa.
44Vidite, jaz pa ne. Saj veste, da .me to nikakor ni oviralo da 'bi ne dosegla usfpeha,'* se je še bolj pobahala Odetta.
Rosa se je di?4kretno na-HiKshnila.
Odettin 44.gospod" je imel nepričakovano sejo upravnega sveta. Vrnil se je *3omov, ko sta bili Odettina mati in sestra pravkar sedli k obedu. Odetta v kratkem pikčastem predrpasniku nnu je odprla vrata.
44Kaj pa pomeni to?"
^4P>t," je (jKilnržila prst na ui-ta. 44To je moja mati. Lepo te iprosini. pojdi k Rosi, ona ti 1k> vt»e poja-siiila."
Goepod sicer ni ničesar razumel ker je bil pa vajen ubogati, je o<lšel poslušno k Rosi. O čem sta neki govorila? fVz četrt ure je za,p«'l zvonec. O-detta se je bila zelo hitro vživela v svoj bivši poklic. Odhitela je v salon..
"LAbko pogrnete mizo, če je obed že gotov. Vaša mati i« sestra bosta blagovolili obedovati pri nas. kai ne?" je velela Rosa milostno.
Oblekla je ibila krasno obleko mikfetive. Pristojala ji je zelo lepo, ker sta iiueli obe enaki postavi. Isto se je dalo reči o pikčastem pr<Mipasnik«u, ki si ga je bila izposodila od svoje komomice Odetta.
44Kakor izvolite, milostiji-va! Moj« mati si je dovolila prinesti m i lost i vi tucat -veži h jaje in pitano kokds. fv /blagovoli mi lost t ji va sprejeti to skromno darilo ?M
Diplomatsko življenje v Moskvi
CAUIOKMU: Vi
CUUMUJiO:
Oslic. A. BafUi M. f
INDIANA: iMiiutpoila,
ILUNUU:
OBIO:
Ctordud. Anton BoM.
liagar, Jaoob Ucnlk, Jot« HiapoU (MfArd, Amtmrn Nagofc Lorain, Louii Balast. Joda K umi* ToongaCowa, Ante* Kl*a*f
OREGON:
MAMI LAND:
4. U
CUT. J.
f NaT L. V ANI A :
Joha Javalkar
"Zelo pnjacmi ste, Odetta, osebno se bom zahvalila vasi gospej materi in resnično me bo veselilo, če <bom apaznaia vašo seetrioo. Pri vedi te ju sem v salon, d*ra.ga moja."
44Draga moja" je l^aj nerada izpoinila povelje "milosti ji-ve gospe.'* Rosa je igrala vlogo naravnost virtuoano. V nebo je kovala presrečni materi marljivost in neoporečnost njune hčere.
144Vsekakor je moja hči po-^tena!" se je veselila dobra žena, misleč, da je prišla kot gost v pošteno hišo. 44 In dobrega značaja je. Ni vrtoglava. Lahko bi zašla na kriva pota, kakor toliko drugih deklet njenih let in položaja Toda vsak človek mora priznati, da je lepa. Ali >te zadovoljni z njo, milosftljiva gospa?"
44 Zelo sem zadovoljna, draga gospa. Prav nič se ne morem pritožiti.,,
44Morda je malo koketna," je pripomnil gospod, ki se je bil nepovabljen vmešal v pogovor, kajti pozabiti ni mogel na kup visokih računov, ki jih je bil moral plačati šiviljam. 44 Mihlim, da celo prepričan seni da potroši polovico svoje plače za parado," je pri pomenil strogo, očetovsko.
44To >pada pač k njeni mladosti, gosixxV' se je blagohotno nasmehnila starka, vidijo take krasne dame. kakor je vaša gospa, se tem mladim dekletom zmeša v glavi. Rade bi vsaj posnemale milosti ve. To se jim niti od daleč ne posreči. Toda one so zadovoljne Zato se ne smete jeziti nanjo."
