Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - II Oruppo Katoliški J*J Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Uredništvo za Trst : Ulica Valdirivo 35/II., Tel. 29210 Poštno ček. račun: štev. 9-12410 Cena: Posamezna štev. L 20 Naročnina : Mesečna L 85 Za inozemstvo: Mesečno L 150 Wi Leto III. - Štev. 4 Gorica - 25. januarja 1951 - Trst Izhaja vsak četrtek V SLEPI ULICI Je" še kaj upanja za mir ? Danes bi radi našim čitateljem odgovorili na tri važna vprašanja: kaj sodi o ameriški pomoči Titovi vladi ameriška javnost, kaj sodi o njej zahodnoevropska javnost in kaj jugoslovanski narodi. Ameriška uradna politika ima danes pred očmi eno samo veliko stvar: resno nevarnost, da Sovjeti pahnejo vse človeštvo v novo vojno. Ameriška politika hoče to vojno preprečiti. Če to ne bi bilo mogoče, naj pa bi bil svobodni svet tako močan, da bi v vsiljeni vojni s komunizmom zmagal. Ker se je Tito skregal s Stalinom, ker ima Jugoslavija važen strateški položaj in vsaj po številu precej močno vojsko, in ker bi bila Jugoslavija v primeru vojne verjetno prva evropska žrtev sovjetskega napada, ji hoče Amerika pomagati, da bi se rešila iz gospodarske stiske, v katero je zašla zaradi nesposobnosti Titove vlade in deloma zaradi suše. Predsednik i ruman je utemeljil sedanjo pomoč Tilu takole: »Če Jugoslaviji ne borno hitro pomagali, ho Titova sposobnost, da kroti razna rušilna gibanju v Jugoslaviji, hudo in morda celo smrtno izpodjedena, odporna moč jugoslovanske vojaške sile v primeru napada Sovjetske zveze, oziroma njenih satelitov ali obojih, pa bo nevarno oslabljena«. Ani. .riška javnost predsednika v tem podpira. vendar pa mnogi opozarjajo, da ameriška pomoč ne bo dosegla svojega namena, če bi služila le utrjevanju iti podaljševanju Titove vlade laži, nasilja, krivičnosti in nesposobnosti. Urednik lista »N e w fr or Id's Telegramu. ki je bil v Jugoslaviji. piše: )>Po dobljenih vtisih sodim, da bo verjetno vsak povprečni Jugoslovan z mešanimi občutki gledal na ameriško pomoč. Ker je zdaj lačen, bo seveda vesel, da bo dobil nekaj za pod zob. Toda ko bo sit. ga bo jezilo, da ameriška velikodušnost ojačila Titovo oblast i državi. Tam namreč nima nihče Tita za takega junaka, kol so ga napravili njegovi pisuni. Praktično so danes rsi Jugoslovani proti režimu. Ne bomo pretiravali, ako trdimo. da so za režim samo visoki komunistični uradniki in visoki vojaški poveljniki. Ostali državljani so naveličani Titovega kraljevanja.«. »H ashington Postu pa piše: »Prav je. da se živež in druga pomoč pošiljajo v Jugoslavijo, vendar naj bi to napravili na tak način, da bi ljudstvo od tega kaj imelo, namesto da se krepi rezini, ki bo povzroči! nove strašne polomij". ako traja še n apr e j.« In kako gleda na to zadevo zahodna EvropaY Francoski list nLe Monden piše: »Pomoč, ki jo sedaj dajejo Jugoslaviji, naj nikakor ne postane niti za /upad, niti za Tita in niti za jugoslovanske narode lažniva igra. da z njo drug drugega prevarajo... Tito je sklenil storiti nekaj, kar bi ga čim manj stalo. Režim bi ostal to. kar je bil. le v manjših stvareh bi popustil in tako. nametal malo peska v zapndne oci.u Švicarski list »Baslar Nachrichten« je napisal: »Velika sreča bi bila, ce bi' zahodni svet ne zamudil te priložnosti, da popravi svoje prejšnje grehe.k A'i. prav, če se trdi, da je v Jugoslaviji samo izbira med Titom in Moskvo. Vprašanje se glasi: ali Tito. ali svoboda tlačenih jugoslovanskih narhdov.u IS1 eniški list »Di“ II elt ant Sonnlagu je napisal: »Žrtev stiske je krnel. Režim mu i e pobral' vse zaloge. Živilskih nakaznic mu ne dajo. Neusrniljpni komunistični valpet mu je pobral še tisto Mir na svetu je sedaj kakor jetični bolnik v zadnjem stadiju. Nekateri mu že štejejo ure, drugi pa še vedno upajo, da ga rešijo. To se je pokazalo minuli teden. Zaskrbljeno je svet čakal kitajski odgovor na že tretji poziv treh za mirno poravnavo spora na Koreji. Odgovor je prišel po radiu iz Pekinga. Pogoji pa so bili taki, da je ameriški minister Acheson takoj odvrnil ,da so za Ameriko nesprejemljivi. Že prihodnji dan je Acliesonovo izjavo potrdil Truman. Postalo je jasno, da Amerika predlaganih pogojev ne bo sprejela. Tedaj je ameriška diplomacija začela z resno pripravo, da se rdeča Kitajska proglasi za napadalko. Tipali so okrog, da vidijo, kaj mislijo ostale države članice Združenih narodov. Skoro vse so se izmikale, posebno Indija in arabske države so vztrajale pri trditvi, da kitajski odgovor ni povsem odklonilen in da pušča odprta vrata za mirno poravnavo. To mnenje je Indija ohranila tudi, ko se je zbral politični odbor Združenih narodov z namenom, da razpravlja o ameriški zahtevi. Indijski ministrski predsednik Nehru je ohranil svoje prepričanje in ga še vedno zagov ir-ja, tudi sedaj, ko se je večina držav izrekla v prilog ameriške zahteve in obsodila kitajsko rdečo republiko 7ii napadalko. Preko Indije se tako še vedno svetlika droben žarek upanja, da s«s bo rešil svetovni mir. Jeli to upanje sušičnega človeka, ki umira in sa’ja. da bo še dolgo živel ? V ponedeljek je indijski zastopnik sir Senegal Rau na zasedanju političnega odbora Glavne skupščine združenih narodov prečital nove kitajske predloge za ureditev korejskega spora. Te predloge je dobila indijska vlada od svojega poslanika v Pekingu. Po novem naj bi bila rdeča Kitajska pripravljena pristati na začasno premirje, kakor hitro bi se pričela konferenca sejmih držav o vprašanjih Daljnega \ zho-da. Ko je sir Senegal Rau prečital to sporočilo, se je vnela daljša debata, ali naj politični odbor v luči novih predlogov odgodi za 58 tir sklepanje o ameriškem predlogu, naj rdečo Kitajsko obsodijo kot napadalko. Britanski zastopnik sir Gladwyn Jebb je dejal, da se novi kitajski predlogi bolj približujejo pozitivnemu odgovoru na predloge Združenih narodov in je zato potreben odlog sedanjega razpravljanja v političnem odboru, da se posamezni zastopniki lahko posvetujejo s svojimi vladami. Ameriški predstavnik v političnem odboru senator Warren Austin pa je dejal, da ne vidi nikakega razloga, čemu bi moral politični odbor odgoditi glasovanje o ameriški resoluciji. Izjavil je, da je rdeča kitajska vlada izročila te predloge indijski vladi in ne Združenim narodom in da zato nimajo veliko več vrednosti kot poštna dopisnica. Sledilo je glasovanje, pri katerem je zmagal predlog za odgoditev glasovanja o ameriški resoluciji. Za predlog so poleg sovjetskega bloka glasovale članice britanske državne skupnosti z izjemo Avstralije in azijsko-arab-ske države, proti pa Združene države in južnoameriške države. Za odgoditev je bilo oddanih 27 glasov, proti 23, šest držav pa se je glasovanja vzdržalo. Od leve na de-no: ameriški zunanji minister Dean A<'he«on. britanski zunanji minister Ernest Bevin in francoski zunanji minister Robert Schutnan. Eisenhomrerjevi obiski Zadnjih deset dni pomeni v pripravi atlantske obrambe precejšen korak naprej. Smo sicer še vedno v dobi načrtov, toda ti so dosegli že zadnjo dobo priprav s potovanjem vrhovnega poveljnika atlantske o-brambe generala Eisenhovverja po vseh prestolieah držav atlantske zveze. Začel je v Parizu, nato je po vrsti obiskal Bruselj, London. Haag, Lizbono, Rim ter se podal kontno še v zapadno Nemčijo v Frankfurt, kjer je imel razgovore z ministrskim predsednikom Adenauerjem ter drugimi visokimi političnimi in vojaškimi osebnostmi iz nemških in zavezniških krogov. Iz Nemčije je imel namen ž? prve dni tedna povrniti se v Pariz ter nato preko Anglije odpotovati v Wa-shington, da poroča o svojem poslanstvu predsedniku Trumanu. Kaj je general Eisenhovver prav za prav zvedel v evropskih prestolieah, je vojaška skrivnost. Vendir. ker so se komunisti povsod močno repenčili zaradi njegovega prihoda, je sodili, da je bil generalov obisk važen in tudi plodonoscn. Iz poročil časopisov in iz govorov raznih inož ob priliki Eisenhowerjevih obiskov lahko sklepamo, da si Evropejci niso povsem edini, kako urediti evropsko zapadno obrambo, vendar pa niso njihova različna gledanja tako velika, da bi se ne dala premostiti in povezati \ enoten odpor zoper grozeči komunistični napad. Nekateri menijo, da je to slabost v zapadnem bloku, češ da so sovjetska Rusija in satelitske države veliko Itol j edine in enodušne. Tako se je zdelo med vojno in še prej tudi glede Nemčije in Italije. Ob malo, kar je bila suša pustila.