Poprečnlna v gotovini plačana. Narodni Gospodar GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI. m m I i ^*3 ^5 1 I A • Dr. Albin Ogris: Nekaj zadružne statistike. — J. G.: Ob dvajsetletnici trgovske VsiJ'lkieBeSll'8jK% ■ šole v Ljubljani. — Naše posojilnice in posojila občinam — Mlekarsko zadružništvo na Danskem. — Vprašanja in odgovori. — Zadružništvo. — Gospodarstvo. ............. PrHosa „Narodnega Gospodarja” št. 7. I 1928. Za vsa objavljena vabila, pri katerih ni Izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrči se pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Redni občni zbor Kmetijskega strojnega društva v Blatni Brezovici, r. z. z o. z., se vrši dne 22. julija ob 2. uri pop. v Strojnem domu. Dnevni red : 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje rač. zaključka za 1. 1927. 3. razgovor o nabavi bencina, 'olja jn o spojniku. 4.‘slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Jesenicah, r. z. z n. z., bo 23. julija ob pol 15. uri v župnijski dvorani. Dnevni red: 1. poročilo načelstva •in nadzorstva. 2. odobrenje rač. zaključka za 1. 1927. 2. volitev načelstva in nadzorstva. 4. prememba pravil. §. poročilo o izvršeni reviziji. 6 slučajnosti. Redni občni zbor Posojilnice v Križevcih pri Ljutomeru, r. z. z n. z., se vrši dne 5. avgušta 1928 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red:. 1,'poročilo načelstva in nadzorstva. 2. odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 3. prebranje zapisnika zadnjega občnega zbora. 4. volitev enega uda v načelstvo in volitev nadzorstva. 5, slučajnosti. Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Mirni, r. i. z n. z., se vrsi v nedeljo 29. julija ob 3. uri pop. v hrantlničnih prostorih. Dnevni red : 1. poročilo načelstva in nadzorstva 2. potrditev rač. zaključka za j. 1927. 8, volitev nadzorstva. 4. slučajnosti. v ,X ii Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Suhorju, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo 29. julija 1928 ob pol 4. uri v uradni pisarni. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobrihv rač. zaključka za I. 1927. 4. slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice In posojilnice v Šmartnem na Pohorju, r. z. z n. z., se bo vršil v nedeljo, dne 29. julija ob 11. uri v kaplani ji v uradni sobi. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. potrjenje rač. zaključka za 1. 1927. 3. volitev novega odbora. 4. slučajnosti. Izredni občni zbor Konzumnega društva v Št Jerneju, r. z. z o. z., se vrši v nedeljo 29. julija ob 3. uri pop. v društveni dvorani. Dnevni red 1. poročilo o stanju zadiuge. 2. volitev načelstva. 3. sklepanje o likvidaciji. 4. sprememba pravil. 5. slučajnosti. Občni zbor Gospodarskega društva na Vrhniki, r. z. z o. z., ose bo vršil v nedeljo, dne 5. avgusta 1928 ob pol 8. uri zjutraj v Rokodelskem domu. Dnevni red: 1. čitanje revizijskega zapisnika. 2. poipčilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. odobrenje rač. zaključka za 1. 1927. 5. volitev načelstva. 6. volitev nadzorstva. 7, slučajnosti. Redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Žičah, r. z. z n. z., se vrši dne 29. julija 1924 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. poročilo načelstva in nadzorstva. 3. odobritev rač. zaključka za 1. 1927. 4. čitanje revizijskega poročila. 5. volitev načelstva in nadzorstva. 6. slučajnosti. Štev. 7. V Ljubljani, 15. julija 1928. Leto XXIX. NARODNI GOSPODAR GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI. Člani .Zadruž. zveze* dobivajo list brezplačno Cena listu za nečlane po 25"— Din. na leto, za pol leta 12-50 Din. ■:.... Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. = Dr. Albin Ogris: Nekaj zadružne statistike. Tabela V. Pasiva Število posojilnic Vrsta aktiv Vsote V ”/„ 411 Deleži 2.346.695 02 389 Rezerve 20.593 900 1 9 Skupaj 22.939 695 2 1 411 Hranilne vloge 978,963.040 91-7 42 Tekoči računi 39,160.380 3'7 59 Iznosojila 8,772 919 08 Skupaj 1 026 896 339 96 2 402 Ostala pasiva 11,663.850 M 398 Poslovni prebitek 6.659.785 0-6 Skupaj 1.068,159.669 100 Deležne glavnice so pri pretežni večini posojilnic le formalnega pomena, pri rajfajznovkah pa pravzaprav ne igrajo nobene vloge več. Za šulcedeličevke je, ako naj zares delujejo kot take, deležna glavnica tudi 100.000 Din danes malenkostna svota in vendar je izkazovalo glavnico preko te vsote 1.1926 samo 6 posojilnic; 261 t. j. 65-9°/0 posojilnic izkazuje deležno glavnico le s povprečno 330 Din. Pri šulcedeličevkah je videti, da se nahajajo glavni deleži v rokah zelo neznatnega števila oseb, ki razpolagajo s posojilnico, kakor delničarji z banko. Rezerve se delijo z vsoto 11,825.116 Din na redne rezerve ter z vsoto 5,767.884 Din na izredne rezerve; takšne izkazuje 32 posojilnic. Izredne rezerve s posameznimi vsotami preko 100.000 Din izkazuje le 9 posojilnic. Tri petine posojilnic nimajo rezerv, ki bi presegale po 20.000 Din, na ostali dve petini pa odpade skupno 90°/0 celokupne vsote rezerv, cela polovica pa odpade na one, pri katerih presegajo rezerve posamezno 200.000 Din. Radi primerjave naj navedemo, da znašajo v Sloveniji izkazane rezerve koncem 1. 1926 pri hranilnicah in posojilnicah . 20-5 milj. Din bančnih zavodih . . . 27'6 „ regulativnih hranilnicah . . 7'6 „ Meja med izposoj ili in tekočim i računi je zelo nejasna, ako imamo za statistiko na razpolago le računske zaključke. Zato smo šteli med izposojila le ono, kar je v bilancah izrecno izkazano kot izposojilo, med tekoče račune pa vse, kar je v njih imenovano le s tem imenom brez nadaljnega pojasnila, da li gre morda za vloge na tek. račun ali ne. Po naši sodbi bo neznaten del svote 39 1 milj. Din spadal še k hranilnim vlogam, vendar pa ne že takšen, da bi spričo vsote 978 9 milj. Din vlog igral sploh kakšno vlogo. Z večjimi zneski pridejo tekoči računi v poštev itak le pri zelo neznatnem številu zadružnih zavodov v večjih mestih Slovenije. Najglavnejša in paradna postavka hranilnic in posojilnic so hranilne vloge. Ena večja posojilnica ne izkazuje vlog na tekoči račun ločeno od onih na knjižice; ker gre za večjo svoto, obe vrsti vlog tudi nista mogli biti izkazani v naši tabeli posamezno, temveč smo ju morali izkazati skupno. Hranilne vloge se na posamezne skupine porazdele takole: Tabela VI. Stopnje Število zadrug > Vsote v milj. Din V »/„ do 500 000 Din 154 37-4 36 6 37 500 000 „ 1 000 000 „ 95 23-1 68 6 70 1,000 000 „ 5,000.000 „ 137 333 302 3 309 5,000 000 „ 10 000 000 „ 13 32 94.1 96 10,000 000 » 50 000.000 „ 8 2 0 133 3 136 50,000.000 „ 100.000 000 „ 2 0-5 1132 116 nad 100,000.000 „ 2 05 2306 236 Skupaj . 411 100 978.9 100 Kakor pravi tabela, upravlja 12 posojilnic (3 0/0 vseh) skoraj polovico celokupne vsote vseh vlog, 60 5o/o t. j. tri petine jih pa upravlja le desetino. Prve se razvijajo počasi v smeri bančnega poslovanja, štejejo k svoji klijenteli vse sloje prebivalstva in služijo zlasti kreditu in hranilništvu mestnega prebivalstva. Kot tip sedanje slovenske kmetske zadružne posojilnice moremo imenovati predvsem one, ki izkazujejo do 5,000 000 Din vlog, ca 20.000 Din rezerve, do 500 članov in povprečno ugodno razmerje med posojili ter naložbami. Med našimi posojilnicami se množi pa tudi že oni tip, pri katerem so zadružna pravila le bolj vnanja oblika, po- skusne tvorbe, zavodi, ki sta jih rodili zadrega posameznikov in želja, zastreti osebne ne-zadružne namene. Pa radi tega se nam ni treba prav nič vznemirjati, take prehodne tvorbe nahajamo pri vseh vrstah zadrug, po vsem svetu in pri vseh organizacijah. Sicer pa število takih zavodov pri Slovencih itak ni znatno in le malokateri se more sploh delj časa vzdržati. Da imamo precejšnje število zadrug, ki njih hranilne vloge ne dosegajo niti četit milijona Din, je dobro znamenje. Bilo bi želeti, da bi niih število z ustanovitvijo novih posojilnic narastlo še bolj. Saj vzamejo gospodarsko prizadevanje in druge skrbi danes tudi kmetu ves čas, tako da nima prevečkrat prilike, naložiti skromne svoje prihranke, ako je hranilnica in posojilnica šele v oddaljenem kraju. Vstvariti čim največ hranilnih prilik tudi za te vrste prebivalstva in že s samo