Gospod je obmolknil. Odetta je pa nofcdla na mizo in odnašala prazne krožnike iz salona v kuhinjo. Malo Ijubo-•tumpta je bila, videč, da igra Rosa vlogo gospodinje z veliko nadarjenostjo. R*>sa je imela glavno besedo. Rosa se je smehljala. Rosa je razkazovala svoje lepo oblikovane nožiee v Odettinih svilenih nogavicah. Vse preveč se je bila vživela v svojo vlogo..
Tn ko je "prinesla Odetta v t al on kavo. je dejala Rosa:
4 4Ker imate danes svojce na obLskn, ste lahko .zvečer prosti. Ladiko greste na razstavo in si ogledate ognjemet. Z gospodom bova večerjala v okolici Pariza."
In Rosa je mirno puh n Ha dkm iz parfumirane (>iettine cigarete.
"A gopsod je uredil marsikaj. Med drugim je podpisal masten ček, odn^ovedal je stanovanje in isaginil z Roso — neznano kam, kakor pravljični duh. Odetta je pa pisala svoji materi:
4'ETraga mati: — Z obžalovanjem Ti sporočam, da je m*>ja goqpa naenkrat izpremenila dosedanji dostojjni način življenja in jaz sem se seveda odločila poiskati si novo sluJbo, kjer bi se ne čutila tako ne-jsT&rrmo demoralize rana in o-grožena na časti, kakor je bilo to »doslej. Ne boj se, da bi ne na^fa nove skuSbe, si bom že kak o.pomagal a. Sedaj sem nekoliko bistronsmmejša in ne bom se dala tako lahko zapeljati po angleškem obličju milo-ftljjve gospe. Tudi gospoda si ddbro ogledam. Sicer sem pa le odpovedala službo, in zdaj nwram Sknbeti za bodočnost. I>rži zfcnie figo, draga mati, moja eeeira pa stori najbolje, ee ostane na kmetih. — "Pariško življenje ni zli njo.*'
VrhUa se je zopet v bare, da bi v ntjih ujela "gospoda."
(Nadaljevanje na 4. strani.)
Pod \erfn naslovom je objavil moskov.ski jporočevaiec nem-akqga lista 44Frankfurter Zeit-unga" nekaj zanimivih podrobnosti o 'bivanju tujih diplomatov v ruiski ^prestolnici. Iz njiii posnemamo: Pri Kre-mllju je doslej akreditiranih 23 velepoalanikov in (poslanikov. Diplomatskih zastopnikov nimajo na primer južnoameriške države, nadalje Španija,
Nizozemska, Švica, Jugoslavija, Si aim in cela vrsta muslimanskih držav, kakor Egipt,, Hedžas in Irak. Nasprotno pa sta v Moskvi diplomatsko zastopani dve repulbliki. ki sicer doklej še nisfa bili od nobene druge države razen Rusije priznani kot samostojni državi: Zunanja Mongolija in azijska repuiblika Tannu Tuva. V celoti obsega diplomatski zbor z ženami vred okoli 230 o-eb. k čenuur seveda niso šteti številni uradniki in drugi nastavljenci
ljen, leži pa zelo slikovito ob
Za hranitev'vseh teh di- j***1 M(>skve- Z njegovUi bal-plomatov skrbi poseben odde-	«» teras je prekrasen po-
lek zunanjega komisarijata	Kremelj. Za gradom
4*Bmfl>in", katerega šef uživa f	pank z lepim i^n-
tOnenlka. Grad je zidan v ^XXIXIKIS rocneau >slojgu in knežje oprem-	-
položaj n kin istrskega načelnika. diplomati so nastanjeni v najlepših poslopjih v Moskvi.