« In kaj sodi o tem jugoslovansko ljudstvo? O tem ne more javno pisati ali govorili, vendar je njegovo mnenje dobro povedal neki človek v razgovoru z nekim zahodnim dopisnikom. Dejal je med drugim: »Naše ljudstvo sovraži komunizem. naj bo Stalinov ali Titov. Edina organizirana opozicija je res samo k o m in formi stična. vendar jili je zelo malo — so v komunistični stranki in Tito sam ne ve. kdo med temi ljudmi je z njim in kdo je proti njemu. Ljudstvo bi se borilo. ]>a ne za Tita in ne za Stalina. Dokler traja mrzla vojna, lahko Tito vara svet o svoji pomoči. Ko bodo pričele pokati puške, bo edini zaveznik. ki ga bo imel Zahod v Jugoslaviji in na katerega se bo lahko zanesel. samo ljudstvo.- To ljudstvo se bo borilo za svojo svobodo, a ne za Titovo oblast, za koncentracijska taborišča, za preganjanje Cerkve nli za uničevanje kmetskega stanu. Ili- uri preskušnje se je pa pokazalo, da jeklena os Rim — Berlin ni bita tako trdna, kot se je zdelo. Prav tako je brez dvoma tudi sedaj. Sovjetski blok, kakor se zdi trden in enodušen, ima gotovo močne razpoke, ki so pa za sedaj še nevidne. Sodni procesi v Jugoslaviji V Beogradu se te dni vrši sodni proces proti 80 let staremu, nekdanjemu srbskemu politi! n 'koli Uzunoviču in tovariš*': ki so obto- ženi. da so organizirali novo proti-režimsko stranko. Obtoženci se zagovarjajo. da so to storili, ker so smatrali Titovo približanje zapadli, kot dovoljen vzrok za to. :politik Ilercegovar je včeraj prekl i-ral vse svoje izjave med preiskavo, ker je tedaj bil telesno in duševno tako izčrpan, da ni bil odgovoren /a svoja dejanja. Bomo videli- kako se i o proces iztekel. Sovjetska nota Veliki Britaniji in Franciji V Parizu in Londonu preučujejo besedilo nove note. ki jo je Sovjetska vlada v soboto izročila diplomatskemu predstavniku Francije in Velike Britanije v Moskvi. Vsebina note. ki so jo v nedeljo dostavili v Pariz in London, je v bistvu dolgo ponavljanje trditev, ki jih je Sovjetska zveza sporočila Veliki Britaniji in Franciji z noto z dne 15. decembra. Sovjeti še: nadalje trdijo, da predstavlja britansko in francosko podpirauje predloga za sodelovanje Nemčije pri zahodnoevropski obrambi kršitev anglo-sovjetske in francosku-sovjetske pogodbe, katere so sklenili neposredno po vojni. V Londonu poudarjajo, da so z brilan-kim odgovorom 'z dne 5. januarja jasno in nedvoumno dokazali, da so sovjetske trditve neosno-vane. Britanska vlada je v tem odgovoru podčrtala, da so obrambni ukrepi atlantskih držav naperjeni samo proti napadu. Italija in oborožitev lo bi prav, če bi zahodne demokracije v tem smislu naravnale svojo politiko.a Glede Jugoslavije je torej še vse v slepi ulici. V slepi ulici je Tito, ki se sam prostovoljno prav gotovo ne bo umaknil z oblasti, v slepi ulici so zahodne demokracije, ki ne vedo. na koga naj se v Jugoslaviji naslonijo razen Tila. v strpi ulici pa so tudi jugoslovanski emigrantski voditelji, ki se le prepirajo, nimajo pa še nikakega ločnega načrta. kaj pravzaprav hočejo in se seveda zalo zahodni zavezniki ne morejo nanje naslonili. Jugoslovansko ljudstvo, ki bi bilo nrav gotovo močna postojanka v rokah Zahoda za primer Sovjetskega napada, pa ima zavezane roke. ili res ni nikogar. ki bi našel pameten način, kako bi se mu roke odvezale kar bi odrešilo trpeče jugoslovanske narode in prineslo tudi največjo korist po komunizmu ogroženi skupnosti svobodnih narodov? Ob obisku generala Eiscnhovverja \ Rimu so sklenili, da bodo uporabili v Italiji 250 milijard lir za oborožitev že v tem proračunskem letu. Potrebni denar upa vlada dobiti deloma z notranjim posojilom deloma z raznimi državnimi dohodki, ki so večji nego so predvidevali. Poleg tega bo k oborožitvi Italije prispevala tudi Amerika. Medtem pa se tudi pri nas občutijo prve posledice oborožitve, ki se kažejo v naraščanju cen. Gospodinje tožijo, da je blago v trgovinah vsak dan dražje. Vendar se splosno sodi. da so višanju cen v veliki meri krivi tudi trgovci, ki hitijo blago skrivati, da ga bodo pozneje draže prodali. Ministri hočejo lake nepoštene speku- lacije preprečiti ter pripravljajo v la namen poseben zakon za kontrolo cen življenjskih potrebščin. Proti oborožitvi so izmed vseh strank posebno glasni soeia! komunisti. Ti so ob priliki prihoda generala Eisenhovverja v Rim hoteli organizirati protestno stavko v Rimu samem in drugod po državi. Stavka je zelo klaverno uspela, čeprav so bile tudi človeške žrtve v nekaterih krajih, ko so se spopadli demonstranti in policija. \ lada je zoper take poskuse motenja javnega reda nastopila precej ostro in je nje d drugim odpustila 1300 železničarjev, ki so se v Firencah udeležili prepovedane stavke; v Pisi pa so odslovili 400 delavcev iz istega vzroka. Bela smrt v Alpah V avstrijskih, švicarskih, francoskih in italijanskih gorah je padlo neizmerno snega. Zaradi nenavadne obilice snega je prekinjen skoro ves promet. Po raznih gorskih naseljih je nad 50.000 ljudi popolnoma odtrganih od sveta in jim grozi lakota. Sneženi plazovi so uničili veliko vasi, hlevov, senikov in gorskih koč. Poškodovanje gozdov, uničenie sadovnjakov, električnih in vodnih naprav se dosedaj še ne da preceniti. 40.000 delavcev dela noč in dan gaz do zasneženih naselji. Do- sedaj pa še niso nikjer uspeli, ker še neprenehoma sneži in so ponekod zameti do 30 metrov visoki. Plazovi so dosedaj v Alpah povzročile smrt 300 ljudi. Emigracija v Novo Zelandijo Odposlanstvo mednarodne begunske organizacije (IllO) v Trstu poroča, da bo v kratkem prišel v Trst zastopnik novozelandske vlade, da izbere emigrante za Novo Zelandijo. Stran 2. KATOLIŠKI GLAS Leto III. - Štev'. 4 (apodatdan DRUGA PREDPOSTNA NEDELJA Iz svetegu evangelija po Luku (Lk 8. 4-15) 1 isti čus, ko se je zbirala velika množica in so iz mest prihajali k Jezusu, je povedal v priliki: Sejalec je šel seme sejat, in ko je sejal, ga je nekaj padlo poleg pota in je bilo pohojeno in ptice neba so ga pozobale. Drugo je padlo na skalo: in ko je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo vlage. Drugo je padlo v sredo med trnje; in trnje, ki je z njim zraslo, ga je zadušilo. Drugo je padlo na dobro zemljo in je zru-slo ter obrodilo stoteren sad. — Ko je to govoril, je zaklical: Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša! —-Ajegovi učenci pa so ga vprašali, kaj pomeni prilika. On jim je rekel: Vam je dano razumeli skrivnost božjega kraljestva, drugim pa se daje v prilikah, da gledajo, pa ne vidijo, in poslušajo, pa ne slišijo. Prilika pa to pomeni: Seme je božja beseda. Kateri so poleg pota. so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič in vzame besedo iz njih srca. da ne verujejo in se ne zveličajo. Kateri so na skali, so tisti, ki z veseljem sprejmejo besedo, kadar jo slišijo, — pa nimajo korenine: nekaj časa verujejo, ob času skušnjave pa odpadejo. Seme pa, ki je padlo med trnje, so listi, ki slišijo, pa gredo in se v skrbeh in bogastvu in nasladnostili življenja zaduše in ne obrode sadu. Ono pa, ki je v dobri zemlji, so tisti, ki besedo slišijo in ohranijo v dobrem in plemenitem srcu ter obrode sad v potrpljenju . Na nekem nagrobnem kamnu je bil napis: Za vse čase prepovedujem, ila bi se kdo dotikal mojega groba! Minila so leta; ljudje so spoštovali prepoved, narava pa ne. Sonce in vlaga sta začela polagoma razjedati kamen. Nastale so komaj vidne razpoke. Košato drevo je zagrinjalo grob v senco. Z drevesa je padlo drobno seme in si poiskalo prostor v razjedenem marmorju. Nihče ni tega opazil. Seme je začelo kliti. Kaj se je zgodilo? Kamnita plošča, ki je zakrivala grob, se je razpočila na dvoje. Drobno seme jo je razgnalo. Božja beseda je podoba tega semena. Silno — božjo — moč ima v sebi. Samo božja beseda ima tako moč, da zdrobi grob greha, v katerem trohnijo mnoge duše. Kdo bi mogel ustavit Pavla pri njegovih naklepih na poti v Damask? Nihče! Samo božja beseda. Kdo bi mogel na binkoštni praznik pritegniti k poslušanju tritisoč-glavo množico ljudi iz vseh krajev sveta in najrazličnejših jezikov? — Pritegnila jih je božja beseda, ki jo je govoril apostol Peter. Vse je ganila, da so prosili za odpuščanje in krst. Jezus sam skrbi za sejanje božjega semena. Včasih govori duši sani, včasih se posluži besede staršev, duhovnikov, dobrih knjig, časopisov in še mnogih drugih načinov. Seme božje besede pride po eni ali drugi poti do vsake duše. Zakaj pa prinaša tako malo sadu? Jezus sam odgovarja: Ker pada v slabo zemljo. Enkrat pade na cesto, kar pomeni nečisto srce, v katero imajo prosto pot umazane misli, želje in nizke strasti. V tnkih Koledar za prihodnji teden 28. januarju. NEDELJA. 