bližino posojilnice delati propagando za varčevanje in vse, kar je s tem v zvezi, se pravi, pospeševati kmetijstvo bolj hitro in bolj efektivno, kakor z bogve kakšnimi velepoteznimi načrti, ki se v naši državi zaradi pomanjkanja sredstev, volje, delovne sposobnosti in politične nestalnosti sedaj itak ne uresničijo. Če primerjamo, kar se tiče celokupnih vsot vlog, vse tri vrste naših denarnih zavodov, dobimo naslednje razmerje (koncem leta 1926): hranil, in posojilnice • • 978 9 milj. Din regulativne hranilnice • • 624 2 „ „ delniški denarni zavodi • ca 7001- „ „ Pri delniških denarnih zavodih iz bilanc ni lahko ugotoviti vsote vlog, ker ima glede razpredelitve svojih pasiv vsak zavod svojo posebno prakso in smatra večina teh zavodov sestavo postavke „upnikov", ki obsega ponekod tudi vezane vloge, za svojo poslovno skrivnost. Ker se torej pri zadružnih zavodih ne da ugotoviti višina vlog na tek. račun in bančni zavodi, vsaj srednji in manjši, v tem oziru nimajo sploh nobene razdelitve, postane primerjanje težavno. Pa kljub temu se vidi, da stoji kreditno zadružništvo na prvem, častnem mestu. Ker bo pa treba zaradi dva- in trikratne naložbe, zlasti pri bančnih zavodih, od celokupne vsote vseh vlog precejšen del odšteti (zaradi enostavnejše organizacije našega denarništva morda le 30-35% namesto običajnih 40°/,), se nam v vsej svoji goloti pokaže relativna neznatnost denarnega kapitala, ki ga u-pravljajo slovenski denarni zavodi. Vsota 1500 milj. Din, ali po kupni moči denarja, okoli 100 miljonov zlatih dinarjev, to se nam zdi tudi za malo Slovenijo prepičla podlaga, da bi se dalo na nji v bližnji bodočnosti slovensko gospodarjenje učinkovito pospešiti; zlasti ne, ako pomislimo, da vloge slovenskega življa pri izvenslovenskih zavodih ne morejo biti velike, in da spadajo ljudje, ki svojo imovino nalagajo v efekte, v splošnem pri nas še zmiraj k izjemam. Da ni naše zadružno hranilništvo na taki višini, bi z našim narodom bilo še dosti slabše in slovenski kmet bi ne bil v nič boljšem položaju, kakor zadolženi seljak južnih pokrajin. Le odmislimo si zadružni kredit in pojavi se nam podoba našega kmeta, kakor jo slikajo tuji popotniki pred jednim stoletjem. Pomen naših zadrug se razvidi tudi iz dejstva, da je 1. 1927 imelo 299 srbskih bank (belgrajske vštete) 1125 milj. Din vlog, to je malo več kot znašajo vloge in tekoči računi naših posojilnic. Celokupna vsota hranilnih vlog se krajevno porazdeli tako, da odpade a) na kreditne zadruge v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju vsota 461'2 miljonov dinarjev, to je 47,120/0. b) na posojilnice, ki se nahajajo na sedežih okrajnih sodišč (razen gorenjih 4 mest) vsota 194 4 miljonov dinarjev, to je IĐ'Sb0/,,. c) na vse ostale posojilnice pa vsota 323 2 miljonov dinarjev, to je 33 020/0. V skupini a) je 30 posojilnic, v skupini b) 63 in v skupini c) 319. V skupini b) odpade na posamezno posojilnico povprečno 3,136 598 Din hran. vlog, v skupini c) pa 1,013.372 Din. Da dobimo še boljši pregled o hranil-niškem pomenu zadrug v Sloveniji, oglejmo si razmerja v posameznih političnih okrajih. Tako pride na ’ol. okraj Kamnik 21'2 miljonov Din vlog, t. j. 2-21 »/„ ali 582 Din na prebiv Kranj 45-2 ,, ,, 4-66 „ 894 Kočevje 39-6 4-08 „ 980 Krško . 255 2-64 „ 481 Ljubljana-mesto . . . 249-3 24-48 „ 4533 Ljubljana - okolica. . 32-9 3-40 „ 488 Litija 23-9 2-49 „ 662 Logatec . 21-2 2-20 „ 841 Novo mesto .... 27-3 2-84 „ 601 Črnomelj . 16-7 1-84 „ 701 •f ?• Radovljica 221 2-30 „ 676 Maribor-levi breg . 118-5 1215 „ 1463 Maribor-desni breg . 14-9 1-56 „ 324 Brežice 122 1-29 „ 363 Laško 166 1 72 „ 527 Dravograd 7-2 „ 0-79 „ 251 Slovenj gradeč . . . . . 8-7 „ „ 0-93 „ 323 Konjice 12-4 u 1-32 „ 623 Celje 126-7 1298 „ 2112 Ptuj 72-2 7-42 „ 976 Ljutomer 23-2 2-41 „ 704 Gornji grad .... 19-8 206 „ 1239 Šmarje 16-3 1-71 „ 364 „ „ Prekmurje 4-3 „ „ 0-52 „ 53 V obeh prekmurskih okrajih se nahaja Slovenci, tvorba in naraščanje denarnega večina onih posojilnic, ki koncem 1. 1926 kapitala zelo važna zadeva, se pomudimo zaradi še prekratke poslovne dobe niso nekoliko dalje pri tem poglavju. Tu nas mogle sestaviti računskih zaključkov. Zaradi utegne n. pr. zanimati vprašanje, koliko se tega bodo v murskosobotskem in lendavskem je vložilo tekom 1. 1926, koliko se je dvig-okraju številke nekoliko višje, dasi ne znatno, nilo, kakšna je bila razmerna porast v stanju Okraji: Ljubljana - mesto, Maribor- levi breg hranilnih vlog in kakšni so sestavni deli in Celje izkazujejo skoraj polovico (49 61 °/0) tega prirastka. Nove vloge (brez pripisanih celokupne vsote zadružnih hranilnih vlog. obresti) prikazuje naslednja tabela. Ker je za majhen narod, kakor smo Tabela VII. Nove vloge Število zadrug V o/o Vsote v milj. Din V »/„ do 50.000 Din 40 97 IT 0-2 50.000 „ 100.000 „ 38 9-2 28 06 100.000 „ 250 000 „ 95 23-1 163 33 250 000 „ 500.000 „ 96 234 33-2 6 7 Skupaj . 269 654 53-5 10-8 500 000 do 750.000 Din 41 100 26 0 5‘3 1.000 000 „ 1,000 000 „ 29 71 25-5 52 Snupaj 70 171 51*5 10-5 1,000.000 do 10,000.000 Din 65 158 145 6 29-5 nad 10 000.000 „ 7 1-7 243 2 49 2 Skupaj 72 175 388 9 78 7 Skupaj . 411 100 493 9 100 Dvigov hranilnih vlog ne kaže izkazati posebej v tabeli; njih celokupna vsota znaša 348,831.523 Din. Na vprašanje za kakšne vsote so pri posameznih posojilnicah tekom 1. 1926 narasle nove vloge brez pripisanih obresti, daje tabela Vlil podroben odgovor. Tabela VIII. Prirastki na hranilnih vlogah (brez pri p. obresti) Število posojilnic > Vsote v milj. Din 69 16 8 0 do 10 000 Din 26 63 01 10.000 „ 25.000 „ 41 100 07 25 000 „ 50 000 „ 47 1V5 17 50.000 „ 100 000 „ 63 15-3 45 100 000 „ 250 000 „ 74 180 120 250 000 „ 500 000 „ 44 107 16-4 500.000 „ 1,000.000 „ 23 56 157 1,000.000 „ 5,000 000 „ 19 46 3P5 nad 5,000.000 5 1-2 56'3 Skupaj . 411 100 139-2 Pri 69 posojilnicah dvigi presegajo vlo- nimi vsotami so narasle vloge za pripisane ge, pri 46 izmed teh pa ta negativna razlika obresti 1. 1926, kaže tabela IX. ne doseže po 50.000 Din. S katerimi del- Tabela IX. Stopnje vsot kapitaliziranih obresti Število zadrug V «/„ Vsote v milj. Din v •/„ do 10 000 Din 69 16-8 03 06 10 000 .„ 25.000 95 23-1 1-5 - 3-2 25.000 „ 50 000 99 24 1 34 70 50 000 „ 100 000 69 16-8 51 10-4 100 000 „ 250.000 55 13-4 8-2 167 250 000 „ 500.000 11 27 37 7-5 500.000 „ 1,000 000 8 1-9 5-8 1T8 nad 1,000.000 - 5 1-2 21-1 42 8 Skupaj 411 100 49-4 100 Štiri petine posojilnic je pripisalo le eno petino celokupnih obresti, 3 1 °/o posojilnic pa več ko polovico (54'6 o/o). V istem letu 1926 so torej vsote pripisanih obresti znašale: pri hranilnicah in posojilnicah 49’4 milj. Din „ delniških denarnih zavodih 38'— „ „ „ regulativnih hranilnicah . 297 „ „ Dasi je vsota pripisanih obresti pri bančnih zavodih morda nekaj večja, se vseeno vidi ogromen pomen, ki ga imajo pri nas kreditne zadruge za tvorbo denarnega kapitala že samo z obrestovanjem svojih vlog. Ako se vsota pripisanih obresti popravi na domnevno krajno višino, je prirastek na vlogah potom pripisov v 1. 1926 utegnil morda doseči 125 milj. Din. Kako so kapitalizirane obresti deležne pri posameznih skupinah posojilnic na celotnem prirastku vlog v letu 1926, se razvidi iz tabele X. Tabela X. Kapitalizirane obresti v °/o presežka vlog nad dvigi Število posojilnic V »/o 25 o/0 119 29 26— 50o/0 102 24-8 51- 75»/, 45 109 75—100 0/, 30 73 nad 100°/, 46 1V2 presežka ni 59 16-8 Skupaj . 411 100 Pri 190 posojilnicah, t. j. 46-2 % vseh, presegajo pripisane obresti za polovico čisti previšek novih vlog oz. obstoji letni vložni prirastek zgolj iz kapitaliziranih obresti. V prvo skupino, ki šteje 119 posojilnic, spadajo zlasti one večje v mestih in premožnih podeželskih trgih. — Izplačane obresti hran. vlog znašajo skupno 2,119.297 Din t. j. 4T°/0 celokupne vsote 516 milj. Din, ki obremenjuje hranilniško poslovanje v letu 1926. Tudi ta majhni odstotek je častno znamenje o storjeni poglobitvi smisla za varčevanje. Če od celokupne vsote vlog koncem 1. 1926 odštejemo celotni prirastek v tem letu in prištejemo previške dvigov, vidimo da so se v 1. 1926 proti 1. 