To velja še pra/v posebej za angleško poslaništvo, ki je nameščeno v nekdanjem gradu sladkornega industrijca Hari-
Išlčem za tenis. Angleži so torej do1>ro spravljeni pod stre- < ho. Tudi Francozi se ne mo- j rejo pritoževati. Njih veleposlaništvo je nastanjeno v veliki igumovwki palaei v ulici .Ta-kimanka. Italijanski poslanik Rosso biva v zgodovinsko najbolj zanimivi palači Moskivq, ki je bila nekdaj last veletr-in v kateri je 70
Ki je nila n
GLAS NAlRObA" Si^Berga
m .j.	j Sls0' * Poljsko poslaništvo je r
p pošiljamo v staro do- 6 [nek dan ji palači vrhovnega so-
C mo vino. Kdor ga ho- S J V:je t*k ega s od i šča. .Ta pon > k i
V	v*..	• 0*

4	že naročiti za svoje
5	sorodnike ali prijate
!lje, to lahko stori. — j Naročnina za stari S kraj stane $7. — V
t Itali jo lista ne poši-
5 v •
i ' "»rnn o ________________%
poslanik živi v Čudovitem gradiču, ki je kopija mavrijskili ;^radoV. Zasfo^mik Združenih držav prebiva v povsem novi palači, zgrajeni nalašč za ameriško poslanišfrvo. Nemški poslanik. ki je doven diplomatskega abora v Ploskvi, je dobil na razpolago pjdaeo y slogu odličnejše nemške -hiše.
RAZGLEDNICE
Newyorifte
SVETOVME
RAZSTAVE
. DOBITE PSI
KNJIGARNI •GtAS NARODA"
21* WEST 18th STREET NEW tOSK
35 RAZLIČNI^ RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDBTAVLJAJO-ClH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE
CENA ZBIRKE
50c
(Pdttaiiia pUrfmaa)
■J
Vsoto Iftbko pošljete t raamkat) por 2 odroma po S cent«
ni^UHiiiiarf^Untnnii^MinDtHHPMhiiimn'
Spisi Josip Jurčiča:
I. ZVEZEK: Uvod — Narodne pravljici in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharji — Domen. — Dva prijatelja.
H. ZVEZEK: Jurij Kobiia. — Tihotapec. — Vrban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir — Grad Ro-jinje. — Golida.
IIL ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
IV.	ZVEZEK: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer.
Vn. ZVEZEK: Lepa Vida. — Pina tobaka. Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravd? bratoma.
VHI ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz živlienja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Po tobaka smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. — ripomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade;. — Ponarejeni bankovci	%
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
10 zvezkov $10
Ivan Pregelj: Izbran
STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. — Tolminska novele. 253 strani.
V Štefana Golji
nam podaja Pregelj edinstveno aliko trpljenja našega naroda v časih graščanske mogočnosti. V središču te žive nepoznane zgodovinske slike stoji klena postava župnika Štefana Gol je, ki da v pravem pomenn besede "življenje za svoje ovce." Prepletel je roman s tragedijo lepe Tolminke, ki v svoji čudovito nežni izvedbi nima sebi enake. Tolminske novele vsebujjejo med drugim tudi origi nalni, že splošno »sloveli pridiki "Pustina pridiga,'
Tunel
(Spisal B. Kellermann)
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno delo. Cele armade delavcev se zari-vajo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeč in tisoče delavcev. Toda železna volja Mac Alana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma kulminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
259 strani... $1.20
i*
nnd Blei" ter biser naše ncrelištike. __"Gospoda Matije ladnji gost."
Cena $1.50
Naročite pri:
Knjigarni
Glas Naroda
216 W. ISth STREET NEW YORK, N. Y.
1
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 strani.
V tem HL zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico tema delu tvori že pred leti napisana večerniaka zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko s Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, *ia njegovem gradu Lan£prezu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša Blovenska ljudska povest Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in is nje diha slovenska zemlja sama.
