BELE2KE
PROBLEMI SO !
Gospodorsfci vzpon naše dr-iave je očiten. Zlasti pa v in-dustriji. Raven industrijske proizvadnje v prvih šestih me-secih tekoiega. fleta je za 26 odstotkov nad povprečjem, do-seženim v letu 1953. Gibanje je za 2 odstotka nad ravnijo, fci jo predvideva družbeni pian za leto 1955.
V zadnjih letih zapaiamo napredek tudi v kmetijstvu, čeprav doati manjši.
To pa ne pameni, da v na-šem gospodarstvu ni več res-nih problemov. Ti so še vz !>io, in o njih je bilo dosti govora na junijskem :^sedanju Zvez-ne Ijudske skupščine. Vzemimo samo, kako jasr.o je gospodar-ska vprašanja obrazložil in po-udacil tov. Tito v svojem go-voru v Karlovcu.
Toda ponekod se ta vpraša-nja, bodisi iz n-paučenosti, do-stikrat pa tudi iz zlohotnosli, prikazujejo v nepravUni luči in  ?*  srvr,<"p7?i  oitliki.   Po   VPČirti
srlotma tema. In prav 0 tem lahko sliSimo marsika}.
Na gRuinje cev. pri nas de-luje vrsta Siniteljev. Toda tre-ba je poudariti, da je ustalitev ocn osnovni moment v politiki Zveznega izvršnega sveta.
Lahko b% našteli vrste uredb in predpisov, s katerimi je Zvezni izvršni svet usmerjal gospodarsko življenje in giba-nje cen, vzpodbujajoč proiz-vodnjo in obenem omejujoč nekatere vrste potrošnje. Ža-radi tega je bil tudi izdan ukrep o odtegnitvi dela dobič-ka podjetij za leto 1954 s tr&-šča. Prav tako tvdi z& teto 1955. Po ukrep giede uporabe sredstev za samost&jno raapo-laganje podjetij šele, ko so ona ttstvarjcaa. Podobno je tttdi z upoTabtjanjem ctmortizaeirskih sktadov. Nadalje so izdani ukrepi o reatnih sarai>eijab in-vestitvrjev. Potem Mfcrepi, ki naj W okrepili spos»bn«st tr-govskega aparata. Preitvsern pa borba, da bi fronta iovestitij ostala v mejah, ki jih odreja plan, oziroma naše materialne moinosti itd.
Pobijcmje infladjskih te»-dency a ne njihovo pospeševa-nje predstavlja važno stran teh ukrvpov. Res je, da gre na-ša gospodarski. ¦"oliiika za tem, da Se bolj sprosti gospodarsko življenje in ga osvobodi poste-so cene in živlienjzka raven dic    neposrednega    državnega
¦- upravljanja. Sem spada tud .- izravnanje cen na ekonomsk e nivo in določeno vsklajevanji
-   cen. Tipičen primer neskladno 6 sti je bila cena kruha in masti
-   Toda   ekono-> ski   nivo cen j< e  ena   stvar,   splošna   tendenci 1, dviganja cen pa druga. To dru-n  go je v resnici treba zaustaviti
Prizadevanja zveznih organoi zasledujejo ta smoter.
',,      Toda   odločilne   važnosti   zi dejanski   tok   gospodarstva j( to, da bi Ijudski odbori in de-~   lovni kolektivi izvajali to po-'  litiko. Tu pa disciplina ni ved-'  no na zadostni višini. Kršitvt _  so celo zelo pogoste, tako dc nastopajo Tesne posledice. Serr spada tudi nepričakovano o*' banje cen.
Kako se to odraSa v praksi?
Družbeni    plan    predvidevo
-   letos nižji nivo investidj ka-¦   kor je bil preteklo leto (za 1C ,   odstotkov). V praksi se dogaja i  nasprotno.   V prvem   rt^letjv >   so inuesttcije za 50 odstatkoz
nad investicijami v istem ob-dabju lansk^ga leta. Posebnc veliko je trošenje inuesltcij-skih sredstev pri repubtikah, lokalnih organih in gospodar-skih organizacijah. V primer-javi z istim obdobjem lanskega leta imamo v jrvih šestih me-secih skok za 70 odstotkov, to je od 60 no 106.5 milijarde di-narjev. Zato je tudi prišlo do odločitve, da državni sekreta-riat za gospodarstvo izvede kontrolo nad investicijami in prepreči »divje investicije«.
Družbeni plan predvideva, da je treba za vsdko novo in-vesticiio dobiti dovoljenje od Zveznega izvršnega sveta. V praksi pa tega dovoljenja nih-če ne išče. Naše najvišje  driavno vod-
t stvo je večkrat poudarjalo po-trebo koncentTacije na ključne objekte. V praksi pa se fronta investicij razširja, za več dese-
,   tin milijard  dinarjev,  ključni
. objekti pa se prep-ušiaio na skrb   federaciji.   Ce   sredstev
'¦ zmanjka, potem jih zmanika za ključne objekte. Politika je-deracije se sprejema na jeziku, na delu pa — ozke potreb. (fci sicer obstajajo) in partikulari-stično reševanje, fci ogroža pp-stavljene cilje efconomsfce po-litike federacije.