1925 vloge povišale za \9'4°lo; večji del tega odstotka odpade seveda na velike zadružne zavode v Ljubljani, Mariboru in Celju, pri manjših posojilnicah je prirastek manjši. Celotna vsota pripisanih obrestij znaša eno četrtino celotnega prirastka na vlogah. (Dalje prih.) J. G. Ob dvajsetletnici trgovske šole v Ljubljani. S koncem šolskega leta 1927/28 obhaja trgovska šola v Ljubljani svoj dvajsetletni jubilej. Na predlog dr. Krek-a je bilo v seji bivšega kranjskega deželnega zbora dne 28. marca 1908 soglasno sklenjeno, da se ustanovi v Ljubljani dvorazredna slovenska trgovska šola s pripravljalnim razredom, oz. s špecijalnimi tečaji. Nujnost razmer je narekovala dr. Kreku njegov predlog, ker je spoznal, da trgovcu ne zadošča le praktična izobrazba, ampak da mu je potrebna tudi teoretična strokovna šola. Že leta 1901. je tedanja Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v seji dne 12. januarja sklenila ustanoviti višjo trgovsko šolo. Vendar pa je ostalo samo pri sklepu, kar je bilo bržkone tudi prav, ker bi radi pomanjkanja učnih moči, učnih knjig in drugih učnih pripomočkov ne bilo mogoče ustanoviti v Ljubljani višje organiziranega slovenskega trgovskošolskega zavoda. Od leta 1901. do 1908. je vprašanje, ali naj bi se tak zavod ustanovil ali ne, utihnilo. Leta 1908 pa je dr Krek prodrl s svojim predlogom, da se ustanovi v Ljubljani slovenska trgovska šola s posebnimi tečaji. Na podlagi tega sklepa je bila organizacija in otvoritev šole poverjena g. Bogumilu Remcu, prvemu ravnatelju trgovske šole. Sredi novembra 1908 se je otvorila Slovenska trgovska šola v Ljubljani kot inštitucija deželnega odbora kranjskega; k vzdrževalnim stroškom so pa prispevali ministrstvo za uk in bogočastje, Trgovska in obrtniška zbornica ter mestni magistrat ljubljanski. Prvo leto je bil otvorjen pripravljalni razred in zadružni tečaj, s čimer je bil položen temeljni kamen slovenskemu trgovskemu šolstvu. Ravnatelj g. Bogumil Remec kakor tudi vsi člani učiteljskega zbora Slovenske trgovske šole so se z največjo požrtvovalnostjo lotili dela in z velikim trudom orali ledino slovenskega trgovskega šolstva. Ker ni bilo knjig in ker so manjkali tudi drugi učni pripomočki, so učitelji Slovenske trgovske šole pridno prijeli za peresa in sestavili skripta, ki so nadomeščala knjige in, ki se za nekatere predmete še danes uporabljajo na vseh trgovskošolskih zavodih v Sloveniji. Veliko truda je zahtevalo spisovanje novih učnih pripomočkov, zlasti ker je bilo treba šele ustvarjati slovensko trgovsko terminologijo, vendar je vsakdo rad delal, ker se je zavedal, da koristi s tem gospodarski izobrazbi in vzgoji svojega naroda. Trudapolno delo ni ostalo brez uspeha. Kakor so sicer mnogoteri z nezaupanjem gledali novoustanovljeni zavod, tako so tudi ravno isti kmalu izpremenili svoje mišljenje, ko so prvi absolventi odhajali iz šole in vstopili v praktično delo. „Absolventi so zrcalo strokovne šole", tako se je glasila in se še vedno glasi deviza trgovske šole. Zato se polaga ves čas obstoja zavoda največja pažnja na to, da prihajajo v prakso res dobro usposobljeni absolventi. Ta namera je vedno dobro uspela. Kjerkoli so vstopili absolventi Slovenske trgovske šole v službo, povsod so izvrševali svoja dela v popolno zadovoljnost delodajalcev, ki se zelo pohvalno izražajo o njihovi uporabnosti. Šola je hitro in čim dalje bolj pridobivala na renomeju, ker absolventi naslednjih let niso za- ostajali za onimi prejšnjih let, in danes vživa Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani najboljši sloves. Po preobratu je namreč Slovenska trgovska šola prešla z dnem 1. junija 1920 leta v državno upravo pod naslovom Državna dvorazredna trgovska šola, ki torej ni nič drugega kot avtomatično nadaljevanje Slovenske trgovske šole, vsled česar so absolventi(nje) Slovenske trgovske šole isto kot absolventi(nje) Državne dvo-razredne trgovske šole. Na oboje je zavod ob svoji dvajsetletnici ponosen, ker so se vsi dobro izkazali. Zadružni tečaj je dovršilo v 14. letih (radi vojne se niso otvorili tečaji v letih 1914/15 do inkluzive 1919,20) 373 udelež-nikov, od katerih se mnogi zelo odlikujejo kot organizatorji in delavci na zadružnem polju, kot člani načelstev in nadzorstev ter kot vodilni uradniki kreditnih in pridobitnih zadrug. Ko so bile končane vojne grozote in smo z največjim navdušenjem pozdravili svojo novo državo, je med tolikimi drugimi zadevami stopilo z veliko silo v ospredje tudi vprašanje trgovskih strokovnih šol. Od svoje ustanovitve pa do leta 1919. je ostala namreč Slovenska trgovska šola v Ljubljani prvi pa tudi edini slovenski trgovskošolski zavod, ki novonastalim razmeram in potrebam ni mogel več zadoščati sam. Vsled tega je postala zadeva ustanovitve novih trgovskih šol nujna. V tem momentu se je pokazala zopet velika važnost Slovenske trgovske šole, ki je izorala ledino in je imela že desetletno prakso za seboj. Tedanji poverjenik za uk in bogočastje, blagopokojni g. dr. Karel Verstovšek, se je dobro zavedal, da bo Slovenska trgovska šola v Ljubljani matica vsega drugega trgovskega šolstva v Sloveniji in da bo napredek trgovskega šolstva najbolj zasiguran, če se opre na be gate skušnje Slovenske trgovske šole. Ravnatelja g. Jos. Gogala je vsled tega imenoval referentom in nadzornikom za trgovsko šolstvo v Sloveniji in mu naročil, naj preštudira razmere in stavi predloge glede ustanovitve novih trgovskih šol. Hitro se je delalo takrat in kmalu je dozorel predlog, naj se ustanovita novi dvorazredni trgovski šoli v Mariboru in Novem mestu, nemška dvoraz-redna trgovska šola v Celju pa naj se pre-osnuje v slovensko. G. dr. Verstovšek je predlog v celem obsegu sprejel in naročil g. Gogali, naj gre v imenovane kraje, ustanovi šole in poišče potrebno učiteljstvo, katero naj predlaga v imenovanje. Z veliko naglico je izvršil g. Gogala prevzeto nalogo in že s šolskim letom 1919/20 so delovale vse tri nove slovenske trgovske šole. Organizacijski štatut in učni načrt, ki je veljal za ljubljansko trgovsko šolo, se je uveljavil tudi za nove trgovske šole. S tem pa načrt g. Gogale še ni bil izčrpan. Kakor hitro so dvorazredne trgovske šole lepo funkcijonirale, je predlagal g. dr. Verstovšku, naj se- ustanovi v Ljubljani trgovska akademija in je svoj predlog utemeljil z novo nastalimi potrebami. Tudi ta predlog je g. poverjenik takoj akceptiral, nakar so se vršile ankete za ustanovitev trgovske akademije v Ljubljani, katerih se je udeleževal tudi g. Gogala, ki je imel glavni referat in katerega je anketa naprosila, naj izdela organizacijski štatut in učni načrt. Tudi to delo je bilo hitro izvršeno in s šolskim letom 1920/21 se je že otvorila trgovska akademija v Ljubljani. Trgovska šola v Ljubljani je torej tudi pri ustanovitvi trgovske akademije v Ljubljani močno aktivno sodelovala, vsled česar se mora smatrati kot matica vsega slovenskega trgovskega šolstva. Slovenska trgovska šola je posvetila po svojem ravnatelju g. Gogali pozornost tudi trgovskim nadaljevalnim šolam. Ker se je pri inšpekciji pokazalo, da na mnogih tr- govskih nadaljevalnih šolah poučujejo učitelji, ki nimajo potrebne strokovne izbrazbe, je Slovenska trgovska šola priredila ob počitnicah 1919. leta tečaj za učitelje na trgovskih nadaljevalnih šolah, katerega je vodil g. Gogala in so sodelovali učitelji Slovenske trgovske šole v Ljubljani. Državna trgovska šola v Ljubljani je hotela napraviti v šolskem letu 1927/28 v organizatoričnem oziru še en korak naprej in je predlagala Gremiju trgovcev v Ljubljani, naj se trgovska nadaljevalna šola v Ljubljani podredi Državni trgovski šoli, ker je samoposebi razumljivo, da so za poučevanje na trgovskih nadaljevalnih šolah v prvi vrsti poklicani tisti, ki so po svojem poklicu za to kvalificirani. Da je bil navedeni predlog čisto naraven in v stvari sami utemeljen, dokazuje že dejstvo, da so trgovske nadaljevalne šole povsod podrejene in priključene ali trgovski akademiji ali dvorazredni trgovski šoli, kjer se le višje organizirani trgovskošolski zavodi nahajajo, samo Ljubljana dela izjemo. To je bilo treba pripomniti, ne da bi se pri tem kritiziral Gremij trgovcev, ki je stavljeni predlog odklonil. H koncu naj bo omenjena še nova organizatorična namera Državne trgovske šole v Ljubljani, ki hoče postati posredo valka — seveda brezplačna — za službe svojim absolventom in absoventinjam. Da se bo začrtani namen mogel dosegati,, prosi šola vse svoje absolvente in absolventinje, da vedno sproti obveščajo ravnateljstvo, kadar zvedo, da je kje kakšno mesto prazno, in da pri vsaki priliki priporočajo za sprejem v službo absolvente in absolventinje Državne trgovske šole v Ljubljani. Ker je gotovo, da se bodo imenovani(e) radi(e) odzvali(e) zgornjemu vabilu, se z veliko verjetnostjo pričakuje, da bo Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani z velikim uspehom dosegala tudi ta povsem socijalni smoter. . 