2. predpustna, Peter Nolasko. 29. PONEDELJEK. Frančišek Šaleški, škof in cerkveni učenik. 30. TOREK. Martina, devica. 31. SREDA. Janez Buško, vzgojitelj mladine. 1. februarja. ČETRTEK. Ignacij, škof in mučenec. 2. PETEK. Svečnica, Očiščevanje Device Marije; uezapovedan praznik. 3. SOBOTA. Blaž, -kot in mučenec. Zavetnik zoper bolezni v grlu. srcih božja beseda ne more obroditi sadu. Drugič pade na kamen, kar po-ineni ošabno srce. Ošabnost napravlja človeka trdega, da ne sprejme nobenega opomina. Božje seme zato ne more napraviti korenin. Tretjič pade med trnje, kar pomeni skopuško srce. ki zbira zetut lj- ske zaklade: bogastvo, užitke. V takem srcu božja beseda zamre. Sv. Krizostom pravi, da kapljica medu ne more osladit! pom? posode k’sa. Sama se zgubi v kisu. Tako se tudi zgubi božja beseda v srcu, ki je prepolno zemeljskih skrbi. Čuvajmo torej naša srca. da ne bodo postala pot, ali kamen, ali trnje. kjer bi se zgubljalo božje seme. Samo dobra njiva — sprejemljiva srca — prinašajo bogate sadove. NEDELJSKA MOLITEV 0 BOG, KI VIDIŠ, DA V NOBENO DELO NE ZAUPAMO: DAJ. MILOSTNO, DA BOMO PO VARSTVU UČITELJA NARODOV VARNI PRED VSEMI NEZGODAMI. Nedelja za katoliški tisk V nedeljo dne 4. februarja se bodo po vseh naših cerkvah pobirali darovi za katoliški tisk. Priporočamo toplo vsem sobratom v Gorici in Trstu, da porabijo to priliko za razširjenje tudi našega lista, ki se pa najbolj uspešno vrši, ce vneto priporočajo in pobirajo milodare v io svrho. Naj ne bo nobene naše župnije, ki bi ostala gluha za ta klic. Križi in težave kmečkega stanu (Družabna Pravila 1950) Pa je nadalje razglabljal Dvornik na svojem potu domov. Zakaj naši posli tako redko pridejo do lastne iiiše in posestva { Pamet mu je rekla: Ker so preslabo plačani. — Saj bi jim rad dajal boljšo plačo, pa grunt ne nese. Odkod pa naj jemljem? Cene kmečkih pridelkov so vedno tako nizke, da pri vsej varčnosti komaj shajam. Zakaj se cene kmečkih proizvodov ne izenačijo s cenami industrijski!! ? Ali pa naj se vsaj toliko zvišajo, da bi shajali tudi ob povišanju poselskih plač. Vedno se poudarja, da je kmet steber države. A ravno ta steber podirajo s svojo zakonodajo. Ali pa nismo mi sami tudi krivi pri tem? Ko bi vsi kmetje stremeli za lem, da bi dajali na trg le kakovostno blago, bi se smeli sami potegovati za višje cene. Ko bi se povrhu še organizirali, bi lahko konkurirali na mednarodnem trgu. Štajersko in briško sadje je dobilo sloves v svetu, ke r je enotno in so kmetje znali svoje pridelke uveljaviti z izvrstnim blagom in podjetnimi prodajalci — ponudniki. Kjer je lega in zemlja ugodna, bi jih morali vsi kmetje posnemati. Zakaj v vinorodnih krajih ne pridelujejo tipiziranih vin? Zakaj se tako krčevito in starokopitno oklepajo slabih samorodnic? Manjka poduka, in tega manjka, ker ni organiziranih zadrug. Da. zadruge, zadruge in več zadružnega duha! (Tako jo modroval Dvornik sam pri sebi pred 1.') leti: ko komunizem še ni izvedel svojih kmečkih obdelovalnih zadrug, v katerih kmet jenja biti posestnik in postane državni delavec. Take zadruge bi v svojem srcu še vse drugače obsodil, kot je obsojal tovarniške delavce.) Dvornik se je bližal domu. Zaslišal je lajež hišnega varuha in se je spomnil, kako težko se je la ločil od hlapca Franceta, ko se je poslavljal od gospodarja, da gre (Nadaljevanje in konec) delat v tovarno. Se sedaj mu zvenijo po ušesih besede, ki mu jih je hlapec zabrusil ob slovesu: »Ko ti bom doslužil, me bo pa doletela usoda hlapca Jerneja!« Te besede so takrat in pozneje še dostikrat zaskelele Dvornika. Priznati je moral, da med našim kmečkim ljudstvom niso bili ravno redki primeri hlapcev Jernejev. Da, v tem oziru so pa tovarniški delavci na boljšem. Po gotovih letih dela se jim prizna pokojnina in so vsaj v neki meri preskrbljeni za stara leta. V noimalnih razmerah se jim ni treba bati stradeža in drugih nadlog, ki so s starostjo združene. Pokojnina jim je zagotovljena. Kmečki posli so tukaj veliko na slabšem. Niso vsi gospodarji socialno čuteči. Nimajo vsi usmiljenja in sočustvovanja, kaj šele smisla za pravično oskrbo dosluženih poslov. Zato niso bili laki hlapci Jerneji takn redka prikazen po naših vaseh —, v nemalo sramoto njih bivšim gospodarjem. Kako temu odpomoči v novem bodočem socialnem redu? Socialno zavarovanje kmečkega slana, v katerem bi bilo zapopadeno tudi pokojninsko zavarovanje, bi napravilo konec tej krivili. Posli ne bi več s strahom zrli v bodočnost, gospodarji ne bi več nekrščansko grešili z neusmiljeno odslovitvijo dosluženih poslov. Do tega bo moralo priti, drugače bomo primorani ali kmetovanje opustiti. ali se pa sami popolnoma izgarati. Tako so se Dvorniku misli kresale in razvijale. Prišel je do zaključka, da bo treba vse starokopitno, pa tuili moderno zmaterializiruno ljudsko miselnost prev-smerili v miselnost novega krščanskega človeka, zgrajenega na pravičnih sodobnih načelih. Moderna načela stanovske ureditve in krščanske prevzgoje družbe veljajo namreč tudi za samostojni kmečki stan in še posebno za njega, ker je ravno njega komunizem najhujše poteptal. Obsodba treh slovaških škofov Pred ljudskim sodiščem v Bratislavi na Slovaškem se je zaključil sredi januarja proces proti trem kat. škofom in sicer .z obsodbo 65 letnega trnavskega pomožnega škofa Mihaela Buzalka in 62 letnega škofa unijatske škofije Prešov (Eperies) na dosmrtno ječo, medtem ko je bil 73 letni škof Ivan Vojtasak obsojen na 2t let zapora. To je v teku dveh mesecev že drugi proces proti odličnim katoliškim cerkvenim dostojanstvenikom v češkoslovaškem komunističnem raju. Koncem novembra je bil namreč v paukraški ječi v Pragi proces proti olomuškemu pomožnemu škofu Stanislavu Žela iu drugim osmim visokim cerkvenim osebnostim, ki je končal s podobnimi obsodbami kol sedanji proces v Bratislavi. Češkoslovaški komunisti so torej zelo delavni in baje r preganjanju katoliške Cerkve in njenih predstavnikov se ne bi pustili radi prekositi od ostalih tovarišev kominformistienih in nekominfor-mistienih ljudskih republik. Toda vsi ti procesi postajajo dolgočasni in smešni obenem in človek se čudi, da se uprizoritelji teh procesov te svoje dolgočasnosti in smešnosti ne zavedajo. Ali ni prava burka, ako se raznim žrtvam teh procesov očitajo vedno eni in isti zločini in da se smatrajo kot zločini čisto nedolžna dejanja, ki so bila izvršena pred 10 ali 20 leti! In ali ni čudno in naravnost nerazumljivo, da v vseh teh procesih vsi obtoženci priznavajo svojo krivdo in da nekateri celo tekmujejo med seboj, kdo bo več »zločinov« priznal ? Ali ni nadalje naravnost otročje, če pričakujejo komunistični nasilniki, da bo ves kulturni svet verjel v pravičnost njihovih obsodb, pa ne pustijo razen svojih uradnih izjav nobenih drugih poročil o poteku teli procesov v svet? Na procesu v Bratislavi sta bila baje dva tuja dopisnika navzoča, a nihče ne zna povedati, kilo sta bila ta dva zapadita dopisnika. Lahko bi bilo tudi sto zapadnih dopisnikov navzočih, toda resnici bi ne bilo prav nič pomagalo, če bi bili vsi ti dopisniki kaki zagrizeni komunsti. Kdaj pa je vrana vrani izkljuvala