Razumtjivo je, da poraja Hr-jenje fronte innvesticij preko materialnih možosti tudi infla-cijske te-ndence. V zvezi s tem pa tudi dmgačno razdMtev kakor je predvidena. Vse to pa se pri nas dogaja.
Vpkttčevanj,e davkov je prav tako važen element naše poli-tike ce».
Pomembnost tega vplačeva-nja se šc bolj potencira* če ce~ ne rastejo in privatni proizva-jalci z isto ali manjšo količino robe povilnjejo svoje dohodke. Toda naši Ijtidski odbori so pri tej stvari praviloma v zaostan-ku.
AU, vzemimo vpmšanje tro-Senja obrainih sredstev podjet-jo za im>esi,icije, o čemer raz-pravljarao že leta in leta.
Ceve niso torej samo stfar politike Zveznega izvršnega sveta, t^mveč stvar angaiira-wja Ijudskih odhorov, delovnih kolektivov in dr*avljanoi> pri izvajavju te politike, to je stvar   razumevanja   bistvenih
l družbenih potreb in možnosti. i Ureditev teh gospodarskih '¦  vprašanj  zahteva   mnogo   bolj
¦   krepko   družbeno   kontrolo   in kontrolo  delovnih  mnoiic.  —•
' Pred tem namreč niti politič-
¦  no  ne  moremo  ostati   ravno-dušni. Proti tistim pa, ki vna-šajo v naie  gospodarsko  živ-Ijenje nered, pa so nujni za-koniti  ukrepi.  Vsem je v  ko-rist, da se določene obveznosti izpoinjujeio.
Do spremembe cen kruha in masti je moralo priti. Znano je, da so se z državnimi dota-cijami držale na nizkem nivo-ju. To je preds^avljalo v ne~ kem smislu darilo Ijudem raz-nih poklicev, fci sicer dovolj zaslužijo (obrtniki, advokati, prav tako tudi kmetom). Po-tTošnja je na ta način čezmer-no rasla. Nizke cene pa so po drugi strani negativno delo-vale na samo proizvodnjo. To-da tudi ta korak je izraial skrb za gospodarski položaj delovnega čioveka. Govorice, da je to »pesek v oči«, so brez vsake podlage. Sprememba cen je povečala življenjske strošk toda pri nekaterih kategorijafi manj, kakor pa znaša denarni nadomestek. Tu obstojajo raz-like med gosr>odinjstvi. Sploh je ncpravilno soditi o material-nevi poloiaju človeka samo na podlagi gibanja cen. Besediče-nja »na ulici« pa gledajo samo to plat. Pozabljajo pa na dru-ge, oti^ljive stvari. Na primer, da se je pri nas povečalo šte-vilo zaposlenih Ijudi v. gospo-darstvu. Povečali so se tudl njihovi dohodki. Denanii do-hodfci prebivalstva so namreč v prvem polletju tekočega leta za 26 odstotkov veiji, kakor v istem obdobju lanskega leta.
In končno, letos beležvmo večji porast proizvodnje po-trošnega blaga kakor larti. Vvoz je ttidi večji kakor izvoz. Blagovni izdatki prebivahtva znašajo v prvem polletju 240 mUijard dinarjev. Vsekakor nekdo to troši. Res je, potreb-na je večja družbena kontrola in izpolnjei^anje obveznosti, da ne bi imeli nekateri privilegi-jev na škodo dntgih. Govorice, ki kroiijo v zvezi 2 izločenjem starega papirnatega denarja iz prometa, so prav tako brez podlage. Ne gre za nikako za-menjavo starega denarja po nižjem kurzu. Cre enostavno za določen tehnieni ukrep. Na-mesto nepTimernih banfcovceu bodo prišli v promet primer-nejši in estetsko lepii bankov-ci, razen tega po bodo prišli v obtak kovanci po 10, 20 in 50 dinarjev. Nič drugega!
Vse te stvari niso neznane. Toda potrebno jih je omenjati, ker pomeni malomeščanska miselnost, fci nos obdaja, ugodna tla za take govorice. Vedno se morama zavedati, da smo v toku globoke ekonom-ske in družbene revolucije in da nam je bila izhodiščna osno-va nerort?ita in zaoslala deie-la. NiMe nam ne more zani-kati velikih uspehov v izme-njavi slike našega gospodar~ ttva. Qzr\mo se tudi na to dejstvo! V zadnjih letih se j« 0 svetovnem gcspodarstvu po~ globil iez med Tazvitiml m nerazvitimi deželami. Nam pa ie nasprotr.o tcmu uspelo, d<\ «no obdržali v Tarvoju korak j razvitimi dezelami.     Lj. M.