105 Naše posojilnice in posojila občinam. Nizka obrestna mera naših podeželskih posojilnic je zadnji čas postala vabljiva za občine. Vedno številnejši postajajo slučaji, da se občine oglašajo pri posojilnicah s prošnjo za kredit. Naše posojilnice si niso prav na jasnem, kako naj se ravnajo v teh slučajih. Za kredit smo dobri, za jamstvo ne. Predvsem je treba ugotoviti, da občine sicer želijo dobiti posojilo od posojilnice, ne želijo pa in tudi ne morejo postati člani posojilnice. Nadzorstvena oblast, oblastni odbor ljubljanski je z okrožnico od 30 maja 1928 še posebej opozoril občine, da ne smejo prevzemati pri posojilnicah za vse člane določanega neomejenega jamstva. Proti pravilom. Radi tega dovolitev posojila občini ni v skladu s striktnim predpisom pravil. Pravila določajo, a) da se posojila dajejo le zadružnikom, b) da je zaveza zadružnikov neomejena v smislu postave z dne 9. aprila 1873 drž. zak. št. 70. Jasno je torej, da občina ne more dobiti kredita, ako ne postane član in ne prevzame s tem za vse člane predpisanega neomejenega jamstva. To pa ji brani nadzorstvena oblast. Stališče nadzorstvene oblasti je utemeljeno ravno s tem. da bi hranilnica in posojilnica za katero jamči neomejeno občina, postala v bistvu glede jamstva občine enaka regulativnim hranilnicam poleg neomejene zaveze članov - posestnikov. Proti namenu. Dovolitev kredita občini ni v skladu z bistvenim namenom rajfajzenske posojilnice. Posojilnica ima namen razmere svojih članov zboljševati s tem, da jim preskrbuje v gospodarstvu potrebna denarna sredstva. Mišljeni so torej v teh pravilih manjši krediti le za gospodarske potrebe in le na krajše roke. Krediti občinam pa so običajno srednje ali dolgoročni. Krediti občinam so običajno tudi tako veliki, da niso v nobenem pravem razmerju z vlogami, s katerimi razpolaga posojilnica. Ako bi posojilnica duvolila večje posojilo občini na daljši rok, bi prišla v položaj, da bi morala odklanjati poznejša nujna kratkoročna posojila članom. Posojilnica bi si torej sama onemogočila izvrševanje bistvenega namena. Kjer nalagajo denar, naj dobivajo tudi posojila. Še en razlog, ki bo neutemeljenost občinskih posojil pojasnil, pa je ta-le: Občine ne smejo nalagati in dejansko tudi ne na lagajo svojega denarja v rajfajzenske posojilnice, čeprav bi bil denar v njih radi neomejene zaveze popolnoma varen. Po obstoječih predpisih imajo občine nalagati odvišne denarje v pupilarno varne zavode, v regulativne hranilnice in ev. v oblastni denarni zavod. Zato je pravilno, da tisti zavodi, v katere se občinski denarji stekajo, dovoljujejo tudi občinska posojila. In je ludi med bistvenimi nameni regulativnih hranilnic dovoljevanje popolnoma varnih posojil ustanovam javnega prava kot so občine. Obča korist. Za utemeljitev občinskih posojil pri naših posojilnicah se navaja, , da s tem delujejo v splošno korist, ako dovoljujejo občinam posojila po nizki obrestni meri. Napram temu ugotavljamo, da imajo posojilnice skrbeti najprej za koristi svojih članov, s cenenim kreditom za njihovo gospo- darstvo. Imajo pa tudi več kot dovolj prilike in več kot dovolj prošenj, da lahko s podporami koristijo javnim interesom. Treba pa je pri tem opozoriti, da če se že dovoljujejo podpore, se imajo dovoljevati podpore predvsem za občekoristne gospodarske svrhe in sicer za take gospodarske svrhe, ki pridejo najbolj v korist članom posojilnice. Da se obide zakon. Posojilnice navajajo, da one ne bi dale posojila naravnost občini, ampak da bi dovolile posojilo na ime župana in proti poroštvu občinskih svetovalcev. Tudi to ni dovoljeno. Dejstvo je, da je posojilo namenjeno za potrebe občine. S tem, da se dovoli na ime župana, se hoče le obiti striktna določba pravil in zakona. Kar se pa dela proti zakonu in pravilom, gotovo ne more biti v skladu z namenom rajfajzenske poso- jilnice. Zadružna zveza kot revizijska oblast mora take korake grajati. Sicer pa tudi ne bi bilo v interesu župana in občinskih svetovalcev, da so napram posojilnici vezani za visoko in dolgotrajno občinsko posojilo, ko morajo vendar vedeti, kako hitro se lahko spremenijo politične razmere v občini in koliko nevarnost v slučaju take spremembe predstavlja za nje osebna obveznost za občinsko posojilo- Kar smo tu navajali glede občinskih posojil, velja vsaj v glavnih potezah tudi za posojila drugim javno- pravnim ustanovam, osebam in zavodom Okrajni ces'ni odbori, konkurenčni odbori, (ki niso niti pravne osebe) krajni šolski odbori, cerkve itd., naj iščejo svoja posojila po legalni poti in s potrebnimi dovoljenji nadrejenih oblasti pri onih zavodih, kjer morajo po predpisih nalagati svoj denar. To pa nikoli niso rajfajzenske posojilnice. Mlekarsko zadružništvo na Danskem. Izboljšanje kakovosti In tržne vrednosti produciranega surovega masla: varstvena znamka. Kakovost surovega masla je mogoče razložiti le z zelo natančnimi navodili, — pri katerih se ne moremo spuščati v podrobnosti — ki jih zadruga nalaga svojim članom v tem, kar zadeva pogoje trgovine, dobave itd. Zanima se tudi za pogoje mlečne produkcije same. Ko pride mleko v mlekarno, ga tehtajo od vsakega kmetovalca posebej in ga uvrstijo po kakovosti. Cena, ki jo zadruga plača kmetovalcu ni samo odvisna od množine, ampak tudi od kakovosti dobavljenega mleka (vedno bolj in bolj dolo čajo vrednost po vsebini tolščobe). To je očividno vzpodbujalo kmetovalce, da so iskali najboljša sredstva za produkcijo. Važnost, (Konec.) ki jo temu ukrepu pripisujejo, kakor tudi želja priti do pravilne in neizpodbitne sodbe o kakovostih dobavljenega mleka sta nagnili nekatere mlekarske zadruge, da so ustanovile posebna društva za analizo (preizkušanje) mleka. Ko se jim je posrečilo organizirati v velikem produkcijo surovega masla, priznanega po kakovosti ter enotne vrste, so danski kmetovalci že zgodaj poskrbeli, da so zavarovali uspehe svojega truda z enotno embalažo in znamko. L. 1900 se je ustanovila posebna zveza z namenom, da oskrbi vsemu danskemu surovemu maslu uradno varstveno znamko. L. 1906 so bile že skoraj vse mlekarne pri tej Zvezi. Znamka „Lur Brand Danish Butter" je bila registrirana na Danskem, v Angliji ter Nemčiji. Z zakonom iz 1. 1906, izpremenjenim 1. 1911, je zveza dosegla, da je znamka postala obvezna za vse surovo maslo, določeno za izvoz (pasterizirano in, ki nima nad 16'V,, vode). Ker je dosegla svoj namen, je bila zveza razpuščena. Vsaka mlekarna, ki ji je dovoljeno posluževati se uradne znamke, dobi številko, ki mora biti natisnjena na sodčkih za surovo maslo, določenih za izvoz. Na ta način je v slučaju reklamacije takoj mogoče določiti njegov izvor. Mlekarne so razen tega podvržene tudi kontroli državnih izvedencev, ki jim morejo odtegniti pravico do znamke, če je njeno surovo maslo pod določeno kako vostjo Cene In izvozne zadruge. Razvoj mlekarn in pa po njih uvedena sredstva so izboljšala pogoje za produkcijo in povečala tržno vrednost produktov. Združeni danski kmetovalci so morali še uravnati razprodajo in izvoz svojih produktov: 1) z direktnim sodelovanjem pri določevanju cen, 2) z ustvarjanjem svojih lastnih izvoznih organizacij. V začetku so se trgovci s surovim maslom preskrbovali pri kmetovalcih na podlagi letnih pogodb. Ta način pa ni bil zadovoljiv. Pogodba je določevala stalno ceno in ni vpoštevala sprememb v ceni tekom leta. V slučaju višjih cen so bili kmetovalci vezani na pogodbe, od njih niso imeli nobenih koristi. V slučaju nižjih pa nasprotno so se trgovci prizadevali z odbitki na cenah nadomestiti svojo izgubo in so se izgovarjali ali na nezadostno težo ali pa na slabo kakovost. Nato je [bilo sklenjeno vpeljati tedensko notiranje. Predvidevana cena je bila določena po resničnih cenah prejšnjega tedna, zmanjšana ali zvišana vsled spremi mb, ki so se predvidevale radi angleškega povpraševanja ter danskih, irskih, francoskih in drugih ponudb. Osnovni ceni, ki je bila tudi določena, je bilo mogoče dodati povišek za izredno kakovost. Toda ta povišek je vsled konkurence trgovcev med seboj postal splošen in to je pokvarilo cel sistem. Povišek, ki ni bil več odvisen od kakovosti, se je ustalil v uredbi tečajev in nato tudi v osnovni ceni. Kmetovalec je imel bolj kot kdaj občutek, da se z njim ne ravna pravično in da je odvisen od milosti trgovcev, ki jim ni mar ne njegovo delo, ne življenje in, ki strme za tem, da čim bolj izrabijo v svojo lastno korist spremembe na trgu. V avgustu 1912 so se mlekarske zadruge odločile vpeljati lastno notiranje in so zato postavile odbor, ki deluje poleg prejšnjega trgovskega. Po nekaj letih boja za nadvlado v določevanju cen je 1. 