oči? Oglejmo si le par »zločinov«, ki so jih imeli obsojeni slovaški škofje na svoji vesti. Trnavskcmu pomožnemu škofu so očitali na primer, da je leta 1941. podpiral prebod štirih kat. duhovnikov v Ukrajino. Drugi njegov »zločin« je bil, ker se je kot vojaški kaplan udeležil vojnega pohoda slovaških čet v Ukrajino. Zaradi tega naj bi bil tudi on kriv grozodejstev, ki so jih imele baje te čete na svoji vesti. Ravno istemu škofu so očitali, da je obiskal v ječi bivšega nemškega poslanika, ki so ga češkoslovaške oblasti obsodile na smrt in ki se je v ječi spravil s Cerkvijo in z Bogom. Toda škof Buzalka je zagrešil še drugi »zločin«, ker je opravil eno sv. mašo za njegovo dušo. Poleg tega pa je še zagovarjal nedolžnost kardinala Mindszen-tyja. Podobnih zločinov sta bila obtožena tudi ostala dva slovaška škofa. Škof Vojtasak se je moral zagovarjati, ker je posvetil skrivaj svojega pomožnega škofa Štefana Barnasa in sicer koncem leta 1949, ko niso bile še objavljene zloglasne postave o »zlorabi verskih obredov«. Unijatskemu škofu Gojdiču so očitali, da je določil pet duhovnikov, ki bi ga morali nasledovati v slučaju, ko bi njega aretirali. Drugi zločin je zakrivil s tem, da je nameraval poslati kat. duhovnike v Ukrajino, kjer so, kakor je znano, sovjetske oblasti s silo in terorjem silile unijatske škofe, duhovnike in kat. ljudstvo h odpadu od kat. Cerkve in k prestopu v pravoslavje’, ki so pa raje šli v smrt, ječe in pregnanstvo, kot bi odpadle od prave Kristusove Cerkve. Škofu Gojdiču so očitali nadalje tudi vohunstvo ter da je po sovjetski zasedbi protežiral češke, slovaške in ukrajinske fašiste tere finansiral tajne organizacije s pomočjo valutnih špekulacij. Ta zadnja obtožba se v komunističnih procesih od procesa kordinala Mindszentyja dalje zopet in zopet ponavlja. Toda vsi Slovaki vedo, da je obsodba škofa Gojdiča le nizkotno maščevanje češkoslovaških oblasti, ker se je neustrašeno upiral njihovemu nasilju, ko so hoteli tudi njegove vernike s silo spraviti v pravoslavno cerkev. To so dejstva o ljudskem procesu v Bratislavi. Ves kulturni svet pa je za eno spoznanje bogatejši, kako brezbožen, lažniv, hinavski, krivičen in podel je komunizem v svojem bistvu in metodah in kako potrebno je, da mu vsi tisti, ki ljubijo pravico, resnico in pravo svobodo, napovedo odločen in neizprosen boj. Kcuac »BRATSKI« NAČRTI S KITAJSKO "M f' \ I CHIMA Sovjetski vojni minister Stalinu in Molotovu: Tovariša, nic skrbi! Borili do zadnjega Kitajca. Petsto milijonov jih je in so nam vsi na razpolago. bomo Titovci in radio Trst II. KULTURA Ob prvi številki „ Stvarnosti “ V zadnjem času vztrajno širijo titovski komunisti v Trstu vesti, da bodo nastopali na radiu Trst II. O tem njihovem nastopanju so začeli s pravo propagando po tržaških predmestjih in v mestu samem. Začeli so prirejati sestanke, na katere prihajajo delegati komunistične partije iz Ljubljane, ki utemeljujejo, zakaj je bilo nekoč potrebno, da nehajo nastopati in da to postajo bojkotirajo in zakaj je zdaj spet nujno, da gredo na postajo nazaj (in bo morda spet v določenem trenutku potrebno, da na ukaz partije zapusle postajo). Do zdaj edini slovenski dnevnik, glasilo tukajšnje komunistične stranke »Primorski dnevnik« sploh negira radio Trst II. in ne prinaša že davno nobenega sporeda, čeprav kominformistični slovenski tisk spored objavlja in celo nekateri italijanski časopisi. A vse to se postavi lahko čez noč na glavo, ker »tako zahteva partije ukaz«. Sklep je, iti zdaj nazaj na postajo in zato delati propagando povsod. In že so na mestu trobila: Mi bomo zdaj nastopili na radiu Trst. Celo zloglasni Joco, ki se je svoj čas pridušal kot to zna samo on, da se bo postaja podrla, ker oni gredo. Tisti Joco, ki še je drznil tudi »junaštva«, da je zakričal, ko je bila oddaja v mikrofon nekoč: »Ti baba, reče se. da nastopajo tovariši.« Napovedovalka jih je namreč imela za gospode. Isti Joco govori, da bo prišel spet nazaj in da bo v mikrofon še kaj drugega povedal kot je nekoč. Titovski komunisti so očitno prepričani, da jih Amerikanci tako silno potrebujejo, da so k rešitvi njihovega totalitarizma pripravljeni pomagati ne le z živežem, marveč celo s propagando na lastne stroške. Po drugi strani hočejo titovci dobiti vpliv na program edine slovenske svobodne radijske postaje, ker se dobro zavedajo, da povzroča Radio Trst II. komunizmu v Sloveniji in ostali Jugoslaviji več škode kakor vsa druga propaganda s Kominformom vred. Ker se ta zadeva tiče predvsem sto in sto tisoč radijskih poslušalcev v zasužnjeni Sloveniji, velja tistim, ki so za smer in značaj oddaj Radia Trst II. odgovorni, povedati naslednje: 1. Titovski komunisti so pred dvema letoma nehali sodelovati na tržaškem slovenskem radiu sami od sebe, ker jim je tako zapovedalo vodstvo partije v Ljubljani. Njihov odhod pri množicah poslušalcev sicer ni vzbudil nobenega obžalovanja, saj je Radio Trst II. šele tedaj postal res pravi glasnik resnice, demokracije in svobodne umetnosti. Pač pa je prišlo v hudo zadrego programsko vodstvo naše postaje, kateremu so čez noč odpadli vsi zbori, večina solistov, nad polovico gledaliških oddaj, vsi prenosi iz Ljubljane in celo kak vodilni uslužbenec. 2. Titovski komunisti so s tem hoteli Radio Trst II. uničiti, ker je njihovemu komunizmu povzročal preveč preglavic. Zahodnim zaveznikom so hoteli s tem zadati hud udarec v njihovi že itak premalo uspešni hladni vojni proti rdečemu totalitarizmu, v kateri je prav prepričevalni uspeh slovenskega radia v Trstu ena najbolj pozitivnih postavk v vsej Evropi. Na-daljni dokaz za te titovske načrte je dejstvo, da je Jugoslavija ob istem času ustanovila v Kopru dosti močnejšo postajo, na katero so pritegnili vse, kar leze in gre, zmetali za programe ogromno denarja ter skušali posnemati tudi vse najbolj priljubljene točke iz sporeda tržaške slovenske postaje. 3. Titovskim komunistom se ti naklepi niso posrečili, ker je slovensko vodstvo radia znalo zbrati potrebne sodelavce iz vrst svobodnih slovenskih razumnikov in umetnikov v Trstu. Ti so presenetljivo naglo organizirali nove glasbene in umetniške skupine ter tudi z drugim požrtvo- valnim delom zamašili vrzeli, ki bi bile sicer nastale v sporedu in njegovi vrednosti nepopravljivo škodovale. Titovski komunisti so skušali to delo preprečiti s lem. da so nekaterim vodilnim sotrudnikom slovenskega radia v Trstu zaprli svojce v Ljubljani ter dvema izmed njih poslali žene na dolgo prisilno delo. 4. Kljub vsem prizadevanjem pa so naklepi titovskih komunistov za uničenje slovenskega radia v Trstu in za poraz zavezniških naporov pri širjenju resnice onstran zavese spodleteli. Radio Koper je žalostno pogorel in ga nihče ne posluša; več njegovih začetnih sodelavcev je izbralo svobodo, Radio Trst II. pa je postal edina postaja, ki jo v resnici posluša en cel narod, živeč v rdečem jarmu. 