; ' ^ / it {j¥~ / ^ \y/lUi^ % /}- ** y '^/Jry~C*^s-t -y~£L^1' % r '!^y '/^Xp!r ’??* '<&r4«ìt_ /e^^_ A.CrJ%^ ,iu^jr/zy£ / * '.v,#' .V’Vš ‘y !• .-'V./ N , dF > ; 'Vf-f AV; '. v • A W i *> talij ^£0UZ fir H -X 'A f - £' Ž~ S V'Ai >V <:* ,-S _ • ' ti. 'f 4 il; 4 tl ' • Ì 1 / 'v. : ,, Ai V ; 1] 1 :'Ai it’.! V* .V, \ %*■ . ‘/ > » ■ A. • « • ;• 1 •- ' ìéBè ‘ ' / *" J« n- -j • '* , '■} , ■ - ' ■ V ' 4. :■•: . f & ß < f. i'. ' ‘ rJ / - - j > Učit. knjižnica. Inv. štev, rfoîo i Reverendissimo ac Illustrissimo / DOMINO,DOMINO A N T O N 1 O <* EPISCOPO LABACENSI, ordinario gratiosissimo. K.RAï> 44S Reverendissime, ac Illustrissime DOMINE , DOMINE PRÆSÜL ! Magno Tuo Nomini, Tuis Honoribus, Aufpiciis, & Favoribus, opus hoc, pro majori gloria Dei, & animarum falute confectum, offert, & dedicat Tuus Humillimus P. Paschalis Skerbinç. P R Æ F A T I O Ab ilio‘temporia momento, quo mihi gratia, & auctoritate Illuftrifsimi, & Reverendifsimi Domini , Domini ANTONII Episcopi Diœccfis noftræ Labacenfis Parochia ad B. V. Mariam de Annunciamone Labaci concredita fuerat, ftudiutn meum, & conatus illuc tendebant , ut in sermonibus meis publicis eam semper materiam seligerem, quam indoli, indigentiis, ac Teliquis circumftantiis concrediti mihi animarum gregis , aut faltem potiori hujus parti, magis necefsariaiu fore duxi. Gtatia Dei, & fructus , quos solo adjuvante Deo , jamjam hinc inde adparuerant, ad conflandam me excitabant, animumque meum , qui advertis sæpe fatis agitatus , malorum precipue detractorum influxibus dejiciebatur, rurfus ad perfeverantiam in inceptis erigebant. Sic fluxit annus poli annum , donec sermones mei , ad animarum gregem habiti , quos omnes continuo diligenter confcripferam, in altum satis cumulum adcrevifsent. Hoc scientes multi, tam de plebe , quam animarum non minus Curatores, me saepius invifebant, atque , ut hos eosdem sermones in lucem edam, repetitis vicibus monebant. Me quod attinet, difficultates, & incommoda ad propositum lale exeeu-tioni dandum , optime praevidi , atque amaram crifin , quam omne opus primum in lucem editum experitur , jam dudum alte sensi. De qua sorte meum eo minus immune remanebit , cum primum confectum sit ea temporum aetate, qua: Monachum vel ipfo nomine ignorari vult , ac linguae , qua ego utor, indoles multum diferepet ab illa, qua; nuper e tenebris erui, & expoliri esepta ert. Porro argumenta mea , fimillfudmej , qaas adoptavi , exempla adducta, vefbo , selecta amplificatio sermonum meorum pluribus forte minus firma videbuntur. Denique , ' quum opus meuni tempore lucem confpiciat , quo e quolibet cumulo fcioli cenfores operum exurgunt , qui Gymnasium vix egrefsi pertinacibus decifionibus super Ecclesiae dogmatibus tenera sua capita defatigant. Si itaque juxta meas seufitioaes egifsem, sermones mei nunquam vidifsent lucem, Verum ex una parte frequentibus diversae clafsls hominum poflulationibus satisfacere volens, ex altera Ipfe ego ratus , fore ut labor meus , prelo subjectus tam apud quosdam e Clero , quam apud Laicos omni fortafse non careat fructu, ad incommodum iflhoc tolerandum me lubens accinxi, . Linguam quod atfinef, ea efl , quae infelligi a quovis saf facile poteft, quamvis multum germanizet. Mihi enim sufficit, si a quovis tantummodo doctrina , & exhortatio ad virtutem audiatur, malo de dictionis elegantia , & lingux puritate non laudari. Plurimos autem Germanismos, & exprefsionei ad noviter creatx Slavicæ Lingux normam corrigere ex profefso intermittere mihi vifum eli , cum experientia propria me doceat, pluras novas Slavicas exprefsiones nec a cultis , multo minus a rudibus ruflicis , qui tamen prope soli meum efficiebant auditorium , capi ; quo jam afsecutio finis principalis cujusvis sermoni», qui efi docere , inftruere , perfuadere , movere , ac virtutis viam oftendere , plane redditur impofsibilis. Quippe (si nefeivero virtutem vocis, ero ei, cui loquor, barbarus, & qui