Com $1.50

"GLIB KXBDDX" — K«r Y<*K ' ' ' w
Monday, August 28, 1939
HLOVHJTB (YTTOOSULV) DAILY
li.-^S
l^vSlll
je si bil tako dolgo?
toman i* Življenja — Za "(Hat Naroda" priredU L H. ^ 11
Z Weyer^bei^ovo družino so ju vezali prijatelji od noša j i in Iduna si ga je skušala privezati na s«Jbe, oe ravno ni bilo nobenega drugega častilca. Wiimifred pa je dobro opazila, de* igra Ctiarles pri Iduni samo Wogo druge vrste in zato natiheni sklene, da ga bo varovala, da ne stopi z Iduuo v kake teroejHe zveze. Toda tega uvu ne poa e, ker nui ni hotela poifpreti mišljenja, da ga Ichina Obožuje. Potrpežljivo čaka na ugodno priložnost, da ga oodravi naklonjenosti 'do Idune. Zato je skrbela, da je Idurna vedno povat>ila kako svojo prijateljico rn je diplomatsko skušala navthisiti svojega brata aa njo. Pri tem je mislila tauli na Rut, kajti kmalu je iztpre videla, da je imxyo več vredna kot |>a Iduna. Toda Ru& «e je talkoj obdala z lodeno hladnostjo, ko se Charles nekega dne spusti ž ti jo v ožji pogovor. Zato pa Winnifred takoj izloči Ruto in se bolj drži Idnininih prijateljic. Nekega dne je prišia k Iduni na obide njena prijateljica Truda Holl, ki je usmiljeno pogledovala Chiarlesa, kadar je bila Iduna proti njemu preveč odurna. Ker se je Winnafredi zdelo, da bi bila Truda in njon 'brat lep rpar, je skrbela, da sta ee mogla kdaj sestati. Kadar se ji je to posrečilo, je znala Iduuo spretno odvrniti od Oharlesa.
Samo svojega srca *e ni odkrUa. Satno priložnostno j ne obsega vseh krofov hi' ne Ijuibi-mkovanje, brez katerega ninoga mlada dekleta ne morejo [e^^a do sredine d^bla izhajati, ji ni prijalo. Pravi še ni prišel ki pri njenhh da*aj-Fetih leth se ji tudi ni nič mudilo.
Neke sobote zvečer je bilo iz Kassola ipovaibljenih nekaj mladih gospodov, uned katerimi je .bil tudi fanta, kateremu je Winnifred dala /prednost pred druginni, o katerem pa je dobro vedela, da išče bogato nevesto. .
Nekaj časa je Winnifred zatopljena in navidezno zaspano se gugwjoč v naslonjaču, opazovala Iduno, kako se sili nje-iieinfu bratu. In to je bilo pqpoluoma jas^no in odkrito, kajti Iduna je za\wla, kot marsikatero moderno dekle, Stališče, I polomil vihar "ali <^ 'so g^ oliv da je <*as že dnvno mini!, ko je moralo dekle lopo tiho in po- grizle gosenice V takih pri
■ rVa I 1-1 <..blr	■	J^.. m L- m. * _ 1 — _ _ 1__I__"	1	• •	• T • I	__
STAROST DREVES,
Ce posekamo drevo, vidimo na njegovem prerezu tako zva-ne letne kroge ali leta, ki nam kažejo, koliko lesa je vsafco leto narahlo. Če seštejemo te kroge, vidimo, koliko let je bilo drevesu^ Če je treba določiti htarost starega drevesa, ki še ne sme biti posekano, lahko izvrtamo i z njegovega debla koflček, seštejemo leta na njem. ga primerjamo s celotno debelino debla in po tem izračuna mo, koliko je .staro. Pri tem pa že labko nastanejo pomote. Drevo v starosti ne raste tako hitro kakor v mladosti. Poznejši krogi so tanjši od krogov v mlajših letih. Nekatera drevesa rasto hitreje od dru, gih ali pa narašča les na eni strani bolj kakor na dragi. Na rolbu goad a Moječe drevo ima na strani obrnjeni od gozda, širše kroge nego na nasprotni strani.