5. Ker titovski komunisti svojega namena niso dosegli z odkritim in brezobzirnim bojem proti tržaškemu radiu v Trstu, poskušajo svoje naklepe uresničiti s preizkušeno rdečo taktiko vtihotapljanja in osvajanja ključnih postojank. Ne moremo si misliti, da bi jim kdor koli. zlasti pa zavezniške oblasti bile pripravljene nasesti. To bi se namreč reklo, da so pripravljene odpovedati se enemu svojih redkih uspehov v hladni vojni proti komunizmu; da so pripravljene v zahvalo pljuniti v o-braz tistim, ki so jim pri njihovem boju za širjenje resnice onkraj zastora tako požrtvovalno pomagali; da so pripravljeni na tem važnem delu Evrope pomagati po-tidinjeni izdaji istega komunizma, ki na Koreji in drugod preliva kri njihovih mladih ljudi; in. kar je najvažnejše, da so pripravljene razočarati en cel narod za zastorom, ki je njihovim besedam o svobodi, demokraciji in odločnem odklanjanju vsakega komunizma slepo verjel! | PRISPEVAJTE za t L. Kemperletov sklad! (Slooenski. psalm Večni. Sveti, Vsemogoči! Tebi prvemu čast in stava! Tebi duše naše nesmrtne, Tebi naših rok dejanja. Tebi naša moč in rast! — Blagoslovi, Troedini vrste borcev za resnico, za pravico, za lepoto, za dobroto, ki je v Tebi in iz Tebe vekomaj-------- Slava še Tebi. mati Marija, ki od vekov si vsa čista, sveta, roža čudovita v vrtu rajske Vsemoči! Blagoslovi naše zelje, naše sanje ,naše solze! Naj smo Tvoje čiste duše Tebi v radosti tih odsev! — Slava našemu jeziku: materni besedi zlati! Njej le verni, njej le zvesti družimo se v vrste jedre, jačimo moči si mlade... Naših src ljubezen sveta njej le sije. njej gori. — Bog Vas živi. bratje in sestre, bratje Slovenci, sestre Slovenke, matere naše. žalostne sestre, sveto je vaše in naše gorje. Bog blagoslovi nase gore. naša polja, naše vode, našo zemljo, morje in nebo! Bog ohrani, Bog blagoslovi naših Velikih tihe zibelke, naših Večjih temne grobove, naših Največjih sveti spomin. Bog blagoslovi, Bog ohrani, brez socialistov in komunistov sveto naše slovensko ime! Malo pred božičem je izšla v Trstu 1. številka »Stvarnosti«, »neodvisne slovenske revije«, ki jo urejujeta Vili Hajdnik in Janko Jež (uprava v ulici S. Anastasio l.c, cena številke 150 lir). Razveselili smo se je, saj vsi vemo, da svobodnega publicističnega dela na Tržaškem brez poguma, brez velikega idealizma in osebnih gmotnih žrtev ni. Zvezek, ki je pred nami, obsega 32 strani prijetne oblike in je po objavljenem gradivu pester. Najboljši- sestavek v njem je nedvomno »Makedonska stvarnost«. Bernanosov »Č/o-vek z brzostrelko« je oster in prodoren pogled na sodobno evropsko civilizacijo, kjer je človek zgubil čut osebne odgovornosti. Težki slog prevoda spominja na francoski izvirnik. O nedavno umrlem francoskem filozofu, ideologu personalizma in izdajatelju revije »Esprit« govori »pariško pismo« »Emmanuel Mounier in Slo-renči«. Pobornik Mounierovih idej na Slovenskem je bil pred to vojno E. Kocbek z »Dejanjem«. Informativen in sočen je »Pregled povojnega slovenskega slovstva (Pripovedništvo)«, le žal, da je pomanjkljiv in mestoma morda tudi preoster za revijo. Leposlovje predstavlja začetek romana »Smrt v pomladi« Vilija Hajdnika. Godi se na Štajerskem. Jezik je zelo lep, motiv pa ni videti posebno izviren. Ako omenimo še zaglavji »Razgledi« in »Zapiski«, nam ostaneta »Uvodna beseda« in »Tragična zmota« (Misli ob knjigi Edvarda Kocbeka »Tovarišija«), kjer pa se moramo nekoliko pomuditi. V razmišljanju o Kocbekovem »dnevniku« beremo tudi tale stavek: »S svojim pristankom na likvidacijo krščansko-socia-lističnega gibanja pa je Kocbek ustvaril dober izgovor vsem tistim, ki so v času boja proti okupatorju iz strahu pred žrtvami ali iz moralne propalosli postali okupatorjevi hlapci, danes pa skušajo ustvariti mnenje, tla so imeli prav, čeprav je jasno, da so po vseh etičnih in moralnih načelih krivci pred zgodovino, v kolikor seveda niso bili samo zapeljanci in objekt političnih sil«. Grenke besede silijo človeku pod pero ob tem lepo zgrajenem, a krivičnem stavku. Ves članek hoče nekako opravičevati Kocbeka, sočustvovati z njim in ga pomilovati, češ po sili razmer je zašel v politiko, a politik ni bil. Pisec vidi v Kocbeku tragičnega junaka, ki je podlegel močnejšim nasprotnim silam. Da, bil bi tragični junak, da je pokopal le sam sebe. Toda Kocbek je z vstopom krščanskih socialistov v OF dal temu gibanju vsaj na zunaj občeslovenski pečat. Postal je v OF zastopnik slovenskih katoličanov: slab politik, slab taktik in končno tudi zelo slab poznavalec komunistov, da je mogel kaj dati na njih besedo. Saj bi bil moral vedeti, da oni priznavajo drugačno moralo, kot je njegova, Leninovo, po kateri je moralno to, kar koristi partiji. Ni moč torej govoriti le o neki Kocbekovi zmoti; poudariti moramo Kocbekovo zgodovinsko krivdo: z njegovim imenom, z njegovimi pozivi je OE slepila katoliške Slovence, dokler se ni iz bube po vseh prirodnih zakonih razvila partija: diktatura, ki jo danes preživlja Slovenija. Uvod v to diktaturo pa je bil največji zločin v slovenski zgodovini: poboj deset tisoč domobrancev, o čemer vsa povojna literatura v Sloveniji molči, edino Juš Kozak vidi v »Gašperju Osatu« črne rute ;ia ženskih glavah. Kocbek ni torej kriv le za razočarane »slovenske katoliške množice«, ki »jih je potegnil za seboj«, ki »so mu sledile«, temveč je posredno soodgovoren za usodo domobrancev in za stanje, kakršno je danes na Slovenskem. Kocbeka so izrinili v kot, od koder se kdaj pa kdaj oglasi s kakim kritičnim člankom o povojnem kul- turnem življenju, ne da bi s tem seveda imel na to življenje kak vpliv. Čas gre mimo njega, on pa skupaj z vsemi katoliškimi Slovenci brez moči stoji ob strani. Spregovoriti je 'treba še o »okupatorjevih hlapcih« — o tistih Slovencih, ki niso sodelovali z OF. Ako odštejemo neizogibne »strahopetce« in »moralne propaliee«, lahko rečemo, da so ti »hlapci« bili politično mnogo modrejši od Kocbeka in njegovih: ker so vedeli, kaj je moč pričakovati od sodelovanja s komunisti. Kako naj bodo ti ljudje »po vseh političnih in moralnih načelih krivci?« Izbrali so manjše zlo začasnega okupatorja — namesto komunistične diktature. Protikomunistični Slovenci so boj zgubili (po čigavi krivdi, o tem bo govorila zgodovina) in plačali so to s strašnimi žrtvami. Pa tudi Kocbek, sokrivec za te žrtve, je boj zgubil. Ponižan in toleriran obuja spomine —- zdaj, ko je njegova krivda na dlani in je ni več mogoče popraviti. Stavek, ki smo se ob njem ustavili, je neskladen z revijo, ki naj bi »obravnavala vprašanja današnje slovenske stvarnosti nepristransko in brez obzira na levo in desno« in »ki bi služila resnici« (Uvodna beseda). Žal je I. številka »Stvarnosti« enostranska: dogodke presoja s stališča nekdanjih krščanskih socialistov. To kaže na zelo majhen sotrudniški krog. Škoda je tudi. da v reviji ne srečamo nobenega tržaškega problema. Naposled moti tisk. ki je za revijo odločno predroben. Kljub vsemu smo revijo sprejeli z veseljem, saj je v njej poleg manj dognanega tudi veliko dobrega. Želimo ji naročnikov, da bi lahko redno izhajala, pa tudi sodelavcev, ki bi ji dali širši, nadskupinski značaj. o — č Slovenski Lanus v Argentini Pred časom že je bilo objavljeno, da je slovenska skupnost kupila večji kompleks zemlje na pragu Buenos Airesa. Sedaj tamkaj že rastejo novi domovi in jih je na novi zemlji že 20 zgrajenih in deloma še v delu. Družin pa živi že kakih 50 v bližini, tako da dobiva tisti del Lanusn zelo slovenski značaj. V novoustanovljeni fari Sv. Jožefa, kjer župnikuje č. g. Hladnik, je prva maša za Slovence in je vselej cerkvica polna. Seveda je majhna in je s slo ljudmi že kar nabila. Za božične praznike smo pa Slovenci v Lanusu doživeli izredno doživetje. Kar nenadno so se oglasili mogočni zvonovi. »Saj vendar ni nikjer kake katedrale in takih zvonov!« tako so modrovali ljudje in uživali prečudovite melodije, katere so odmevale daleč na okrog. Pa niso bili zvonovi. temveč le gramofonske plošče na zvočnike. Cerkev sv. Jožefa si je namreč oskrbela ta prepotrebni aparat, da bo tako bolj mogoče izdatno pritegniti ljudi, kateri so svoje versko življenje tako zanemarili, ne da bi od vere pruv odpadli. Za Slovence je bilo veselje zares veliko. Pa tudi domačini so z radostjo pozdravili ta farni napredek. Nova plastična snov, odpornejša od jekla Tehniki družbe Shell Development so iznašli novo plastično snov, ki je specifično lažja kot aluminij, je pa ravno tako odporna proti iztrelkom kot jeklo. Novi proizvod bodo torej verjetno zelo uporabljali pri izdelovanju letal. Nova snov obstoja iz umetne smole, ki jo pridobivajo s primernim mešanjem epikloridrina in fenola, kar namažejo na tkivo iz steklenih vlaken. Novi proizvod so pokazali nedavno ob otvoritvi novih laboratorjev v Emeryville-u v Kaliforniji, v katerih sodelujejo znanstveniki iz 135 ameriških univerz ter iz 13 znanstvenih in industrijskih zavodov tujih držav. NAŠA GOVORICA Slovenska beseda je najdražji zaklad, ki so nam ga zapustili naši starši. Dolžni smo zato, da jo ohranimo živo in neomadeževano »Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo od svojih starih zadohili. Skrbno smo ga dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustiti. Človeški jezik je talent, katerega nam je Gospod nebes in zemlje izročil, da hi z njim barantali in veliko dobička storili. Kdor svoj materin jezik pozabi, malopridno svoj talent zakoplje.