loquitur, milii barbarus. Volo autem in Ecclesia quinque verba settfu meo loqui , ut & alios inftruam , quam decem millia verborum ia lingua.) i Cor, c. 14. n. & 19. De comptuli« dictionibus recte ait Cafpar. Sanchez*, (plu* habent artis, quam spiritus, cas non tam concipit, & parturit oratio ad Deum, quam elegantiae, & ingenii apud homines infantile aucupium. Illius Doctoris vocent libenter audio , fa-tetqr S. Bernard, qui non plaufum , fed planctum mihi movet. Lacrymæ auditorum laudes tuaefint,) ait S. Hieronym. Non fcribo pro Clero, fed pro bona duntaxat lectionis spirituali* amante plebe. Præfumptio quippe foret haut exigua, si ego , juveni* qui sum, Clero erudito , ac in dicendo exercitato me opella mea succurrere velle dictitarem. Hinc non exquiro voce* ab eruditis aevi noßri Slavicæ Linguae purgatoribus inventas; sed tantum pafsim ufitatis utor; quamquam eas origine Sl^vicas haud efse, sed ex aliis linguis mutuatas , & apud Slavos quasi civitate donatas perbene noverim. Purgationem Linguae , ac Ortographiam relinquo Grammaticis , & purgandis solummpdo moribus infudo , optime convictus , me , si a rudibus intel-ligar, a doctis quoque intellectum iri. Infpicientibus sermonum materiam id dixifse sufficiat : dogmata , quae propono , crifin absque difficultate suftinebunt , quum alia nunquam docuerim, quam quae semper, ubique , & ab omnibus tamquam genuina , ac vera agnita fuere , atque S. R. Ecclesiae authoritate confirmata funt. Similitudines , exempla, & alia hujusmodi ex Hiftoria ecclefiafiica , & aliis ducu- mentis fide dignis collegi. Quae vero opinioni cujuslibet relin-quntur, ea ipfa juxta meam, prout omnis alter juxta suam sententiam commendare perexi. Attamen non sententiam meant sepositis omnibus optimam efse exiftimans , sed de meliori convictus extemplo propriam corrigere paratus. Quapropter opus meum, antequam in publicum prodiret, Cenfuræ Reverendiffimi Officii episcopalis subjeci. Poftremum adhuc obfervare liceat, quod fere sempêr in humana focietate dofli, ac modelli viri, minu» etiam dodtos, aut se pofleriores, sinon laudant, saltem non spernant. In quod vitium autem eo frequentius, & certius illos prolabi cernimus, quibus sua propria merita défunt, et non habent, quo se super alios extollant, nisi forte hoc unicum miserum , & fallax remedium superiles maneat, ut alios deprimendo, & calumniando propri» confulant laudis incremento. Vade jam in lucem opus, Quodfi in manus incideris infla* ti, & ridentis te, sudine; non captas laudem. Si vero innocua manus excipiant te , fac, ad quod exiiAi, inflrue , doce, emenda, sedifica, labor tuus, & laus tua corona tua sit. Dabam Labaci ad B. V. M. de Annuite. 21. Julii i8ij. i ' O neque, qui plantat, eß aliquid, neque, qui rigat, fed , qui incrementum dat, Deus. i. Cor. c. 3. $.7. ,v PRIDIGA Na i. Nedelo v’ Adventi. Popravite Gofpodova pot. Luc. 3. o Pravizhno, inn fpodóbno je , de takó fvéte dneve, kakor je adventni zhaf, dopernefemo v’ vfsi andohti, de fe nafhe ferzé ushgé , od s. ai fra, inu od gorezhih shela po temó nebe-fkhimó detéto , ktiro nam zlief tri dni od Marie zhifìe Divize ima rojeno biti, de fe jé‘ik trudi bel po góAim v’ ponlslmih molitvah, sa sadobi'ti vezh gnad per royftvo Jesufóvinio, vfe letó je pravizhno, je fpodóbno; al lubi moji ! zhe ozhte nebefhkimó detëto Jesuü eno refnizhno vefelje Ariti, tok mórete Ariti po ua-viiko s.Joan. kerAnika, ktir-naf pervódi Jordan vüzhi visho fkasiti Jesuli per negovimo pri-hódi fpodóbna zhaA. K’ fe je Joannes mujal perpravlâti ludAvo sa priliód Jesuföv, na ktirga, kakor na foiga odrefhenika je s’takó gorézliim sheîami zhikal zel fveit, veAe, kaj jim je on 1 osnan-. osnanval ? drnsiga ne, kakor pokóro, popravite gofpódova pot, sakaj on je vedil, dezhiovk ne more Jesuli oben offer pernefti « ktir bi nemo tolkajn perje ten bil, kakor enosgrévano, fpo-korjéno ferzé, sa to jedershal sa loja nar vezhi dolshnoft