PRIMORSKI DNEVNIK ^ po8tSeT^up^otovini - Cena 90 lir Leto XXVIL Št. 266 (8054) TRST, sobota, 13. novembra 1971 PR.MORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskam! _ «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Poročilo komisiji poslanske zbornice o zunanjepolitičnem položaju Moro o obojestranskem interesu nadaljnje krepitve že plodnih odnosov z Jugoslavijo Sporazum med obema vladama, da začneta reševati «po redni diplomatski poti» nekatera vprašanja za izboljšanje «življenjskih pogojev obmejnega prebivalstva» |t darle- — komisiji za zunanje zadeve ^ložaju y Posvetil tudi odnosom z Jugoslavijo. Ho * ” ne* Zunanji minister Moro podrobno poročal o mednarodnem 'n o nekaterih zadnjih dogodkih. Daljše poglavje svojega poslanske o zbornice • ,ei 2vezi je dejal, da so bile vložene glede odnosov z Jugo- nj ,v 2adnjem času razne interpelacije ter da želi pojasniti, da m. °9ov za izraženo zaskrbljenost. sledi politični liniji, ki jo------------------ jasno obrazložil v izjavi v -ici 21. januarja kot tudi .^Poročilu O srečaniu. ki ga , ^lada " "'o J Aornicj j_________________ ii»,,|P°r0pllu 0 srečanju, ki ga je "H °ene*kah 7. februarja s taj-viie . Za zunanje zadeve Jugoslavija epavcem- Končno je bila ta tj : *Hano potrjena v sporočilu, He' b'l° objavljeno po državni-btljjj ob'sku predsednika Tita v jensko obstaja sporazum med [S8 vladama, da se ukvarjata z l^aerimi vprašanji, katerih rešili . , si jo odkritosrčno želimo 1 'zboljšala življenjske pogoje fj. ,valstva ob meji. Preučitev teh hJrani — kot ie to znano parla-ie bila določena na be-sestanku in prepuščena nor-delu preko diplomatskih ob pomoči strokovnjakov. strot^6 .Vr®e Periodična zasedanja j„„. ,vtliakov mešanega italijansko-'anskega odbora za uveljav-LT Posebnega statuta, priloge 5. „uaske snomenice o soglas ju od ^ra.1954 jn na zasedanju de- S. snomenice o soglas ju od IjAbra 1954 in na zaSedanju de-Za izvajan-e videmskega spo «;iunia ori Sl I0fi9 ulede od 31. oktobra 1962, glede o!woseb in glede prometa na ih i*6® Področju. Za ta vpraša-ere in to so cilji sre-tatei-jh 50 Potegnila pozornost ne- V a spoštovanih poslancev. t, J zvezi skoraj ne bi bilo tre- itiul?ortati. da je v obojestranskem s*a'no izboljševanje že s^v odnos°v dobrega sosedstva 1» JiJr13^no federativno republi-Ao g^oslavijo in da se za to odloč-^emata obe vladi. Uj interes, ki zajema politič-lj rašsnja in človeške odnose in Pomemben na gospodar-ftirno “dr^ju. Prav je. da se spom-Hvit i •J zvezi- da je Italija nrvi Dec j,, -1 Jugoslavije in drugi ku-koj a6oslovanskih proizvodov, ta-Zvezni republiki1 Nemčiji. I?! M?aka 'zmenjava je narasla od iiilij. '■'ard lir v letu 1969 na 461 »ju ^dur v letu 1970. K poveča-Jala ^fP-iave je bistveno prispe-lile totalizacija, ki so jo dovo-flitna ave EGS kot tudi široka kre-Politika Italije. V i* Poleg tega na prvem Hken ^e gospodarskega, indu-t Ju„ ”a 'n tehničnega sodelovanja parijo. Na tem področju so Podjetja dosegla pomem--ivskT *n ere ena tretjina v in-^ raj^kooperaciji Jugoslavije na Politično-gospodarskem ok-Hije atePemu Italija naravno pri-K>vniVea*c Pomen, niso koristni Jopigj Poupravičeni alarmi, ki lah-^Aij^^rigim škodijo odnosom med 'H.05 i*1 prijateljskima drža- Paimster Moro se sklicu-ki jo .je podal 21. ja-H j,’, 0 ie popravil prejšnjo iz- * bil Jakega leta. zaradi katere , V jt^zen obisk predsednika Ti- V iv«.!-10' 21 • januarja je Moro dejal: nas meram, da je primemo 0 Jfaia , ’ da te italijanska vlada j%viik °*iosu do prijateljske Ju-% kot med drugim do Hi Przave ~ politiko, ki je te-Hu .Pa najbolj lojalnem spošto->. tt°db in veljavnih sporazu-SSkaT? katere očitno spada lon-v5 in SP0rrK'n’ca o soglasju iz 1954. p Hja ^rialno območje, ki iz 1 ua otoku S. Giorgio H*1 9. februarja pa je bilo * Eta)« Pn° uradno sporočilo, ki yPrašanj glasi: n tiiniei^P^ijskim pogovorom sta Ajhp ,ra sklicevala na izjavi v itir JP tor na -'art.ln ti' sta °oj ■" to na tak način, kot da je vse povedal. Vendar pa menimo, da se ne motimo, ko ugotavljamo, da pomeni fraza izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva ob meji* v resnici že prvi korak k urejevanju teritorialnih odnosov (Moro ne govori o demarkacijski črti, temveč o meji), kar tudi izhaja iz njegovega potrdila, da obstaja med obema vladama dogovor za reševanje nekaterih vprašanj in da se ta vprašanja rešujejo po diplomatski poti. Svoja izvajanja je na današnji seji minister Moro pričel z orisom razvoja evropskega sodelovanja in pobude, da bo prišlo prihodnje leto do sestanka predsednikov držav iin vlad. Nato je Moro poročal o razgovorih v Bruslju in da je sedaj samo še ribolov med resnimi vprašanji, ki jih je treba urediti za pristop Vel. Britanije, Danske, Irske in Norveške v EGS. Moro je nato govoril o odnosu med Vzhodom in Zahodom. Pozitivno je ocenil obisk Brežnjeva v Parizu in dejal, da gre za politiko ustvarjanja dobrih odnosov, ki jo je Italija vedno vodila v prepričanju, da pomirjanje nima alternative. Ocenil je berlinski sporazum glede evropske konference o varnosti in je mnenja, da gre za zelo važno stvar, ko je treba povezati vprašanja varnosti, uravno- POLOŽAJ NA BLIŽNJEM VZHODU Egiptovski pogoji za politično rešitev spopada z Izraelom ter na načela, ki1 sta Vsebovali glede medse-spoštovanja neodvisnosti, v notranje zadeve, 2 j,' , *n ozemeljske celovi- ” **■ ----i sta ugotovl- za okrepitev "»».Hi"*} tor plodnega sodelova-V&hlster 811 Jugoslavijo. 5$£$3£! Moro in minister Tepa-^to proučila nekatera katerih rešitev bi iz- POgoie obmej-H^alstva. Ta vprašanja ^ po strokovnjakov pro- C Po^tomatskih poteh. ^.,«0 obravnavali vpra-Vm. vladi Crul’ rnanjšin, katerima jjb ^..'jameravata jamčiti r.aj- pa je bila — po k^tvi,1®vega obiska v Rimu lh'uapja ■ P^uvljena izjava od 9. i,’'la Sf,la je bilo ponovno reče-C‘ Prehr1? li sk,epi izvajali v kjk tovalstva obmejnega po ^ Hm ^omva izjava je očitno AtvJJVftri m tipična za Mora, H, dij0Ve na to način, da jih a pove čim manj, čeprav KAIRO, 12. — Egiptovski predsednik El Sadat je imel včeraj v ljudski skupščini govor, v katerem je obrazložil bistvene značilnosti e-giptovske politike do Izraela in možnosti, v okviru katerih bi se lahko našla politična rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Politični opazovalci v Kairu ugotavljajo, da je Sadat po tolikih mesecih ponovno izjavil, da niso mogoča pogajanja o rešitvi spopada z Izraelom, dokler ne bo izraelska vlada pozitivno odgovorila na vprašanje veleposlanika Jarringa-S tem, ugotavljajo v Kairu, se je egiptovski predsednik deiansko odrekel vsaki možnosti poravnave spora z Izraelci s posredovanjem ZDA. Kot je znano, je veleposlanik Jar-ring preteklega februarja predlagal rešitev spora, na osnovi resolucije varnostnega sveta od 22. novembra 1967, ki predvideva umdk Izraelcev z zasedenega arabskega ozemlja. V Izraelu so tolmačili govor egiptovskega predsednika kot izraz razočaranja nad politiko ZDA. Hkrati pa poudarjajo, da je El Sa-ciat le pustil priprta vrata za politično rešitev spopada na Bližnjem vzhodu. Izraelska vlada bo na nedeljski seji proučila Sadaitove izjave. Poleg tega v Izraelu ugotavljajo, da je egiptovski predsednik, z zavrnitvijo ameriškega posredovanja za dosego delnega sporazuma za odprtje Sueškega prekopa, precej zožil politično diplomatsko področje, na katerem se lahko giblje pri iskanju vojaške rešitve spopada z Izraelom. Nekateri izraelski časopisi pa ugotavljajo, da je Sadat pripravljen na bolj prožno politiko do Izraela in do ZDA kot njegov predhodnik, čeprav ne manjkajo tudi ugotovitve, da skuša El Sadat najti čim širšo podporo v skupščini združenih narodov, ko bo razpravljala o položaju na Bližnjem vzhodu. Jugoslovanska liga za mir protestirala zaradi aretacij grških antifašistov BEOGRAD, 12. — Jugoslovanska liga za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov je objavila danes sporočilo, v katerem protestira zaradi aretacije borcev za demokratične pravice grškega ljudstva, med katerimi sta ugledna antifašistična borca in voditelja odporniškega gibanja za časa fašistične zasedbe Grčije Dimitrof Parcalidas in Ha-ralandis Dracopulos. Preganjanje komunistov je vedno služilo antide-mokratičnemu režimu kot krinka za dušitev demokratičnih pravic in svobode ljudstva, ugotavlja v svojem sporočilu jugoslovanska liga, ki je doslej vedno dvignila svoj glas v obrambo preganjanih borcev svobode in demokracije. Jugoslovanska liga za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov izraža solidarnost z aretiranimi borci prijateljskega grškega ljudstva vešenega zmanjševanja oborožitve z gospodarskim in kulturnim sodelovanjem. Glede Nemške demokratične republike, je dejal, da Italija vzdržuje z njo trgovske odnose, da pričakuje pozitivni zaključek obstoječih pogajanj ter končno, da gre proces, katerega «ne nameravajo zavirati z neprimernimi pobudami;., ali bolje rečeno, da za sedaj Italija še ne bo vzpostavila rednih diplomatskih odnosov z Vzhodno Nemčijo. V nadaljevanju svojega govora je nato Moro podčrtal pomembnost vstopa LR Kitajske v OZN in govoril o položaju na Bližnjem vzhodu. Glede odnosov z Avstrijo je dejal, da bo bližnji obisk predsednika avstrijske republike zelo pomemben, saj bo do njega prišlo, ko se je prenehala napetost, ki je obstajala med obema državama v zvezi z razlago pariškega sporazuma od 5. septembra 1946. Moro je opozoril, da Italija lojalno izvaja operativni koledar in da so se tako ustvarili novi odnosi med obema državama. V razpravi je liberalec Malagodi dejal, da z zadovoljstvom sprejema na znanje izjavo Mora glede Jugoslavije, ko je Moro izključil, da se pogajajo o prepustitvi cone B tržaškega ozemlja Jugoslaviji. O tem vprašanju je govoril še socialdemokrat Ferri, ki je dejal, da PSDI pripisuje velik pomen vedno bolj tesnim in prijateljskim odnosom z Jugoslavijo, nato pa je nadaljeval: »Sedanje meje moramo ocenjevati kot dokončne. Neresnična in domišljava je polemika o tako imenovanih odpovedih. Teba je tudi po formalni plati urediti to, kar je nesporno že dalj časa.* Živahna razprava o reformi univerz RIM, 12. — V poslanski zbornici se nadaljuje obravnava zakonskega predloga o reformi univerz, kljub temu da se vrši kongres PRI. Vendar pa so se načelniki skupin dogovorili, da med kongresom ne bo glasovanj, da tako omogočijo poslancem PRI sodelovanje na kongresu. Kljub temu pa je prišlo danes do zahtev po glasovanju, saj se očitno povezujejo misovci in desnica KD, ki govore zelo obsežno, skušajo poslabšati zakon in predvsem skušajo z zavlačevanjem doseči, da ne bi prišlo do razprave o zakonskem predlogu o spolovinarstvu, ki ga pričakujejo kmetje in katerega des- nica noče. Do kratkega, toda živahnega, spora je prišlo med predstavniki vladnih strank, še ostrejši pa je bil spor, ko je demokristjan Greggi zahteval od predsedujočega, da naj se nadaljuje z glasovanji, čeprav v dvorani ni bilo dovolj poslancev. Danes se je nadaljevalo zasedanje centralnega komiteja KPI, na katerem so poglobili vprašanja, ki jih je že včeraj orisal v svojem daljšem govoru namestnik tajnika Berlinguer. Nadaljeval se je tudi kongres PRI, NEAPELJ, 12. — Podpredsednik vlade De Martino se je danes vrnil iz Romunije in je dejal novinarjem, da je razpravljal o odnosih med obema državama, ki so zelo dobri in ki se stalno razvijajo. Predsednik Avstrije v ponedeljek v Italiji RIM, 12. — V ponedeljek, 15. novembra popoldne bo prispel v Italijo na uradni obisk predsednik avstrijske republike Franz Jonas, katerega bo spremljal zunanji minister Rudolf Kirchschlager. Na letališču bo Jonasa pozdravil predsednik Saragat, prisotni bodo pa še predsednika zbornic, predsednik vlade, zunanji minister, obrambni minister ter druge osebnosti. Po protokolarnem pozdravu se bo Jonas odpeljal do Ko-loseja, kjer ga bo pozdravil rimski župan ter bo še istega dne položil venec na grob neznanega junaka. V ponedeljek se bosta oba predsednika razgovarjala brez prisotnosti drugih predstavnikov, istočasno pa bo prvi razgovor med obema zunanjima ministroma. Razgovori se bodo nato nadaljevali v torek, v sredo pa se bo končal uradni del obiska in bo Jonasa v četrtek uradno sprejel v Vatikanu papež Pavel VI. Dietla izključili iz «VoIkspartei» BOČEN, 12. — Poslanca Hansa Dietla so izključili iz Volkspartei, ker je kršil strankino disciplino, ko je v parlamentu glasoval proti ustavnemu zakonu, s katerim se izvaja paket na Južnem Tirolskem. Dieti spada v ono strujo v stranki, ki je mnenja, da so dosežena jamstva nezadostna. PISMO IZ RIMA Srednjeveška zgodba Tokrat — pravim sam sebi — sprožim pravo časnikarsko «bombo». Obstaja, kot veste, rebus glede kandidature za predsednika republike, povezan z vprašanjem referenduma o razporoki ter s sporom okrog Bassovega imenovanja za u-stavnega sodnika. Jaz pa tu v glavnem mestu delam že vrsto let in poznam veliko ljudi, tudi uglednih, poznam pa predvsem — zaradi poklica — številne demokristjane vseh barv in odtenkov. Ne bo torej težko zbrati indiskrecije ter priti do pravega imena. Zato se torej postavim na preži v bližini Montecitoria ter razpredam svoje mreže. Pride mimo poslanec A. Kako je kaj... Gremo na kavico... spustim mu trnek: «Vse je že dogovorjeno — mi zašepeta — to povem samo tebi, kot prijatelju, nikar pa tega ne napiši, vsaj za zdaj. Mož je Panjani. Smo se že sporazumeli: onim bomo nekaj dali, referenduma ne bo, glede Bassa pa je bila le finta, na prihodnji seji KITAJCI OBISKALI STEKLENO PALAČO Prva skupina delegatov LR Kitajske v OZN je včeraj obiskala sedež svetovne organizacije v New Yorku ter se sestala s predsednikom generalne skupščine Malikom. Delegate sta vodila namestnik zunanjega ministra Čao Kuang-hua in veleposlanik v Ottawi Huang Hna. Na sliki nasmejani čao Kuang-hua. Pogovor veleposlanika Pavičevica s slovenskimi gospodarstveniki (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 12. — Novi veleposlanik Jugoslavije v Italiji Mišo Pavičevič se je dopoldne pogovarjal v Ljubljani s predstavniki republiške gospodarske zbornice in podjetij, ki' sodelujejo z Italijo. Slovenski gospodarstveniki so Pavi- čeviča seznanili s težavami, do katerih prihaja v njihovem poslovanju z italijanskimi partnerji. Poudarili so, da je poleg carinskih in količinskih omejitev na italijanski strani poglavitni vzrok za premajhen izvoz v Italijo naraščanje cen na domačem trgu. Govorili so Na povabilo republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ]e prišla včeraj na obisk v Ljubljano deželna delegacija Italijanske socialistične stranke Iz dežele Furlanij&JnUjska krajina. Na sedežu republiške konference je delegacijo pozdravil predsednik Janez Vipotnik. Delegaciji sta se pogovarjali o medsebojnih stikih organizacije socialistične stranke Iz sosednje dežele. Na sliki: člani delegacije PSI pred odhodom Iz Trsta (od leve proti desni): Glacchetll, Tringale, Pittoni, Dcllago, Pahor, Hreščak in LaurentL tudi o nekaterih drugih vprašanjih s področja slovensko - italijanskih gospodarskih odnosov, npr. o gradnji cest, o letališču, plinovodu, vendar so ta vprašanja bolj naštevali kot podrobno obravnavali. Mišo Pavičevič je vzel besede slovenskih gospodarstvenikov na znanje in obljubil, da se bo kot veleposlanik v Italiji zavzemal tudi za njihove koristi. V Kranju se je danes nadaljevalo posvetovanje o temi: Republika kot država in samoupravna skupnost. Prvi je govoril Mitja Ribičič, ki' je dejal, da bo posvetovanje spodbuda za hitrejše in kvalitetnejše delo vseh samoupravnih dejavnikov v krajevni skupnosti, občini, kot tudi v republiki. Menil je, da je samoupravljanje po zadnjih ustavnih spremembah v federaciji in republiki dobilo svoja trdna tla in ga je treba še naprej utrjevati in mu dajati njegovo pravo vsebino. Mitja Ribičič je govoril o sedanji situaciji v Jugoslaviji', o boju proti inflaciji, nelikvidnosti in drugim negativnim gospodarskim pojavom. Nadalje je Mitja Ribičič govoril o vlogi federacije in republike, o odnosih do občine in krajevne skupnosti ter opozoril, da proti inflaciji in nezdravim gospodarskim pojavom niso prizadevni samo v Sloveniji, temveč, da se proti takim pojavom bojujejo tudi v drugih republikah in pokrajinah. Ob koncu je Mitja Ribičič govoril o popolni suvereno sti slovenskega naroda in tudi o do-bri organiziranosti republike. Posvetovanje v Kranju so končali opoldne. Sodelovalo je 24 razpravljavcev, zaključno besedo pa je imel predsednik skupnosti slovenskih občin Slavko Zalokar. DRAGO KOŠMRLJ PO REZULTATIH NEDAVNE ANKETE 65 odst. Američanov proti vojni v Vietnamu NEW YORK, 12. — V ZDA čedalje i padli z raketami radijsko postaja bolj narašča odpor proti ameriški i prestolnice ter jo močno poškodovale. Kamboški vojaški glasnik je uaeležfii v vietnamska vojm. Kot je pokazala zadnja anketa ustanove za preiskovanje javnega mnenja »Harris*, je kar 65 odstotkov Američanov izrazilo mnenje, da je ta udeležba »nemoralna*. Pri prejšnji anketi januarja letos je bil odstotek znatno manjši (47). 