1915 prišlo do sporazuma, ki je z njim prišlo do sodelovanja med obema in ki je pripravil vpeljavo današnjega načina, obstoječega od 1. 1920. Vsak teden poišče vsak odbor, tisti trgovcev kot kmetovalcev, svojim lastnim poizvedbam odgovarjajočo ceno. Nato se skupno sporazumejo. Izvozne zadruge so organizacije mlekarskih zadrug. Razmerje med njimi in posameznimi mlekarskimi zadrugami je, kakor tudi njih delovanje, podobno razmerju, ki je med posameznimi kmetovalci in lokalnimi zadrugami, in delovanju teh. Lokalne mlekarske zadruge se zavežejo dobavljati vso produkcijo izvozni zadrugi, čije člani so. Pogodbe so splošno veljavne eno leto in jih je mogoče odpovedati v šestmesečnem roku. Uprava izvozne centrale je v rokah zastopnikov lokalnih zadrug, ki so izvoljeni neposredno od kmetovalcev. Izvozne zadruge za surovo maslo so začeli ustanavljati šele po 1. 1894. Njihovo gibanje se je postopoma razvilo. Leta 1911 jih je bilo 7, in so oskrbovale 16 7°/„ vsega izvoza surovega ma^la, 1. 1914 pa že 20'30/0. L. 1922 jih je bilo že enajst, ki so obsegale 546 zadružnih mlekarn (Vs vseh mlekarn) druge, razen ene pa omejujejo vse svoj in so imele v rokah precej več nego 1/s delokrog na ozemlje, ki jih obdaja. Za za-(38-8 °/o) vsega izvoza. stopanje skupnih interesov in vprašanj pa Vse te centrale delujejo ločeno ena od so se 1. 1918 združile v posebni zvezi. O O O VPRAŠANJA IN ODGOVORI O © O Vprašanje 22: Nek naš dolžnik bi rad čdprodal od svojega posestva dve parceli bremen prosto. Na posestvu sta vknjižena njegov oče in mati na prvem mestu za užitek, na drugem mestu pa posojilnica za svojo terjatev. Odbor je sklenil, da se dovoli bremen prosti odpis le pod pogojem, če oče in mati dasta popolnoma izknjižiti pravico do užitka, toda stara dva tega nočeta storiti, pač pa sta pripravljena dovoliti posojilnici prednostno pravico tako, da bi bila posojilnica vknjižena na prvem, a ona dva na drugem mestu. Ali bi se položaj posojilnice kaj poslabšal, če ostaneta oče in mati še nadalje vknjižena za njo na drugem mestu? Odgovor: Za posojilnico je pravno vse eno, če dovolita oče in mati, da se njuna pravica do užitka popolnoma izknjiži ali pa se vknjiži še le na drugem mestu za poso-jilnično terjatvijo. Do praktičnega pomena bi to moglo priti v slučaju eksekutivne prodaje dotičnega obremenjenega posestva. Če bi bila posojilnica v takem primeru vknjižena na prvem mestu, bi se izkupiček najprej poraGl za pokritje njene terjatve. Še - le če bi od izkupička po pokritju posojilnične terjatve kaj preostalo, bi pripadlo vknjiže-nima prevžitkarjema. Če bi pa ne preostalo ničesar, bi preužitkarja za svojo pravico sploh nič ne dobila. Iz tega vidite, da je za posojilnico popolnoma brez pomena, ali se pravica do preužitka popolnoma izknjiži ali pa se vknjiži še le za posojilnično terjatvijo na drugem mestu. n n n o o o n ZADRUŽNIŠTVO, n o o n n o o Zadrugam! Več posojilnic je dobilo poziv od davčnih okrajnih oblastev, da naj predložijo podatke o skupni svoti obresti hranilnih vlog oz. vlog v tekočem računu za prvo poletje 1928, ali pa, če to ni mogoče, skupno svoto obresti hranilnih vlog v celem letu 1927, ter nas je vprašalo, če so dolžne davčnemu okrajnemu oblastvu odgovoriti. Ker potrebuje davčna oblast dotične podatke v statistične svrhe, svetujemo posojilnicam, da ji prostovoljno ustrežejo in podatke pošljejo. Glavni Zadružni Savez v Beogradu je imel dne 17. junija t. 1. svojo glavno skupščino, na kar se je vršil zadružni kongres. Na glavni skupščini je glavni tajnik dr. Prohaska podal poročilo o delovanju saveza v preteklem letu, na kar je bil odobren računski zaključek za preteklo upravno leto, upravnemu in nadzornemu ; odboru pa je bila podana razrešnica. Tajnik Zadružne zveze v Ljubljani g. Ant. Kralj, je poročal o načrtu novega zadružnega zakona povdarjajoč pri tem potrebo, da dobimo kmalu jedinstven zakon za vso državo, ki naj stopi na mesto sedanjih 4 različnih zakonov. Sprejeta je bila resolucija, ki poziva Glavni zadružni savez, da čirnpreje predloži vladi načrt novega zakona, za katerega končno redakcijo naj se skliče v Zagreb posebna konferenca, (ki se je vršila potem v času od 3. do 6 julija). Ta načrt naj služi vladi kot podlaga za nadaljno delo in se vlada naproša, da ga po izvršenem pregledu predloži narodni skupščini v odobrenje. Narodni poslanec g. Vlado Pušenjak je poročal nato o noveli k zakonu o poljopri-vrednem kreditu. Resolucija, ki jo je stavil referent in ki je bila sprejeta, zahteva, da se vstvari možnost, da morejo obstoječe zadružne organizacije v večji meri nego do-sedaj biti deležne kreditov iz državnih sredstev. Na kongresu, ki je zatem sledil, se je največ razpravljalo o zakonu za kmetijske zbornice. Referent se je v imenu srbske kmetijske družbe izjavil proti takojšnjemu osnovanju takih zbornic, češ da naj bodo zbornice nekak zaključek širokopotezne kme tijske zakonodaje. Za enkrat naj bi posle kmetijskih zbornic prevzeli oblastni odbori. V nadaljni debati so bila izražena zelo različna mnenja, v glavnem pa se je vendar največ govornikov izrazilo za ustanovitev teh stanovskih organizacij. Koncem razprave je bila izdelana in sprejeta resolucija, naj se kmetijske zbornice osnujejo čimprej. Točilna pravica konsumnih društev. Veliki župan mariborske oblasti je nekaterim konsumnim zadrugam (kmetijskim društvom) odklonil ponovno dovoljenje za točenje alkoholnih pijač v njihovih poslovnih prostorih. Prvo delavsko konsumno društvo v Ljubljani, ki je prosilo za tako dovoljenje za neko svojo poslovalnico na Štajerskem, je bilo tudi odbito. Zadruga je hotela v tej stvari doseči principijelno rešitev in se je zato proti odločbi velikega župana pritožila na ministrstvo notranjih del. Ministrstvo notranjih del je nato z odlokom z dne 28. marca 1928, št. 7622 izreklo, da je pritožba opravičena, odredba velikega župana pa da je bila nepravilna. V svojem odloku pravi ministrstvo: Iz pravil je razvidno, da je prvo delavsko konsumno društvo v Ljubljani gospodarska zadruga. Gospodarske zadruge so institucije, ki gospodarsko podpirajo svoje člane ter z nakupovanjem vsakovrstnih potrebščin in z razdeljevanjem teh potrebščim med člane ne iščejo lastnega dobička, ampak le obrambo članov od gospodarskega izkoriščanja. To pomenja, da je ekonomska zadruga lastno gospodinjstvo članov in da je kot taka prvovrstna družabna asocijacija. Člena 16. in 41. pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih trgovinah z alkoholnimi pijačami niti z jedno besedo ne izključujeta ne zadrug ne kakšne druge oblike javnih udruženj, ampak postavljata samo ta pogoj, da so ta udruženja družabne asocijacije, ne pa pridobitne, t. j. da društvo toči pijačo v režiji, toda ne z dobičkarskim namenom. Zaključene društvene prostore, ki jih omenja člen 16. pravilnika, morejo imeti tudi zadruge, ako imajo tak značaj. Pod zaključenimi društvenimi prostori se razumevajo tudi taki, ki so namenjeni izključno za uporabo članov društva. Tudi predmetna zadruga ima tak prostor, za katerega je prosila dovoljenje za točenje pijač samo svojim članom. Ker ima zadruga namen oskrbovati svoje člane z vsemi potrebščinami, zato se tudi ona lahko koristi s predpisom iz točke d) člena 16. pravilnika. Tridesetletnica češke osrednje zveze kmetijskih zadrug. Osrednja zveza kmetijskih zadrug je največja češka zadružna zveza. Ustanovljena je bila leta 1896 kot društvo, z gospodarskim poslovanjem se je pričela baviti šele 1. 