Zato po samem izrezku, ki
tako cla imamo tudi v enem letu dve poletji. Na*aprotno pa narašča pri zelo udarih drevesih vedno manj lesa, dokler ni končno letni prirastek tako majhen, da ga v enem letu sploh ne opazimo več.
V tafkih razmerih ni čuda, da je težko določiti sta ros* ti-ta. Toda cenitev starosti po-edinih dreves še rada tudi pretirava. Taiko raste v Angliji mmogo tis. ki imajo debla nad 3 m v premeru. Po povprečni debelosti letnih krogov 2 rum sklejpajo. da so stare te tise najmanj 750 let. Gotovo so pa mnogo mlajše, kajti njihova debla so prav za prav zrasla iz tanjših, kar se pri tisah ipogosto zgodi.
KUETANJE
PAR NIK O \
SHIPPING NEWS
ODPLUTJA -AVGUSTA
29.	avgusta: Bremen v Bremen
30.	avgusta: Normami le t Havre ▲quitanla v Cher bo a t*
VSE PARN1KE
SLOVENIC PUBL CO.
TTT«OSI.AV TRAVEL DEPT ti« W 1Mb ML. New	N. V
..................................................................................... .......... .........
ZRAČNA STRAŽA FARAONOV.
ne moremo točno določiti starost drevesa. Je pa še nekaj dragoma, kar nas lahtko zavede v zrnato tudi ipri štetju let na poseka: nem drevesu. Včasi nastaneta na IdTevetBoi dva kroga v enem letu. To se zgorli takrat, če je Ibilo drevo poleti poškodovano, obtolčeno po toči, če po jc
nižno rakati, dia je fant pričel s pokloni. Oharles ji ni bil posebno všeč, četudi je izvrstno igral tenis in hookev, toda, ker nikogar drugega ni Ibilo, se je zadovoljila ž nrjim in se mu je kazala tako ljubeanivo, da je prioel verovalti v s?vojo srečo. Winnifred spozna, da je prišel čas, da preide k napuhi, toda določen ibil nek njen noporinan mož, ki ji pomaga, da Iduno odvrne od brata. Toda njen manever se ni pcnrečil, ker se je *nma vnel« in je postala na Iduno ljubosumna.
Z oeirom Ha sinetjanje, koketiranje in šale okoli sebe se gospa ne počuti posebno zadovoljno. Kakor se med •se/boj zmbava mladina, ji ni bilo všeč in dobila je en živčni napad za d mirim, kadar jc njena Hči izgovorila najneverjetnejše stvari na svetu. Poleg tega pa je bila tudi nekoliko nejevoljna zaradi Obiskovalca, tki se je glasil pri njenem možu; kajti opazila je, da je mož, ko je pogledal obiskovalčevo vizitko, prebledel.
In tako sedi kot na žerjavici in hrepeneče čaka Ruto, čije na vzorne nt jo je vedno pomirila, in ki ji je bila v njenLh stiskah vedno na strani.
Medtem .pa gre Kurt Weyer-iberg v sprejemmo soibo in stoji pred Klausom, katerega v resnici ne spozna. Držeč njegovo vizitko še vddno v rokah, ga ipOsadravi in ga nemirno pogleda.
'Vitek o j vas moram nefcaj vprašati, gosipod doktor. Kolikor mi je znano, je moj nečak na svoji etajpediciji imel s ee-l>oj dr. Horvata, Ernsta Horvata — zato si morete misliti, da me je vase ime nenavadno dregnilo. Ali vas smem vprašati, ako ste vi Mti dr. Horvwt?"
Pri tem možu so Klausu lažje tekle laži iskozi ustnice, kot pri Ruti FaHmerjevi. Prilkloni se in pravi mirno:
4<Vm»e domnevanje je pravo, gdspod Weyeralberg; .« Klau-aom Weyersber^oni sva bila takorekoč neločljiva in tej eks-pediciji vem se v resnici pridružil."