52 odstotkov anketiranih pa je izrazilo resne dvome v Nixonovo politiko »viet-namizadje*. 0 tem odporu priča tudi sklep občinskega sveta mesta Berkeley, ki je dal na razpolago vse javne stavbe mesta tistim, ki bi ne hoteli obleči vojaške suknje ter se bojevati v Vietnamu. Svetovalec Allgren je pojasnil, da bo dobil zatočišče vsakdo, ki bi se ne hotel udeležiti vojaških operadj. Povedal je tudi, da sklep občinskega sveta ne pomeni izzivanja vladne politike, pač pa le znamenje in dokaz odločnega odpora Berkeleya in vseh ameriških mest proti umazani vojni v Indokini. Že pretekli torek je deset mestnih cerkva ponudilo zatočišče vsem, ki bi zbežali iz Vietnama ali pred nevarnostjo nabora. Iz vietnamskih bojišč poročajo medtem o novem incidentu, ko so Američani po pomoti streljali na svoje zaveznike. V pokrajini Binh Dinh so ameriški oboroženi helikopterji napadli sajgonsko postojanko ter ubili osem vojakov, 21 pa ranili. Vojaške oblasti so začele preiskavo. V Kambodži so osvobodilne sile močno okrepile delovanje ter od blizu ogrožajo glavno mesto Phnom Penh, ki je praktično začinja pošto, janka Lon Nolovih kolaboracioni. s tov. Preteklo noč so partizani na- poročal še o vrsti napadov na vojaške postojanke in naprave v Odo-ungu, 40 kilometrov od Phnom Pen-ha, in na vzhodnem bregu reke Mekong. Točnejših podatkov o teh napadih ni. V sosednem Južnem Vietnamu pa se kolaboradonistična vlada ubada z gospodarskimi težavami. Kot poročajo v sajgonskih obveščenih krogih, bo predsednik Van Thieu prihodnji ponedeljek v parlamentu sporočil sklep, da razvrednoti piastro za 35 odstotkov in da sproži drastične spremembe na področju gospodarstva in davkov. Namen teh ukrepov naj bi bil »vietnamiizirati* gospodarstvo, ki naj ne bi bilo več v celoti odvisno od ameriške po moči. Castro v Čilu SANTIAGO, 12. - Fidel Castro je danes zapustii glavno mesto Čila in se je odpeljal z letalom v mesto Antofagasta, ki je pomembno rudarsko središče oddaljeno 1300 km od Santiaga. Rudarji so Castra navdušeno sprejeli. Župan je Castru izročil ključe, ki so napravljeni iz bakra, saj je tu največji odprti rudnik bakra na svetu, ki je bil do pred enim mesecem last ameriške družbe Anaconda, dokler je ni vlada nacionalizirala. Sinoči je imel Castro v Santiagu krajši govor, v katerem je dejal, da morajo prebivalci Latinske Amerike nadaljevati z bojem za neodvisnost, ki so ga pričeli že njih predniki. bo izvoljen.» Posloviva se. Odlično! Moj list bo tokrat prvi objavil vest, že mislim na senzacionalni naslov, pa tudi — zakaj ne — na mastno plačo. Pred menoj pa se pojavi Senator B. Ob drugi škode lici kave ga skoraj mimogrede vprašam: «Torej, bo Amin-tore?» Začudeno me pogleda. «Ali si nor? Počenega groša ne bi stavil na Fanfanija. Saj je vendar že jasno, da bo Moro. Tokrat Toskancem ne bo uspelo: pritisnili smo jih ob zid. Referendum bo, prav zaradi tega, ker pravimo, da ga nočemo. Stvari nočemo dramatizirati, saj ne maramo raz-kolov.n Zgrabi me dvom: kaže, da je treba nadaljevati anketo. Srečam demokristjanskega časnikarja C., ki navadno vse ve. «Vse je še v zraku», mi pojasni ter poda strogo analizo odnosov sil med raznimi strujami: «Po San Genesiu, če se ti povežejo s tistimi, imajo 58 odst., če pa drugim uspe, da pritegnejo za sabo one, dosežejo 52 odst., razen seveda v primeru, da se oni ne združijo s tretjimi, ker bi tako lahko dosegli celo 60 odst. Tudi glede referenduma bo treba videti, kaj porečejo zgoraj, za Bassa pa ni nobene možnosti: ne bo izvoljen.» Očitno postaja stvar zaple-tena. Sedaj je na vrsti strankin funkcionar č., eden tistih, ki so vmešani povsod in vse vedo. «Vprašanje je — mi pravi — če bomo določili enega samega kandidata, ali pa več. Spor je med parlamentarnimi skupinami in vodstvom, stranka pa noče uradnega kandidata, kot noče referenduma.» Poslanec D. pa mi zagotovi, da bo prav gotovo več kandidatov, odločal pa bo Andreotti. Do referenduma bo nedvomno prišlo. Samo nekoliko pozneje mi senator E. — ob šesti skodelici kave — izrazi prepričanje, da bo končno besedo imel Forlani ter da možnost referenduma lahko mirne duše izključim. Obupan se vrnem domov: s časnikarsko «bombo» ne bo nič Svojemu časopisu bom poslal, za kulturno stran, kroniko iz starih časov, ki govori o Ez-zelinu da Romano (1194-1291), krvoločnem gospodu Vicenze, Verone in Padove, ki je ostal v zgodovini zaradi svojih zločinov. V beneškem podeželju še danes govore o njem. Imei je absolutno oblast, ki si jo je zagotovil z nasiljem, s krivicami in intrigami. Friderik II. mu je v svojem boju proti papežu popolnoma zaupal, saj ga je imel za najbolj spretnega med gibelini. V tej zgodbi pa naletimo tudi na neko čudno epizodo: Ezzelinov brat Alberico pristopi k gvelfom ter s srdito akcijo zavzame Treviso. Friderikove čete dolgo oblegajo mesto, toda brez uspeha. Alberico ostane gospodar gvelskega Trevisa, Ezzelino pa ohrani o-blast v gibelinski Veroni. Brata si izmenjujeta psovke in obtožbe, do oboroženega spopada pa ne pride. Neki tedanji neznan kronist se ne da prevarati: brata — piše — sta se zmenila. Da bi si zavarovala bodočnost, je eden stopil na stran gvelfov drugi pa gi-belinov. Delala sta se, kot da se sovražita, pa ni bilo res. Iznašla sta tisto, kar so pozneje Imenovali vtransformizems, ki je žel toliko uspehov v naši politiki. Toda kje je kakšna zveza med to srednjeveško zgodbo in našim sedanjim dogajanjem? No, ker že nisem zmogel časnikarske «bombe», sem le moral nekaj napisati! MARIO DEZMANN Mintoff pri Kardelju LJUBLJANA, 12. — Danes je prispel na kratek obisk v Slovenijo predsednik vlade Malte Dominic Mintoff, ki se že nekaj dni mudi na uradnem obisku v Jugoslaviji. Na brniškem letališču je malteškega državnika sprejel in pozdravil predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič. Malteški gost je nato v spremstvu slovenskih predstavnikov odšel na grad Str-mol, kjer ga je v imenu predsednika republike Tita sprejel in se z njim pogovarjal član sveta federacije Edvard Kardelj. Po slav-. nostni večerji je predsednik malte-iške vlade odpotoval v Beograd. TRŽAŠKI DNEVNIK VZTRAJNOST TRŽAŠKIH SLOVENCBV KRONANA Z ZMAGO PO NOVIH NAVODILIH SO VČERAJ POBRALI VSE SLOVENSKE OBRAZCE Seja tržaškega občinskega odbora za zaprtimi vrati ■ Do polnoči so popisovalci zbrali vse slovenske popisnice, katerih veljavnost ni več sporna • Vse ustrahovanje je bilo torej zaman: morali so kloniti, čeprav tedaj, ko je bilo skoraj prepozno Vztrajnost in nepopustljivost slovenskih ljudi na Tržaškem sta bila kronana z uspehom: po novih navodilih. ki so jih prejeli tržaški občinski funkcionarji, so morali popisovalci do polnoči zbrati vse izpolnjene slovenske obrazce, ki so jih pustili pri prizadetih doma. Res so fantje in dekleta s požrtvovalnostjo zbrali vse slovenske obrazce še pred 22. uro, tako da nam je odbornik Mocchi lahko sporočil, da niso po- ske zbornice. Jasno je tudi, da so brez vsake utemeljitve grožnje zadnjih dni, katerih so se poslužili določeni poljavni organi, ki jih ne bomo imenovali, proti slovenskim županom, ker so odredili pobiranje slovenskih popisnic. Z načelno zmago in zadoščenjem, da smo imeli prav in da so morali, čeprav skozi zobe, to tudi priznati, se je torej zaključila ta druga faza ljudskega štetja, ki bo marsikomu brali samo 7 pol, ker prizadetih ni j Qstaj0 v spominu kot primer nezasli-bilo doma. Popisovalci pa so si1 oddahnili dvakrat: prvič, ker se je prenehal (vsaj upamo!) pritisk nanje, in tudi zato. ker jim bo ISTAT odobril povišek honorarja na 120 tisoč lir. Z zadovoljstvom smo zapisali te vrstice, čeprav se zavedamo, da se naša ocena dogajanja teh zadnjih treh tednov ni spremenila. Vsega tega, v resnici, ni bilo treba. Že prvega dne bi popisova ci morali imeti ta navodila in vsa naša kampanja, ki ie sproti nastaiala in se razvijala, bi bila odveč. Še včerajšnja kronika. Vest o tem, da so rajonski za popis pristojni u-radniki izdali navodilo popisovalcem, naj poberejo vse slovenske pole. ki so jih morali prejšnje dni (marsikdaj proti lastni volji) zavračati ali celo vrniti, smo prejeli v prvih jutranjih urah. Telefoniralo nam je več slovenskih, pa tudi italijanskih popisovalcev, ki se za današnje delo niso pritoževali- Tudi oni so se zavedali, da smo si Slovenci priborili, čeprav s težavo m žrtvama, spoštovanje naše jezikovne pravice. Posegli so celo v primeru Ške-denjca, ki je polo v čudnih okoliščinah izgubil. O tem dogodku smo že pisali in se ga bralci gotovo spominjajo. Opoldne pa je bila napovedana seja občinskega odbora. Izvedeli pa smo samo, da so se je udeležili vsi odborniki. še posebej nam je odbornik Mocchi povedal, da se je udeležil tudi prve sklicane seje, ko se je vrnil iz Rima. Kaj pa so na seji razpravljali, oz. sklepali ne vemo. Skušali smo povprašati posamezne odbornike, a brez uspeha. Lahko torej samo domnevamo, da je prišlo v občinskem odboru, ki mu predseduje župan inž. Marcello Spac-cini, do razčiščenja. Sicer pa so vidni rezultati te razprave: ni nam namreč znano, da bi nova navodila o tem, naj se poberejo vse slovenske popisnice, prišla iz palače na Borznem trgu, kjer je sedež pokrajinske popisovalne komisije oz. trgovin- lišč in odgovornosti pa bomo podali v prihodnjih dneh. Danes smo samo zabeležili vest in skušali izraziti trenutna čustva naših ljudi, v katerih se je zavest, da smo zmagali v uveljavitvi načela pomešala z grenkobo za vse, čemur smo bili priča dolge tri tedne. Obvestilo županstva Druga abonmajska premiera SG v Kulturnem domu Komedijo so z igralci SG pripravili gostje reškega narodnega gledališča režiser Vukmirovič, scenograf Sokolič in kostumografka Ružiča Nenadovič - Sokolič. V glavni vlogi je nastopil Jožko Lukeš Tržaško županstvo sporoča, da so od 12. t.m. za 20 dni na vpogled na oglasni deski (Trg Granatieri 3) sklepi občinskega odbora in seznami davkoplačevalcev s spremembami občinskih davkov za leto 1972. šanega izigravanja in pritiskov na slovensko prebivalstvo v letu 1971. Podrobno analizo poprejšnjih dogodkov in razpleta «afere» o ljudskem štetju, kakor tudi globljo oceno sta- niiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiniiiHiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiifi PO DOLGEM PREMORU SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Stara, nikoli do kraja obdelana in zato večna tema o skopuštvu, je Jovanu Steriji Popoviču, kot mnogim pred njim in za njim, navdahnila njegovega skopuha - »Kir Janjo*, ki je poleg odrskega prvenca komedije »Laža i paralaža* ter zad nje jedke dramske satire «Rodo-ljubi* ostal njegovo najboljše gledališko delo. Kaj je v njem takega, da je že več kot sto let na repertoarju srbskih in hrvaških, predvsem pa vojvodinskih gledališč? Sedaj, ko smo «Kir Janjo* vide-;li na našem odru, odgovor na to vprašanje najbrž ne bo več težak, pa čeprav nam je ob sicer posre čenem prevodu v slovenščino lahko samo žal, da nismo tega dela videli že prej v izvirniku, ker fci Prva seja občinskega sveta posvečena upravnim vprašanjem Polemika glede dvojezičnih tablic na openskem tramvaju in ureditve trebenskega igrišča - Županova zagotovila . Svetovalci so počastiti spomin msgr. Fogarja, msgr. Jakoba Ukmarja in očeta predsednika pokrajine - Kriza v vrstah cindipendentistovk Po dolgem premoru se je sinoči sestal tržaški občinski svet. Zadnjič se je zbral, misleč, da je zaključil svoj mandat, sredi julija. Po odložitvi napovedanih jesenskih volitev pa so se svetovalci znašli pred grmado dela. O proračunu še niso začeli razpravljati, ker ga je uprava poslala konzul tam za mnenje. Zato se bo svet sestal šele po po novnem enotedenskem premora in najprej odobril imenovanje odgovornega za ureditev mestnega centra. nato pa se lotil — verjetno s pomočjo podaljšanih sei, ki bodo trajale pozno v noč — proračuna za leto 1972. Ob začetku seje ie župan Spacci-ni stoječim svetovalcem prebral so-žalno izjavo ob smrti nekaterih vidnih predstavnikov tržaškega življenja. Med temi je omenil očeta pokrajinskega predsednika Zanettija, bivšega tržaškega škofa Fogarja in msgr. Jakoba Ukmarja. Posebno je glede škofa Fogarja poudaril, da je njegova smrt globoko prizadela vse demokrate, ki se zavzemajo za pomiritev in sodelovan je na obmejnem področju. iiiuiMiiiiiimmMiiiiiiiiiuiuuimiiiiiiiii V RAZŠIRJENI DEŽELNI KOMISIJI Proračun za leto 1972 sprejet z večino glasov Hkrati to sprejeli tudi obračun za poslovno leto 1970 Lovriha in Štoka o potrebah slovenske manjšine Razširjena posvetovalna komisija pri deželni upravi je v četrtek zaključila razpravo o deželnem proračunu za leto 1972 in o obračunu za poslovno leto 1970. Oba dokumenta sta bila sprejeta z večino glasov. Zanju so se izrekli svetovalci KD, PSI in PSDI: proti so glasovali pripadniki KPI, PSIUP, PLI in MSI, predstavnik Slovenske skupnosti se ie obakrat vzdržal, predstavniki MF pa so se pri glasovanju o proračunu 1972 vzdržali, pri glasovanju o obračunu 1970 pa so glasovali proti dokumentu. Glede ugovorov predstavnikov o-pozicije v zvezi z namembnimi postavkami proračuna za prihodnje leto, je predsednik deželne vlade Ber-zanti dejal, da je odbor sicer upošteval nekatera njihova priporočila, da pa ni bilo mogoče ustreči vsem željam, sicer bi se sestava pro računa povsem spremenila. V zvezi s finančnimi sredstvi, ki ležijo v deželnih blagajnah, je predsednik dejal, da bo deželna uprava uporabila približno polovico denarja za razna srednja in dolgoročna posojila. V okviru deželnega urbanističnega načrta je na razpolago 5 milijard lir. o teh sredstvih pa bo v najkrajšem času razpravljala pristojna komisija. Odbornik za finance Tripani je dejal, da se je v deželnih blagajnah nabralo do danes 136 milijard lir ostankov iz preteklih poslovnih dob: od tega ie 111 milijard deželnega m 25 milijard državnega denarja. Z novim proračunom je dežela nastopila pot hitrejše uporabe razpoložljivih sredstev ter se ie v tem smislu preusmerila na vrsto oreosrov in zlasti na nove posege socialne narave. V razpravo o proračunu za poslovno leto 1972 so posegli številni svetovalci, med temi tudi svetovalca Lovriha (KPI) in Štoka (SS), Lovriha ie postavil zahtevo, naj bi dežela namenila razpoložljiva fi-n&nčna sredstva tudi pobudam, ki zdaj niso predvidene. Svetovalec je kritiziral deželni obračun, češ da se ne ujema z osnovnimi smernicami deželnega načrtovanja. Na koncu se ie dotaknil nekaterih vprašanj. ki zadevajo direktno slovensko manjšino v Furlaniji - Julijski krajini. Dr. Štoka se ie v svojem posegu dotaknil predvsem vprašanja razla ščevanj slovenske zemlje ter naglasil nujnost, rvai se lavni organi odločno zavzamejo za odpravo ustreznih špekulacij. Svetovalec jo tudi zahteval večjo deželno pomoč za kulturne in športne dejavnosti pri Slovencih. Za sindikalno enotnost gradbenih delavcev Sledilo ie navidezno dokaj dolgočasno navajanje številk posameznih upravnih sklepov, ki so jih svetovalci z dvigom rok zaoovrst.io odobrili. V nekaj primerih so občinski uslužbenci prinesli žare za tajna glasovanja, vendar so bili vsi sklepi ratificirani. Zapisali smo, da je dolgočasna praksa bila le navidezna, kajti za vsakim oštevilčenim ukrepom so ure in ure razprav v posebnih komisijah in izdatki za desetine ali stotine milijonov lir. Iz dolgega spiska ukrepov smo izbrali le nekaj, kar najbolj neposredno zanima naše bralce. S številkama 142 in 141 je označen sklep o finansiranju (22.500.000 lir) ureditve celotne »napoleonske* ceste, medtem ko predvideva sklep 143 tudi postavitev ograje okoli proseškega športnega igrišča. 286 milijonov bodo potrosili za popravilo oboka tunela nad potokom pod Ulico Battisti, 550 milijonov pa za gradnjo novega tehničnega zavoda »Volta*. 