1897. Tako je sedaj minilo trideset let njenega delovanja. Zveza je imela koncem leta 3096 članic, kar znaša eno petino vseh zadrug v češko slovaški republiki, oziroma eno tretjino kmetijskih Od teh 3096 zadrug je 1711 rajfajznovk, ki jih Čehi nazivljajo kampelička. Osrednja zveza je tudi denarna centrala za svoje zadruge in v tem tiči izvor njene moči. Glede denarnih sredstev, ki z njimi dela moremo zvezo staviti na stran velikih čeških bank. Iz tega se vidi, da imajo kreditne zadruge, kot denarni zavodi kmetovalcev, velik pomen v gospodarskem življenju čehoslovaške republike, kljub temu, da je država sama industrijsko zelo razvita. V prejšnjem času je bila osrednja zveza tudi blagovna centrala. Ko pa je leta 1924 bil sprejet zakon o zaščiti vlagateljev, ki določa, da morajo pri denarnih zavodih biti denarni posli ločeni od blagovnih, je bila zveza preorgani-zirana. Opustila je blagovne posle, ki jih je prevzela v ta namen ustanovljena „Kooperativa". Ogromen obseg „Kooperative" kažejo sledeče številke. Leta 1927 je prodala 65 845 vagonov kmetijskih potrebščin (od tega 19.403 vagonov umetnih gnojil, 43.991 vagonov premoga in stavbnega materijala, 2451 vagonov strojev, železa, olja, itd.) in 15.436 vagonov poljedelskih produktov. Živinorejska zadruga v Predosljlh je ena izmed redkih zadrug, ki ima še svojo rodovno komisijo. Rodovna komisija redno pregleduje v rodovnik vpisano živino. Vsaka vas ima po enega zaupnika. Vpeljane so nagrade za pravilno nego bikcev in telic. Krave, ki dosežejo pri pregledih 24 točk in več, so proste skočnine. Zadruga je poskrbela, da je v občini zadostno število prvovrstnih bikov. Sploh zadruga vztrajno in požrtvovalno vrši delo za pospeševanje in zboljšanje živinoreje v občini. Načelstvo Zveze je z ozirom na to pri obravnavanju revizijskega poročila sklenilo, da se izreče v imenu zadružništva celemu odboru zahvala in priznanje za vztrajno, požrtvovalno in vzorno delo. Posojilnica v Zdolah je po ugotovitvi zadnje revizije odpisala v celoti razmeroma veliko vojno posojilo, je pokrila vso izgubo, ki ji je nastala vsled naložbe pri „Verbandu" v Gradcu in je po previdnem in vestnem poslovanju postala eden najboljših denarnih zavooov na Posavju. Z ozirom na to je načelstvo Zveze pri obravnavanju revizijskega poročila izreklo pohvalo in priznanje za nesebično zadružno delo celemu načelstvu, zlasti pa izredno požrtvovalnemu odborniku Ivanu Črnogi. Nemško zadružništvo v naši državi. Osrednja kmetijska posojilnica (Landwirt-schaftliche Zentraldarlehenskasse) v Novem sadu je denarna centrala nemških zadrug v naši državi. Ustanovljena je bila 1. 1927. in je prevzela posle bivšega kreditnega oddelka „Agrarie", t j. nemške zadružne zveze. Iz poročila o njenem poslovanju posnemamo, da je imela koncem leta 1927 83 članic z 7112 zadružniki Deleži znašajo Din 222.700, vloge Din 8,027 074-—, bančni krediti Din 5,281.453'—. Čistega dobička je imela posojilnica Din 22.965'—. Vkljub temu. da je zadruga navezana v veliki meri na izposojilla, so uspehi njenega delovanja zelo ugodni. Nemško zadružništvo je sploh navezano na izposojila. Hranilnice in posojilnice so imeie hranilnih vlog Din 29,250.301'—, dale pa so posojil Din 34,985. 610—. Vso razliko morajo, ker so lastna sredstva premajhna, kriti z izposojili. Izgleda pa, da nemški kmetje ne nalagajo prihrankov v prvi vrsti pri svojih zadrugah, ker drugače bi hranilne vloge pač morale biti večje. Posebnost pri nemških zadrugah je, da imajo vpeljane obvezne hranilne vloge za člane. To varčevanje sloni na tedenskem vplačevanju naj- manj Din 5'— skozi pet let let in obenem je vsak član zavarovan. Obvezne vloge znašajo sedaj pri osrednji posojilnici dinarjev 2,828.354>—, t. j. nad Vs vseh vlog, in so bile zbrane tekom 2 let. Na ta način upajo priti do zadostnih kapitalov in postati od bančnih kapitalov neodvisni. Omeniti moramo še delovanje „Agrarie" kot blagovne centrale, ki jo lahko stavimo kot vzor drugim blagovnim centralam v naši državi. V letu 1927 je bilo po njej prodano 1470 vagonov pšenice in koruze (1. 1926 pa celo 3155), nabavljeno pa 960 vagonov umetnih gnojil, razen tega pa še mnogo semen, poljedelskih strojev itd. Nemci so si v kratkem času sami ustvarili s sistematičnim delom trdno gospodarsko organizacijo, ki jim bo služila tudi kot opora v političnem in kulturnem življenju. Njihovo delo naj bo vzgled tudi nam. ©"©"© © © GOSPODARSTVO. © © O © © Pasivnost naše trgovske bilance. Izvoz iz naše države že drugo leto stanovitno pada. Dočim je znašal v prvem četrtletju 1926 1.767 milijonov Din, je znašal lansko leto v istem času 175 milijonov, letos pa celo 400 milijonov manj kot leta 1926. Vzrok tega so predvsem slabe letine v zadnjih dveh letih. Pšenico in koruzo smo preje izvažali, sedaj moramo pšenico deloma celo uvažati. Če ne bi porastel izvoz lesa, bi bil položaj še neugodnejši. Na drugi strani pa se je zvišal uvoz tako, da je trgovska bilanca v prvem četrtletju za več nego pol milijarde pasivna in zna postati do avgusta pasivna še za pol milijarde. Edino upanje za izboljšanje moramo pričakovati od izvoza žita, ki pa je seveda odvisen od dobre letine. Nevarnost je, da bi pasivnost trgovske bilance neugodno vplivala na našo plačilno bilanco in na stabilnost diharja. Trajno izboljšanje bo nastopilo le, če zvišamo produktivnost našega gospodarstva, kar nam bo omogočilo tudi zvišanje izvoza. Zadolžitev kmetovalcev v Jugoslaviji. Konferenca gospodarskih strokovnjakov v Beogradu, sklicana od ministrstva za poljedelstvo, se je bavila 18. junija t. 1. z vprašanjem kmetske zadolžitve. Stanje vseh kmetskih dolgov znaša po podatkih ministrstva za trgovino in obrt manj nego 3 milijarde dinarjev, dočim znaša vrednost od kmetijstva vporabljane zemlje skupaj z mrtvim in živim inventarjem okrog 70 milijard. Zato je na konferenci prevladalo mnenje, da o prevelikem zadolženju jugoslovanskega kmeta ne more biti govora, saj dolgovi niso niti 5°/o vsega kapitala v kmetijstvu. Obstoje pa v nekaterih krajih (Srbiji) dolgovi, ki so nevarni radi visokih obresti in radi rokov, pa tudi zato, ker so napravljeni v neproduktivne svrhe. Nekateri so na konferenci povdarjali, da je zaščita, ki jo zakon daje srbskemu kmetu (menična nesposobnost in določba, da se kmetu del njegovega posestva ne sme prodati), kriva veliki kreditni stiski v Srbiji. Konferenca je bila zaključena z zahtevo, da država predvsem skrbi za izboljšanje poljedelskega kredita, ter, da izpopolni zakonske določbe o oderuštvu. Odločno pa je odsvetovala moratorij, ki bi imel edino le to posledico, da poslabša kmetovo kreditno sposobnost. Industrijske rastline v Jugoslaviji. Ministrstvo poljedelstva je zbralo podatke o gojenju industrijskih rastlin v naši državi. Iz teh vidimo, da je bilo 1. 1927 obdelanih (v oklepajih so številke za leto 1926) s slad. komo repo 41.211 ha (34.764), z lanom 12.249 (12 200) z konopljo 32 335 ha (27.677) z makom 5.139 ha (5 367), s tobakom 10.966 ha (15.178 ha), s hmeljem 37.758 (17.150 ha). Opazimo, da dve najvažnejši industrijski rastlini, hmelj in sladkorna repa, zavzemata 1. 