Kurt Wevtrtfberg še bolj prebledi.
"Toda povejte mi — saj je bilo rečeno v vseh časopisih, da go vsi vdeleženci mrtvi, zato ne morem razivneti,, da kar naenkrat živi stojite pred menoj, četudi me to zelo veseli. Toda morete si misliti, da me navdaja vprašanje, ako je tudi
inAl noJlob nZ^l i.l 1.	,-4.__t!	Al*	• ____________■
merih poženo v poznem poletju ali v zgodnji jeseni nove veje,
Arheološka raziskavanja sa prinesla zadnje čase več izred-i no važnih odkritij tako v E-1 giptu, kjer so naleteli na nove grobove faraonov, kakor tudi v Italiji, kjer raziskovalici še vedmo <*dkrivajo zanimive antične rimske kulture. Kakor na vseh poljih človeškega prizadevanja, tako so pa tudi arheološka raziskavanja naletela pri svojih uspehih na nevarnosti. Ropan-ke tolpe so takoj zavohale ugledno priliko in spoznale, da hi se dalo iz dela arheologov marsikaj iztisniti. Zato so morale oblasti seči po izrednih varnostnih ukrepih.
Komaj se je raznesla vest o
drevo dobi nove liste in tako	odkritju arheologov,
ki so nfiisli v nils/ki delti osva-
nastane novo pomladno drevo,
MELOSTLJIVA GOSPA
(Nadaljevanje s 3. strani.)
'noj nečak višel tej kataetrofi. nesljivega poiedati?*'
Ali mi morete kaj o tem za-
"Kar najbolj 7anesljivo, goapod Weverst>erg. Jaz — jaflt edini sem oetel živ ia. cele e4cspecttcije.',
Ako bi bilo le nekoliko žalosti v očeh njegovega strica, tedaj Klaus ne bi n ogel vež igrati svoje komedije, toda popolnoma jamo vidi, kako semnje zasvetilo v očeh, ertiši, kako *e je (potolažen oddahnit in to mnu olajša njegovo obnašanje.
14 Torej — torej ni noben dvom več mogoč, da je moj nečak umrl" vpraša WTeyeraberg zelo Zbegan.
"Kot sem vam že povedal, gospod Weyereberg, jaz sem edini, ki sem o*al pri življenju. Prišel sem sem, po velikih bojih in pustoltmičirirh, vsled katerih tako dolgo nisem mo-ge4 tv domov no in vrfed katerih nisem mogel postati nobene ga eporočila, očetu svojega prijatelja prinesem poridrave nje-goye*a »ina. Klaus mi je rekel, da bom na Grave»4einu z največjo prijaznostjo prejet in da se bom tukaj popolnoma rasvadnl. Kako si morete m»Uti, kako sem občutit, ko •em »vedel da je stari gospod umrl. Bo svoji neumnosti sem prinesel g «4>oj vso uvojo prtljago, portil sem jo na po-
*** Va Yn PW P© njo; toda sedaj moram zopet vt*> drugače Mtoraviti."	"	^^
Klaus se ne bi ruogel takoj jasno priporočiti kot goat na Grarrensteinu, ako se ne bi f» pravici in portavi čutil za pra-veg« lastnika posestva. Toda v tem 4očaju je vedel, da s ponižnostjo ne bi priU dale*.
8ie*r pa je bil Kart Weyeit#>ergo preveč željan, da bi
****** Tt* i^edel, ko« pa bi opoaUl lepo prlloftnost, ki se mu je —***	*
>
Prijateljice, ki še niso vedele za njen prelom, so jo začude no Mpraševale:
44Zakaj si zapustila svoje stanovanje, saj je bilo vendar tako razkošno in udbbnoT"
144 Mnogo udobneje je y hotelu. Imam sobo s kopalnieo Stanovanje, hrana, služinčad, človeik nima nobenih skrbi, ni se nuu treba mučiti s služkinjami."