357 milijonov pa je namenjenih za odškodnino razlaščencem zaradi širjenja pokopališča pri Sv. Ani. Še neka] kronike. Med razprave o sklepu o finansiranju popravil o penskega tramvaja ie Dolfi Wilhelm vprašal župana, če bo 50 milijonov dovolj tudi za obnovitev slovenskih napisov na tramvaju. Župan Spacd-ni mu je moral obljubiti, da bo posredoval pri upravi Aoegat, na kaj je Rossetti vzkliknil, da se stvar vleče že celo leto... Drugo vprašanje je sprožil Rončeli! (KPI) glede trebenskega igrišča. Spaccdni mu je namreč odgovoril. da so bili predloženi trije načrti in da lahko zagotovi, da bodo še letos stekla dela za ureditev igrišča. Rossetti ga .ie tedaj vprašal če mu je znano, da ie trebensko področje podvrženo vojaškim služnostim, kar pa .ie župan zaenkrat zanikal. Dolgo so razpravljali tudi o kon-zultah. vendar se bomo k temu še povrnili. Pač pa moramo zabeležiti še vest. da ie svetovalec Taddeo, izvoljen na listi indipendentistov. sporočil, da ie izstopil iz stranke in postal »neodvisen levičar*. da bo pa v kratkem pristopil k eni izmed levih strank. Vest je sicer zanimiva, zapletla pa se .ie v trenutku, ko smo prejeli fotokopijo drugega pisma svetovalca Taddea, v katerem sporoča svoj odstop iz občinskega sveta. Taddeo zatrjuje, da to ni bil nikoli njegov namen in da ne namerava odstopiti. Od kod torej pismo? Danes bo v Pordenonu enotna deželna konferenca, ki jo sklicujejo sindikalne organizacije FILLEA-CGIL, FILCA-CISL. FENEAL-UIL iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona. Konference se bo udeležil tudi vsedržavni tajnik sindikata FILLEA-CGIL Cerri. Razpravljali bodo o poteku procesa sindikalne enotnosti, zlasti kar se tiče pokrajinskih in glavnih odborov, ki se bodo sestali v prihodnjih dneh za določitev zaključne faze sindikalne združitve vseh delavcev gradbene stroke. SEJA 10 ČASNIKARSKEGA ZDRUŽENJA IN SINDIKALNE K0NZULTE Izlet v Sarajevo Potovalni urad «AURORA» sporoča. da je dobil na razpolago ie nekaj prostorov za izlet v Sarajevo, ki bo v nedeljo, 21. novembra letos. Interesenti naj se čimprej prijavijo pri »Aurori*. UL Cicerone št. 4, tel. 29243. KD o Morovi izjavi Krščanska demokracija je objavila uradni komentar deželnega tajnika Tonuttija in pokrajinskega tajnika Coiomja o sinočnji izjavi Mora, v katerem posebej podčrtujeta Morovo izjavo od 21. januarja, češ da gre za realistično potrditev obstoječe teritorialne ureditve. Italijanska perspektiva je v miru in evropskem sodelovanju, kar pa ni mogoče doseči s škodljivimi atarmi, niti z raznimi oblikami iredentizma ter ozemeljskimi zahtevami. KD je mnenja, da glede tega ne more biti dvomov in to je stališče KD, ki ga ne morejo ogroziti mnenja nekaterih oseb. Zaradi tega so absurdne umetne napetosti, ki jih ustvarjajo desne sile. Takšne pobude imajo lahko negativne posledice za odnose med obema državama in torej še zlasti za našo deželo, kot je bilo tako avtoritativno opozorjeno v zbornici. KD pričakuje od odgovornih krogov, da bodo to upoštevali in da ne bo prišlo do polemik, ki lahko škodijo mednarodnim odnosom z resnimi gospodarskimi posledicami za celotno deželo, za trgovinsko izmenjavo, ki jo zagotavljajo dobri odnosi, saj je taka politika tudi omogočila svobodno prehajanje oseb. Zagotoviti demokratično obveščanje javnosti Na sedežu časnikarskega združenja je bila včeraj skupna seja izvršnega odbora deželnega časnikarskega združenja in sindikalne konzul te časnikarjev, ki jo sostavljajo člani uredniških sindikalnih odborov, na kateri so proučili položaj v italijanskem časnikarstvu po nedavnem zasedanju v Ritmu o reformi italijanskega tiska. Na seji je bila sprejeta resolucija, v kateri Izvršni odbor in sindikalna konzulta — potem ko z zadovoljstvom sprejemata na znanje obširno razpravo, ki je sedaj v teku o svobodi tiska in reformi obveščanja javnosti — izražata popolno solidarnost in soglašata s pobudami in bojem Italijanske vsedržavne časnikarske zveze za demokratično reformo obveščanja javnosti. Izvršni odbor in sindikalna konzulta še posebno ugotavljata, da je treba pred vedno večjo nevarnostjo osredotočenja založniške dejavnosti, ki ogroža raznoličnost Informativne službe in raven zaposlenosti na tem delovnem področju, sprejeti ukrepe proti monopolom na področju obveščanja javnosti. Resolucija nadalje ugotavlja, da mora ukrep za podporo dnevnikom, Komunisti iz Makedonije na obisku v naši deželi Deželni odbornik Varisco je včeraj v Trstu sprejel odposlanstvo centralnega komiteja makedonske komunistične zveze. Makedonsko odposlanstvo, ki ga vodi tajnik komiteja dr. Milosavljevski, se mudi na obisku v naši deželi, kamor je dopotovalo na povabilo deželnih predstavnikov KPI, ki so svoj čas obiskali Makedonijo. Sprejema pri odborniku Variscu so se udeležili tudi deželni svetovalci KPI Moschioni, Bergomas in Lovriha. Na srečanju je stekla beseda o nekaterih vprašanjih, ki spadajo v pristojnost odbornika Varisca, tako zlasti o vprašanju zadružništva in prometa. Varisco je nato pospremil makedonske goste v Ronke, kjer so si ogledali letališče in kjer jih je sprejel predsednik konzorcija za julijsko letališče prof. Ferrari. nam primerjava lahko pokazala, koliko se je od lokalnega jezikovnega žargona po nujnosti jezikovnih posebnosti izgubilo in koliko je kljub temu uspelo avtorjem naše pred stave vsega tega na neki način o-hraniti. Kajti povsem očitno je, da gre pri tKir Janji* za komedijo, ki sloni prvenstveno, če ne skoraj izključno, na govoru in na govornih posebnostih, ki morejo v vojvodinski srbščini, posebej pa še v mešanici, ki jo govori Kir Janja sam, priti vse drugače do izraza kot v slovenščini. Prav zaradi tega je bila odločitev umetniškega vodstva SG, da vključi v svoj repertoar tega Ste-rijinega skopuha, tvegana, po dru gi strani pa je tudi res, da si je prav naše gledališče prvo med slovenskimi dovolilo to tveganje in nam predstavilo tega znamenitega srbskega prosvetitelja in očeta srbske dramatike izpred 150 let, s čimer je naredilo akt kulturnega posredovanja srbske klasike Slovencem. Toda če že govorim o tveganju, potem mislim samo na to in na nič drugega, kajti treba je vsekakor priznati, da je umetniška e »cipa reškega narodnega gledališča, ki je z režiserjem (Vladimir Vukmirovič), scenografom (Dorian Sokolič) in kostumografko (Ruztca Nenadovič - Sokolič) prevzela odrsko postavitev *Kir Janje* z igralci našega SG povsem uspešno opravila svoje delo in nam posredovala predstavo, ki je kljub že omenjenim težavam z jezikom živo pričala o Sterijinem gledališkem talentu in njegovem velikem smislu za odrsko obdelovanje realističnih karakternih likov po živih vzorih, ki mu jih, sodeč po njegovem dramsko-komedijskem opusu, v njegovi oko lici gotovo ni manjkalo. Glavna igralska teža sloni na Kir Janji - skopuhu in njegovih peripetijah. Jožko Lukeš ga je igral iz vseh komičnih registrov svojega igralskega talenta, pa tudi ostali nastopajoči so svoje vloge podali dobro in v lepo ubrani celovitosti. Igrali so jih: Bogdana Brutuževa (Juca), Miranda Caharijeva (Katica), Anton Petje (Mišič), Kir Dima (Stane Raztresen) in Siltrij Kobal (hlapec Peter). Prevajalca, Vasja Predan in Borut Trekman gotovo nista imela lahkega dela, a sta ga opravila dobro. Številno občinstvo je z razumljivo radovednostjo in pogostim živahnim reagiranjem spremljalo igro in na koncu nagradilo izvajalce s toplim aplavzom. j. k. psiholog o temi dr. V torek, 16. novembra ob 20.30 bo predaval Danilo Sedmak SEKSUALNI MITI IN TABUJI Na izredno zanimivo in sodobno predavanje vljudno vabljeni. Razstave NATURA VIVA - EXOTARIUM Dl TRIESTE — Drevored XX. septembra št. 31. Velika razstava — Največja prodajna razstava v Italiji — V dveh nadstropjih. Živali iz vseh dežel. Zelo velika izbira tropskih ribic ter sladkovodnih in morskih rib. Razstava je odprta tudi ob nedeljah in praznikih. V razstavni dvorani palače Costan-zl je razstava z naslovom »Comp 3», ki jo prireja mestni muzej Revoltel-la. Razstavljena so dela, ki jih je po zamislih Edvarda Zajca ter po programu programerja Hmeljaka napravil elektronski stroj tržaškega vseučilišča. V Tržaški knjigarni je slikarska razstava nagrajenih del na ex tempo-re KASTA pri Piščancih. V galeriji Rossoni razstavlja svoja dela tržaški slikar in kipar Emil Primožič - Primosi, ki je za svojo 23. samostojno razstavo pripravil kakih 25, pretežno novih del. V tržaški galeriji »Russo* v Pasaži Rossoni razstavlja svoja dela tržaški slikar Robert Faganel. V galeriji Tergeste razstavlja do 15. t.m. Armando Cucchi. V galeriji »Alla Quercia» v Ronkab razstavlja do 28. nov. Demetrij Cej iz Trsta. V umetniški galeriji Barisi, Ulica Rossetti 8, Mario Murri razstavlja izbrane variante na temo »Skrivnost ljubezni in smrti*. Razstava, ki bo do 20. t. m., je odprta ob delavnikih od 10. do 13. ter od 16. do 20. ure, ob praznikih pa od 11. do 13. ure. V galeriji »Cartesius* v Ulici Giu-lia št. 10 razstavlja znani bosenski umetnik Mersed Berber, ki je pred dvema letoma doživel tolikšen uspeh s svojo razstavo v galeriji »D Tribbio*. Razstava Berberjevih ksi-lografij bo trajala do 24. t. m. Okrogla miza o problemih upokojencev Pokrajinski sindikati upokojencev CGIL, CISL in UIL sporočajo, da bo 30. novembra v Trstu okrogla miza. katere se bodo udeležili sindikalni zastopniki upokojencev in predstavniki strank. Razpravljali bodo o zapletenih problemih, ki se tičejo upokojencev. MiiiiiiiiiMiiiHiiiiiimtmiMiuiiiiiitiiiiiiiiMiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiinittimiitiiii VRSTA PROMETNIH UKREPOV TRŽAŠKE OBČINE ENOSMERNI PROMET V SREDIŠČU MESTA ki vsebuje tudi nekatere zahteve časnikarske zveze, določati tudi jamstvo politične neodvisnosti časnikov, ki bodo dobivali podporo iz javnih sredstev, spoštovanje delovne pogodbe, zlasti pa še člena 34 časnikarske delovne pogodbe. Potem ko resolucija odobrava napovedane ukrepe in predloge za dosego večje svobode tiska v Italiji, poudarja, da se mora predvidena reforma RAI-TV, z napovedano večjo avtonomijo deželnih središč tudi na televizijski ravni, uresničiti z zagotovitvijo profesionalne svobode In avtonomije časnikarjev. Nato izvršni odbor in sindikalna konzulta pozivata deželne in krajevne oblasti, ter politične in sindikalne sRe, naj te zahteve osvojijo in naj se zavedajo, da mora biti reforma informativne službe ena osnovnih obveznosti za pospešitev omikane in kulturne rasti našega prebivalstva. V tem smislu je deželna uprava dolžna sprejeti ustrezne ukrepe v podporo obveščanja javnosti s točnim jamstvom, da je njihov cilj zagotoviti obstoi pluralizma v obveščanju javnosti in izražanju, ter s tern nuditi resnično demokratično storitev vsem komponentam deželne skupnosti. Včeraj stavka pristaniških delavcev V okviru sindikalnega boja, ki je zaiel pristaniške delavce po vsej državi, so včeraj stavkali tudi tržaški pristaniški delavci. Stavka, ki se bo zaključila danes ob 8, uri, je bila enotna in je popolnoma u-spela, ker so se ie udeležili vsi delavci. Tako ie obtičalo delo na 24 ladjah, ki so zasidrane v našem pristanišču. Stavkajoči delavci so se dopoldne zbrali na enotnem zborovanju, na katerem so obsodili stališče ministra za trgovsko mornarico glede zahtev pristaniščnikov. Nato je bila delegacija na razgovoru pri predsedniku deželnega odbora, pri prefektu in pri tržaškem županu, ki jih je zaprosila za posredovanje na pristojnih mestih. Z zborovanja so poslali osrednjim sindikalnim vodstvom resolucijo s spodbudo, da bi prihodn je leto ustvarili organično sindikalno enotnost. Tržaška občina je začela pošto poma uveljavljati prometne ukrepe, ki jih je svetovala družba SOME) v svoji znani študiji o prometu v Trstu. Tako bodo v kratkem sprožili naslednje prometne u-krepe: V Ul. Milano bo enosmeren pro met iz smeri Korza Cavour proti Ul. Carducci; enosmerni promet bo tudi po Ul. Coroneo in sicer od Ul. Carducci do Ul. Fabio Se-vero; Ul. Fabio Severo bo enosmerna od Ul. Coroneo do Trga Dal mazia; enosmerna bo tudi Ul. Ko-magna od Trga Dalmazia do spusta, ki pelje v Ul. Fabio Severo, to je do št. 30. V Ul. Trento, na križišču z Ul. Milano, bo prometni znak «STOF». Avti, ki bodo prihajali po Ul. Milano, ne bodo smeli obrniti na levo v Ul. Carducci. Občina je onenem odredila prepoved parkiranja na strani sodih hišnih številk ta Korzu Cavour, na odseku od Trga LibertA do Trga Duca degli Abruzzi; parkiranje bo prepovedano tudi na obeh straneh Ul. Milano na odseku, ki gre od Korza Cavour do Ul. Trento, v Ul. Coroneo, ob hišah s sodimi hišnimi številkami (od št. 2 do st. 40), v Ul. Fabio Severo, na strani lihih številk. Z istim dekretom je občina sporočila, da bo v kratkem prepovedano parkirati v Ul. S. Spiridione na obeh straneh ulice, na odseku med Ul. S. Nicolo in Korzom Ita-lia, da bi olajšali obračanje na desno avtobusom proge 17. Občina je obenem preklicala vse prometne ukrepe, ki so v nasprotju s temi, ki jih je sedaj odredila. osebne izkaznice, delovne knjižice ter zabeleževali morebitne spremembe bivališča. V kratkem bodo začela obratovati središča pri Stari mitnici, Kjadinu - Rocolu, ter Čar-boli - Skednju, o čemer bo občina pravočasno obvestila javnost. Novi tajnik PSDI pri Sv. Ivanu DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI V mestu in pri Sv. Ani elektronska terminala V četrtek, 18. novembra bosta začeli obratovati še dve periferni središči, opremljeni z elektronskimi terminali za izdajanje anagrafskih potrdil. Središči bosta v Ul. Co-lautti 6 ter na Stari istrski cesti. V novih obratih bodo izstavili občanom takoj katerokoli anagrafskn potrdilo. Lahko bodo izstavljali tudi ■■Til Včeraj se je sestal odbor sekcije PSDI pri Sv. Ivanu in je izvolil novega tajnika sekcije Renata Cre-vatarija. ki prevzame mesto dosedanjega tajnika odv. Silvana Miani-ja Sestanka se ie udeležil tudi pokrajinski tajnik De Gioda. ki je analiziral gospodarske probleme tega rajona ter nakazal smernice delovanja socialdemokratov za rešitev problemov. Včeraj-danes Danes, sobota, 13. novembra STANISLAV Sonce vzide od 7.01 in zatone ob 16.37. — Dolžina dneva 9.36. — Luna vzide ob 2.22 in zatone ob 14.17. Jutri, nedelja, 14. novembra BORISLAVA Vreme včeraj: naj višja temperatura 15,6, najnižja 11, ob 19. uri 12,8 stopinje, zračni tlak 1010,0 rahlo raste, veter 6 km severozahodni, vlaga 73 odst., padavine 10 mm, nebo po-oblačeno, morje skoro mimo, temperatura morja 15 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. novembra 1971 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 9 oseb. Umrli so: 2 meseca stari Davide Zei, 39-letni Archimede Grahoma, 63-letni Eliseo Majetti, 56-letna Euro-pea Palomba por. Crisafi, 83-letni Guglielmo Varini, 78-letna Giovanna Petaros por. Zeriali, 72-letni Aifredo Sfiligoi. 77-letni Luigi Manfč, 88-Ietna Marianna Lenarduzzi vd. Scarpellini DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Alla Basilica, Ul. sv. Justa 1: Croce Verde. Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertš 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al LIoyd, Ul. Orologio 6 - Ul. Diaz 2; Alla Salute. Ul. Giulia 1; Piccio-la. Ul. Oriani 2; Vemari, Trg Val maura 11. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM DANES, 13. t. m. ob 20.30 JUTRI, 14. t. m. ob 16. uri v sredo, 17. t. m. ob 20.30 v četrtek. 18. t. m. ob 20.30 (Abonma red B) (Abonma red C) (Abonma red D — mladinski 7 sredo (Abonma red E — mladinski ? četrtek) JOVAN STERIJA POPOVIČ SKOPUH ALI KIR JANJA komedija v treh dejanjih Prvič v slovenščini Prevod: Vasja Predan in Borut Trekman Scena: Dorian Sokolič Kostumi: Ružiča Nenadovič - Sokolič Režija: VLADIMIR VUKMIROVIČ Osebe: Kir Janja Jožko Lukeš Juca, njegova soproga Bogdana Bratuževa Katica, Janjeva hči s prvo ženo Miranda Caharijeva Mišič, notar Anton Petje Kir Dima Stane Raztresen Petar, domači hlapec Silvij Kobal Vstopnice so na razpolago v Kulturnem domu, tel. 734265, delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predsta • ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU priredi danes, 13. in jutri, 14. t. m. SEMINAR 0 ODRSKEM GIBANJU Vodila ga bosta sodelavca Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije, režiserja Jože Vozny on Marjan Belina. Program seminarja je naslednji: Danes v dvorani p. d. »Ivan Cankar*. UL Montecchi 6, od 18. do 21. ure: osnove odrskega gibanja; Jutri v Gregorčičevi dvorani, UL Geppa 9. od 8. do 13. ure: razčlembna, bralna in lektorska vaja ob nekem delu. Seminar je namenjen vsem ljubiteljem gledališke umetnosti. Nečlani SAG morajo ob vpisu plačati 500 lir. Vpisovanje v Tržaški knjigami. Gledališča GLEDALIŠČE VERDI Jutri bo ob 16. uri s eve zasedbo druga predstava V ^ opere »Simon Boccanegra*. k* dirigiral G. Gavazzeni. ^ Pri gledališki blagajni ju- nadaljujejo prodajo vstopnic trišnjo predstavo. POLITEAMA ROSSETTI MLADINSKI KROŽEK — TRST vabi danes. 13. t.m. ob 18. uri v Ul. Geppa 9, 1 (Gregorčičeva dvorana) na PREDVAJANJE BARVNIH DIAPOZITIVOV S TABORNIŠKE EKSKURZIJE PO JUGOSLAVIJI SLEDI PLES. Prijatelje, ki bi želeli sodelovati pri organizaciji Mladinskega krožka, vabimo, da se udeležijo sestankov, ki so vsak torek ob 18. uri vedno V Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Današnja predstava Piran“'"zaj£la dela »Beretto a sonagli* se b° , ob 21. uri. V nedeljo boste dve f ^ stavi: popoldne ob 16.30 in zv 21. uri. LITERARNE SOBOTE Danes bo v gledališču R®ss® težaški Teatro Stabile priredil lovanjem turistične ustanove ^ no prireditev »Omaggio ai P° stini*. ki bo izpopolnila vrs najstih literarnih sobot. -jar- ki bo posvečena Giuliu Caw ^ jo niju v spominih Biagia ju le začela ob 18. uri z zgodovinski jj. poslovnimi berili, ki jih je f ^tl bero Mazzi, podala Pa J 0 igralca Franca Nutti in .