ludfivo h’ pokori oponiinati , deb’ fi 1'kus to odperli vrata do obilnih boshjih gnad. Inn sagvilìino , zhe je pokoro Jesuii tolkajn perjetna bla, de on , zhe glih ta nar nedólsh-nifbi, )e njo is volil sa tovârl’hiza foiga royftva , finga fhivlenja , inu foje fmerti, zhe je on lam ozhitno fposnal, de je sa to s’nebef na f eie perfhal, deb’ ludi pokóro vuzhil, itfl ne firn perfhal sa volo pravilnih, ampak grejhnike h'pokori klicati, kdo ne vidi, de sa negóv prihód le ne niôremo dérgâzhi bolfhi perprä-viti, kakor fikus l'amo pokóro. Vie tedej le v* temó obltoji, de bo nafba pokóro takó vfhàfana, kakor ilio Jesuf sheli, de bo te leftnófti iméla , de bo samógla vredna , refnizhua pokóro imen -vdnabiti. Pokóro pa , de bo prava, inu vredna , nutre imeti te tri leftnoffi , more biti hitra bres odlafhanja , more biti refnizhna bres hinavfke golfi'e , more biti ftanovitna bres vtrudenja. O kólko jih je! k’ fé dershé sa fpokórnike, kir vender fpokórniki ni fo, kir od pokóre nezh drusiga nimajo , kakor prašna fénzo. Tim skelim donel' ozhi odpreti, inu jih podvuzhiti, kai le prdvi delati vredna pokóro, résdelim govorjenje, inu rezkem; pokoro more biti hitra bres odlashanja, navk sà taille, ktiri le slielé pokóro delati , pa je vender ne delajo; pokóro more biti refnizhna bres hinavfke golfie, navk sa taille , ktiri lo fpo- kor- , Icórniki le na videf, ne v’ ferzi, inu v’ ref-nizi ; pokóro more biti ftanovitna bres vtru-denja, navk sa taifte, ktiri pokóro smiram sazhenejo, pa smiram le per sazhetko oftanejo. To preden na dalej resloshim, perpravite vushéla, inu férza. I« Pokóro more biti pervizh hitra bres od* lafhànja , navk sa taifte, ktiri le shelè pokóro délati, pa njo vender ne delajo. Med rolkajo düfhami , ktirim jé filo mozhnó potréba, al is g^efhniga v’ brumno shiulenje ftopfti, al nih mlazhno shivlenje is vezhim aifram nshirati, bofte komei enga nefhl/ , ktir bi to ne shelel, *1 je vfaj is negóvih befedf vid/ti , de to sheli ,* govorite s’ enim , ktir vuf hrepeni' po resvojsdanih , nezhiftih lufhtih, pofiavite mu pred ozili bresen negóviea pogublenja, v’ktirga js hitro ftopina hitf, inu rezite mu : al je vender mogózhe, de ozhtfh toja nevmerjozha diifha sa volo trupla, inu fmerdliviga mpfa, ktiro bo fkorej v’ fenili gnilo , vezimo pogubiti ? jeft dnfha pogubiti? vam bo vnf prefträfhen odgovoril, fej imam vender, fhe tolko vire, inu pameti, de sadofti previdim, kaj sa ena ne-vumnoft bi bla sa eno krârko vefelje vezbno terplenje fi na gldvo nakopdti, jeft imam terdna volo enkrat pokóro objeti, inu je bom objel s’ boshja pomozhjo, inugnado. Stri pa to v’dianju? nigdar, pretezhe en mefez sa drugim, inu vender ne vftâne is mlóke foje oftudnofti. Peite • h’enrao dnigimo, ktir je na Boga popólnama l * posa- posibil, imi mu driisiga v’ girivi 'ni , kakor fveir, inu pofvetne rezin', poftavite mu naprej negova fovs vredna fushnoft, inu rezite mu: al je mogózhe, de fhe ne reftergafh kétena , ktira te na fveit, kakor na enga malika per-kléueniga dershi ? mifli, kolko mladenzhov , toje ftarofti , toiga ftand, fo flepoto fveita ' fposnrfli, nemo sa vfelei flovó dali , inu ti , k’ vidifh druge sa J esu fa m proti nebefam hiteti, hitifh proti pekló h’tojmopogublenju ? jeft: proti peklo ? bo vam odgovóril , jeft proti pekló ? ja, keb’ ne védil, de fveit drusiga ni vreden ; kakor sapufhén biti , keb’ jeft ne imel shéle, inu volo t fveit enkrat sapuftiti, pa jeft gâ ozhem sapuftiti popreit, kakor bo on mene sapuftil, inu fe h’ Bogo podati, preden me v’ vezlmoft pokh'zhe ; ftri pa to v’dianju ? da fueiti flovó? le oberne h’ Bogo, nezh mejn, kakor to, donel' ga dershi nasai to opravilo, jutri eno drugo, kader ga bo sa-puftilo shivlenje, takrat bo sapuftil fveit. Peite fhe h’ enmo drugimo, ktir posabliv na foje isvelizhdnje, shivi v’eni fmerdlivi lenóbi, inu mîàzhnofti, govorite mu k’ ferzi; kakó dolgo bofh fhe fpal ? frtiert le blisha, vezhnoft ti