« Tako je zapisal škof Anton Martin Slomšek svojemu narodu že leta 1862. ko je doživljala naša beseda na Štajerskem in Koroškem težke čase. Potem so te zlata vredne Slomškove besede do danes skoro slo let budile ljubezen do slovenščine. Spodbujale so naše prednike predvsem na robovih domovine, da so ohranjali in poživljali slovensko govorico. Prav zato pa ta živa in klena slovenska beseda danes na našem severu, jugu in zahodu najglasneje budi vest državnikom, ki so ob koncu vojne trgali oljčne vejice, in oznanja svetu, da našemu narodu niso postavili pravičnih meja. S to zlato Slomškovo resnico pričenjamo jezikovne pogovore v našem listu. Cisto upravičeno bi namreč mogli do pike ponovili spodbudno, a obenem obsojajočo misel zlate Slomškove pridige o materini besedi in prav tu na jugozapadnem robu slov. zemlje. Naš vsakdanji govor je postal, še posebno v mestih in v najožjem podeželju, zelo zelo zanemarjen. Nabralo se je v njem vse polno tujih, italijanskih besed, s katerimi smo si pričeli pomagati v nekaki zadregi, ker je pač okolje, v katerem smo živeli, postajalo vedno bolj tuje. Živeli smo in še živimo v najtesnejšem stiku s tem tujim okoljem. Pri vsakdanjih srečanjih na cestah, v delavnicah, v uradih, tukaj in tam. smo zaradi ljudi, s katerimi se srečujemo, prisiljeni govoriti italijansko. \ takih stikih prevzemamo mnogo izrazov iz italijanščine in kadar govorimo slovensko, nadomeščamo z njimi lepe domače besede. Tako se vriva v našo slovenščino vedno več tujih besed, kar je za staro slovensko govorieo po naših predmestjih zelo nevaren pojav. Sploh je življenje po mestih na jezikovni meji slovenščino še od nekdaj odrivalo. Družbeno, trgovsko, obrtno in politično življenje je našo govorico odrivalo in slovenske besede nadomeščalo s tujimi. Bolj kot prej pa se dogaja to v našem stoletju, ko civilizacijski tok dan na dan prinaša iz mesta na stotine novih stvari. Kulturno so nas izolirali in predno smo mogli sami najti nove domače izraze za civilizacijske novosti, so se že vsidrale v vsakdanji govorici tuje besede, ki danes onečaščajo našo govorieo. Predno pristopimo k čiščenju vsakdanje govorice, ki ga bodo redno teden za tednom opravljali naši jezikovni pogovori, navežimo na Slomškove besede še eno misel. Zavedajmo se, da s tem, če se poslužujemo tujih besed namesto domačih, če dopuščamo vdiranje italijanskih izrazov v slovensko govorico, na široko odpiramo vrata italijanskemu jeziku in italijanski kulturi. Naša dolžnost je, da napravimo vse, da se slovenščina na tej naši narodni ineji otrese vsega tujega. Slovenski časnik in knjiga, naša društva in radio bodo po svoje pripomogli, da se naša govorica izboljša in olepša. Najprej pa smo' mi sami dolžni, da pazimo na svojo govorico in da tudi svoje bližnje opozarjamo na potrebo po lepi in čisti slovenski besedi. ALOJZIJ REMEC: •• a Z nočjo je prišel nov francoski oddelek v vas, Raztresel sc je po vseli hišah, pri županovih so vojaki zasedli konje, berač je dobil svetilko v roke in zapovedali so mu, naj jim kuže pot. »Kum pa moraš iti, Mrmolja?« (ta je vprašal župan, ko mu je prižgal luč. »Burjo me gonijo, iskat, pasjeverci. Pot naj jim kažem. Pravijo, da je burja general, a ne veter, nedolžen veter...« Počasi so odjezdili po cesti na vipavsko stran, pred njimi pn je krevsal berač s svetilko. »Kako jim uidem, kako jim uidem?« je tuhtal, a nobena pametna misel mu ni hotela v glavo. »Presneta burja. da mi delaš take sitnosti! Od Čavna piha, da me nos in ušesa bole in juz naj te iščem!« je mrmra! in si povezoval klobuk na glavo, da bi mu ga burja ne odnesla. lu premišljeval je dalje. Zapeljem te pasjeveree. luč upihnem, tema je, pa naj me dobe. ec me morejo. Seve če me dobe bom kmalu visel na veji in Bog naj bo milostljiv moji ubogi duši! — Zmolil je očenaš za srečen konec in jo ubral po ozki stezi, da je mogel komaj posameznik za njim. Francozi so ga ustavili, a Mrmolja jim je na roke pokazal, da je cesta seženj dolga, steza pa ped, ker jim ni mogel(dru-gače dopovedati, da je steza bližnjica. Tam je most je modroval berač dalje — širok most, kjer se križate steza in cesta. Steza je nerodna, in če bom urnih nog, me noben konj ne dobiti do mosta. Tam pustim pred mostom malho in klobuk, da me bodo iskali pod mostom in se zakasne. Jaz pa jo ubrišem skozi Osek v gore. Trnovski gozd je velik, ljudje tam gori dobri, se že skrijem in preživim... In zmolil je še en očenaš in pospešil korake. Nenadoma je bila svetilka ugasla in razbita v kamenju (d) slezi, Mrmolja pa jo je drobil že dober streljaj pred Francozi po stezi, ki jo je v temi poznal tako kakor podnevu. Za njim kričanje in peketanje konj. Prisopihal je do ceste, bežal do mosta, vrgel lam klobuk in malho v suhi potok pod mostom in odhitel po travnikih in njivah proti gorovju. Daleč je že bil, ko se je ustavil, oddahnil in posluhnil. Čul je peketanje po cesti, drobna luč se je zasvetlikala tam doli, nenadoma se je zasvetilo in strel je počil. »Glej jih, pod most streljujo!« se je zasmejal berač. »Bogu zahvali, Mrmolja, da ti je dal tako brihtno glavico, da nisi šel pod most, ampak si jo rajši popihal v gore!« A ni še nehal tega premišljevanja, ko se je zasvetilo tam pod Gradcem, malim skalnatim gričem nad cesto, nato še enkrat in potem neštetokrat. Pok za pokom, iz grmovja nad cesto so žvižgale svinčenke na Francoze, ki so iskali svojega ubeglega kažipota. »Glej. to so pa naši!« se je ruzvesclil berač. »Zdaj bodo Francozi mislili, da je tam Čaven in tam general Burja. Le streljajte še, za moja ušesa niso te muhe!..« Po cesti so dirjali Francozi nazaj proti Šempasu, Mrmolja pa je hvalil Boga za srečno rešitev in stopal zložno proti Oseku in goram. (KonecJ GOSPODARSTVO NE GNOJI BllZU DEBLA... To velja za drevesa in za trte. Rastlina ima korenine, ki črpajo v zemlji hrano in jo dovajajo skozi deblo in steblo. Niso pa vse korenine sposobne srkati iz zemlje hrano. To sposobnost imajo samo najfinejše, najdrobnejše korenine, ki so najbolj oddaljene od debla in stebla, in sicer konci teh koreninic. Pri drevesu se uahujajn te koreninice navadno pod robom krone: Če smo drevesu redno gnojili, mu redno dovajali hrane, so te najfinejše koreninice tudi lahko nekoliko na znotraj proti deblu; če pa so bile korenine prisiljene iskati si same hrano, ker nismo mi za to poskrbeli, potem so najfinejše koreninice lahko daleč zunaj kroninega roba. Posamezno drevo, posebno pa kostanji in orehi, katerih navadno ne gnojimo, imajo lahko svoje korenine deset ali pa lahko tudi več metrov proč od kroninega roba. Na noben način pa niso prehranjevalne koreninice blizu debla. Zato pa bo pravilno ravnal, kdor bo gnojil pri drevju kolobar pod robom krone. Ta kolobar je lahko širok tudi dva metra ali še več. PETJE. ZAČETEK OB Tli ZVEČER V Opcije Rok za optiranje zapade 23. marca in ne zadnjega februarja. Vsi občinski uradi ali prefekture so vam dolžni v tem oziru dati vsa potrebna pojasnila in navodila. Blago UNRRA S prvim februarjem bo treba imeti za blago UNRRA nove izkaznice na točke, katere se dvignejo na prefekturi (II. nad.) v uradu AAI s predložitvijo osebne izkaznice. Tirad je odprt v delavnikih od lOh do 12h. Prejšnje izkaznice postanejo s tein neveljavne. Šesti Prosvetni večer v Gorici V7 sredo v preteklem tednu -mo imeli v Gorici svoj 6. prosvetni večer. Predaval nam je o našem soneti ter o ozvezdjih •sploh dekan č. g. Pavlin. Predavanje je bilo zelo poljudno, a obenem tudi znanstveno točno, tako, da je vsakdo dobil jasno sliko o celotni temi. Novi odbor ECA Upravni odbor obe. podporne organizacij«' (ECA) v Gorici, ki je skozi štiri leta nepristransko deloval za občinske reveže, je v torek zvečer izročil upravne posle novoimenovanemu odboru. Pri slovesni oddaji poslov je bil navzoč tudi g. župan. Med novoimenovanimi odborniki