^raILjt) se zera. Za abonente »literarnimi bot* je večer brezplačen, 18 ^ 5OO pa so vstopnice na razpolago lir. Ljudska prosveta Kulturni krožek ŠD »Devin-štivan* priredi danes, 13. novembra, ob 16. uri popoldansko predstavo slovenskega barvnega filma »Bratovščina sinjega galeba*. Večerna predstava bo ob 20. uri. Vstop prost. VABILO NA OBČNI ZBOR PD BARKOVLJE ki bo v nedeljo, 14. novembra 1971 ob 17. uri v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Otvoritev 2. Volitev volilne komisije 3. Poročilo nadzornega odbora 4. Razprava 6. čitanje in odobritev pravil 6. Volitve novega odbora 7. Slučajnosti Na ta važni občni zbor so vabljeni tako dosedanji člani, kakor tudi nečlani društva, predvsem pa vsa barkovljanska mladina, ki je voljna delati in prispevati k poživitvi prosvetno kulturnega delovanja v Barkovljah! Nadzorni odbor PDB Darovi in prispevki Nazionale 15.30-22.10 »Le fi Mans*. Steve McOueen, *** dersen. Barvni film • 0- Penice i5.00 »...Continuavan^* ^ marlo TrinitA*. Terence Barfl' Spencer, Jessica Dublin, rey jr. Barvni film. gfifi Eden 15.30 «11 Decamerone»- ^ film. Strogo prepovedan m pod 18. letom. .n« (fi Grattaclelo 16.00 »Addio f«“*7 jjvf dele*. C. Ramplinc, F. * fot bodno povzeto po tragedu' $fi da. Režiser G. Patroni , jm r vni film. Prepovedano nu® 18. letom. ,nt0of!' Excelsior 15.30 »Noi donne # te cosi*. Barvni fiml. Sf ti. Carlo Giuffre. Enrico » lemo. , j Ritz 16 00 »La ragazza atL,nvskf pubblico*. Barvni film Skotinno'^,. Za šolo-spomenik NOB v Cerknem daruje Felicita Pulger 5.000 Ur. Namesto cvetja na grob pok. Terezine Pečar darujejo družine Vidmar, Giaconi in Tuk 2.000 Ur za ŠD »Bor*. V počastitev spomina Ninčija Uhana daruje Valerija Krevatin 1000 Ur za spomenik padUm partizanom na Opčinah. ga. Jane AsheU. Prepoved*" dini pod 18. letom. ^ Alabarda 16.30 «GU ^ colt... lo chiamavano camr Gianni Garko, Williar0 Westem film v barvah. Filodrammatico 16.30 »Spi® . Barvni film. Lando Aurora 16.00 <11 merlo technicolor. prepovedano pod 14. letom. c Afriki Impero 16.00 »Sclpione \. jgfir Barvni film. Marcello M Vittorio Gassman. , Crlslallo 16.30 »Er piu» IJ , zgodba, technicolor. — Capitol 16 30 »Paperino st0" Disney. technicolor. ^ ^ Moderno 16.30 Brucia. r, cia*. Barvni film. Franc pt vost, Gianni Macchia. 18. letom prepovedano. „ Vttlorio Vencto 16.00 ' venne dal Nord*. Barvni^ ter O’ Toole in Sion Ideale 15.30 »Uultlma valle*-^^ film. Michael Caine in Bolkan. Astra 16.30 »Io non spettO' Barvni film. Allghiero N Enrico Mon tesano. n0 Tj Abhazla 16 00 «I/> chlarpava' tš». Barvni film. Tet&r Bud Spencer. SPDT priredi od 26. d<=- ^ • 2. januarja ZIMOVANJB v SKI GORI v domu Zrenj'ao , ,, Io mest omejeno. Vpisov* J v P Geppa 9, Cene bodo objav kem. 11. novembra nas Je za vedno zapustila naša preljuba in nona IVANA PETAROS por. ŽERJAL Pogreb drage pokojnice bo danes, 13. novembra ob p kapele glavne bolnišnice na pokopališče v Boršt. Žalujoči soprog Anton, sla vnuki in vnukinje z di , »» Boršt, 13. novembra 1971 13. novembra 1971 l VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Novi posegi za razvoj mehanizacije in zadružnega sodelovanja v kmetijstvu Ustrezna zakona sta bila sprejeta z večino glasov - Na pomoč za nabavo novih strojev čaka nad 9.000 kmetovalcev V DVORANI POKRAJINSKEGA SVETA Deželni svet je ponovno sprejel dva i jonov za deželni center za umetno *akona s področja kmetijstva. Prvi J osemenjevanje in 4,5 milijona za Za- *sk°n predvideva vrsto posegov za j***®! mehanizacije, drugi pa dolo-deželno pomoč za razvoj zadružnega sodelovanja v kmetijstvu in zla-*“ v živinoreji. Oba zakona sta bila •Prejeta z večino glasov. Komunistič-111 svetovalci so v obeh primerih gla-•°vali proti, pri zakonu o kmetijski ‘Pehanizaciji so se izrekli proti tudi Pšupovci, pri zakonu o zadružništvu P* *° se glasovanja vzdržali pripad-mki PSIUP, MF, MSI in PLI. V zvezi z zakonom o kmetijski me-JPPipaciji so na seji naglasili, da so “Petovalci iz Furlanije-Julijske kraji-ne vložili nad 9.000 prošenj za fi-prispevek v skupni vrednosti “°raj 5 milijard lir. Na podlagi no-zakona bo dežela la*’1-’' nudila ^Psilcem do 25% sredstc rtreb-za nabavo novih mehanskih pri-?*®?dkov, in sicer do skupne vred-Jj?*4* največ 1.000.000 lir. V hribovi-® Področjih se bo deželni prispevek Povzpel do 40 od sto. V poslov-letu 1971 je deželi v ta namen ? razpolago vsota 120 milijonov lir. razpravo o novem zakonu so po-svetovalci Virgolini (poročeva-Di Caporiacco (MF), Boschi MSI), De Biasio (KD) in Godnič žrp- Godnič je naglasil, da bo de-* 120 milijoni lahko sprejela le ®*lhen del prošenj, ter je napove-"V ha bo njegova stranka glasovala zakonu tudi zaradi tega, ker za manjši poseg, ki dokazuje 7*Inen deželnega odbora, da nadalju-* dosedanjo neurejeno in negativno *n'etiisko politiko. Drugi zakon se kakor omenjeno na-sa na razvoj zadružnih oblik sode-jr^anja v kmetijstvu in živinoreji. 7^kor je obrazložil poročevalec Bian-(KD), bo dežela na njegovi os-imela na razpolago 205 milijo-v lir, od tega 100 milijonov za del-b° °hresti na nosojila za kme- Jske izboljšave, 20,5 milijona vod za razvoj konjereje v Ferrari. V razpravo so posegli svetovalci De Cecco (PSIUP), Štoka (SS), Virgolini (KD), Boschi (MSI), Coghetto (KPI), poročevalec Bianchini (KD) in deželni odbornik za kmetijstvo Comelli. Štoka je dejal, da je zakon v bistvu pozitiven, čeprav bi bilo pričakovati, da bo dežela v večji meri podprla živinorejo, zlasti še, ker so ustrezni državni zakoni precej pomanjkljivi. Kar zadeva splošno delitev sredstev med štirimi pokrajinami v Furlaniji-Julijski krajini pa je naglasil, da je razlika med videmsko in pordenonsko na eni ter tržaško in goriško na drugi strani prevelika in nesorazmerna z dejanskimi potrebami posameznih področij. Komunist Coghetto je očital deželni vladi, da ne zna pripraviti organičnega načrta za razvoj kmetijstva ter da še vedno nastopa z manjšimi posegi zdaj na tem, zdaj na onem področju. V zvezi z delovanjem centra za umetno osemenjevanje je zahteval, naj bi ga »demokratizirali* in ustrezno spremenili njegov statut. Po krajšem nastopu poročevalca Bianchinija, ki je naglasil zlasti potrebo po hitrejšem razvoju zadružnega sodelovanja v deželnem kmetij- stvu, je odbornik Comelli obrazložil posege deželne uprave v prid centru za zbiranje mlečnih izdelkov, centru za umetno osemenjevanje, raznim zadružnim hlevom in sušilnicam za koruzo. Pri tem je Comelli zagovarjal dosedanji uspeh deželne politike na področju kmetijstva in živinoreje. Opozorilo Kmečke zveze vinogradnikom Kmečka zveza opozarja svoje čla-ne-vinogradnike, da je treba prijavit; pridelek vina. Kdor ne bi izpolnil in oddal prijave, ne more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda, ali sam toči na osmici. Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe). Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih. Rok za njih oddajo zapade nepreklicno 27. novembra. Ni torej moč računati na mož nost prijave po tem roku. Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ, da jim izpolni in vloži prijavo. Tajništvo KZ n—utrtMinniMiiimimuiiiimHmHmiiMitmmmiiimninmunmHmiinunnHmiimiiHnniimiimmmn VČERAJ pumi MlD mm BORŠTAN STRMOGLAVIL Z ZASILNEGA ODRA V bolnišnici se bo moral zdraviti mesec dni dodata; ® jamstva na posojila, 80 mili- mesec dni. Zaradi verjetnega zloma desne pete in drugih kostnih poškodb se bo 55-letni pleskar Viktor Kralj iz Boršta št. 34 moral na ortopedskem oddelku bolnišnice zdraviti približno Danes popoldne v Gorici pokrajinski kongres ANPI Kongres prvič v Gorici ■ Prisotne bodo delegacije iz drugih pokrajin in iz Slovenije Danes zvečer v Doberdobu koncert prosvetarjev iz Trbovelj ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinuuismiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiHHUiiiuiiiiiiiiiiii VESTI Z ONSTRAN MEJE še ta mesec avtomatična telefonska zveza s Trstom konca leta avtomatska povezava Kopra s Trstom h Ljubljano JzL,1*0 Uo vse po predvidenih bodo že do konca tega vzpostavili avtomatično te-,o®f*ko povezavo med slovensko r?~°4*r Trstom in okoliškimi kraji. kabla na obeh straneh *o spojili na Škofijah, zdaj prijajo samo še razne teh-,L~'e meritve. Z novo, avtomat-Povezavo bo hkrati mogoče o-JJprijati 24 pogovorov med kopr-, m m tržaškim področjem, pozne-JP®Judi 120 in več. S tem je je m i a prva ^aza avtomatizaci-•Baloobmejnega telefonskega pro-Hia m okviru videmskega sporazu-Pted • ■a<*n° Kveda z mednarodnimi sljjrfsi o maloobmejnem telefon-■ I® Prometu. Položitev kabla na ju-dwia2iski strani je opravilo poje teTegrad iz Ljubljane, kabel jPtoizvod tovarne kablov iz Sve-£vZ,eva. medtem ko je visokofre-*n"*e kanale oskrbela tvrdka Te- letra iz Milana. Hkrati s temi deli so zgradili na Kozini vozeljno avtomatsko centralo, ki bo povezovala telefonske centrale na širšem področju. Začela bo delovati ob koncu letošnjega leta, hkrati z avtomatičnimi telefonskimi povezavami Koper - Ljubljana in Trst - Kozina. Tudi ta dela so v zaključni fazi. Zemeljski kabel Koper - Postojna - Ljubljana je že v celoti položen in zdaj opravljajo razne meritve. Po tem kablu bo možno opravljati hkrati 140 pogovorov, v poznejših fazah pa tudi do 960. Ta kabel bo čez Kozino povezan s Trstom. V kratkem bodo položili kabel tudi od Kozine do meje. Tako bo že do konca letošnjega leta v celoti avtomatizirana telefonska povezava med Koprom in Trstom, med Koprom in Ljubljano ter med Trstom in Ljubljano. Kralj je včeraj, okrog 10. ure zjutraj, hotel splezati na zasilni oder, ki je postavljen vzdolž šole »Tartini*, da bi opravil nekatera pleskarska dela za podjetje »Peles-soni*. pri" katerem je zoposlen. Med plezanjem pa nenadoma ni našel primernega oprimka, zaradi česar je izgubil ravnotežje in s približno treh metrov višine strmoglavil na pločnik. Pridržana prognoza za pešca, ki ga je podrl avtomobilist Predsinočnjim, nekaj minut po polnoči, se je na državni cesti 202 pri Opčinah, pripetila huda prometna nesreča, v kateri se je 52-letni Bruno Ciuffarin iz Istrske ulice št. 110/1 tako ponesrečil, da so ga s pridržano prognozo sprejeli na oddelek za oživljanje glavne bolnišnice. Ciuffarin je po poročilu karabinjerjev s proseške postaje, ki so sestavili zapisnik o nesreči, pešačil po desni strani ceste, ko je z Opčin v smeri proti Sesijanu privozil 24-letni Rino Flego iz Ul. Costalunga 109 in zbil s svojim fiatom 650 novejše tržaške registracije nesrečnega pešca na asfalt. Pri tem se je Ciuffarin pobil po lobanji in prsih, zaradi česar so ga z rešilnim avtom RK takoj odpeljali v bolnišnico. Danes popoldne bo v Gorici sedmi pokrajinski kongres Vsedržavnega združenja bivših partizanov Italije-ANPI. Kongres se bo pričel ob 14.30 in se bo vršil v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italija 55. Omeniti je treba, da se kongres bivših partizanov vrši prvič po vojni v Gorici, ker so bili dosedanji kongresi v raznih krajih naše pokrajine, zlasti v okolici Tržiča. Kongres se bo octvjal v znamenju enotnosti protifašističnih sil. za mirno sožitje med narodi, za obrambo vrednot odporniškega gibanja, za izvedbo določil republiške ustave. Kongres bo trajal v popoldanskih urah do večera. Po otvoritvi bodo imenovali predsedstvo, sledili bodo pozdravi raznih združeni in oblastvenih organov. Na vrsti bo nato moralno politično poročilo, sledilo bo finančno poročilo, nakar bodo delegati Dosegli v razpravo o poročilih. Pred zaključkom bodo izvolili nov pokrajinski odbor združenja. V pripravah za ta kongres so se angažirali bivši partizani v številnih krajih naše pokrajine, zlasti še v slovenskih vaseh in v Gorici. Prepričani smo. da se bodo bivši slovenski partizani živo angažirali na današnjem kongresu in da jih bo precej izvoljenih v novi pokrajinski odbor. Kongresu bo prisostvoval zastopnik osrednjega vodstva ANPI Federico Vincenti, napovedan je prihod delegacij bivših partizanskih borcev iz drugih pokrajin ter iz Slovenije. Začetek pouka na soli za bolničarke Pred nekaj dnevi se je začelo novo šolsko leto tudi na šoli za bolničarke pri splošni bolnišnici v Gorici. Pri otvoritvi so bili prisot ni predstavniki krajevnih oblasti, zdravniki in druge osebnosti. Letos je vpisanih v to šolo 144 go jenk; od teh jih je 59 v prvem in 65 v drugem letniku. Verdijevem korzu 13 vaje za otroško telovadbo (za šolske otroke). Tiste, ki bodo letos prvič začeli s to dejavnostjo, opozarja vodstvo združenja, da prinesejo s seboj telovadne copate, kratke hlače in majico. Istega dne, v ponedeljek, ob 16.15 pa bo bodo pričeie vaje za predšolsko telovadbo (za otroke otroškega vrtca). Vodstvo združenja vabi starše, naj ne kupujejo opreme, ker jo bodo poenotili. Ukrepi trgovinske zbornice ji je predsedoval Delio Lupieri, je ta najprej pozdravil novega glavnega tajnika zbornice Giovannija Bertolazzija, ki bo prevzel mesto dr. Giorgia Ferlana, ki gre v pokoj. Na seji so odobrili vrsto ukrepov v korist uslužbencev te ustanove v skladu z odločbami o organskem preustroju. Kar se tiče upravljanja proste cone pa so na seji proučili načrt za razdeljevanje kakava in masla. Kot za sladkor in špirit so izdali nekatera navodila uradom zbornice za njihovo praktično izvedbo. Dokončne razdeljevalne načrte bo od- j bor ponovno proučil na svoji prvi seji. Začetek otroške telovadbe Športno združenja Dom obvešča starše šolskih in predšolskih otrok, da se prihodnji teden pričnejo vaje otroške telovadbe, po navedenem urniku: V ponedeljek, 15. novembra ob 15. Na običajni tedenski seji odbora trgovinske zbornice 10. t. m., ki ...............................................................................................................nuni POKRAJINSKI PR0TIJETIČNI KONZORCIJ Prihodnje leto bo rentgenski pregled po šolah in delavskih skupnostih Cepljenje proti tbc - Za dodatni prispevek ministrstva za zdravstvo Te dni je bila na pokrajinskem sedežu v Gorici seja upravnega odbora pokrajinskega protijetičnega konzorcija, ki ji je predsedoval dr. Chientaroli. Prisotni so bili še pokrajinski zdravnik dr. Montagna, dr. Krainer, dr. Orel, podžupan Gorice Rovis, ravnatelj konzorcija dr. Del Piero in generalni tajnik pokrajine dr. Baum. Glavni predmet, ki so ga obravnavali na seji, je bil proračun konzorcija za 1972, ki izkazuje 163,6 milijona izdatkov in prav toliko dohodkov. Med dohodki znašalo prispevki ustanov članov konzorcija 82.6 milijona, prispevek ministrstva za zdravstvo 18,6 milijona ter deželni prispevek za proti jetično cepljenje 5 milijonov. Pri izdatkih so glavne postavke 59.7 milijona stroškov za dispanzerje, $7,6 milijona stroškov za bolnike tbc ter 7,3 milijona splošnih upravnih stroškov. Ugotovili so, da proračun določa skoro 8 milijonov lir poviška za bolnišniške stroške jetičnih, kar bo na tem področju omogočilo učinkovitejšo pomoč. Soglasno so tudi odobrili priporočilo ministrstvu »a zdravstvo • za še dodatno pomoč za poveča-I nje aktivnosti na tem področju, predvsejn pri preventivnem zdravljenju jetike. Zdravstveni ravnatelj dr. Del Piero je nato obrazložil program za 1972 pri centru za protijetično cepljenje, ki predvideva: 1. Cepljenje učencev 1. razreda osnovnih šol: 2. Ponovno cepljenje manj odpornih učencev 5. razreda osnovnih šol; 3. Pregled tistih, S SEJE ŠTEVERJANSKEGA OBČINSKEGA SVETA Razširili bodo pokopališči v Steverjanu in v Jazbinah Porabili bodo nad 12.000.000 lir • Kmalu nakup šolskega avtobusa • Podpore za prevoz dijakov in nakup šolskih knjig Prispevajte za DIJAŠKO MATIC«! ...i..............umili......»n........ »KLAVCI v LUKI SL SPECIALIZIRAJO uri bodo v Prosvetni dvorani na imuHmfUMMiuniiiiimmiiinumiiiiiiiniiiiuiiunimiinnniimHHniinniumHiHmiinnnnimimHiiii SINDIKALNE VESTI Za izboljšanje delovnih pogojev v tovarni SNIR v Zdravščini Po posredovanju goriškega prefekta dr. Sgange je bil na pokrajinskem uradu za delo sestanek predstavnikov tekstilnih sindikatov in članov notranje komisije podjetja SNIA iz Zdravščine s predstavniki vodstva te tovarne. Sindikalisti so ob tej priliki obrazložili zahteve delavcev za izboljšanje prejemkov in pogojev na delu. Ker so bili razgovori posredni preko urada za delo, je po tej obrazložitvi urad odložil nadaljnje razgovore in določil nov sestanek, ki bo v ponedeljek, 15. t. m. Sindikalisti so na ta predlog pristali in izrazili pripravljenost za nadaljnje pogajanje, obenem pa so si pridržali svobodo sindikalne akcije v primeru potrebe. Pokrajinski tajnik sindikata UIL, Renato Lodolo, je podal ostavko na svoj položaj iz zdravstvenih razlogov. Pokrajinski odbor UIL je vzel to na znanje ter določil kot začasnega tajnika Silvana Breganta. Pred nekaj dnevi smo poročali, da se je pričelo sindikalno gibanje v podjetju Adani, v katerem je zaposlenih tudi veliko naših ljudi. Iz sindikalnih krogov smo izvedeli, da so se v teh dneh pričela pogajanja med sindikati in vodstvom podjetja, zaradi česar upajo, da se bodo stvari v podjetju ugladile. Po stavkah, v katerih so bili u-deleženi pekovski delavci v začetku tega leta, je na vidiku spet stavkovno gibanje V tej kategoriji. Sindikati so namreč javili, da nočejo nekateri delodajalci izvajati sporazuma, ki je bil dosežen tako v vsedržavnem kot v pokrajinskem merilu. Na tako negativno stališče laj bi se postavila skupina pekov-delodajalcev. Trije sindikati FILZIAT, FULP IA in UILIA javljajo, da je imela uspeh enodnevna stavka delavcev v slaščičarski industriji, ki so jo izvedli v torek. Pogajanja v Rimu niso rodila zaželenega uspeha, zaradi tega bomo imeli prihodnji e-den še nekaj stavk. Ul. Cadoma v Drevored XX. septembra. Na krai nesreče je prišla cestna policija, ki skuša ugotoviti, ali je šoferka podrla kolesarja, ali pa mu je morda postalo slabo in je padei ter se pobil. Z avtom je trčila v mestni avtobus Včeraj zjutraj ob 8.20 je gori-ška učiteljica 21-letna Mirjam Leban por. Radetič, ki stanuje v Ul. Bellinzona 5 v Gorici, vozila svoj avto fiat 600 od Ul. S. Chiara v smeri proti pevmskemu mostu. Na začetku Drevoreda XX. septembra pa je od zadaj trčila v mestni avtobus, ki ga je vozil 57-letni Danilo Cossani iz Gorice, Ul. Pavia 69. Pri tem je Lebanova dobila manjše poškodbe na čelu in tilniku ter na levi nogi. Pridržali so jo za 3 dni na zdravljenju. ESSESSSSMHHI ki so bili cepljeni proti tbc lani; 4. Selektivno cepljenje tistih, ki so podvrženi okužbi tbc. Prihodnje leto nameravajo izvesti tudi rentgenske preglede z novo napravo pokrajinskega dispanzerja in tržaškega konzorcija vseh učencev, učiteljev in uslužbencev šol na Goriškem in v delavskih skupnostih. Včeraj smo poročali o poteku seje števerjanskega občinskega sveta, na kateri so sprejeli proračun za prihodnje leto 1972. Na isti seji pa so svetovalci odobrili še nekaj drugih sklepov, ki so. zaradi izdatkov, povezani z nekaterimi točkami omenjenega proračuna. Najprej so svetovalci odobrili soglasno dva sklepa,„ki jih Je na svojih sejah že prej sprejel ožji občinski odbor. Prvi sklep zanima učence in njihove družine. Števerjanska občinska uprava ie zaprosila deželno upravo tudi letos za prispevek za prevozne stroške in za nakup knjig učencem in dijakom. Skupno so zaprosili prispevek v višini 1.200.000 lir, verjetno bo dežela dala v ta namen devetdeset odstotkov o-menjene vsote, ostalo bo morala kriti občina iz svojih sredstev. Za prevoz otrok v otroški vrtec nai bi 'porabili 550.000 iir, za prevoz otrok v srednjo šolo v Gorico 350.000 lir, za nakup knjig srednješolcem 300.000 lif. Drugi sklep, ki ga ie zaradi nujnosti sprej-ei ožji odbor, pa zadeva denar, ki to ostal od dražbe za cesto Bukovje-Grojna. Pred časom ie števerjanska občina dobila, na podlagi deželnega zakona štev. 23, deželni prispevek 9.000.000 lir za ureditev te ceste. Ker so na dražbi prihranili 900.000 iir, so sprejeli sklep, da bi ta denar uporabili kje drugje, seveda vedno pri ureditvi cest. V nasprotnem slučaju bi morali ta denar vrnita deželni upravi. Preoei debate ie bilo ob županovem predlogu, da bi razširili pokopališči v Steverjanu in v Jazbinah. Števerjansko pokopališče ie nasičeno ter je tu razširitev nuino potrebna. V Jazbinah take potrebe ni. ker je bilo pokopališče urejeno šole pred o ^ . nekaj leti. vendarle so oočinski Martinovanje SPD. Odhod avtobusa možje mnenja, da ie treba v tem jetri, v nedeljo v Most na Soči iz trenutku izkoristiti deželni prispe-Gorice na Travniku ob 13.15, iz Pod- ve|t. župan Stanislav Klanjšček je gore ob 13.20 in iz štandreža ob 13.25. j dejal, da bi morali števerjansko Udeležencem priporočamo točnost. I pokopališče razširiti prot' severo- imiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiimiiiiiiimiiiimiuiuiiuuiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimii OKRAJNO SODIŠČE V GORICI Opolnoči sta tešila glad s paštošuto v Garibaldiju Policija ga je prijavila sodišču zaradi pijanosti zahodu, v stopničasti obliki. Na novem pridobljenem prostoru, ki bi meril 800 kvadratnih metrov, bi bilo prostora za 60 novih družinskih grobišč, kar bd. po dosedanjih ocenah zadostovalo za več desetletij. V Jazbinah pa bi pridobili .nadaljnjih 400 kvadratnih metrov (sedanje jih ima prav toliko). V debato so posegli skoro vsi prisotni svetovalci. nato so soglasno odobrili sklep. Dela bi stala 12.840.000 lir S tem denarjem bi uredili tudi vodovodno in električno napeljavo, popravili obzidje in kapelice. Precej debate je bilo tudi ob predlogu za nakup šolskega avtobusa, v katerem bo prostora za 35 šolskih otrok. Zanimali so se pri dveh tovarnah in tudi sprejeli ustrezni sklep o nakupu avtobusa. V ta namen bodo porabili skoro pet mili jonov in pol lir. Denar bo dala, v višini devetdeset odstotkov deželna uprava, po vsej verjetnosti bodo imeli avtobus na razpolago takoi po božičnih in novoletnih praznikih. Na^ seji so nato svetovalci zaprosili župana in tajnika še za n°ka pojasnila, nato so imeli še tajno sejo. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici odprta lekarna CRISTOFOLET-TI, Travnik, tel. 2972. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «A1 Redentore*. dr De Nortis, Ul. Rosselli 23, tel. 723-40. IfljučiuaSki luki sta se včeraj za- _ 'tekniti ^aja za specializacijo pri-1 vrsti opravljanja s sodobno Otirallh delavcev, ki ju je orga- nizacijo, so tečajnikom nudili državna ustanova za stro- iz zemljepisa, zakonodaje,. ani <*» fi-J^obraževanje luških delav-N'ALP, Sredstva so dali na ministrstvo za delo, pri-5jie» t stanova in luške «kompa-*ečaja sta bila deloma v I*1'nn Pristaniških delavcev, delo-Miiij , Samlh delovnih mestih (prak- JH, L,e^- Posečalo ju je 60 delav-»e včeraj opravili zaključni Poleg praktičnega dela, v prvi sodobno meha-pouk .. zemljepisa, zakonodaje, angleščine, morske plovbe in nekaterih drugih predmetov. V prihodnjih dneh bodo tečajniki pokazali še svojo spretnost pri opravljanju s traktorji - viličarji. Izpitu bo prisostvoval predsednik skrbništva za civilno motorizacijo. Posamezne predmete so predavali: glavni ravnatelj luške ustanove dr. Colautti zemljepis, kap Trani pristaniško kulturo, geom. Ember-ger varnost na delu, izvedenec Nardini opravljanje s traktorji, rag. Zonta italijansko zakonodajo, kap. Tonini ustroj ladij, funkcionar Bi-siacchi angleščino in ladijski pilot Nenadna slabost ali prometna nesreča? Sinoči ob 18. un so pripeljali v splošno goriško bo’nišnico 73-letne ga Liberata Colistija iz Gorice. Ul Brigata Trapani 12. Zdravniki so mu ugotovili udarec v glavo z verjetnim prebitjem lobanje ter so ga zadržali s pridržano prognozo. Co-listi ie bil žrtev prometne nesreče na križišču ulic Cadoma. Santa Mombello umetnost plovbe. Tečaja Chiara in Drevored XX. septembra, je vodil svetovalec luške kompamje ko x ^ ma)o Dre1 g plesom za raztovarjanje premoga Chert. Prvi izpraševalni komisiji je načeloval izvedenec Minnucci, drugi pa odv. Furlani. z Drevoreda v smeri proti Travni ku. Na križišču je privozila s fiatom 1100 Giovanna Cumar por Di Blas iz Ul. CordaMi 43, ki je hotela iz Goriški okrajni sodnik dr. Trampuš je na zadnji sodni razpravi ob ravnaval med drugim tudi primer 24-letnega Bruna Farinellija iz Or-tone, ki pri razpravi ni bil navzoč in ga je uradno zastopal odv. Ro-solin iz Gorice. V obtožnici je navedeno, da je 7. julija lani Farinelli ponudil Er menegildu Serratu iz Gorice, Ul. Giustiniani 25/2 v dar zapestno uro pod pogojem, da proda še tri druge ure. Pod to pretvezo pa mu je dal podpisati naročilnico za nakup ure znamke »Zodiac Ženo* za ceno 15.000 lir, ki bi jih moral plačati Serrato sam. Sodnik je ugotovil pri tej »kupčiji* sleparijo in je obsodil obtoženca na plačilo 100 tisoč lir globe ter sodnih stroškov. Kazen pa je pogojna in brez vpisa. V drugi razpravi pa je bil prisoten obtoženec 50-ietni Radislav Temovec iz Gorice Ul. Capuccini 3, za katerega pravi obtožnica, da je bil pijan na javnem prostoru taunus 17 M. Obtožnica se nanaša na dogodek od 15. aprila letos sredi noči. Kot je Temovec sam izjavil, je bil prejšnji večer, potem ko se je mudil v kinu, od 21. do 24. ure še v baru »Italia* na Tržaški cesti skupaj s prijateljem Giuseppom Mas-sinom. Nato sta skupaj odšla v kavarno Garibaldi, kjer sta po polnoči naročila »paštošuto* in spila vsak po eno steklenico piva. Ko sta se tako »okrepčala* se je Ter-novec nekaj pred 2. uro odpeljal proti Ul. Buonarotti, kjer pa je našel cesto zaprto. Zato je hotel obrniti avto in zavili po Ul. Ca-nova, ko ga je ustavila izvidnica policije ter ga prijavila sodišču. Odločno pa je zanikal, da bi bil pijan. Sodnik je delno upošteval njegove navedbe ter ga oprostil zaradi pijanosti; pač pa ga je zaradi ne gotove vožnje obsodil na 20 dni pripora in 45 tisoč lir globe. Za- V PRIREDBI ZSKP Jutri, 14. t. m. ob 15. In 18. uri v Katoliškem domu v Gorici GREGORČIČEVA PROSLAVA Nastopajo: mešani zbor. recitatorji in otroški zbor iz KOBA RIDA; orkester glasbene akademije iz LJUBU ANE. Predstavo pripravil ui vodi: Avgust Ipavec Vabljeni zlasti starši s svojimi otroki. Danes zvečer ob 20. uri bo v dvoranici prosvetnega društva »Ja-zero* v Doberdobu koncertna prireditev prosvetnega društva <>m (•urica SOČA (N. Gorica); »Vohun z zelenim klobukom*, angleški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter pn N. Gorici); »Dinamitar Joe*, ameriški barvni film - ob 18. in 20. PRVACINA: Prosto. RENČE: »Revolveraši*. francoski barvni film — ob 20. DESKLE: »Rekrut*, francoski barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: »Beži človek, beži*, italijanski barvni film — ob 19.30. KANAL: »Izkoplji si grob*, italijanski barvni film — ob 20. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna SUSMEL LOREDANA, Ul. XXIV. maja 24. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU JUTRI, 14. t m. ob 20. uri v župnijski dvorani v Standretu JAKA ŠTOKA TRIJE TIČKI Scena: Demetrij Cej Pesem: Miroslav Košuta burka v dveh dejanjih Kostumi: Marija Vidauova Godbo vodi: Svetko Grgič Režija ADRUAN RUSTJA 'P®; nitvi, utrditvi in poenotenju kovnega besedičja. Redakcija se je skupaj s prevajalci znašla ptea marsikaterim trdim orehom, ** najdemo v knjigi vrsto novih kovnih izrazov. Če so vsi do°n’ bo pokazala praksa. Dejstvo Pjj je, da bo ta knjiga pomagala W k dopolnitvi strokovnega izrazosio ja, ki nam ga še močno wanjt“-V tem pa je še posebna vredno* priročnika hišnih del, ki nam 8 je v izredno prikupni opremi obliki, ter po sorazmeroma niz ceni, posredovala Cankarjeva *j. ložba, Id v zadnjem času vse uspešno razširja svojo zalo®***" dejavnost. „ Sl. *“■ nniiiu"* 1111111111111 n m iiiiiiiiiiiiiin mii iiniiiii iiiiiiiiiritiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiin iiiii im iii iii iiiiniii iiiiiiiMii111 Kaj menijo Kitajci o Freudovi psihoanalizi Znano je kakšen je učinek napredka. življenje nam je zelo o-lajšano, a pojavile so se tudi številne temne plati, katerim se do zdaj še nismo znali izogniti. Ena izmed teh temnih plati so nevroze. Nevroza je zdravniški izraz za motnjo živčnega sistema, ki nastopi, ko človek ne vzdrži pritiska, ki ga izvaja nanj vedno hitrejši ritem življenja. V osebnosti pride do neravnovesij, ki se izražajo s histeričnostjo, z nevrasteni-jo, s fobijami. Fobije so na primer klavstrofobija, strah pred zaprtimi prostori; agorafobija: strah pred nastopom v javnosti; nespečnost, nepotrebne zmedenosti in tudi zardevanje. Znaki teh neuravnovešenosti so bolj ali manj izrazita razdražljivost, nenormalno reagiranje na navadne situacije, trzanje obraznih mišic ali pa drugi nepotrebni gibi. Te pojave je pri nas v Evropi in Zahodu na sploh prvi začel proučevati Sigmund Freud (1859 -1939), dunajski zdravnik, ki je trdil, da je glavni razlog za to v omejitvi spolne svobode sodobnega človeka. Freud je v bistvu rekel človeštvu sledeče: «človek je postavljen pred izbiro, ena pot vodi nazaj na raven divjaštva, kjer pridobi spet svojo svobodo, a se mora zato odpovedati svoji kulturi in civilizaciji; druga pot pa je pot razvoja, ki ohranja obe vrednoti, a obdrži tudi represijo svobode, ker se samo na ta račun človek lahko dviqa.» Jasno je da so take predpostavke hromile vsak up na družbeni napredek, ki bi hkrati osvobajal človeka, ker po Freudu mora družba nujno sloneti na samoodvovedi posameznikov in torej na ohranitvi nevroz. Tej Freudovi teoriji se je najbolj odločno uprl Wilchelm Reich, ki jo je skušal teoretično in praktično izpodbiti, a ie viegovo delo v Nemčiji onemogočil nacizem, pozneje v ZDA pa pa ie nerazumevanje do njeaoveoa dela privedlo v ječo, kjer ’e tudi umrl kot kak hudodelec. Zato ni mogel še nihče pokazati, kako se Freudova teoriia izpodbila v praksi. S preklicem *izobčen:a». ki ie ■MMIIIIII»l»lll»IM*»l»IIIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIllllll»llllll»l»»llHIIIIIHI»Ulllllllll«lll»ll»lll»lllllllllll»IIIIIIMIimMIIIIII«tlllUMIIII»l»lll|llllimimillU|||IMIill»lll»IIM,IM,ll,l*l rali pristati na kompromis. Ljubosumni boste. STRELEC (od 23.11. do 21.12.)) Težave pri delu, posebno za tiste, ki so na odgovornem mestu. Tudi PREJELI SMO ENAPI. Notiziario delTEnte nazio-nale per 1’artigianato e piccole indsstrie. 1971, n. 4. Pubblicazio-ne bimestrale, Roma. David Tutaiev: IL CONSOLE Dl FIRENZE. Časa editrice Aeda, Torino. ATLANTE GEOGRAFICO GENERALE ZANICHELLI. A cura di Del-fino Insolera e G"azia Musiani Zaniboni, Divisione cartografica Zanichelli, Bologna c di Olof Hed-bom e Bo Gramfors, Esselte map Service, Stockholm. ANNUNCIATORE POLIGRAFICO Ottobre 1971, n. 94. Edizioni per rinformazione economica, Milano do nedavnega veljalo za Kitaj**®: se bo Zahodu vsaj delno oivf nov svet, kjer je družbena ure tev še najbolj različna od tako imenovane liberalne alt OVEN (od 21.3. do 20.4.) Majhen vendar upoštevanja vreden poslovni uspeh. Pozitivno boste vplivali na svojo okolico. BIK (od 21.4. do 20.5.) Dobro si uredite delo, da bo imelo večji učinek. Neka nevšečna zadeva vam bo pokvarila dan. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Pozorno sledite razvoju poslovnega življenja. Upoštevajte občutljivost osebe, ki jo imate radi. RAK (od 22.6. do 22.7.) Težave pri delu, posebno za tiste, ki so na odgovornem mestu. Tudi v družini nekaj ne bo prav. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ohranite zaupanje vase, da se uprete pre- HOROSKOP moči tekmecev. Opravka boste imeli z osebo, ki je zelo nervozna. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Spor med poslovnimi tovariši, morda tudi s predstojniki. Prijetno razumevanje v novi družbi. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Zelo primerno ozračje za razširitev poslovnih zvez. Ne pretiravajte v svojem čustvenem zanosu. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Če hočete ohraniti pravilno razmerje v poslovnem življenju, boste mo- v družini bo nekaj šepalo. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Prednosti, ki ste si jih pridobili z delom, so v nevarnosti. Ne zavračajte nasvetov. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Razčiščevanje odnosov s tekmecem. Ne dražite sorodnika, ki je v težavah. Nekdo je zelo ljubosumen. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan se bo začel zelo mirno, buren pa bo konec. Vaše misli naj bodo usmerjene v dobro. pitalistične. Doslej smo o talnkoJ njih družbenih in proizvajam> . nosih slišali le v poročilih re“T. potnikov, ki niso imeli niti ** kovne priprave, da bi svoja žanja pravilno vrednotili in gosto jim tudi politično PrePn . nje ni dopuščalo objektivnega gleda in poročanja. Zanesljiv še danes le besede kitajskih ^na stvenikov. ., Profesor Suhcunghan, iw;** nejši kitajski nevrolog razlaga * je stališče do Freudove teorije kole: rt). «Poglejmo Evropo po paden Pl riške komune: deset let pfed«® . Freud doktoriral. Ravno v 11 ^ letih in po tistem porazu , Marks in Engels izrazila žjmž” ’ da delavski razred iztrga rn.es stvu oblast. V tej predrevolU nami situaciji je meščanstvo ^ trebovalo kot oslombo kako .. rijo, katero bi lahko zopersta Marksovi. Freudov nastop 1? vpadal s to potrebo. Prišla je F, va svetovna vojna, oktobrska volucija in v letih 1920 je FzfLg va teorija prodrla v ZDA. sle (IJ SlediI« iM je ekonomska kriza in P° ponovni* gom blagostanja, je zablestet_ Freud. Od tiste dobe je 1935, vzporedno s Freud postal za kapitalistični sv.etfA'; kar je bil Marks za socialtsW neomajni ideolog. Poglejmo sedaj odnos med t dom in zahodnim kapitaliz^rL „ Na Zahodu so vere postale sama obredna formalnost in duhovno nadoblast so izgubile po Freudovi zaslugi. V razumu ^ v srcu ljudi je postala ^ oblast in za denar skoro borba, vsakdanja praksa. * tudi spol, vzporedno z dem*rje\ prevzema vedno bolj značaj sterija Na teh dneh osnovnih mentih, na denarju in na s" . ter na Freudovi teoriji, ki veličuje preko svojih analiz, družba novega zahodnega kav Sž lizma in ameriškega imperiab1 Prvi element, denar, se z°Pe\M0 Ija marksizmu na ekonom* ^ področju; drugi element, spon tako rekoč na ideološkem. Moje mnenje je, da je P ^ analiza sugestivna politično ' rama teorija, nastala s krizo ščanstva, ki pa nikakor m ^ nost. Osnova nevroz je egm*Lo na zahodu je egoizem neobh ^ potreben za samoohranitev• Jj. prenehno konkuriranje kot je stvo za ohranitev pridobljeneB nevrotičen življenjski P0#’!'**#}? To so besede, zastor nad p. sko se zadnje čase dviga $■ hod bo verjetno kmalu lahK id,-del, kaj je morda Kitajska bena ureditev prinesla k wjjj, človeka in k njegovi osvobo * — Preiskovalec se Je zarežal. »Gostilničarka! Priležnica majorja Wolfa! Kdaj pa sl Ml zadnjikrat z njo?« «Tega je že precej dolgo. Menda že več kakor leto dni.« »Kaj pa, če sta se videla pred nekaj meseci? Ali to ne M Mio mogoče? Se morda spomniš, da je Ml pohod na Jelovico izdan.