naprej ftoji, fodbo na te zhaka, inu ti fene pomujal h safhlushenje sa vezhnoft fkupejsbirati? pozhalì! pozhafi ! vam bo odgovóril » kaj méjnite, de ne vem, kakó slo Bog eno léno, inu mlazhno shivlenje fovréshi, ravno sato, ozhem enkrat is moje mldzhnofti fe vun fko-pâti, inu is aifram sazheti Bogo fhlushiti , stiele fo dobre, al kaj nuza, kir ne gredó v’dianje, on smirain v’ grehu dremle, šmiram citane v’ loji le- lenóbi, imi mlâzhnofti. Is eno befedo, v’laki fposna potrebo pokóre , vlaki je sliell, ta foja dovshnofl: fpovm'ti, uni tésho fojih grehov oïl lebe vrézhi, ta jegrô sapuftiti, uni prepovedana lubésen, inu perjasnofl reftérgati, ta ptuje blagô nasaj poverniti, uni foje Bagnsnje satréti, al kaj nuza, k’ fo le shéle bres del, is minami na pokóro dopernefó zelo shivlenje, na sadne pride frnert, inu jih nefpokórjene v’ vezhnoft lpela'. II. She S. Basil, je bil te tnifli, de Ddvid ie kdsal na take fpokórnike, k’je rekel, zlilovk gre naprei, kakor v’ eni fenzhni podóbi, kir pokóro ima le v’shélah, lev’ naprejvsetjo, pa ne v’dianju; grefhnik je kakor Diivid » ktir frazho v’ rókah derhl na enmo pildo smalan, stniram miri, de bo vddril Goliata, pa ga vender ne vdâri , k’ je le malaua podóbo ; pretézbe eno lejto, dva lejta, defet lejt, smiram mifli, smi-ram shelf pokóro sazhéti, pa je vender nigdar ne fazhne. Al né takó, moj, zhlovk ! ne takó , . pokóro ne fmej inalani podóbi enaka biti, v’dianju fe more pokasari ; delane pokóro, vpije S.Evang. samirkaite dobro, S.Evang. ne pravi, sheh'te pokóro, ampak delajte pokóro, ne v’pri-hodnimo, ampak v’ prizheózhimo zhafì. Inu sagvifhno , kdo ne ve, de per enmo deli, na krirmo je veliko leshézhe, fe ni nezh takó b<{-ti , kakor odlàfhanja , ni sadófli, de lepravifh, ja, jeft czhém, jeft bom, sazherik fe more Ariti ; fej ne li saguiflian , de tifti dan bo per- perfhal, na ktirga odldfhafh, fh'elt vmoré le-niga, pravi S. Duh fkus modrica, poglejmo, kako je to refnizhno, kir to, kar slieli, sini-ram odldfha, fe med tim negóve grelhne navade takó v’koreninjo, de fkórej vezh mogózhe ni jih vun isruvâti, shéle ga vmoré; kolker vezh fe hudizho vda , tolko mozhnefhi leta zheC néga portane, shéle ga vmoré ; kolker bel fe ferzé v’ hudobi! vterdi, tolko vezh fe boshja gnado od nega odtégne , kolker vezh gnado boshja od nega sgine , tolko globokéfhi fe v’ hudobia pogrésne, shéle ga vmoré; zhe is greha ne vrtane, dokler fhe kej mozhi ima, bo negova volo takó oflabéla, de to, kar popreit ni otel, po tim vezh ne bo mogel Ariti, sheld ga vmoré ; kir fe s’shelami, de fe ozhe fpokoriti, smiram toldshi, fe sgodî, de te shéle terpé noter do fmerti , ijh néfe febój v* grob, v’ vezhnoft, inu v’ pek'enfka jézho. Inu ena taka ozhitna nevârnoft h’ taiftinio Bog4, h’ krirmo vender shelifh priti , nigdar priti» kogà ne bo fpodbodla uaftopiti lires odlafhânja, pot pokóre, kir le po lami tej péti fe samóre po dopernefénimo greho h’ Bogo priti ? Sturi te* dej, o zhlovk ! po isglédi mladiga Tobiasa,ktir, k’je na en zhaf od foiga ozhéta odlózben bil » je Ragvéli, ktir ga je ótel fhe nasaj dershdti, ferzhnò odgóvoril : je A nózhetn mojmo ozhéti ddti urihoh k’ fhdlofti, jeft vem, de on fteje dnéve, inu zhe jeft moja pot le sa en fami dall odloshim , fem saguifhan, de bom napovnil negò vo ferzé is veliko shaloftjo, inu britkoftjo; Takó grefhnik ! morefh tudi ti Ariti ; Jesuf, toiga isvelizhanja shelni Jesuf, ne fteje famó dné*. dneve, ampak morbit she vezh mef/.ov, vezh leit, kar li fkus greh od nega odlózhen ; on zhaka na te, deb’ te objel, inu deb’ ti k’ nemo fe nasaj povernil, ti je perfhal is nebefs na fveic na pròti, tukej zhdka on, deb’ grefhna navado fapuftil, fturil konz nezhiftofti, deb’povernil ptuje blagó, popravil l'hkóde , imi krivize, deb* dal nasaj fkus opravlanje odvséto dobro ime, deb’ vuf greh sapuflil, inu fkus pokóro k’nemo fe nasaj podäU Žhe imrffh v’ ferzi le ena ifiera lubesni prut Jesuli, tok’ rezi mu povn ferzh-nofti : Jesuf, moj odrefhenik fteje dneve , kar firn od nega lozhen, komej zhaka, deb’ le k’nemo nasaj povernil, zhe bom fhe odlâfhal, bom fhalil negóvo lerzé, kir me hibi, uózhem ga puftiti daìej zhâkati, k’nemo grem fkus pokoro nasaj, inu to fhe douef, nezh me. nima nasaj dershati. III. Pokóro more biti drugizh refnizhna bres hinavfkegolfie, navk sa taille, ktiri fo fpokór-niki le na videf, ne v’ ferzi, inu v’relnizi. Vidit je, kakor deb’shiveli v’takih zhafih v’kti-rih fe pokóro ne le obejta, ampak tudi dela. Obilno ftivilo virnih, ktiri ob vezhih prašnikih, al tudi v’ delovnih dnevih fe okoli fpovdniz drenajo, fe ponishno fpovdujejo, S. reshnoTelò prejemajó , fkus ponishne molitve fe sa Cvete od-poftike mujajó, prizha ozhirno, de le pokóro dela. O Nog Ote! ! deb’ blo temó ref takó ! al zhe fmem moja mifel zhef to povedati, tok na ta pokóro malo favupam, s.ikaj jeli vprafhara, od kod pride, de grefhniki po prašnikih, po flur* fturjeni fpovdi, po prejetimoS. refhnimo Telefi, po sadoblénih odpoftikih Ib ravno taki, kakerftmi io popreit bli ? Al ne prizha letó ozhitno, de pokdro fe ne dela takó, kakor bi fe imela delati? Al ni ref, de tdke pokore lb le na videl*, fo hinavfke, ne lo refnizhne, fo pokóre, fkns ktire ferzé ne bo preóberuenó ? Keb’ pokoro refnizhna bla , bi fe vidilo pobolfhanje v’ sa* dershanju, grefhnik bi savergel poftave fveitd, navade fveita, inu bi po beledah S. Paula, oblekel Jesufa, to je, Jesuf bi bil portavo negdvih del, inu zeliga sadershanja. Sdej povejte, al je pokdro, ktira delati vidimo, takó vfhafana? al najdete ktirga, deb’po fturjeni fpovdi fe vuf fpremenil ? Ta, k’ je ddsdej vfe derahal na pofvetna zhaft, na dnar, inu bogaftvö , na prevsetne oblazhila, na Influe, vefelje, inu kratkozhdfnofti , al savérfhe vfe td po fpovdi’, obrajta famd tó , kar hvali S. Evang. namrezh vboslitvo, sntajenje, poterpeshh'voft, pom'shiioft, franioshlivoft, doroth'voft? al najdete ktirga , deb’po fpovdi imel euó pravo, fovrafhtvo fam zhes fe, inu gordzha lubesen proti Bogd ? e#io lbvrashtvo, ktiro vie td saméta, kar nagnenje budi, kar fe pozhutkam perii suje, kar mèli dobro? dene ena lubesen, ktira ftri, de dusha Bòga vfim ftvprém takó naprej portavi, de je perpravlena rajfhi vfesgubiti, kar je perjetniga, rajfhi vie terpéti, kar je fupernîga, kakor ra-davolno fkus en greh reshaliti dobrdtliviga Boga ? Jih kej dofti najdete,- ktiri po fpovdi fe tako fpremené, de fe v’nih sadershanju ozhitno vidi, de pokdro delajo, krotkoft na meirti jése, pomshnoft na melili prevsetnorti, fkupfprav* leno forze, na meifti reftréfenja, framosîiKvoft na meifti resvojsddnofti, lubésen na meifti jése, inu fovrafhtva? Jih je kej dôfti, per ktirib fe take fnamine refnizhne pokôre vidjo? Inu zhe fe ne vidjo, kdo bo rekel, de pokoro, ktira delajo, je refnizhna? Hinavftvo je, gollïaje, ne pokoro. Kdo bo verjel, de una shenfka per-fhóna je sa ref foje pregrehe obshalvila , inu prekliila, ktira po fturjeni fpovdi je ravno takó rafgalena , pohüjfhliva , nefrdmna v’oblazhili, kakor je pred fpovdjo bla ? ktira po fpovdi ravno tako (biga blishniga v’ ferzi fódi, is jesikam opravla, inu resnafha, ktira po lpovdi je ravno takó nevólna, nepoterpeshKva, jesizhna farna febi, ludjem , inu Bógo superna» kakor je pred fpovdjo bla? Inu ti, mladenzh! ktir fi v’ pogledih , ravno takó nefrdmen , v’ govorjenju ravno takó vmdsan , v’ fadershanju ravno takó pohujfhliv po fpovdi, kakor ft pred fpovdjo bil, kakó mórefh mifliti, de fi greh sgreval ? flepóto ! golfafh fe, zhe to miflifh. Obtoshenje fturjeni h pregreh, zhe na tó ne pride po-bolfhanje, nikol drusiga ni blo, nikoli drusiga ne bó, kakor hinavftvo, kakor bofte fhe na dalej vidili. 