"Saj ti je bila Rosa vender tako vdana služkinja."
" Rosa. Vidim, da je še ne poznate dobro. Dekle, ki sean za njo -sstorila vse, dajaJa sem ji svoje «e mlalo ponošene Obleke, dovolila pem ji, da je kadila moje cigarete. Bila sem ji prijateljica. Poplačala mi je z nehvaležnostjo Nekoč sem bila milostljiva gospa, zdaj se pa ne morem primerjati niti s pošteno služkinjo! Ali ni tisti gospod tamle tovarnar Fabry? Pojdem se mak) razvedrit." In odšla je prnžohi ftaalisč— In odšla je prožnih, zibajo-čih korakov izkušene kurtiza-ne, ki lovi novo, morda samo trenutno srečo. Za pošteno delo je bila že za vedno izgubljena.
jalca v zlati krtsti. težki 1000 kg, so .se jele pomikati od vseh strani tja tolpe Beduinov, prežeč i'h za ugoden trenutek, da bi mogli planiti na zaklade, do katerih bo sloviti učenjaki odkrili pot.. To'ipe so bile seveda dobro oborožene in bila ie velika nevarnost, da bi uničile vse delo arheologov. Skoraj za las se je posrečilo preprečiti izropanje grobnice nekega faraona, ki so jo bili začeli učenjaki komaj raziskovati. Ropartski napadi Beduinov na arheološke naj<W>e pogosto niso prinesli napadalcem jrniot-ne koristi, ve*tno so pa uničili dek> mnogili mesecev in mnogo nenadomestljive kulturne vrednote. Grobnice, čeprav v njih ni zlata ni dragih dragocen ofet i, so vendar dragoceni spomeniki egipbske kulture, če se zagotovi njihovo strokovno raizislkavanje.
'Ministrstvo za arheološke najdbe v Kairu je siklenilo e-nengično nastopiti proti ropar skiin tolpam, da bi ne mogle več ovirati arheologov pri njihovem delu. Na posebno važnih in ogražanih krajih so dali učenjakom na razpolago letala. Piloti opravljajo varnostno in poizvedovalno službo. slučajno opazijo roparsko tolpo. so takoj pripravljeni nastopiti proti nji tudi z orožjem, če se sama ne umakne.
Za gospodinje
Kuharske Knjige...
Slovenske žene so splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti okusno in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker
je vzeta iz vseli narodnosti, katere so sestavljale nekdanjo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne malenkostne stvari, kot te ali one zelenjave ali dišave in napravite posebno tečno, okusno jed.
V knjigarni 44Glas Naroda'* imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimal«:
irUHfflUMi
MEfflOVEZANE KNJIGE
MXazp rodaja
KNJIG
Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla.
i.
Andrej Hofer Tirol cev
(Juna&ki vodja
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izilajr-728 strani.
Cena $5.
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom.
Cena 50c
KUHARICA
965 navodil, 255 strani, broširana $1.25. . . vezana $1.50
KNJIGARNA "GLAS NARODA*
216 WEST 18th STREET NEW YORK
tui»ii»"M|'»nmiH' .................................................................................
TATVINE SE VEDNO NA DNEVNEM REDU.
N«a policiji v Kranju je prijavil tatvino precejšnje Vsote delavec Muslija Muslije-vic, za,poslen pri gradbi nove cetste K nanj—Nafclo. Muslijc-vie diolži tatvine svojega tovariša N. ^L, ki je baje pobegnil neznano kam.
Drugo tatvino je prijavil
neki H. V., kateremu je njegov lastni brat ukradel kolo in ga prodal neznanemu kupcu.