« Gorazd Je molčal. Strmel je mimo obeh v sence drevja, ki so padale na vse tri kakor mreža zapora. Računal je, da se bo srečal z ljudmi, ki jim bo lahko vse pojasnil. Spraševal ec pa je zmagoslavno dodal: »Tako! Da ne boš fantaziral o krivicah: takšna ogledalca smo našli pri nekaterih, ki so že pod zemljo. Ali se tl ne zdi, da je ta stvarca pripravna za dajanje razpoznavnih znakov in za branje tajnih poročil?« «To je možno. Toda meni ni rabilo za kaj takega. In to bom dokazal.« «Močno dvomim, da boš imel za to priložnost. Pojdimo!« Spremljevalec je pritrdil na lisice jermen in napotili so se v gozd. Gorazdu je bilo tako hudo, da M se najraje razjokal. Sovražnikove vezi je lahko prenašal, toda okovi lastnih ljudi so hujši... žro v meso, do kosti... To je udarec v dušo, ki je hujši od vrtinca smrti. Stisnil Je ustnice in skušal M ti močan. Dobro, da ga niso dobili nepripravljenega. Vzdržati mora! Če je mimo gledal v cevi sovražnikovih pušk, bo prebolel tudi to. Zavili so po stezi, po kateri so MII peljali ujete belogardiste, ln potem dalje in dalje v gozd. Tu in tam so jih zmotili glasovi nočnih ptic. Stopali so po trdem kamenju. Vse manj Je bilo drevja, vse temnejša je bila noč. Po vrnitvi brigade na stare položaje Je Perne poklical Bliska na obveščevalni center. V izbi Je bilo že nekaj višjih, med njimi tudi komandant korpusa Novljan. Zamišljeno Je hodil iz kota v kot, držeč v rokah pismo. Ko so bili vsi zbrani, je začel: «Piše mi komandant Gregorčičeve brigade Jožko, o katerem nekaj časa ni Mio sledu.« Stopil Je k brljivkd, odvil stenj, da Je mračno sobo ob-lila luč in so po napetih obrazih zaplahutale sence. Naslonil se je s komolcem na mizo in povedal s suhim glasom: «Jožka Je nemška zaseda ranila in ujela. Potem so ga peljali v bolnico. Eden izmed zdravnikov je naš zaupnik in nam je pritihotapil njegovo pismo, ki ga Je pisal meni. Torej poslušajte: "Javljam se vam takoj, ko mi je mogoče. Sporočam vam, kaj se mi je pripetilo ob napadu na brigado, ki ste mi Jo zaupali. Natanko sem izpolnil povelje in se z brigado premaknil k Soški dolini. Medtem ko smo čakali na obveščevalna poročila, kakšen Je položaj v Benečiji, so mi kurirji prinesli vest, da Je moja mati doma. Pobegnila je z nekaterimi jetnicami s prisilnega dela, kamor so Jo Mii odvedli Nemci. Ne obsojajte me, da sem to nesrečno noč skočil na svoj dom, oddaljen le dve urt hoda. Vsi imate matere in veste, kaj pomeni otroku mati in materi sin. Vsak dan manj nas je, pa sem si zaželel srečanja z njo. Zelo sem navezan nanjo, saj mi Je dala življenje, ki sem vsega posvetil boju; vse nas je poslala v odpor ln sama delala z nami. ko da se njej ne more nič pripetiti. Več kot žal ml Je, da nisem bil pri boju navzoč, ne glede na to, kako M se bilo izteklo. Imam čisto vest. Vse sem bil naročil namestniku za primer, če M se pripetilo kaj nepredvidenega. Domov ne M bil šel, pa so patrulje poročale, da Je zrak čist in da ni opaziti nemških premikov iz kasarn. Odkrito vam povem, da sem se doma zamudil le toliko, da sem mater objel. Nekaj težkega ml je leglo na dušo, kar slutil sem, da se nekaj dogaja, da visi v zraku nevarnost. Hitel sem nazaj, da M Ml še pred zoro pri borcih, pa sem med potjo padel v nemško zasedo. Pokosil me Je rafal. Preden sem utfgnil streljati, so planili name. Zaželel sem, da bl naše straže slišale strelja nje, potem sem izgubil zavest... Nemci me hočejo ozdraviti. Oimveč M radi izvlekli iz D* mene. Toda zanesite se name. Tudi če me bodo rez*11 koščke, ne bom odprl ust. $ Zdravnik, ki v*m bo dostavil to pismo, ml je re'ie,L^& mo lahko rešite iz nemških rok, dokler sem v bol«1 ^ Tovariš komandant, prosim vas, da poskušate to le Viti, sit t)il meru, če vam je mogoče. Ne bi rad povzročal novih še manj pa, da bi bile zaradi mene žrtve še z vami... Ne vem, kaj vse bi storil, če bl dobil Se e"^li priložnost, da se maščujem za smrt vseh tistih, ki s0 v Rdečem robu. Rad bi se še boril. Čakal bom in T°da rad 2p»« upal. va* pridete. To ml bo dalo moči, da bom zdržal. Ce pa ' 0pe-bo, se od vas poslavljam. Oprostite ml, če Je bilo kaj' n&Lev» Do sedaj sem napravil vse, kar sem mogel. Ce ho ^ umreti, bom umrl tako, da ne bo nikogar zaradi men® Tudi na to sem pripravljen.”« ^J, Novljan Je končal in pogledal po obrazih. Privil I® ker se je iz petrolejke preveč kadilo. Soba Je postala ro*9^ ln zrak dušljiv. jv «Kaj misliš, Perne? Tu imaš še zdravnikov načrt 28 Sevalno akcijo.« Pemc Je globoko povlekel vase dim skoraj že cigarete in odvrnil: «Jaz sem za to. Poizkusimo in boljših. To Je dragocen človek, ki morski boj.» dog®re‘ 1 0»)' pošljimo tja nekfll pfl- mnogo pomeni 28 «Kaj pa mislite vi?« se Je obrnil Novljan še k dojiti Spogledali so se. Bili so si edini, da Je treba fant* ,-g* iz nemških rok. Radi so ga imeli. Zaradi drznih P0" ifi ga Je poznala vsa Primorska, pri ljudeh je bil priljubU spoštovan. Novljan Je poslušal, da so povedali vsak svoje, P pa Je pribil: ^ »Pemc, prosim te, da napravite vse, kar se da. R*d u tega fanta. Zasluži, da poskrMmo zanj « ^9*1- Potem se Je Novljan poslovil. Zunaj ga Je zajel val nega zraka. V vetru Je drhtelo drevje, z visokega, neba pa so padale kaplje. Zavihal Je ovratnik in se ŠPORT ŠPORT ŠPORT domači šport DANES SOBOTA, 13. NOVEMBRA 1971 ODBOJKA moška b liga r1-15 v Trstu, Ul. del la Valle Bor - La Torre * * * memorial m. fileja £00 v Gorici 0rn — S. Anna (dečki) 18.°o v Gorici finale (dečki) * * * KOŠARKA PRVENSTVO .pomlad* 18-30 v Gorici »Plugen — Polet * * * NARAŠČAJNIKI £■30 v Trstu, Ul. Caravaggio - Servolana * * * NOGOMET ZAČETNIKI £00 V Dolini Br»9 — Fortitudo * * * 1430 v Trstu, y, F,avia l'Pertas — Primorje * * * £'00 v Bazovici *arl* — Inter SS * * * JUTRI Nedelja, h. novembra 1971 NOGOMET 2- AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu, Ul. Flavia • Ar>na — Vesna * * * ]4'30 v štandrežu Juv*ntina — Breg 14.30 v Starancanu 'aranzano — Zarja * * * 3. AMATERSKA LIGA 4.30 v Nabrežini '•artimavo — Primorec * * * 0 v Trstu, stadion «1. maj* •on ■— De Macori * * * 4;3o na inipija — Libertas Rocol * * * MLADINCI 10.30 v Padričah 1* ‘— Cremcaffd S? v Križu n Bosco — Breg a? v Fon;;; 69 'ano — Mladost NARAŠČAJNIKI ■15 v Trstu, stadion «1. maj* ni0" — S. Sergio A * * * namizni tenis , MOŠKA b LIGA 25° v Vicenzi RS — Sokol * * * KOŠARKA gMLADINCI Bor V Trstu, Ul. della Valle Ferrovlario SMUČANJE lajiCn •^ka smučarska reprezen-v ^iPaoški in ženske) bo začela v Cere, da bi bilo njuno CFin daljše zadrževanje opra-■ Sicer res ni bila preprosta reč obtožiti izredno bi- p obveščevalca, za katerim Je stal poveljnik okrožja, vtar nih sto talcev, ki so Jih bili odbrali za ustrelitev, Vuj ad! «ljubega miru« poslali umret v eno izmed koncen-^b taborišč. Ko sta se inšpektorja naspala, okopala v jezeru, naužila zraka in oborožila s sredstvi za napad, sta ga nekega večera poklicala na razgovor. Obsedeli so v njegovi sobi, sami, brez prič, pri zaprtih oknih. Razgovor je vodil polkovnik. Počohal se Je po visoki pristriženi glavi in začel: «Gospod major, nocoj vam bova razložila pravi namen najinega obiska. Da vam bo jasno: poslal naju je šef varnostnega urada. Visoko vas ceni. Ni mu ljubo, da vas moramo — zaradi prijav, ld prihajajo k nam — vzeti v pretres. Midva želiva, da bi nama dokazali svojo neoporečnost in razložili motive svojih dvomljivih ravnanj. Dobro veste, da mi ne zaupamo nikomur. Naš človek, na katerega pade sum, ni več naš, dokler ne spere s sebe tega suma.« Ko Je polkovnik končal svoj uvod, se je major Wolf skušal sproščeno smehljati. «Prav vesel sem vas, čeprav se presenečen sprašujem, od kod vse te podle laži, saj sem že pred letom dni dokazoval in dokazal svojo zvestobo naši stvari. Tisti, ki dvomijo o meni, ne razumejo kombinatorike daljnosežnega izigravanja nasprotnika z njegovo lastno taktiko. Vem, da sem se nekaterim zameril. Pravijo, da sem sam vase zaprt, grob in nezaupljiv tudi do svojih; da se izogibam družbe, da zahtevam absolutno pokorščino in ubijajoče, trdo delo ter o-sebno tveganje; da preziram nižje in višje od sebe, da sem individualist, zaljubljen sam vase in užaljen, ker Imam prenizek čin in položaj; da zlorabljam službeni položaj za o-sebne namene in tako dalje. Celo uro bi vama lahko našteval, gospoda, kaj vse mislijo ljudje o meni in govorijo, ker me ne poznajo in ker se mi ne morejo približati. Res sem že po naravi nezaupljiv. Tega so nas vedno učili. Zato sem držal v strogi tajnosti vse svoje načrte in celo razloge svojih dejanj. To je nož z dvojno ostrino. Zel sem uspehe, hkrati pa sem sd nakopal slabe posledice.« «Dobro,# je dejal Inšpektor. «Vojak ut policaj ste. Veseli me, da te stvari razumete, kar bo najin posel močno olajšalo. Ne slepomišim rad. Zato vam bom kar naravnost povedal, kaj ljudem ni všeč in kaj jim Je sumljivo. NAMIZNI TENIS TRŽAŠKI POKAL Neizkušenost usodna za igralke iz Zgonika 5:4 Marici JULIA — KRAS JULIA: Badiini (HI/3), (in/4), Grion (HI/2). KRAS: Vesna ver (III/n.c.), Milič (1/5), Kobal (III/4). Badiini — Vesnaver (10, 14) Marici - Milič (5, 13) Grion — Kobal (15, 17) Badini — Milič (12, 10) Grtan — Vesnavar (9, 12) Marici — Kobal (19, 11) Milič — Grion (9, 12) Badini — Kobal (-18, 20, 9) Marici — Vesnaver (14, 18) V drugi tekmi ženskega namiznoteniškega turnirja za tržaški pokal je v sredo tržaška Julia premagala ekipo zgoniškega Krasa s tesnim izidom 5:4. Če izvzamemo prvokategornico Miličevo, ki je brez truda osvojila vse tri točke, estali dve Krasovi- igralki nista imeli sreče. Tako pri Kobalovi kot pri Vesnaverjevi je prišla do izraza ne gotovost in neizkušenost in to prav pri osnovnih udarcih, tako da nista mogli izkoristiti sicer lepih in u-činkovitih protinapadov. Srečanje je bilo zelo izenačeno in zanimivo. V sredo bo Kras igral v Nabrežini proti tržaškemu društvu ARAC. e. b. 2:0 2:0 0:2 2:0 0:2 2:0 2:1 2:0 TRŽAŠKI POKAL (MOŠKI) Težka zmaga Sokola V četrtek se je začel tržaški pokal za moške. Kot je znano, nastopa tudi Sokol, ki v kvalifikacijah igra v skupini z ekipama San Micheleja iz Tržiča in Julie B iz Trsta. Prvi nastop je Sokol opravil v Tržiču. Zmaga ni bila nikoli v dvomu a vseeno ni bilo priičakova- i ti tako skromnega izkupička. Oglejmo si na kratko, kaj ni šlo v naših vrstah. Standardna igralca (nastopata v B ligi) Peter Uk mar in Just Fabjan sta odpravila brez večjih težav vse nasprotnike. Kljub temu nista igrala preveč dobro, saj sta se potrudila le ko je bilo prav nujno. K poprečni igri naših pa je gotovo pripomogl; tudi slaba miza, ki je premalo odbijala žogico. To seveda škoduje zlasti napadalnim igralcem, ki so navajeni na hitro igro. V vrstah Sokola je igral tudi 16-letni Robert Milič, ki pa trenira le malo časa. Kljub temu je igral dovolj dobro in je vse tekme izgubil v treh setih zla- sti zaradi neizkušenosti. Četrti i-gralec za Sokol je bil Adrijan Tavčar, ki se je po treh letih vrnil spet za zeleno mizo. KMub nekaterim dobrim udarcem je bilo pomanjkanje treninga zanj used no in večjih uspehov zato tudi ni bilo. V drugem kolu bo Sckol igral v Nabrežini proti ekipi Julia B, in sicer 25. novembra ob 20 30. S. MICHELE: Rosso (3 NC), Mi-cheluzzi (3/5), E. Donda (3 NC) in A. Donda (3/4). SOKOL: Ukmar (3/2), Fabjan (3/2), A. Tavčar (3/3 NC), R. Milič (3 NC). SOKOL - S. MICHELE 5:4 Fabjan — Rosso 2:0 (4, 15) Ukmar — Micheluzzi 2:0 (10, 15) Fabjan in Milič - Rosso in E. Donda 2:1 (10, -20, 14) Milič - E. Donda 1:2 (-15, 19, -10) A. Tavčar — A. Donda 0:2 (-12, -17) Ukmar in Tavčar — A. Donda in Micheluzzi 2:0 (13, 12) Fabjan — E. Donda 2:0 (17, 21) Ukmar — A. Donda 2:1 (-15, 14, 12) Milič — Rosso 1:2 (14, -19, -10) A. Tavčar — Micheluzzi 1:2 (-14, 18, -17) v cf m? : xh v*' JSL SOK Med mlajše In zelo obetajoče namiznoteniške igralce iz Sokolovega •gojišča* sodi tudi Radovič dnu. Mariborski Branik je po porazu v Velenju še naprej predzadnji, za Celjani pa zaostaja za eno točko. Slivničanom. ki so prejšnjo nedeljo osvojili prvo točko, se ie v tem kolu spet slabo godilo. S katastrofalnem porazom v Vevčah so samo utrdili svoje zadnje mesto. IZOLA Izolčana so po porazu v obalnem derbiju spet zabeležili važno zmago in učvrstili svoj položaj v zgornjem delu lestvice. Podobno kot pred štirinajstimi dnevi so tudi tokrat zmagali s sicer tesnim rezultatom, a točki sta ostali doma Seveda pa ie bdi tudi nedeljski nasprotnik. cel.iski Kladivar, precej močnejši od Slivnice. V prvem polčasu je bila igra bolj ali manj enakovredna. Čeprav sta imeli ekipi bolj malo priložoosti, je že v tem delu padel odločilni gol. Srednji napadalec Izole Dodrin je izkoristil memoč vratarja gostov, ta je ležal na tleh in je zatresel mrežo. V nadaljevanju so bili Izolčani boljši, vendar svojega vodstva niso uspeli povišati. Dosegli so sicer dva gola. ta pa ju je sodnik razveljavil (žal, prvega neupravičeno). KOPER Koper je v nedeljo nekoliko razočaral, saj .je bil njegov drugi poraz v letošnjem prvenstvu nekoliko previsok, čeprav z njegovim nasprotnikom. Ilirijo, letos ni šale. Koprčani so bdii pred odmorom enakovreden nasprotnik, srečnejši pa so bili Ilirjani. ta so v 34. minuti po streljanju prostega strela povedli. V prvih petnajstih minutah drugega polčasa pa je bil odpor Kopra zlomljen. Domačini so dosegli še dva gola in tekma ie bila praktično odločena. ZAHODNA CONSKA LIGA V predzadu^m kolu ZCNL se je lestvica zelo malo spremenila. Le Primorje (prej 3.) in Triglav (4 ) ter Usnjar (7.) in Zagorje (8.) so zamenjali svoja mesta. Če pa bi upoštevali še dve točki minusa, s katerima so kaznovali Usnjarja ker trije igralci niso imeli zdravniškega pregleda, bi Vrhničane prehitel še Piran. Seveda odločitev še nima dokončne veljave, saj se je Usnjar pritožil. Sicer r.-' je deseto kolo minilo v znamenju prvega poraza Litije. Vodeča etapa je zgubila z letos precej poprečno (v preteklem prvenstvu pa drugo) ekipo Zagorja. Glede na prvi poraz vodečih so Novogoričani zapravili priložnost, da bi se z morebitno zmago približali Litiji na eno samo točko razlike................ PRIMORJE - ADRIA Za prvenstveni derbi med Primorjem in Adrio je vladalo precejšnje zanimanje, tako v Ajdovščini kot v Mirnu. Zaradi bližine teh krajev se je ob ajdovskem igrišču zbralo tudi mnogo Mimcev, ki so seveda, kot ajdovski navijači, želeli uspeh svoje ekipe. Primorje je nastopilo v nekoliko spremenjeni postavi. Manjkala sta kaznovani Kotnik in bolni vratar Marjanovič, ki ga je zelo uspešno zamenjal igralec Blanuša, ker Primorje nima ustreznega rezervnega vratarja. Po treh tednih pa ie spet zaigral napadalec Kopatin. Adria .ie pritekla na igrišče v isti postavi, kot prejšnjo nedeljo, torej brez nekoliko bornega Gorkiča in s Ca-revičem, ki mu je disciplinska komisija NZS dovolila nastop (že na prvi tekmi po izključitvi). Igra. na katero je vplivalo tudi slabo in razsušeno igrišče ter lažja burja, je bila dokaj raztrgana, se posebno v prvem delu pa tudi živčna. Pred odmorom so se bolje znašli domačini, ta pa so do vodečega zadetka prišli v precejšnji meri po zaslugi marnske obrambe. Slednja si .ie privoščila dve hudi napaki, od katerih je Kopatin eno izkoristil in povedel za Primorje. V drugem dem je Adria uredila svoje vrste, bila boljša ekipa in je zasluženo izenačila. Piščanec je streljal kot, žoga pa je prišla na glavo Cotiču, ta jo je preusmeril v mrežo in s tetri ponovno dokazal svoje veliko moj strstvo v strelih z glavo. Prva letošnja točka v gosteh po meni Adriji zelo veliko. Če ji bo še v nedeljo uspelo zmagati, si bo že precej opomogla. Ajdovci so po štirih zaporednih zmagah zgubili točko, ki jih je pomaknila za mesto navzdol. Morda so v jesenskem delu pričakovali višjo uvrstitev (v zadnjem kolu se s-cer še lahko dvignejo), vendar tudi s četrtim mestom, ki jim je že zagotovljena, ob sedanji ekipi ne bi smeli biti nezadovoljni. PIRAN - TOLMIN Derbi v Piranu, med najsevernejšim in najjužnejšim primorskim klubom, ki je po pričakovanju pr.-tegnil recej mani zanimanja od ajdovskega, je b’l odločen že na začetku te-lcme. Pirančani so si namreč že -i dvajsetih minutah igre zagotovili zt ». 