1. Pa nikar fe ne moti, moj zhlovk! deb’fe dershal sa refnizhniga fpokórnika , ako fi smed vezh pregrehami , s’ ktirim ii obloshén bil, ena pobójshal, smed vezli budim nagnenjam, ktirmo fi podvershen bil, eno saterl, smed vezh hudim navadami , ktire li imel, ena sapuftil , ne to ue fì fhe refm'zheu fpokórnik, kdor fe Brigo popolnama zhef ne da, ta fe mu nezh ne da, kdor fe popolnama ne fpreobérne, ta fe nezh ne fpreobérne, polovizo pokore ni refnizhna po-kóro. Kaj pomaga, pravi S. Greg. ako eden nezhifte grehe objokuje, zhe fhe gorj od ogna ohernie? kaj pomaga, zhe kdo plemen jćse , inu fovrafhtva is vodo sgrevanih fovs gafi , ako fhe redi v’ferzi ogórk nevofhlivofti ? Ne li vezh takó nepoterpeshliv, vezh ne godernafh zhef krishe, nefrezhe, imi terplénje, fe vezh fuper ne rtavish boshji vóli, inu previdnolti , prav de ne, pa kaj pomaga , ako imafh v’ferzi prepovedana, nezhifta lubefen ? Se variefh ne-framnih befedi , fx framoshliv v’ govorjenju , fe ogibafh sapelivih, pohuifhlivih tovârfhov, prav je, pa kaj pomaga, ako ozhém, miflam, inu shélam vfa prortort dafh ? Kdor ne premdg’a vfe foje fovrafhnike, to je, kdor vfim greha m konz ne ftri , ta ni oben I pokorni IM vid , ampak saverfhen Siul. Ozhefh imeti en shivi is-g!ed refnizhne pokóre, tok premifhlui je nad S. Paulam, on govori fa m od foiga fpreober-nenja is tim befedami > kadar ie tentò, ktir me je v’ maternima telefi odlòtfiil, inu jkus joj a miloft poklical, dapàdlo, Joiga fina v’ meni resoditi, deb* nega osnanval med nevirniki, ne firn ve%h gledal ne na mefü, ne na kri; kakor hitro me je Bog poklical, fim pre\ napovedal vuijko moj mo mefi, moj mo poshelenjo , inu mo-jrn po^hutkam. Glej, zhlovk! to je refnizhpa pokóro, ledna lubésen ne vezh bogâri, grefbni navadi fuperftati, hudo nagnenje portavi boshji podvrezhi, zhef leftna uaturo ferzhno fe voj- fkvati, Il fkvrfti, to fe pravi v’ refnizi fe fpreobernîti, inu shivit v’ pokori. Bofh rekel to je tefhkô, porerbuje dodi muje. Vem, de je tefhkô, pa mifli, deje potrebno, de bres tega dovg Itur-jenih pregreh ue bo dòli sbrifan, bres tega ni vupati isvelizhanja. Al bojim lemozhnó, deb’jih dótti ne fhlifhalo v’divilo raidih nefrezhnih, od kririh govori prerok Ezech. de fo fe is vliin fojini oróshjam v’ pekél uderli; pokóro je nar bólfiii, edino oroshje, is kritim samóremo fovrashnike nafhih dufh premagati, imi nebe-fhko kralédvo noter vseti. Al k ir per vezh deil grefbnikih, kakor vuzhi vfakdajna sha-lmlna fkufhna, pokóro je levunajna, le mlazh-na , le fiaba, le polovizo pokóre, tok fe vder6 is uarbólfhim oróshjam v’ vezhni breseu. O sa tega volo, moj zhiovk! bodi moder, duri ü „ previ Jnod, de pokóro, ktira ilelafh, bo pred Bógam refnizhna snaidena, vdri fe, de nebo le vunajna, v’ ferzi more vkoreninena biti, to je, satajeno more biti vfe hudo nagnenje , poftavi podversheno vfe grefbno pnshelenje, ne krive fodbe, ne nevofhlivod, ne jeso,ne nevolo, ne nepotershlivod, ne nezhide mifli, ne prepovedane shéle, obeno is tega nagnenia * ne fmé zhef re gofpodariti. Bres tega satajenja ne pomaga fpovd, ne obhailo, ne pod, ne molitov, ne almoshna, ne kako drugo dobro delo sa isvelizhanje. K’ bofh vfe nagnenje vkró-til, pozliutke obursdal, potim perdavi Ii’temò vunajne fpokórue déla , inu bofh fnal sagvifhan biti, de delafh refsnizhna pokóro, frezhen ii, ako takó drifh. H, II/ Pokóro more trekizh biti ft&novitna bres vtrudenja, navk sa taifte, ktiri pokoro sini-ram sazhenejo, pa le smiram per sazhetko ofta-nejo. Richard, a S. Vice, lzer dopufti, de dodi jih je, ktiri pokóro s’velikim aifram sazhnó, pa on ne dopufti, deb’jih dofti blo, ktiri bi pokóro ftanovitno delali. Oti fi portavi fpokór-nike naprej, kakor taifta ftatvo , ktira je vidil kraji Nabuchodonosor, glavo je hU s’ zhiftiea slatd, lep sazhétik, perii fo ble is Crèbra, trebuh, imi ledje is metala, noge is ilovza, shaloften konz. Ravno takó fo vfhafani fpo-kórniki. Vezhkrat fe permiri, de bo eden per eni pridigi sbodén od boshje gnade , fposna, vidi, zhuri zela budobia fojih pregreh, fe o{)-toshi is fovsami, ftri sgrevana fpovd, fe da po-polmona zhef vishanjo boshjiga