je tudi Slovenec trgovec g. Andrej Ahuja. G. Abuju in celemu odboru želimo, da bi v svojem delu storili veliko dobrega! Gorica Pri nas se ne pozna, da smo v zimi, ker pravega mraza sploh še nismo imeli. \ reme je bilo nekaj časa lepo, sedaj pa že par dni prši. Po končanih božičnih počitnicah so naši mlajši prinesli domov spričevala, v katerih se zrcali njihova modrost, pa tudi nemarnost. No, bodo pa v prihodnjosti popravili, kajti naša šola mora hiti na višku, S T R Ž A Prireditve v Nabrežini, na Opčinah in v Trstu Slovenski oder iz Trslu vas vabi na svoje vesele predpustne prireditve, ki bodo: v nedeljo, dne 4. II. ob 15. uri v Nabrežini v kino dvorani; v nedeljo, dne 4. II. ob 20. uri na Opčinah v dvorani Marijanisča; na pustni torek, dne 6. II. ob 20. uri v dvorani Marijinega doma, cesta Risorta 3. Pridite in se boste iz srca na smehnili! Podobno velja za trte. V sklenjenih vinogradih, kjer je razdalja med posameznimi vrstami recimo l1/s metra, ne bomo gnojili tik stebla, temveč bolj proti sredini lešiee med vrstami. Če so trte še mlade, recimo do 5 leta, bomo pustili pri trtah ped široko negnojeno ploskev in pognojimo potem na 25 cm širine, seveda z obeh strani trtne vrste: sredino lešice gnojimo le, če tam kaj vsadimo. Če pa so trte starejše, pustimo ob trtah nekoliko širšo negnojeno ploskev, pognojimo pa potem širši pas. Pri 10 in več let starih trtah moramo gnojiti celotno lešico med vrstami. Posamezne trte, ki so speljane v latnike, imajo bolj kompliciran sistem korenin, ki so navadno zelo prepletene. A tudi pri teh velja načelo, da ne gnojimo blizu stebla: kakšenkrat pustimo lahko negnojeno tudi meter široko ploskev okoli take trte, potem pa moramo pognojiti celotno površino, ki jo latnik pokriva. To velja posebno za stare latnike, kjer so korenine lahko dolge tudi po 5 in več metrov. Pri mlajših latnikih so seveda prehranjevalne koreninice bliže debla. — Napredni gospodar bo skušal skrbno ugotoviti, kakšen sistem korenin imajo njegove latniške Irte. Letošnji predpust je zelo kratek in kdor se hoče ženiti mora precej pohiteti. Pa pri nas je bolj malo zanimanja za poroke, vendar tudi letos zgleda, da se bo kdo ojunačil in skočil v zakonski jarem. V Goriei bomo v kratkem imeli novi avtomatski telefon. Počutili se bomo kot v velemestu! Tudi tu se opažajo vsled vojne nevarnosti zvišanja cen pri blagih, kar povzroča skrbi našim pridnim gospodinjam. Vendar upamo, da se bo vse prav dobro izteklo. Pekovski delavci Pekovski delavci hočejo izboljšanje delovnih pogojev. Zaradi tega so se vršila pogajanja med zastopniki pek. delavcev in delodajalcev na uradu za delo in pa na prefekturi. Delodajalci nočejo nič slišati o povišanju plač. Bati se je, da pride do mezdnega gibanja pekovskih delavcev! V zadnjem trenutku smo pa zvedeli, da je prišlo do sporazuma. Torej ni se bati stavke! Pobeg čez mejo Iz Slovenije je te dni pribežala 17 letna Štefanija Klarič por. Marušič iz Opatjega sela. Izjavila je, da je pobegla, ker jo je mož preganjal zaradi njenega protikomunizma. Seja občinskega sveta Danes zvečer ho na goriškem Gradu seja mestnega obč. sveta. Na sporedu so važna gospodarska vprašanja. V glavnem gre za nakup in oddajo zemljišč za gradnjo hiš. Nova palača TELVE Pred dnevi so so pričela dela za zidanje nove palače Telve v ulici Crispi. V novi palači bodo imeli sedež razni uradi družbe ter tudi nova avtomatska telefonska centrala. Š K E G A Pustne burke in srečo« lov v prid Slovenski ITincencijevi konf. V soboto dne 3. februarja priredi Slov. V inceneijeva konferenca v Trstu v dvorani nad cerkvijo Novega Sv. Antona (111. nadstr.) prireditev s srečelovom v prid tržaškim revežem. Srečolov se prične oh 7h burke pa ob 7.30 zvečer. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek in dobro kapljico. ODBOR Tržaški avtobusi Na Tržaškem je že tako, da se v vsakem kotu zgodi nebroj malih in večjih zgodbic, ki so posledica politične zmešnjave in slovenske nezavednosti. (e se voziš v modernih avtobusih po Tržaškem ozemlju, boš videl vse polno nemogočih reči, ki so na prvi pogled nekaterim smešne, a v resnici bridko resne. Avtobus ima spredaj zapisano n. pr. frst-Repentabor, Trst-Bazovica, Trst-Dolina, Trst-Škofije. Ti napisi so navadno dvojezični, le podjetje »Antovie Carsiehe« vozi samo italijanske napise, ker je pač gospodar »Slovenec«! Pa vse to še ni tako hudo. Ko stopiš v avtobus in se pelješ kamorkoli po deželi, končno ne veš, kam greš, s kom se voziš in komu pomagaš do kruha. Vsem je znano, da so vse vasi okrog Trsta popolnoma slovenske. Toda življenje v avtobusu kaže zelo drugačno sliko. Kdor se vozi prvič po deželi, dobi nujno vtis, da je v popolnoma tujih krajih. Vse bere neslovenske časopise in kar je še bolj si-romaško, tuje ilustrirane umazane časopise. Celo moški si kupujejo tuje umazano berivo in ga vneto vsrkavajo. Slovenskega časopisa zlepa ne vidiš v avtobusu. Odkar se »Pr. dnevniku« in »Lj. tedniku« slabo godi, ga ne prinesejo več na svetlo v avtobusu. Drugih resnih naših časopisov razen zavednih duhovnikov nihče v tem javnem prostoru ne bere, čeprav premnogi nosijo te časopise vsak teden domov in jih doma v skritem kotu prebirajo. Pogovor med ljudmi je zelo različen. Nočemo pretiravati, da večina govori v tujem jeziku, vsekakor pa veliko preveč naših ljudi brez potrebe govori v italijanskem jeziku. Z avtobusnimi sprevodniki se potniki navadno pogovarjajo v italijanskem jeziku. Splošno so na teh progah v pristne slovenske vasi v službi vozniki, ki ne znajo slovenski. Vsaj to bi pričakovali od vseh avtobusnih podjetnikov — najprej od slovenskih! — da sprejemajo v službo ljudi, ki obvladajo oba jezika. Po našem mnenju nikakor ni prav, če avtobusni na-stavljenee ne zna našega jezika, ker tako ne more našim ljudem postreči. Zadnje čase je še moderna tehnika zmešala življenje v avtobusih v slovenske tržaške vasi. Novi avtobusi imajo radijske aparate in zvočnike. Radio v avtobusu je lepa stvar, preganja dolg čas. čeprav so — mimogrede povedano zlasti starejši potniki drugega mnenja. Toda imejte zrnce soli in ne pustite, da vam ponujajo samo tuje popevke ali celo poročila in drugo v italijanskem jeziku. V dolgem času se nisem slišal niti enkrat v avtobusu slov. radijske postaje! A se to so dejstva, ki mečejo slabo luč na avtobusne podjetnike in še bolj na potnike, Slovenci spoštujemo vsak jezik in imamo narodno strpnost v taki meri kot nobeden izmed naših velikih sosedov. Toda ne delajmo si sami škode, saj to pridno opravljajo drugi! Treba je več prave narodne zavesti tudi v javnih prostorih! Pregovor nam je znan: Kdor ne spoštuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Prvo šolsko trimesečje je za nami Na slovenskih šolah je minilo prvo tri-mesečje. Uspeh? Težko je reči. kilo je kriv! Pretežka snov, prestrogi profesorji ali preleni učenci? Čudno kaj! Gotovo je, da če hi učenci storili svojo dolžnost, bi bili povsod uspehi taki, kot so v enem dekliškem oddelku, kjer je izdelalo 85%, učenk. Lep uspeh in vreden posnemanja. Na nižji gimnaziji je izdelalo nekaj desetink na 23J/() učencev in učenk. Tudi po drugih zavodih je približno izdelalo le četrtina učencev. Dijaki, ni še zamujeno! V šestih mesecih se lahko vse popravi! Prebeneg Na Prebenegu je bilo opasilo preteklo nedeljo. Cerkveno opravilo je imel ves dan dolinski novomašnik e. g. Marij Lovriha, ki se bo kmalu vrnil nazaj v Argentino. Popoldni: so imeli posebni blagoslov malih otrok kot je to v dolinski župniji že nekaj let zelo priljubljena navada. Seveda. ko matere prinesejo male kričače v cerkev, je to kaj živahna slika, kar -i lahko mislite, la joka. oni govori, tretji nagaja in tako seveda z Bogom zbranost! Kljub temu je blagoslov otrok nekaj izredno lepega in prisrčnega. Omeniti želimo, da obstaja na Prebenegu stari cerkveni vaški zbor, ki nastopit samo enkrat na leto za opasilo. Tudi letos je nastopil. Skoda le, da nimajo vztrajni pre-beneški pevci prilike za vaje in nastope tudi med letom. Posebne zunanje vaške prireditve ob tein prazniku ni bilo. kor tudi ni prostora. Sedaj zidajo pod Preoe, iiegom novo veliko šolo. Tako vstaja upa-nje, da bo z novo veliko skupno šolo za Mačkolje in Prebeneg vstalo tudi zanimanje za lepo prosvetno življenje. Bazovica Pred seboj imam pregled vsega dela, ki uu je izvršil »Bazoviški oder« v 1. 