'o. ko so s hitro n borbeno igro povedli kar s 3:0. Najprej je Morato iz enajstmetrovke zatresel mrežo, kmalu zatem pa sta Lokaš in Požar povišala vodstvo. Pozneje so domačini popustili. tako da so Tolminci ustvarili ravnovesje, čeprav so ostali brez izključenega Kanalca. Kljub temu pa je Tolmin prejel še en gol. ko je v 65. minuti. Morato postavil končna rezultat tekme. Piran ie tako dosegel važno zmago in popravil svoj položaj na lestvici, še zdaleč pa ni na zeleni veti-Tolminci, ki igrajo v precej spremenljivi formi, so z drugim zaporednim porazom zgubili stik z vodečimi in se priključil ekipam $ sredine lestvice. VOZILA Vozila so se na drugem zaporednem gostovanju razšla z Usnjarjem z neodločenim rezultatom, brez zadetkov. Poškodovanega Gulina spet ni bilo v ekipi, vendar so bili domačini bolj oslabljeni, saj so nastopili brez štirih kaznovanih igralcev. Več od igre so imela Vozila, žal pa tega niso izkoristila. Zanimivo je, da ie bilo to prvo letošnje gostovanje Novogoričanov, na katerm niso dosegli niti enega gola. Zadetek bi bil v nedeljo zelo dobrošel, saj bi iim prinesel dragoceno zmago (seveda ob drugače enakem razpletu tekme), s tem na jih približal Litiji na eno samo točko razlike. Hkrati' bi pomagal tudi Piranu in Adrii. sai bi bile možnosti njunega neposrednega tekmeca, Usnjarja, s tem zmanjšane. V NEDELJO VEČ VAŽNIH TEKEM Jesenski del prvenstev v slovenskih ligah se bliža h koncu, do katerega je ostaio le še zadnje kolo, ki pa bo prineslo še nekaj zanimivih bojev. V SNL bo Izola sicer gostovala, vendar bo imela lažjega nasprotnika (mariborski Branik) kot Koper, ki se bo moral na domačem igrišču precej potruditi, če bo želel uspeti v boju z vevško Slavijo. V ZCNL bo za Primorce več važ nih tekem. V Nori Gorici se bo na tekmi Vozila — Triglav odločalo o razvrstitvi na vrhu lestvice, podobno kot na tekmi Litija — Primorje, kjer bodo imeli Ajdovci težko delo z »ranjenim levom«. Adria se bo doma pomerila z Usnjarjem. Piran pa v gosteh s Hrastnikom. Z nedeljskimi (ne)uspehi si bosta ti najsi a bše uvrščeni primorski ekipi o-težkočili ali olajšali spomladanski boj za obstanek. Tudi Tolminc; se bodo morali potruditi na tekmi z Zagorjem v Tolminu, sai bi se z morebitnim novim porazom že približali kandidatom za izpad. B. P. KOLESARSTVO Danec Ole Ritter bo skušal v mehiški prestolnici 18. novembra postaviti nov svetovni rekord v kolesarski vožnji na 100 km dolgi progi na dirkališču. Sedanji rekord znaša 2.20'36"40. Ritter je trenutno že lastnik svetovnih rekordov v vožnji na 5 km, 10 km, 20 km in v enourni vožnji. Vedno znova, načenjajo problem vaše preteklosti in v zvezi z njo tudi dejstvo, da še zdaj niste član stranke, za kar pa se niti malo ne prizadevate. Vaš najhujši greh je, da podcenjujete gibanje, katerega jedro, hrbtenica, mozeg in srce je stranka. Verjetno prav iz te napake izvirajo vse druge.« «SvoJe preteklosti vam ne hd rad znova razlagal, ker Je opisana v mojem dosjeju in ste jo verjetno prebrali. Lahko bi dodal kakšno poljubno pravljico, ki bi sd jo vi poljubno tolmačili. Kar je dobro, lahko vzamete za zlo, in kar je zlo, za dobro. Nisem sam kriv, če sem služil pri šefih, ki sem jih prekašal s pametjo. Nekaj jim je moralo ostati, da so bali lahko večji. Niso me vzeli v stranko in niso mi dali činov. Ker pa se ne borim ne za eno ne za drugo, temveč samo za veliko Nemčijo, so mi morda napravili prej uslugo kakor kazen. Vrednost človeka sodimo po delih, ne po besedah. Besede so veter, ki ne podere sovražnika. Če se ne bi jaz sam — zavoljo želje po tveganju — udeleževal operativnih podvigov, ne bi bilo uspehov, pa tudi sumničili me ne bi.» Polkovnik mu je vrgel na mizo šop papirjev in zmagoslavno dejal: «Kaj pravite na to? To so dokumenti, da ste prekoračili mejo službenih pooblastil in napravili usluge nasprotniku!« Wolf je preletel list za listom. Bila so partizanska, vo-sovska poročila, ki so se nanašala nanj — agenta s šifro 111 na zvezi s pokrajinskim vodstvom odpora. ((Sklepanja po teh podatkih so posledica dvojnega tira naše službe. Ali sem jaz ustvaril sistem, da levica ne ve, kaj dela desnica? Proučimo samo en primer: Dolžite me, da sem izdajal oziroma obveščal posameznike o naših nameravanih aretacijah. Priznam. Mnogim nasprotnikom sem sporočil, da jih bodo prišli iskat. Zdaj vam bom povedal, zakaj sem to storil — v obremenilnem gradivu je to namenoma zamolčano. V nekem mestu smo odkrili del organizacije odpora ln Jo proučevali nekaj mesecev; hkrati smo imeli na muhi par- tizansko enoto na tistem območju. Počakali smo, da se je partizanski bataljon ustavil v gorah nad mestom. Potem sem prek svoje agentke sporočil v mesto, da bo naslednji dan gestapo aretiral aktiviste odpora. Se isto noč so vsa ušli v gozdove: tisti, ki smo vedeli zanje, zraven pa še več takšnih, o katerih niti slutili nismo, kaj so. Z njimi vred so pobegnili tudi fantje, ki smo jih nameravali mobilizirati in jim ni bilo prav nič do tega, da bi padli na vzhodni fronti. Povsem razumljivo je, da je tisti, ld je vodil aretacije v mestu, pobesnel, ko se je moral vrniti praznih rok. Tudi polioija, ki je obkolila mesto, je preklinjala, ker je zaman zmrzovala. Zdaj pa bom nadaljeval tam, kjer se vaše obtožbe nehajo. V gozdovih blizu mesta so se ob bataljonu zbrali vsi, ki so pobegnili iz mesta. Ker so bili neoboroženi, so spremenili gibljivo enoto v negibljivo. Ko so moji agenti opravili svoje, Je po zbrani raji udaril general s svojo policijo ter uničil pomemben partizanski bataljon s pobeglimi vred. Ali ni to primer ustvarjalnega predvidevanja? Tako nekako žrtvuješ pri šahu kmeta, da dobiš kraljico, če ne verjamete mojim navedbam, prosim, pokličite generala — v vse te kombinacije sva zapletena samo midva. Večkrat sem učil naše, tudi tiste, ki me zdaj obremenjujejo, da je bolje, če ne veš nič, kot pa če poznaš veliko stvari le na pol. Bolje Je, če ostaneš bedak na svojo roko, kot pod tujimi vplivi navidezen pametnjak.« Inšpektorja sta se spogledala. Vodja Je zaostril glas: «Nama ni do vaših globokoumnosti. Sem sva poslana zato. da ugotavljava gola dejstva. Zapisala bova, kar boste povedali, in zaslišala tudi generala.« ((To me zelo veseli. Naš pogovor Je nesmiseln, a za vas, česar me tu obtožujete, se obrnite na generala.« Wolf je prelistal papirje in jih ravnodušno vnutl polkovniku. Preden so končali, mu je polkovnik rekel: (Nadaljevanje »ledi) Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Monlecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna inozemstvo 15.500 lir. y SFRJ posa- dinar, mesečna 14.— din, letna 140,— din. Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 naročnina za mezna številka 1.— Poštni tekoči račun Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/j «ADIT» . DZS, Ljubliana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 W Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali 09,sl’ 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naroiaio P” upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblicItA lt*l* Stran 6 13. novembra 1971 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT-Trtl PO ZAKLJUČKU VOJAŠKIH AKCIJ Med spopadom v katoliški četrti izgubila življenje še ena oseba Policija priprla štiriindvajset «sumljivih» belfaških občanov - Gverilca nastavila bombo v veletrgovini BELFAST, 12. — Med eksplozijami, spopadi, preiskavami in aretacijami, ki so danes potekale v vseh severnoirskih krajih, je zgubila življenje še ena oseba, ki je slučajno hodila po ulici, ko sta se spopadla peščica gverilcev in vojaški odred. Zgodilo se je v belfaški katoliški četrti Gros ven or Road, kjer so britanski vojaki in irski policisti danes izvedli vrsto preiskav in zaplemb. Vojaki' so se nameravali umakniti iz četrti, ko jih je napadla manjša skupina gverilcev. Med ostrim spopadom je bilo nekaj ranjenih — baje ne hudo — eno osebo, katere ime je še neznano, pa je krogla smrtno zadela. Med preiskavami po ostalih belfaških četrtih so policisti ujeli’ in priprli še štiriindvajset »sumljivih* oseb. Podobne preiskave so istočasno potekale tudi v Londonder-ryju in drugih večjih središčih. Dva mlada gverilca, pristaša organizacije IRA, sta davi nastavila bombo v belfaški veletrgovini z električnimi napravami. Trgovino so še prej polili z bencinom in osebju ter kupcem ukazali, naj v treh minutah zapustijo poslopje. Ljudje so se seveda spustili v beg, medtem ko so dospeli vojaški izvedenci, ki jim je uspelo odnesti bombo na trg in jo tam razstreliti. Do ostrega spopada je prišlo tudi med gverilci' in skupino vojakov, ki je skušala razstreliti neko pot med Ulstrom in Irsko republiko. Vojaki so lahko dokončali delo šele, ko jim je prispel na pomoč drugi odred, ki je popolnoma zaposlil gverilce. - Skupina gverilcev organizacije IRA je danes rešila mlado dekle, ki je padlo v roke večji skupini belfaških katoličank. Dekle se je namreč izredno rado družilo z britanskimi vojaki in ženske so sklenile, da jo bodo obrile in jo izpostavile javnemu zasramovanju, kot so že storile pretekli teden z 19-letno Marto Doherty. Uspelo jim je, da so dekle pripeljale do neke zapuščene kleti; ko so vdrli gverilci in rešili nesrečnico. Kot je znamo, je IRA odločno zanikala, da bi njeni pristaši kakorkoli sodelovali pri dodeljevanju takih kazni. Združenje bivših katoliških borcev v Londonderryju je medtem izdalo zanimiv poziv, ki jasno prikazuje, kakšno je vzdušje v Ulstru. člani organizacije pozivajo oblasti, naj bodo pripravljene nuditi zatočišče, hrano in obleke katoliškim beguncem, ki bodo morali zapustiti Belfast v primeru, da bi se uprti protestanti! število beguncev bi lahko znašalo skoraj 8.000 oseb. Mars: do sedaj slabi fotografski posnetki PASADENA, 12. — Ameriška sonda »Mariner 9», ki bo pojutrišnjem nastopila krožno pot okoli planeta Marsa (jutri bodo prižgali zaviralne rakete) je že poslala na Zemljo 25 slik »rdečega planeta* iz poprečne razdalje okoli 800.000 km. Slike so razmeroma zelo slabe, kar pa so predvidevali zaradi viharja, ki sedaj divja na tem našem najbolj zanimivem sosedu. Eden od strokovnjakov, kateremu je poverjena naloga, da »tolmači* slike, je dejal, da vse kaže, da ni na Marsu kakih večjih hribov. POTAPLJAČI NA DELU PRI MARINI Dl PIŠA Brezuspešno iskanje 70 m pod morsko gladino Slabe vremenske razmere otežkočajo najdbo križa, kjer leži trup «herculesa C 130» LIVORNO, 12. — Tudi današnje | lo otežkočala skoraj popolna te-™ morskem področju, ma. Te vrste raziskav so prekinili ŽENEVA, 12. — Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da se velika epidemija gripe širi po vsej vzhodni Evropi ter je že dosegla meje zahodne Evrope. Glasnik ustanove pa je pojasnil, da epidemija ni nevarna in da do sedaj še niso zabeležili nobenega smrtnega primera. raziskave na kjer je križarka «A. Dori a» ugoto vila prisotnost nekega kovinskega predmeta, niso žele nobenega pozitivnega rezultata. V tej zvezi je poveljstvo vojne mornarice zgornjega Tirenskega morja objavilo sporočilo v katerem pravi, da je ladja »Cavezzale* ob podpori drugih pomorskih enot, letal in helikopterjev, nadaljevala raziskave področja v premeni dveh kilometrov. V morje so spustili tudi potapljače in »ljudi-žabe*. Njihovo delo pa je bilo zelo naporno ter do sedaj ni obrodilo nobenega uspeha. Vremenske razmere na morju so bile sicer nekoliko boljše od včerajšnjih, toda morje je še vedno močno valovalo, deževalo je, in nebo je bilo prekrito s temno-sivimi oblaki. Potapljači in «možje-žabe» so se spustih na dno v globino 70 m, kjer pa je njihovo de- v popoldanskih urah, ker so se vremenske razmere spet poslab šale. Doslej še niso našli niti enega ponesrečenega padalca. Domnevajo, da so njihova trupla ostala v trupu ponesrečenega »herculesa*. Danes ponoči bodo nadaljevali raziskave samo večje ladje. Jutri zjutraj pa bodo spet vzletela letala in helikopterji. Admiral Ciccolo, poveljnik področ ja zgornjega Tirenskega morja, je danes prišel na krov ladje »Cavezzale*. Med drugim je izjavil, da so do sedaj uporabili pri iskanju večje število enot, ker so upali, da je kak padalec ostal pri življenju. Iz teh besed bi bilo sklepati, da bodo sedaj {»svetili največjo pozornost samo iskanju trupa razbitega letala. TRŽAŠKI DNEVNIK SKUPNA PRIZADEVANJA V TURIZMU ...............................................................................................................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA STVARNA VPRAŠANJA VZTRAJNEGA DRŽAVNEGA PRAVDNIKA Dvakrat je Vinci obmolknil za 10 minut preden je priznal svoj strahotni zločin Dr. Terranova je začel sumiti, da je moški zagrešil zločin, ker sta dve Antonellini sestrici povedali, da je umorjene deklice že prej povabil v avto - Edini zapornik v zaporu z 10 čuvaji MARŠALA, 12. — Državni pravdnik dr. Cesare Terranova je sklenil, da bo šele čez nekaj dni uvedel formalni kazenski postopek proti Micheleju Vinciju, ki je obtožen, da je umoril svojo nečakinjo Antonello ter sestrici Ninfo in Virginio Marchesi. Državni pravdnik je ukazal karabinjerjem in policijskim agentom, naj ugotovijo, če je opuščeno brezno, kjer so našli Ninfo in Virginio, povezano s kakim rovom s površino zemlje. Nadalje je naročil, naj ugotovijo, kje je bila Antonella v dneh pred svojo Ljudsko štetje pred 40 leti: uradnik vlaga popisne Uste v stroj za seš te vanje smrtjo in nadalje, kje je hodil in kaj je delal morilec v dneh pred ugrabitvijo deklic. Sodnijskega funkcionarja zanima namreč, če gre pri Vinciju samo za trenuten »raptus*, ali pa za predhoden naklep. Na to domnevo je dr. Terranovo napotila ugotovitev, da je Vinci že pred ugrabitvijo povabil nekega dne vse tri deklice naj sedejo v njegov avto ter se peljejo z njim. Po pisanju nekaterih časopisov, bi to njegovo dejanje predstavljalo skoraj nekakšno vajo za izvajanje dokončnega naklepa. Na to domnevo so napotile državnega pravdnika tudi izjavi dveh An-tonellinih sestric, ki sta prišli na njegovo zahtevo v sodnijski urad. Dr. Terranova ju je vprašal, kako se je obnašal njun stric Michele. Obe sta povedali, da je bil zelo ljubezniv in da jih je peljal na sprehod. »Spominjam se — je dejala ena izmed sestric — da je stric hotel peljati na sprehod Antonello in dve njeni prijateljici*. Ta izjava je vzbudila v državnem pravdniku zanimanje ter ga napotila na to, da je začel sumiti, da je prav Vinci zagrešil zločin. Preiskovalec pa se ni prenaglil. Policijstom je ukazal, naj odpeljejo deklici domov, nato pa je poklical Vincijevo ženo, Anno Impicciche. žensko je vprašal, kako je mož preživel tisti dan. Anna je izjavila: «Zjutraj se je zbudil, nekaj pojedel, in potem šel delat. Kot se je večkrat dogajalo, je kosil v tovarni in se potem vrnil domov pozno popoldne. Terranova je pustil, da je ženska končala pripovedovanje, nato ji je postavil nekaj splošnih vprašanj in nazadnje jo je vprašal: »Ali je mogoče, da je vaš mož prišel tisti dan na kosilo in da morda vi ne zamenjujete enega dne z drugim?* Ženska je odgovorila: »Ne, lahko vam zagotovim, ne morem zgrešiti; tistega dne in v naslednjih je mož vedno ostal v tovarni na kosilu, ker je tako prihranil nekaj denarja in se ni utrudil zaradi poti do doma. Te okoliščine se točno spominjam, ker sem ga nestrpno čakala, da bi se vrnil z dela. Hotela sem mu namreč povedati, da so moji svojci zaskrbljeni, ker se Antonella in njeni dve prijateljici še niso vrnile domov. Točno se spominjam, da moj mož tisti dan ni prišel na kosilo*. Dr. Terranova je poslal žensko domov. Bil pa je že prepričan, da je u Vincijevem pripovedovanju obsta- uiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiniiiiuiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiiMiiiNiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiimiiiii Televizijski ekran in otroci WASHINGTON, 12. — Eden med raciji» — v okviru splošnega psiho- najbolj uglednimi ameriškimi pe- diatri, dr. T. Berrg Brazelton, je pred kratkim podal alarmno izjavo v zvezi s televizijo in njenim vplivom na otroški živčni sistem. Ameriški zdravnik je primerjal posledice zvokov in prizorov, ki jih oddaja televizijski ekran, vtisom, ki so jim bili podvrženi jetniki v koncentracijskih taboriščih. Mnogim se je zdela izjava dr. Brazeitona izredno tvegana in tudi pretirana, vendar jo je pediater utemeljil in informiral o svojih študijah tudi posebno komisijo, katere naloga je, da ugotovi, koliko in kako vpliva reklama — predvsem televizijska reklama — na neizkušene gledalce, kot so otroci, pri katerih ni nobene psihične ali moralne obrambe. Dr. Brazelton je celo postavil hipotezo, da predstavlja prav televizija glavni vzrok čustvene nestabilnosti, ki jo je mogoče zabeležiti pri mladini — pri tako imenovani *prvi televizijski gene loškega nihanja. Po pediatrovem mnenju nastane v mladem človeku, ki sedi pred televizijskim aparatom brez vsakega psihološkega oklepa, praznina, ki jo skuša napolniti z vtisi, ki mu jih posreduje mali ekran. Zvoki in slike tako odjeknejo v njem, ne da bi se jim mogel ubraniti, in ga spravijo pod psihološki pritisk: strah ali napetost naraščata v njem in neposredno vplivata na njegov značaj. Živčni dražljaji postanejo tako podobni tistim, ki so jih občutili jetniki v taboriščih, ko so bili na milost in nemilost predani strahu in ustrahovanju. Če pri tem upoštevamo razliko subjektov — še nedovršena otroška osebnost pred ekranom in že zgrajene osebnosti v taboriščih — se nam primerjava ne zdi več tako pretirana, saj se tudi doraslemu človeku lahko zgodi, da občuti pravi strah, ko sledi kakemu razburljivemu filmu ali bere opis grozot. Komisija, ki je preučila študijo dr. Brazeitona, je ugotovila, da so na psihološki ravni izjave ameriškega pediatra znanstveno in tudi eksperimentalno utemeljene. Prav tako je utemeljena bojazen, ki jo je pediater izrazil, češ da televizija lahko uniči vpliv, ki ga imajo starši nad otrokom. Televizija lahko spači načela, ki jih je otrok asimiliral od staršev, lahko pa tudi komaj nakazani otrokovi osebnosti vsili načelo materializma in potrošništva, pred katerim so ga skušali starši vsaj v prvih letih ubraniti. Potrošništvo lahko nato vpliva na osnovna načela ubogljivosti in odgovornosti. Marsikdo bi si nikoli ne predstavljal, da lahko mali ekran, ki se je skoraj popolnoma udomačil v vseh družinah srednjega in višjega sloja, predstavlja tako grožnjo za vzgojo, ki bi jo radi posredovali o-trokom. Toliko bolj grozljiva pa je ugotovitev, da so otroci podvrženi psihološkim dražljajem, ki so bili lastni koncentracijskih taboriščem. jala določena časovna praznina. Toda ni se prenagnil. Vincija je pustil v zaporu, kamor so ga bili že priprli kot osumljenca zločina in so že imenovali dva zagovornika, ki bi prisostvovala zaslišanju. Dr. Terranova pa je skupaj s člani raznih preiskovalnih organov pregledal razne kraje, ki so bili tako ali drugače povezani z zločinskim dogodkom, šele pozneje se je vrnil v svoj urad. Med tem je Vinci nestrpno čakal, kaj se bo zgodilo. Ko je prišel pred državnega pravdnika, ga je ta vprašal. kako je preživel 21. oktober. Vinci je spet ponovil svojo prvotno verzijo. Tedaj pa mu je sodnijski funkcionar zabrusil v obraz, da je v njegovem pripovedovanju praznina ene ure. Moški je na široko izbuljil oči, pogledal Terranovo ter si otrl senci z dlanmi. Preteklo je deset minut v popolnem molku. Potem je dr. Terranova potegnil z umerjenimi gestami iz predala drugo za drugo slike treh deklic: najprej Anto-nellino, potem pa ostalih dveh ter jih pokazal Vinciju. Rekel mu je: »Antonella je bila že dostojno pokopana, zakaj ne bi pokopali še ostali dve?