nameftnika, fi naklada nar ojftrefhi fpokórne déla, o kojko fovs prelije is ozhi, kolko fdihvanja ftldzhi is ferzd , kakó nevfmilenó tovzhe grefhne perii, o gospod ozha! sdihuje pred fpovdnikam , kaj sa ena gnado mi je fkasal vfmileni Bog, malo je mânkalo, deb’bil vezhno pogublén, al Bog mi je fhe ob pravimo zhaii foja miloftliva roka podal, o sa naprej ózhem vie dergdzhi shivit , per nih nógah oblubim, sapuftiti navado, var-vat fe perlóshnofti, beshâti od tovarfhtva, krotiti pozhutke, doli treti nagucnje, delati pokoro , nej kofta , kar ozhe, dnfha morem isv,e-lizhati. Lubi moji! kaj fódite od enga taziga? al ni to en sazhétik, ktir fvet konz obéra? o sa gvifhno! al kako redik konz enak takimo sa- sazhefko! komej nektéri dnevi prejidejo, she sazhné ai fer niersel perhajati, kar ii je naprej vse!, fzer fhe opravla, pa is eno gvifhno tesho, mlazhno, bres andohti, kmalo potim, zhe kak-fhne ter-bave na pot pridejo, ktire fo mu en * mejben sadersbik, opuftf vzhäfi navadne molitve , sazhné fpovd na vezli zhafa odkladati ; eno fahibleno pi (in o , eno perjasno vablenje, en lep pogled vdbi v’ perlóshnoft, v’ tovarfhtvo, od konza fe savsame, zhef malo zhafa fe poda v’ nevdrnoft, bom fhal, pravi, pa bom fkerbnó mirkal na fe, nebom jegral, na norzhval, fe ne bom fmejal, ne govoril. Oflableno, pa ne saterto nagnenje med tim oshivi, grefhnik fpec grefhi, je fpec ta pervi. Ofbpot, imi framó-to ! fa vpije Richard, zhlovk sazhne is slatam, pa v’blati neha, sazhétik fvet, konz preklet. Bog otel, kriftiani Ideb’ne blo temó reftakó, al kaj nuZa, kir fkufhna vuzlu', de le filo malo je tazih fpokórnikov, ktiri bi po fturjenimo sazhétko smiram ftannvitni oflali, inu rekli, ka-kor je rckal Job : pravica, ktire fem Je sa\hel dershad, n.e bom nigdar ve\h sapußil. Rie* * mifhlnjte negóva ftanovftnoft v’dobrimo, inti franuijte fe sa volo vafhe nertanovftnofti, on sgubf blagó, prcmoshénje , inu vie, kar irmi, • on pride ob fdravje, ob otroke, inu vender pravi, praviza, ktire firn fe perjél, ne bom nigdar snpuftil ; hudizh ga pregaina, periatli fe mu pofmehujejo , leftna shéna ga salramitje, inu preklina , pa vender pravi, praviza, ktire firn fe perjel, ne bom nigdar sapuftil. To je flanovitnoft , ktira more v’ fpreobernenju pokasdti taifti, ktirmo ni sadófti, deje lesazhel; fveit, lui- *4 hudizh, mefii , navado, perloshnoft, fkush-navo , sanezhvanje, ga ne fme sa eu noht od prave póti od verniti, on more per vfa-kj iuperni pergódbi is ferzlinoftjo rézhi, pra-viza, ktire iim fe perjel, nozhem lapufliti. III. Inu nikar ne rézî, o zhlovk ! de toje na* prejvsetje je fzer mozhnó, pa toja mozh je fiaba, de tcja ferzhnofi je fzer velika, pa bofh hitro premdgau, inu okoli vershen, Job te na sóbe vddri rekozh : al firn jeft imel Terze is kamena , truplo Ts shelésa? firn vender pre-refsel sanezhvanje, predal supérnofti. Pove, moj zhlovk ! keb’toj hlapiz naftffh en glafh na tla vergei, inu, k’ fe je refbil, bi fe otel s’ rim sgovont, de glafh fe hitro vbije , al bi vsel H góri ta sgóvor? hudobnik ! bi mu ti rekel, zhe lì vedil, kako hitro fe glafh vbije, sakaj fi ga ua tlà vergei? Ravno ta odgóvor bofh fhlifhal od Bòga , ako fe bofh orel is roja flaboftjo sgovarjat, hudobnik ! zhe li toja fla-boft posnal , sakaj fi po Utirjeni fpnvdi , po sazhéti pokóri fe fpet v’ grefhna perloshnoft podal? zhe fi vedil, de fi flab, sakaj ne fi toje pozhutke bel sagradii, toje nagnenie bel nasaj dershal ? Na to naprejmetanje, grefhnik ! kaj bofh odgovoril ? Ako od pokóre nehafh, potim k’ li je komej fazhel, ne fmefh perpifat urshoh toji flabofii, kir leta ni urshoh. Vefh, sakaj 1« toje fovse tako hitro po fu f lié, kir fo endice deshćvni, ne ftudenzhni vodi ; faftópi, tned deshevno, inu ftudenzhno vodó je ta veslo* slózhik, de fiudeiizhna vódo ne nehâ tézhi, nej bo semla fuha, kakor ozhe , inu zhe tudi , nebó na vezh zhafa deshjà ne da. Deshćvna vódo na fproti fpomlad , inu