1030. \ številkah se glasi tako: bilo je deset večjih iger. po veliki večini veseloigre, ena opereta, tri gostovanja in trije slovenski večeri. Oh tem velikem delu, oh tej vse. stranski odrski razgibanosti pač nima Bazovica nobenega tekmeca med svobodnimi slovenskimi odri! S rekordom je Bazovica postala na Primorskem kulturno najbolj živahen kraj. Ne moremo reči, da so bile vse predstave prvovrstne. Mislimo celo, če bi manj igrali, bi lepše igrali; zlasti v izgovorjavi bi tako bolj napredovali. Kljub začetnim napakam pa je bila vsaka predstava za Kras dogodek prve vrste. Med domačini in sosedi, ki radi zahajajo v Bazovico, je vse polno živih spominov na nekatere večje predstave. Glavni vzrok razcveta kulture v tej vasi je brez dvoma velika nova dvorana z dobro opremljenim odrom. Želimo omeniii tudi filmsko delavnost, saj lep film tudi plemeniti srce, čeprav odra ne nadomesti. V bazoviški dvorani je bilo v jesenski sezoni okrog 30 filmskih predstav. To so filmi na ozkem traku, ki pa v nobenem Oziru ne zaostajajo za navadnim filmom. Kdor ni poučen o tej tehniki, sploh ne vidi razlike v učinku, ki je neznatna. Ob zaključku tega pregleda svobodne kulture v Bazovici, ki ima delavno mladino in hvaležno občinstvo, imamo samo to željo: Da bi tudi v drugih tržaških vaseh zagorel plamen svobodnega prosvetnega življenja! Breg pri Trstu V tržaškem Bregu sta dve cerkvi posvečeni sv. Antonu puščavniku: farna cerkev v Borštu in podružnica na Prebenegu. V obeh vaseh so tudi letos praznik sv. Antona po starih navadah zelo slovesno obhajali. Na prvem mestu je seveda Boršt, ker je to glavno farno opasilo. V Borštu imajo vso slovesnost od pamtiveka na dan sv. Antona 17. januarja, na Prebenegu pa vedno na nedeljo po svetnikovem godu. Cerkveni del praznika je bil v Borštu velik kakor vsako leto. Opaža se, da prihaja vedno več kristjanov iz sosednjih vasi za sv. Antona v Boršt. Zunanji del praznika, prijazno vaško veselje ob glavnem opasilu, pa je bil to leto nekaj izrednega in novega. »Gospod, štiri ure smo imeli veselico, pomislite, štiri dolge ure. Pri zadnji točki »Začarana gostilna« smo se tako smejali, da sploh nismo mogli več govo-riti. Znajo, naši pridni študenti in par bi bili ustvarjeni za oder«, tako mi je v enem dušku pripovedoval znanec iz Boršta. Torej štiri ure. No. to jr že velik spored, dejal bi prevelik in predolg. Pa kaj zato! Komaj sedaj imajo v Borštu priliko, da igrajo in gledajo igre. nad katerimi ne visi kladivo ali zvezda ali snop. Zato so ljudje navdušeni in ob dolgih odmorih kar potrpežljivi. Pismo iz Argentine Prezgodnji grob 3. dcc. je smrt požela v cvetu Jet Fran-četa Cuka (po domače Phovčevega) iz Črnega vrha. Pred tremi leti je z mnogimi drugimi prihitel v Argentino, kjer je imel že 2 brata in 2 sestri. Z njim in za njim sta prišla še 2 brata in ena sestra in so si obnovili svoj dom v Rosariju, kjer so bratje in sestre že prej živeli. Nadebudni mladenič, ki je bil vzor fanta, je kmalu postal nosilce zdrave slovenske misli v Rosariju in je premnogim ctaronaso]jencem odprl oči, da so prav spoznali, kaj se je doma zgodilo. Pred dobrim letom ga je poškodoval tovorni avto. Dela! je namreč kot šofer. Pa se je od nesreče dobro popravil, vsaj navidez. Letos, prav ob evharističnem kongresu. katerega je tako željno čakal in toliko delal zanj. da bi razgibal stare in nove Slovence, je pa obležal in po enem mesecu je ugasnil, na smrt lepo pripravljen. Malo pred smrtjo je prihitel k njemu slovenski duhovnik Jakop, ki deluje v San Nico!asu. Ta ga je tudi pokopal, da je bil pač kot prvi Slovence v Rosariju deležen tega. da ga je slovenski duhovnik spremil na zadnji poti. Bil je še neoženjen. Star je bil 30 let. Tukaj zapušča I brate, 3 sestre in več nečakov. V Prnem vrhu so še živi storsi m en brat in ena sestra. Dva brata sta l/.-n-nila v času vojne. Rajni jo bil bratranec izseljenskega duhovnika Janeza Hladnika. Žrtev avijona V nedeljo 31. dec. je padci blizu Mar del Plate avijon. v katerem je bil za podpoveljnika Rajer, sin slovenskih staršev, kateri je bil dolga leta gojenec slovenskih šolskih sester na Paternalu. Fant je imel 23 let. edini sin sr živečih staršev. Ta bridka izguba je zelo odjeknila med starimi Slovenci, ki so dobro poznali mladeniča, kakor tudi njegove starš*. Oče je bil svoj ras eden vodilnih kulturnih delavcev slovenskega narodnega življenja. s ŠPORT □ Po prvem kolu povratnih tekem italijanskega nogometnega prvenstva je vrstni red sledeči: INTER 33, Juventus - Milan 32, Lazio -Como 24, Bologna - Napoli 21, Palermo -Fiorentina 20, Udinese 18, Padova - Atalan-la - Torino - Sampdoria 17, Triestina -Novara - P. Patria 16, Lucchese 14, Roma 13, Genoa 12. □ V Milanu srečanje »monstre«: INTER-LAZIO : 0-0. Branilci rimske enajsterice so ves čas držali v šahu slovite milanske napadalce. Je že dogospodarila lnter? Tudi MI-LAN-u je videmska ekipa prekrižala načrte. Milanski napadi: bob oh steno (0-0). \ Turinu je igra proti koncu doživela svoj dramatični preokret. (JUVENTUS - Pro Patria: (2-1). [II Po žalostnem porazu — zmagovit nastop! Tržačani so diktirali tempo in i«ro preizkušenemu moštvu COMO ter obrnili v drugem polčasu tekmo v svojo korist (1-0). I j Izenačile so: LUCCHESE.GENOA (0-0) ROMA-BOLOGNA (2-2) PADOVA-TORINO (2-2) SAMPDORIA-NOVARA (1-1) [I: Klonila sta: NAPOLI v Firencah (0-2) in PALERMO v Bergamo (2-3) ŠPORTNA TRIBUNA: LJ M.Ž. - Letošnji jugoslovanski prvak je Hajduk iz Splita. [I CA . - »PRO GOKIZIA« igra v 3. raz-, redu. Preteklo nedeljo se je izborno borila proti »leader-ju« MARZOTTO (2-1). Zaseda 6. mesto v razpredelnici. G A.B. - Prihodnjo nedeljo je spored zelo pester. Vam svetujemo: Napoli-Atalanta X, Torino-Fiorentina 1-X, Como- lnter 1-X, Triestina-Juventus 2, Pro Patria-I.ucchese 1-X, Bologna-Novara l, Lazio-Padova 1, Palermo-Roma 1, Milan-Sampooria 1. Genoa-Udinese 1-X. Ostale tri tekme iz B - divizije določite prvenstvo v hokeju na ledu. Prvak je postala ekipa »Partizana«, na drugo mesto sc je plasirala Ljubljana, na tretje Zagreb. LISTNICA UPRAVE G. Borštnarju - Argentina. Rimski slo-vensko-latinski misal ni nikdar izšel, pač pa samo slovenski, ki je že davno pošel. G. Puntar Margareta, Brooklvn (USA): Denar prejeli! Srčna hvala! S tem je Vaša naročnina plačana do 31. 8. 1931. LISTNICA UREDNIŠTVA Dopise iz Trsta jc treba tjakaj poslati. Naslov imate na L strani. Darovi za sklad L. Kemperleta Gg. Šorli Evlalija iz Švice 700; Anica iz Trsta 300; neimenovana iz Trsta 100: družbeniea v Trstu namesto cvetja na grob msgr. Brumata 1000; družina Terco i iz Mavhinj št. L v spomin pok. materi Mariji, ki je bila vneta bralka »Kat. gl.« 1000: N.N. Podgora 180; č. g.. Jerman Anton, kurat Frciberg 180; dar vernikov pri Sv. Vincenciju v Trstu 800; N.N Mačkolje 500: Razna preplačila iz Trsta 785; g. Štok Rudolf iz Trsta 300. lir. Srčna hvala! ZA »SLOVENSKO SIROT1ŠČE SV. DR02INE« Peter Tomšič, Sovodnje 200; Frane Fran-dolič, Gorica 100; N.N. 1000; »Podporno društvo« darovalo za sirote 7 parov čevljev: družina Terčon v Mav Hinjah v spomin rajnega očeta Avguština 1000; preč. gospod Mirko Filcj. župnik v Mavhinjah 1000; preč. g. Ivan Reščič 1000. brišem itošem dobrotnikom srctui hvala in zagotovili) molitve! LUPŠE IVAN TRGOVINA »PRI SONCU« Manufakturo ' Galanterija in vse vrste P E RILA '1' R S T Via Coroneo » Via Rismondo št, 1 Nasproti SODNE PALAČE (,! (SPODIC.NA išče prazno sobo pri dobri družini v Trstu. Naslov pod »Pridnost« na upravo lista. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v G orici Z GORIŠKEGA SEDMI PROSVETNI VEČER V GORICI BO IZJEMOMA NA PUSTNI TOREK. NA PROGRAMU JE PUSTNA IGRA IN DVORANI MARIJINE DRUŽBE. sami! □ drugih fantov so tako izvrstno igrali kot □ V Kranjski gori so zaključili državno