1927 veliko večjo površino kot prej, nasprotno pa je pri tobaku površina manjša. Propadanje kulture tobaka ima svoj vzrok v monopolnem sistemu, ki je pri nas v veljavi. Monopolna uprava plačuje tobak brez razlike na kakovost. Ker pa so te cene nizke, producenti tobaka opuščajo sajenje, oziroma ne gledajo, da bi izboljšali njegovo kako vost. Ker je pridelovanje tobaka važno posebno za pasivne kraje v naši državi, je potrebno, da država v tem oziru napravi ukrepe, ki bi omogočili zvišanje in izboljšanje produkcije tobaka in zagotovili kmetovalcem primeren dohodek. Jubilejna kmetijska razstava. Kmetijska družba bo v proslavo 160-letnice svojega obstoja priredila od 1. do 10. septembra t 1. kmetijsko razstavo. Namen te razstave bo pokazati: 1.) delovanje in razvoj Kmetijske družbe od začetka do danes; 2.) njen vpliv na razvoj posameznih kmet jskih panog v Sloveniji kakor tudi na naše kulturne zavode; 3.) celotno sliko kmetijske produkcije po okrajih Slovenije; 4.) strokovno poučno smer z namenom navajati kmetovalce kako naj gospodarijo, da dosežejo od svojih kmetij večje dohodke; 5.) pomožne oddelke, ki naj predočijo, kako služijo našemu kmetijstvu in kako se izrabljajo pridelki naše zemlje. Sprememba pravil in zakona o Narodni banki. Izredni občni zbor delničarjev Narodne banke, ki se je vršil 8. t. m , je sklenil razne spremembe pravil in zakona v Narodni banki. Namen teh sprememb je, da postane banka neodvisnejša od države, kakor so to zahtevale angleške finam a skupine kot pogoj za novo posojilo, ki i služiti za stabilizacijo dinarja. Banka Di morala omejiti dajanje kreditov državi. —-Celokupni obtok bankovcev izdanih od Narodne banke bo moral biti krit z eno tretjino v zlatu, zlaiih devizah in v malem delu tudi v srebru. Posebnost novih pravil je, da bo'1 Narodna banka smela dajati kredite tudi na menice kmetovalcev in sicer največ eno četrtino vsote vseh kreditov, ki jih daje trgovini in industriji. Zapadlost teh menic bo smela znašati največ 9 mesecev. — Delniški kapital je povišan na 240 milj. Din. — Nova pravila stopijo v veljavo, ko bo sprejet zakon o stabilizaciji in ko bo država plačala banki 4 milj. funtov. Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tomaževa žlindra Din 120'—; rudninski supeifosfat v vrečah po 50 kg Din 92'— po 100 kg a Din 92'—, kalijeva sol po .100 kg Din 170-—, kostni superlos-fat Din 128 —; apneni dušik v pločevinastih bobnih Din 285'—; kostna moka Din 120' ; mavec (gips) D:n 40'—; čilski soliter pri odjemu cele vreče Din 3'50, pri manjšem odjemu Din 3-75; nitrofoskal v pločevinastih bobnih Din 200 —; cement dalmatinski Din 58 — ; cement trboveljski 62—; klajno apno Din 4—; lanene tropine Dm 3 60; modra galica Din 7'45; žveplo Din 3 20. Pri vagonskem odjemu se cene za gnojila in cement znatno znižajo na franco vsaka postaja Mlatilnice s tresali in reto Din 4 100'—; slamoreznice Din 1 700— do 2 000 — ; čistilnik 10 sit Din 1.500 — ; Plugi Din 500'— do Din 940; reporeznica M R. Dm 550 —; trijerji Din 2 000'— do 3 5v0 —; mlatilnice na ročni pogon Dm 2.200—; robkači Din 900 —; sadni mlini Din 1.400'— do Din 1.700 —; brzoparilniki Din 1 400— do Din 2 800'—; kosilni stroji Din 2 000 —. Razen tega imamo na zalogi še vse vrste poljedelskih strojev. Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja* Ljubljana, Zadružna zveza. Izdajatelj: „Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze" v Ljubljani. Statistični pregled poslovanja članic Zadružne zveze v Ljubljani za leto 1926. Število vseh članic je znašalo 518. V tem številu je zapopadenih 38* zadrug, ki računskega zaključka niso poslale, oziroma so poslale pomanjkljive podatke. Skupno število članov v tem pregledu izkazanih zadrug znaša 125.768. Povprečno odpade na eno hranilnico in posojilnico 269 članov, na nabavno in prodajno zadrugo 536, na mlekarsko zadrugo 151, na živinorejsko zadrugo 54, na zadružno elektrarno 91, na stavbinsko zadrugo 57, na obrtno zadrugo 68, na kmetijsko-strojno zadrugo 64 in na posamezne izmed raznih zadrug 70. Celokupni promet vseh zadrug je znašal Din 3.651,237.668 27. Vsota vplačanih deležev je znašala Din 3,970.354-72. Skupni rezervni zakladi Din 12,439.424"61, skupni čisti dobiček Din 3,979.844 08 in skupna zguba Din 778.464'24. Napram prejšnjemu letu je število zadružnikov naraslo za 13.901 in vsota njihovih deležev pa za Din 658.604-05, celokupni promet vseh zadrug se je zvišal za Din 499,187.186 38. Hranilne vloge so narastle za Din 127,801.684 46, posojila pa so se pomnožila za Din 76,939.566-53. Rezervni zakladi so narastli za dinarjev 3,640.062 09. Čisti dobiček se je zvišal za Din 296.041-72. Pri hranilnicah in posojilnicah odpade na vsako Din 1,892.698-89 hranilnih vlog, Din 1.976"39 deležev ter Din 28.502-27 rezerv; od posojil pa Din 1,156.791 61. Na vsakega člana pride povprečeo Din 4.341-70 posojil. Upravni stroški so znašali pri hranilnicah in posojilnicah 2'47%o, pri nabavnih in prodajnih zadrugah 10-49 %o, pri mlekarskih zadrugah 33-35°/oo, pri obrtnih zadrugah 22"21 %o od prometa. Obrestna mera pri hranilnicah in posojilnicah se je pri večini gibala za vloge med 4V2% in 6%, za posojila pa med 6% in 8%. * 19 zadrug ne deluje, 5 zadrug je v likvidaciji, 3 so bile izključene, 2 še nista poslovali, 9 pa jih ni poslalo računskega zaključka; toraj skudno je 38 zadrug, od katerih nimamo podatkov. I. Hranilnice In posojilnice Število zadrug Število | poročil Število zadruž- nikov Denarni promet Hranilne vloge P dana osojila Tekoči račun z Zveze 3 Upravni stroški Gotovina Stanje posojil Naložen denar Zaostale obresti Ostala aktiva Zguba Deleži Stanje hran. vlog Predplač. obresti Stanje izposoji! in ostala pasiva Rezerva Dobiček vplačane dvignjene vrnjena prejeto izdano Kranjska 144 142 37.425 1,258,188.939 06 127,916.199 34 86,612.819 51 93,978.674 54 63,930.414 01 242,714.651 15 250,465.667 54 3,168.559 52 3,881.214 97 195,703.375 67 103,982.927 24 2,027.136 19 16,579.009 82 6.459 09 227.762 57 312,571.936 52 316.155 27 3,359.249 39 4,168.225 13 1,536.794 10 Štajerska .... 142 141 39.591 915,222.955 :>6 139,307.333 53 86,165.047 48 133,434.226 66 98,145.535 62 118,622.452 12 138,809.854 14 2,179.327 84 2,878.063 44 142,868.133 01 92,734.989 82 2,017.760 41 8,699.561 99 45.873 30 350.842 17 241,228.124 25 907.911 07 1,275.368 43 4,081.762 23 1,400.373 82 Hrvatska 10 10 1.849 11,275.300 47 2,446.033 18 1,397.055 96 2,289.100 80 1,101 051 74 1,554.960 65 1,464.645 81 57.521 25 141.265 39 3,836.808 37 1,362.616 52 145.602 10 265.374 85 505 07 6.408 50 5,438.813 43 6.531 68 92.017 14 186.687 42 21.714 13 Skupaj . 296 293 78.865 2.184,687.194 89 269,669.566 05 174,174 922 95 229,702.002 — 163,177.001 37 362,892.063 92 390,740.167 49 5,405.408 61 6,900.543 80 342,408.317 05 198,080.533 58 ; 4,190.498 70 25,543.946 66 52.837 46 585.013 24 559,238.874 20 1,230.598 02 4,726,634 96 8,436.674 78 2,958.882 05 II. Nabavne in prodajne zadruge Število zadrug Število poročil Število zadruž- nikov Denarni promet Zi prejeto blago = Upravni stroški Kosmati dobiček Gotovina Zaloga D zadružni olžniki Inventar li Ostala aktiva Zguba Deleži Upniki za blago Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček izdano nezadružni premični nepremičr Kranjska 40 40 28.012 521,389.362 42 83,251.096 83 77,734.628 59 5,336.818 12 6,770.193 33 530.924 54 15,455.660 97 6,751.319 62 158.905 04 1,071.678 93 1,256.665 67 2,188.771 69 376.817 17 514.463 67 7,095.389 57 14,197.202 86 3,517.739 10 2,106.412 46 329.535 97 Štajerska 20 17 4.262 26,121.591 34 9,024.811 16 8,770.344 20 324.167 51 1,009.055 02 56.224 27 1,554.046 49 945.693 59 5.585 — 81.352 18 151.973 15 113.633 53 70.778 24 105.151 26 823.843 38 1,273.125 95 129.053 02 485.556 85 162.555 99 Hrvatska 9 7 2.052 9,411.711 26 2,962.224 18 2,888 835 22 185 400 10 228.409 85 44.305 76 646.368 56 290.870 39 — — 39.557 13 12.496 18 23.270 69 — — 60.559 75 515.911 96 247.803 28 93.410 71 121.446 71 17.736 60 Skupaj . 69 64 34.326 556.922.665 02 95,238.132 17 89,393.808 01 5,846.386 03 8,007.658 20 631.454 57 17,656.076|02 7,987.883 60 164.490 04 1,192.588 24 1,421.135 30 2,325.675 91 447.595 41 680.174 68 8,435.144|91 15,718 132 09 3,770.202 83 2,713.416 02 509.828 56 III Mlekarske zadruge. - Kranjska 28 26 4.194 20,505.856 13 6,213.186 41 4,971 431 32 676.942 51 889.499 32 50.531 53 527.365 88 3.000 — 225.728 80 508.873 83 273.340 76 72.446 41 7.289 64 78.760 26 910.562 23 370.955 55 23.050 93 475.803 73 249.841 82 Štajerska 4 3 202 258.236 60 107.891 02 100.861 12 15.522 43 10 009 90 5.983 32 — — 443.397 67 — — 3.914 86 81.088 36 696 - 2.175 44 7.830 - 20.000 - 45.890 35 3.499 84 21 707 78 930 01 Skupaj . 