* Tudi na ta psihološki pritisk Vinci ni klonil. Rekel je: »Svojo nečakinjo sem imel zelo rad. in ne bi ji storil nič žalega*. Nenadoma je dr. Terranova postal rezek, rekoč, da so ga 21. oktobra videli pred šolo. Vinci se je začel umikati: »Nisem se peljal mimo šole*. To je bila groba napaka, kajti malo prej je bil izjavil, da se je peljal mimo šole. ko je šel v delavnico elektrav-ta. Tako se je Vincijev alibi začel majati. Državni pravdnik je pritisnil z vrsto drugih vprašanj, ki nazadnje niso dobila nobenega odgovora. Preteklo je 12 minut popolnega molka. Nenadoma je dr. Terranova pribil: »Videli so te. ko si govoril z deklicami.* Tedaj je moški klonil, ter odgovoril, z »da*. Takoj nato so si sledila vprašanja in odgovori in celotna zločinska zadeva se je začela razpletati. Vinci je še trdil, da je bil v nekem baru, kjer je popil neko opojno pijačo, ki naj bi ga bila zmedla, toda nazadnje je resnica le prišla na dan. Policijski organi ln gasilci so že začeli raziskovati brezno, kjer sta nesrečni Ninfa in Virginia umrli po enodnevnih ali dvodnevnih strahovit-nih mukah. Michele Vinci Je sedaj v zaporu v Mistretti, več kot sto kilometrov od Maršale. V malem krajevnem zaporu je on edini zapornik, ker so 8 drugih zapornikov premestili v druge zapore. V sobi, ki meri 12 kv. metrov je skupaj z njim zaporniški paznik. Za njegovo osebno varnost pa skrbi 10 paznikov. Do sedaj je le malo jedel. Venomer bulji v zrak. enkrat pa se Je vrgel na tla ter se nekoliko pobil po čelu. Tedaj Je izjavil: »Dovolite ml. da vidim še enkrat ženo, potem pa se bom ubil*. Odgovorni funkcionar zapora je Izjavil, da bodo obili stene celice z usnjem, da bi preprečili vsak poskus samomora. Policijski organi okoli Mistret-te imajo precej opravka z ljudmi, ki so že hoteli prirediti demonstracijo pred zaporom. Vidne upravno-politiene osebnosti žrtve dveh prometnih nesreč (Od aašega dopisnika) BEOGRAD, 12. — Sinoči in davi sta se v bližini Beograda pripetili dve precej hudi prometni nesreči, pri katerih je bilo ranjenih nekaj vidnih političnih in upravnih osebnosti. Sinoči okrog 18. ure sta na »ovinku smrti* pri Centi blizu Zrenjani-na trčila avtomobil italijanskega veleposlanika v Beogradu in tovornjak. Baje je trčenje povzročila spolzka cesta. V nesreči sta dobila težje poškodbe prvi tajnik italijanskega veleposlaništva Giuseppe Trio-Moffo ter jugoslovanski državnik Peter Dru-kin. Odpeljali so ju v beograjsko bolnišnico, medtem ko so voznika avtomobila Paola Fagusta, ki je bil samo lažje ranjen, odpeljali v zrenja-ninsko bolnišnico. Druga nesreča se je pripetila davi na poti Beograd - Titovo Užice. Avtomobil, v katerem so sedeli predsednik beograjske skupščine Branko Pešič, podpredsednik Miladin šakič. predsednik gospodarske zbornice Simeon Zatekalo in voznik Aleksander Velimirovič, je trčil v traktor. Ponesrečence so najprej prepeljali v bolnišnico v Gornjem Milanovcu, popoldne pa so jih prepeljali v Beograd. Najhujše poškodbe je dobil predsednik skupščine šakič. Skupina se je odpravljala na sestanek s predstavniki občine Titovo Užice. B. B. V Vidmu nova revija «11 Vino» V Vidmu je začela izhajati nova revija »D Vino*. V palači Kechler jo je številnim gostom, med katerimi sta bila tudi deželni odbornik za kmetijstvo Comelli in predsednik videmske trgovinske zbornice Marangone, predstavil ravnatelj I. Benini. Revija bo izhajala štirikrat na leto in bo obravnavala deželno vinarstvo in gastronomijo, proizvodnjo žganja in piva ter podobna vprašanja. Odborniki za turizem petih dežel s posebnim statutom Predstavniki odbomištev za turizem pri petih italijanskih deželah s posebnim statutom so se včeraj dopoldne sestali na sedežu deželnega odbora v Trstu. Za Sardinijo sta bila prisotna odbornik Serra in ravnateljica Del Pinova, za Tridentinsko - Gornje Poadižje odbornik Mueller, za Dolino Aosta odbornik Milanesio in ravnatelj Tambosco, za Sicilijo ravnatelj odbomištva za turizem Orlandini, za našo deželo pa odbornik Moro, ravnatelj odbomištva Piša in funkcionar Romano. Na srečanju so strokovnjaki raz pravljali o vprašanjih, o katerih je stekla beseda že na prvem njihovem srečanju 29. oktobra letos v Cagliariju, to je o skorajšnji objavi odloka, s katerim bo upravna pristojnost glede turističnih dejavnosti prešla z države na dežele z rednim statutom, dalje o nu>iosti nadaljnjega finansiranja pokrajinskih turističnih ustanov s sredstvi iz državne blagajne ter o vprašanju igralnic, ki naj bi se odprle zlasti v deželah, ki ležijo ob meji. Na seji so sklenili, da se bodo predstavniki odborništev za turisem iz petih dežel s posebnim statutom odslej sestajali in sodelovali glede vprašanj skupnega interesa. Ob koncu seje so sestavili spomenico o problemih, ki so bili predmet razgovorov, ter jo poslali osrednji vladi. Odborniki se bodo ponovno sestali v Palermu prve dni prihodnjega meseca. ■■IIIIIIIMlIllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllimilllllllltItMIIIflllllllIttllllllllllHIIIIIIIHII"111111111 NEPLODNA SEJA K0NZULTE NA OPČINAH ŠE VEDNO NEREŠENO VPRAŠANJE PREVAJALCA Na prihodnjo sejo so povabili odbornika za proračun Občina ustanovila poseku kulturni sklad Z odločbo občinskega odbora so ustanovili v tržaški občini poseben sklad za ohranitev oziroma varstvo nad premičnimi kulturnimi dobrinami. S tem v zvezi so odobrili tudi pravilnik. Občinska uprava se je določila za tak sklad iz več razlogov. V prvi vrsti pa je ustanovitev sklada narekovala potreba po ohranitvi pomembnih zgodovinsko - umetniških dragocenosti, ki jih je v našem mestu vse polno, pa tudi to, da se v ta namen osredotoči v eno samo vodstvo potrebna finančna sredstva. Dotacije za sklad bodo prispevale javne ustanove. Tržaška hranilnica pa se je tudi obvezala, da bo letno prispevala svoj delež. Vse odkupljene kulturne dobrine bodo postale last. tržaške občine. Nocoj v Trebčah proslava obletnice oktobrske revolucije Danes, 13. novembra ob 20.30 priredi sekcija KPI »Zorko Kralj* iz Trebč v prosvetni dvorani proslavo 54-letmce oktob-ske revolucije. Govoril bo deželni svetovalec dr. Jan Godnič o temi: «S KPI naprej k socializmu*. Na manifestaciji bosta nastopila tudi krajevni pevski zbor in domača godba. Sledila bo družinska zabava. V četrtek zvečer se je sestala v občinski izpostavi na Opčinah rajonska konzulta, ki bi morala po dnevnem redu izreči mnenje in morebitne pripombe k občinskemu proračunu, katerega mora uprava do konca tega meseca predložiti občinskemu svetu. Kot se je zgodilo že v drugih konzultah, je bilo nekaj takega popolnoma nemogoče, ker je proračun sestavljen tako, da iz njega ni razvidno karj namerava občina potrošiti za območje vsake kon-zulte. Z redkimi izjemami so tako svetovalci' večine kot manjšine bolj ali manj ostro obsodili ravnanje uprave. Ne preveč prepričana sta predstavnik PSDI in en svetovalec KD skušala prikazati demokratičnost uprave, ki .je zaupala konzul-tam veliko nalogo pregleda proračuna, ostali pa so ožigosali to po tezo kot «bluff». Soglasno je bil nato sprejet predlog KP, da se na prihodnjo sejo povabi odbornik za proračun, ki bi moral orisati kaj namerava u-prava storiti v območju konzulte. Samo po tem sestanku in če bo odbornik jasno orisal postavke, bo mogoče izraziti mnenje o proračunu. Še enkrat se je torej izkazalo, da občinska uprava ovira delovanje konzult. Svetovalci bodo namreč sestavili program praktično ko bo proračun že sestavljen in verjetno z običajno večino tudi odobren. Vloga konzulte pri tem seveda odpade ker je nujno, da bo program sestavljen v mejah že predvidenih izdatkov in ne bo predstavljal »a občino nobenega pritiska. Nasprotno, občina bo lahko celo trdila, da je bil program v celoti izveden. Do sestanka z občinskim odbornikom bi moralo priti zelo hitro, ker je na razpolago zelo malo časa. Med drugim je svetovalec SS predstavil program stranke za ob močje konzulte. Program je bil predstavljen pismeno in ga bodo svetovalcem predložili v kratkem. Ni znana njegova vsebina, predvideva pa se, da je SS dopolnila morebitne pomanjkljivosti že pred stavljenih programov KP in KD. Žal se je tudi med to sejo pripetilo, da je bila služba prevajanja, za katero mora poskrbeti občinska uprava, skrajno slaba. Prevodi slovenskih posegov so bili tako slabi, da niso dajali niti približne slike o tem kaj so nameravali svetovalci povedati. Da bd ne doživel prevajalec, ki je sam priznal svojo nesposobnost (kot se je že enkrat zgodilo nekim drugim m»), še večjega «prr ga i ja, so slovenski s ve* ci ni.. ,;:at spregovorili v ^ ščini. Potrebo po prevajalcu T ^ cer nakazal tudi en svetoval# ^ vosredinske večine, dejstva Pa ^ kazujejo, da uprava enostavno ne upošteva pravilnika in na pošilja osebe, ki sicer P<>Pl,‘n0j). obvladajo oba jezika (navadno činske redarje), a nimajo s in točnim prevajanjem nobene se. Šentjakobska konzult® zahteva pojasnila o proračunu Sinoči je bila pri Sv. Jkjjjjjj seja zadnje konzulte, ki je še izraziti mnenje o občinskem r. računu za leto 1972. Tudi svetovalci so izrazili negod®^ ^ spričo prekratkega časa, ki odmerili konzultam za PreUCi-. uumeriii Konzuuam za • Helk9, zajetnega mehanografskega iz0 ^ ki ga je občina posredovala P^. sednikom posameznih rajonskih^ zult. Odločili so, da zaiitevaJ®jr občine, naj ta rok podaljša J du s pismom odbornika V>8 ^ predsednikom konzult ter n-«itj*' prisoten na prihodnji seji se*u. kobske konzulte, ki bo v zelo ^ kem času, nekdo od tržaške^^ ne, bodisi da je to župan, “j: jj. nik za proračun ali kateri*1jj. —i------ ki jjm ^ moral * vedenec, ki jim bo morai *■' j, žiti, kateri so izdatki, ki J $ občina predvidela za mestno trt, ki sodi v pristojnost k00* Na isti seji je konzulta s0f1.tjjo, odobrila antifašistično reS° sVe-pri kateri se je vzdržal saD’?.vli>. tovalec MSI. Resolucija u6°,?nie0 da je bil Trst priča v *a yr času vse večji dejavnosti tlStJIsVo>> litičnih sil, ki bi hotele ? prevratniško dejavnostjo pati demokratični red, ki Je v/. hnrh*» linHcfvn nrnfci • id iz borbe ljudstva proti la°”j ifl ter vnesti razdor med ItaBJ® k( Slovenci, kar pa jim ni usPJf0,p(tf so vedno bolj osamljene. N® ^ ročju šentjakobske konzulte ^ p ................. —lade1* - napadeni demokratični ml b? so bodisi razdeljevali '®ta^e’sp^ diši jih sprejeli in prebiral1, ^ čo takega početja bo kon*u‘ jjjH sredovala pri ravnateljih sr & in višjih šol, ki so na nj ročju, da bi priredili filmov ter Dredavania. s , fi filmov ter predavanja, bi pokazali mladini, ki doživela, kaj je pravzaprav ^ zem pomenil za Italijo tako it litičnega, kot z gospodarske* kulturnega ozira. TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila: 7.05 Slov. motivi; 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Šopek slov. pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 Življenje pod zemeljsko površino; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 16.10 Glasbeno popoldne; 16.50 Jazzovski koncert; 17.20 Dialog-verske aktualnosti v evropskem svetu; 17.30 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Koncertisti naše dežele; 19.40 Zbor GM iz Ljubljane; 20.00 šport; 20.50 Zgodba: Rimske mamice; 21.10 Zabavni orkestri; 21.30 Vabilo na ples; TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Pesmi; 15.45 Knjižne novosti; 16.00 Koncert klasične glasbe; 16.35 Goriški zbor »Seghizzi*. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30. 14.30, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 8.15 Sobotne pesmi; 10.05 Glasbena medigra: 10.30 Prisluhnimo jim skupaj; 11.00 Znane melodije; 11.30 Pevci danes; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Filmske novosti; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Sestanek ob juke boxu; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Pesmi; 18.00 Izbrali ste; 19.00 Millerjev orkester: 19.30 Prenos RL: 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00. 13.00, 14.00, El E■ HmioVizijr Štirje kovači; 20.00 Spoznanj« svet in domovino; 21.30 . orkestri1.. velikim zabavnim ork0* 22.20 Oddaja za naše b&frf SOBOTA, 13. NOVEMBRA 1971 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Plošče; 13.15 »Corrida*; 14.09 Spored z A. Lu-pom; 15.40 Ne streljaj v pianista; 16.20 Znanstvena oddaja ; 16.30 Recital; 17.10 Veliki variete; 18.45 Kronike z Juga; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Radijska i-gra; 21.20 Jazz koncert; 22.10 E-lektronska glasba. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Jutranje pesmi; 8.40 Pesmi za odrasle; 9.35 Strnjena melodrama; 10.05 Pesmi za vse; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Oddaja za avtomobiliste: 11.50 Znani zbori; 12.40 «Jockey - man*; 13.50 in 18.00 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 15.00 Orkestri lah ke glasbe; 15.40 »Alto gradimen-to»; 18.15 Plošče: 20.10 Poje F. Sinatra; 21.00 « Canzonissima » ; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM Glasba izven sheme; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Pregled kulturnih dogodkov; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Simf. koncert; 22.35 »Mali voz*. 23.05 S pesmijo in plesom v 1 "ital. TELEVIZIJA pj. 12.30 Kulturna oddaja; sanke: 13.30 Dnevnik; H-™. ti turne novosti; 17.00 Oddaj*^ najmlajše: »Igra stvari*’• m Dnevnik; 17.45 TV za °tru" 18.40 Kuituma odadja; den v parlamentu; 19-35 FILODIFUZIJA 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Vera v glasbi; 12.20 Glasbena zgodovina; 13.00 Medigra; 14.00 Doba klavirja; 14.40 Haendlov o-ratorij: »Šanson*; 16.20 Sečejeve skladbe; 17.10 Jazz danes; 17.35 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Bachovi koncerti; 9.40 Ital. sodobna glasba; 10.00 Ferrari jev koncert; 10.20 Vzporedne skladbe: 11.00 Medigra; 12.20 Fran-caixos kvartet: 13.30 Portret avtorja; 14.15 Antologija izvajalcev; SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 S pihalnim orkestrom RTV Ljubljana; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Ciganski napevi na koncertnem odru; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 »Po domače* z domačimi vižami; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Sobotno popoldne za mladi svet; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 15.40 Pojo naši operni pevci; 16.00 »Vrtiljak*: 16.40 Glasbena medigra: 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Gremo v kino; 17.50 Z ansamblom Francija Puharja; 18.15 Iz operetnega sveta; 18.50 Pogovor s poslušalci; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Z ansamblom na oddaja; 19.50 športni in kronike; 20.30 Dnevnik^ $ »Canzonissima 71»; 22.30 " ^ daljevanka: Dvigalo; 23.00 nik. II KANAL jr 21.00 Dnevnik; 21.15 «Vs**W[ žava posebej — Jugoslavija*, JI TV nadaljevanka, I. Silo*J segreto di Luca»; 22.50 parlamentu. JUG. TELEVIZIJA^,, 9.35 TV v šoli: Sodobna V Dubrovniške poletne PI’%T {J* Klasicizem v Slavoniji; (ti poved sporeda: 16.30 Košaf*?^ botnički:Jugoplastika — v rezerviran čas; 18 10 18.25 Mali vitez — serij*® jf/gt 19.25 TV kažipot; 20.00 TV “ ^ nik; 20.35 Skopje 71. fest1^^ bavnih melodij; 22.06 Oddeja (jj, serijski barvni film; 22.55 ‘ °rrV KOPRSKA BARVNA J 16.30 Prenos košarkarske Rabotnički — Jugoplastik8- ,, > Risanke; 19.55 Glasbena ansamblom Aquaviva; 20.l® - f nik: 20.30 TV film: »ShFT Delilah*; 21.20 Mali koticer