H||tj2llllllll|||hHll»»lt|||j,||llllll||||.l,|lltlllt|t
NAROČITE SPJ NA -GLAS tfARODA" NA JST A R K./ S • SLOVENSKI DNEVNA V ~M ERIKI '
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovol jnL
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas
n.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST I8th STREET. NEW YORK
2.	Belgrajtriti Biser (Viloj Jelen« >
3.	Beneška Vedeievalka
4.	Boj in Zmaga (Juwef S{>niuiaui
5.	Božični Darovi (Rudolf V rabi > 6 Bureka Vojaka
7. Cvetke	(H. Majar)
& Cveti na Borograjska (H. Majar >
9.	Dedek je pravil < Jul i j Slapfiakj
10.	Devica Orleanska
11.	Dve »liki	(Ksaver MeSko)
12.	Duhovni boj (Ixvreuc KkupoU)
13.	Elizabeta, Mi sibirskega jetnika
14.	Fra Diavolo
13. Fran Baron Trenk
(Gjuro 1'audurlc) IG. (iozdovnik, 1. zvezek
Gozdovnik, II. zvezek (H. Majar)
17.	Hudo Brezdno (Fr. Krjavt*« )
18.	Humoreske, Groteske in Satire
(Azov lu Terfi)
19.	Korejska Brata, trtiea iz misijo-
nov v Koreji (Josef S|»llluiau)
20.	Krvna Osveta
21.	Mesija	(I>r. Jeglič)
22.	Mladim Srcem. poVestl za
nilatlino	(Ksavor MeSko)
24. Maron, krščanski deček z Libanona
23.	Mrtvi Gosta« 20. Musolino
27.	Na Indijskih Otokih
28.	Ob 50-|jetnici dr. Janeza Ev.
Kreka
29.	PariŽki Zlatar
30.	Patria, Povest iz Irske junaške
dobe	(11. F»-«lerer»
31.	Paberki iz Roža (Ivan Albreht)
32.	Popotniki, novele in frtire
(Milan Pn^-IJ)
33.	Požigalee
34.	Pravljice	(H. Majar)
35.	Pravljice in pripoveilke za mla-
dino	(S. Koflntnik)
30. Povesti in Slike (Ksaver Meško)
37.	Ptice Selivke	(Tabore)
38.	Praški Judek	(Josip Vole)
39.	Pred Nevihto
40.	Praprecannve Zgodbe. Povesti
(Anton Stražar)
41.	Prihaja*. j*»vest (Fr. Detela)
42.	Prst Božji, I. zvezek Prst Božji. II. zvezek
(Anton Keller)
43.	Preganjanje Indijanskih misijo-
narjev	(Jos*f Splllman)
44.	Rdeča in bela vrtniea
(Anton Huonder)
45.	Revolucija na Portura'skrm
4«. S^sto s Šesto	(H. Federer)
47.	Skozi ftirno Indijo
48.	Spisi Krištofa ^mlda
49.	Študent na! bo (S. FlnXgar)
50.	Strahote vojne
51.	Suneški Invalid (S. K<»fiutnik)
52.	Sveta Notburga
53.	Tri Indijanske povest
(Josef Splllmnn)
54.	Večerna pisma (Marija Kmetova)
55.	Vrtnar	(Taeore) 50. Volk Spokornik in drage povesti
za mladino (Ksaver MeSko)
57.	Vojnimir all Poramtvo In kn4
(Josip Ogrlnec
58.	Zadnja Kmečka vojaka
(Anpnst Aenoa)
59.	Zadnji dnevi nesrečnega kralja
S. Koftutnik
00.	Zbrani spisi za mladino
(Engetbert Gangl)
01.	Zb<rka narodnih pripovedk sa mladino	(J. Planinski)
02.	Zgodovinske anekdote
(Dr. As rs bon) OS. Zlaiokopi	(Joser RpIUman)
01. Zmaj Iz Bosne, povest \r. hosan-ske zgodovine (S. KoSntnlkV (Vezava nekaterih knjig J« od leia-
nja nekoliko Izkaiena.) Ako ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo.
POZOR!
Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem števila, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo'postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
316 WEST 18th STREET NEW YORK