32 29 4.396 20,764.092 73 6,321.077|43 5,072.292 44 692.464 94 899.509 22 56.514 85 527.365 88 446.397 67 225.728 80 512.788 69 357.429 12 73.142 41 9.465 08 86.590 26 930.562 23 416.845 90 26.550 77 497.511 54 256.771 83 IV. Živinorejske zadruge Kranjska 19 17 938 373.732 64 54 815 61 49.658 40 36.421 55 46.234 21 4.348 21 12.143 75 10.986 75 14.397 01 6.099130 86.898 40 2.907 41 2.737169' 7.446 25 7.160 — 84.526 04 662 30-721 81 10.002 42 Štajerska . . . • . 7 5 250 72.260 41 — — — 3.511 59 1.870 — 885 35 6299 — 126 — 13,353 58 6.904|75 5.950 - 578 33 979|16 1 552 50 — 6.174 — 300 - 24 054 97 2.994 70 Skupaj . 26 22 1.188 445.993 05 54-815 61 49.658 40 39.933 14 48.104 21 5.233 56 18.442 75 11.112 75 27.750 59 13.004|05 92.848 40 3.485 74 3.716|85 8.998 75 7.160 — 90.700 04 962 54.776 78 12.997 12 V. Zadružne elektrarne Kranjska 7 7 898 6,441.076 47 274.915 88 286.193 82 264.374 45 379.576193 37.034 83 40.600 24 131.502 46 — — 403.592| 15 835.503 85 9.417 63 108.741 76 574.643 50 125.267 22 776.173 83 11.041 16 66.332 27 12.934 64 Štajerska 12 5 205 405.842 49 5.740 4.792 20 14.720 82 47.562|35 15.131 80 412 50 53.186 72 — — 268.355|56 187.779 60 1.742 50 37.861175 225.625 — 7.500 — 320.616 88 408 73 5.591 57 4.698 19 Skupaj . 19 12 1.103 6,846.918 96 280.655 88 290.986 02 279.095 27 427.139|28 52.166 63 41.01. 74 184.689 18 — — 671.947|65 1,023.283 45 11.160 13 146.603|51 800.268|50 132.767 22 1,096.820 71 11.450 19 71.923 84 17.632|83 VI. Stavbinske zadruge - Kranjska 10 9 478 2,296.919 H — — — — 52.795 95 — — 2.192 82 — — 188.610 52 580.326 39 5.415 18 325.178 30 77.309 69 9.099 31 226.115 40 22.012 77 867.292 55 19.357 67 32.710 12 20.643 70 Štajerska 1 1 94 1,382.517 98 132.067 30 80.407 04 2.394 50 51.091 26 2.425 46 7 483 — — - — . — 91.212 81 295.172 66 141 50 — - 50.383 — — — 316.275 69 — - 19.210 50 10.566 24 Skupaj 11 10 572 3,679.437 09 132.067 30 80.407 04 55.190 45 51.091 26 4.618 28 7.483 — 188.610 52 580.326|39 96.627 99 620.350|96 77.451 19 9.099 31 276.498 40 22.012 77 1,183.568|24 19.357 67 51.920 62 31.209 94 VII. Obrtne zadruge Kranjska 18 12 1.043 166,175.396 13 17,898.237 64 17,207.485 38 3,163.443 48 3,6-1.618 8H 65.606 89 3,920.217 22 54.034 75 3,358.674 93 872.788 64 677.534 87 508.817 46 42.380 88 562.086 79 3,642.259 17 4,763.153 73 75036 90 397.266 15 60.252 90 Štajerska 6 4 49 10,462.648 04 1,400.397 70 2.183.439 15 759.708 10 1,001.440 42 8.312 63 1,769.914 32 — — 522.342 99 89.425 19 195.752 72 64.884 26 1.249 72 525.625 - 219518 45 1.604.640 09 250.500 - 4.517 39 47.080 30 Skupaj 24 16 1.092 176,638.044 47 19,298.635 34 19,390.924 53 3,923.151 88 4,683.059 30 73.919 52 5,690.131 54 54.034 75 3,881.017 92 962.214 13 873.287 59 573.701 72 43.630 60 1,087.711 79 3,861.777 62 6,367.794 72 325.536 90 401.783 54 107.333 20 VIII Razne zadruge Kranjska 6 4 463 40,453.722 78 5,238.417 16 4,840.087 85 530.465 57 1,049.052 47 9.113 92 1,788.417 80 1,223.336 98 21 909 94 23.652 71 17.618 52 48.116 93 165 914 60 1,723.862 85 1,169.948 26 38.393 64 34.017 45 Štajerska 8 5 240 2,377.874 20 410.975 65 468.687 52 46.856 78 45.204 31 2.704 20 308.862 23 — — 31.040 23 66.016 - 112.300 — 6.074 51 — - 81.157 75 26.624 56 382.712 10 — — 25.408 20 11.094 26 Hrvatska 1 1 — — — — - — 180 592 30 — 22 481 26 515.388 06 — — 1,436.194 18 717.438 10 — — 270.041 91 — 125.100 — 2,846.381 01 6.516 — — — 13.546 95 — — Skupaj . 15 10 703 42,831.596 98 5,649.422 81 5,308.775 37 757.914 65 1,094.256 81 34.299 38 2,642.668 09 — — 2,690.571 34 805.364 34 135.952 71 293.734 94 48.116 93 372.172 35 4,596.868 42 1,559.176 66 — — 77.348 59 45.141 71 IX. Osrednje zadruge Kranjska...............| Tj 1 | 2.030 | 656.195.148|58| — P| — |-| — |—| 2,187.U7|52| 3,954 179|66| 109.196|34| 3,498.2ll|59| 10,577.660|56| — \—\ 728.451189| 3,712,323|25| 7,786.760j27| 12.993|42| 45.891|50| 25,960.165jl8| 19.540|—| X. Kmetijsko-strojne zadruge Števlo zadrug Število poročil Število zadruž- nikov Denarni promet Zaslužek strojev Obratni stroški Upravni stroški Popravila Gotovina Zaloga Dolžniki Inventar i Ostala aktiva Zguba Deleži Upniki za blago Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček zadružni | nezadružni premični nepremičr Kranjska Štajerska 20 5 18 5 1.312 181 2,034.139 192.437 09 41 183.710 74 67.931 75 95.701 38.476 82 20 44.729 5,343 89 12.652 17.343 50 50 47.834 12.986 45 69 275.014|84 1.500| — 58.988 ”| — 96.719 44.027 62 26.485 3.820 61 39.465 695 89 78 1.873 2.532 38 29 24.430 2 605 25 96.146 46 276.346 01 38.117 79 2.035 — 102.974 11.553 32 97 44.449184 1.597)- Skupaj . 25 23 1.493 2,226.576 50 251.642149 134.178 02 50.072 89 29.996 - 49.133 14 276.514)84 52.988 09) — - 140.746 62 30.305 61 40.161 67 4.405 67 27.035 25 96.146 46 314.463)80 2.035 - 114.528 29 46.046)84 REKAPITULACIJA: I. Hranilnice in Število j zadrug Število poročil — >N > > 2 ° Denarni Hranilne vloge Posojila Tekoči račun z Zvezo Upravni Gotovina Stanje Naložen Zaostale Ostala Zguba Deleži Stanje Predplač. Stanje izposojil Rezerva Dobiček posojilnice £ T3 >55 3 c promet vplačane ~]| dvignjene dana vinjena prejelo IP izdano stroški posojil denar obresti aktiva hran. vlog obresti in ostala pasiva Skupaj . 296 293 78.865 2.184,687.194 89 269,669.566 05) 174,174.922)95 229,702.002 - || 163,177.001 37 362,892.063|92||j90,740.167 19 5,405 408 61 6,900.543)80 342,408.317)05 198,080.533)58 4,190.498)70 25,543.946 66 52.837)46 585 013 24 559,238.874)20 1,230.598 02 4,726.634 96 8,436 674 78 2,958.882 05 Zadruge Število zadrug Število poročil Število zadruž- nikov Denarni promet Za blago Popravila in obratni stroški Upravni stroški Kosmati dobiček in zaslužek strojev Gotovina Zaloga Dolžniki Inventar Ostala aktiva Zguba Deleži Upniki za blago Izposojila Ostala pasiva Rezerva Dobiček prejeto izdano zadružni nezadružni premični nepremični It. Nabav, in prodaj. 69 64 34.326 556,922.665 02 95,238.132 17 89,393 803 01 _ 5,816.386 03 8,007.658 20 631.454 57 17,656 076 02 7,987.883 60 164.490 04 1,192.588 24 1,421.135 30 2,325.675 91 447.595 41 680.174 68 8,435.144 91 15,718.132 09 3,770.202 83 2,713.416 02 509.828 56 III. Mlekarske . . . 32 29 4.396 20,764.092 73 6,321.077 43 5,072.292 14 — — 692.461 94 899.509 22 56.514 85 527.365 88 446.397 67 225.728 80 512.788 69 357.429 12 73.142 41 9.465 08 86.590 .6 930.562 23 416.845 90 26.550 77 497.511 51 250.771 83 IV. Ž vinorejske . . 26 22 1.188 445.993 05 54.815 61 49 653 10 ' — „9.933 14 48.104 21 5.233 56 18.442 75 11.112 75 27.750 59 13.004 05 92.848 40 3.485 74 3.716 85 8.998 75 7.160 — 90.700 04 962 — 54.776 78 12.997 12 V. Elektrarne . . . 19 12 1.103 6,846.918 96 280 655 ,38 290.936 02 — — 279.095 27 427 139 28 52.166 63 41.012 74 181.689 18 — — 671.947 65 1,023.283 15 11.160 13 146.603 51 800.268 50 132.767 22 1,096.820 71 11.450 19 71.9,3 84 17.632 83 VI. Stavbinske. . . 11 10 572 8,679.437 09 132.067 30 80.407 04 — — 55.190 45 51.091 26 4.618 28 7.483 — 183.610 52 580.326 39 96.627 99 620.350 96 77.451 19 9.099 31 276.498 40 22.012 77 1 183.568 24 19.357 67 51 920 62 31.209 94 VII. Obrtne .... 24 16 1.092 176,638.041 47 19,298.635 34 19,390 924 53 — — 3,923.151 88 4,683.05 i 30 73.919 52 5,690.131 54 54 031 75 3,881.017 92 962.214 13 873.287 59 573.701 72 43.630 60 1,087.711 79 3,861.777 62 6,367.791 72 325.536 90 401.783 54 107.333 2 VIII. Razne .... 15 11 703 42,831.596 98 5,649.422 81 5,308.775 37 — — 757.914 65 1,094.256 81 34.299 38 2,642.668 09 — I 2,690.571 34 805.374 34 135.952 71 293.734 94 48.116 93 372.172 35 4,596.868 12 1,559.176 66 — — 77.348 59 45.141 71 IX. Kmetijsko-strojne 25 23 1.493 2,226.576 50 — — — — 161.174 02 50.072 84 251 612 i9 49.133 14 276.514 84 58.988 09 — — 140.746 ti.' 30.305 61 40.161 67 4.405 67 27.035 25 96.146 46 314.463 80 2.035 — 114 528 29 46.046 84 X. Osrednje . . . 1 1 2.030 656,195.148 58 — — — - — - 2,187.117 52 3,954.179 66 109.196 31 3,498 211 59 10,577.660 56 — 728.451 89 3,312.323 25 7,786.760 27 12.993 42 45.891 50 25,960.165 18 — — — — 19.540 64 — - Skupaj . 222 187 46.903 1 466.550.473 38 126,974.806 54 119,586.851 81 164.174 02 13.831.323 77 19.416.640 13 1,016.536 27 30,357 906)45 19,509.377 12 7.569.885 08 5,123.733 60 7,866.916 39 11,185.273 98 725.626 78 3,385.341 48 44,042.601 81 26,747.502 16 4,156.095 36 4,002.749 83 1,020 962 03