jefén fe naiafìe, > po lejti, zhe deshjâ ni, fe pofufhf, inu urshoh je ca, kir Audeozhna vódo ima svirk.is ktirga tezhe, sa to ne neha tézhi, deshévna vodo pa svirka nima, sa to fe pofushi. Ravno rakó je per cebi, ktir pokóro le sazhnefh, pa v’njé ftanovìten ne ofirfuesh. Toje fpreobernénje je , enako desbévni vodi, od sazhérka fe narafte, ^ mozhnó fbumi od aifra, fovs, inu grevenge, pa kmalo vpade, i,nu fe polufhì, kir svirka - nima. Keb’ ti po tojmo fpreobernenjo gfeh, is ktiritnfi Boga reshalil, obdershal smiratu v’ Ipomini , keb’ fe is angelfkim kruham Večkrat napaiìl, keb’fiurjéne naprej\serje is ponishno nióliruio podpiral , bi ble toje fovse Audenzhni vódi enäke , keb’ jim ne blo mankalo vóde is svirka fer/.hue greveuge. Lubi mojrì zhe Re feglì k’ pokóri , zhe Re vashimo fpreobernenju sazhétik Arili, kar od vaf pogirjejo blishni, fkrivnofti povni boshizhni prašniki, kar od vaÇ pogirje oiRra jéso reshaleniga Bòga, ktira fe ferdi , inu fhumi nad nafhim glavimi enàko hudiino vreméni, imate vedit, de sazketik (am ni fadófti, ravno s’tim flopinami, is ktirim ii pokóro naflópil, pejdi naprej po pòti pokóredo konza, flanovitno. Vfaka pokóro ne samóre isvelizhati; le taiRa te bo isvçlizhala, ktira enkrat sazhéta bo do konza toiga shivlenia terpena ; bodi fvefl, inu flanoviten do fnnrti, opomina Jesuf fkus S.Joan. inu ti bom dal krono vetfiniga shivUnja♦ Juu kakó bi moglo (terga- Od tistega trenutka,ko mi je bila po naklonjenosti in ugledu prespoštovanega gospoda Antona,ljubiJanškega škofa,dodeljena župnija ad B.V.Mariam de annunciatione Labaci,so bili moji poskusi in prizadevanja usmerjeni k temu,da bi v svojih pridigah vedno izbral kisi® snov,ki sem jo imel za najkoristnejšo glede na sposobnost, potrebe in sploh razmere poverjene mi črede duš.Božja milost in sadovi,ki sos se z božjo pomočjo dosedaj pokafcali,so me spodbujali k vztrajnosti in mojega duha,ki ga je pogosto preganjala zla usoda in so ga premetavali valovi hudobnega poniževanja,spet dvignili in mu dali moč vztrajati pri začetem.Tako je teklo leto za letom,dokler niso moje pridige,ki sem jih govoril svoji čredi in sem jih vse po vrsti vestno zapisal,zrasle v dovolj visok kup. To sovedeli tako mnogi izmed ljudstva kot tudi duhovniki,zato so me venomer spodbujali in priganjali,naj te pridige objavim.Sam sem predvidel težave in neprijetnosti,povezane z izvedbo predlagane naloge ter sem že davno prej slutil ostro sodbo,ki jo ob prvi izdaji doživi vsako delo.Moje je bo deležno še toliko bolj,ker je dokončano v dobi,ki hoče,da je menih že zaradi svojega imena neuk in je sposobnost jezika,ki ga uporabijam,čisto drugačna od tistega,ki se je šele začel trgati iz teme in sept* piliti.Tudi moje zgodbjg»gxdska podobnosti,ki sem jih prikrojil,izreki ter izbrana razširitev mojih pridig - vse to se bo rnorda mnogim zdelo nezanesl j ivo .Končno se bodo ob izidu knjige od vsepovsod dvignili kritiki,ki so komaj dokončali gimnazijo,pa si bodo že razbijali glavice s trmastim odločevanjem o cerkvenih dogmah.In ko bi jaz ravnal drugače,kot mislim, bi te prid'ge nikoli ne prišle na svetlo. Ker sem po eni strani hotel ustreči številni.m zahtevam ljudi iz razlicnih.stanov,po drugi strani pa sem menil,da bo moje delo vendarle obrodilo sadove,četudi bo prišlo na rešeto tako pri nekaterih duhovnikih kot pri laikih,sem se zaobljubil,da bom to neprijetnost prenesel. Kar se tiče jezika,je tak,da se ga da brez truda razumeti,čeprav precej germanizira.Kajti zame je dovolj,da vdakdo sliši nauk in spodbudo h kreposti in imam rajši to,kot pa hvalo zaradi izbranega in čistega jezika.Veliko germanizmov in izrazov,narejenih po normi na novo narejenega slovanskega jezika,sem se odločil popraviti ali izpustiti,saj sem po lastni izkušnji spoznal,da mnogih novih xìkx slovanskih izrazov ne sprejmejo niti izobraženci,kaj šele neuki kmetje, ki so mi bili skoraj edino občinstvo.Tako ni mogoče doseči osnovnega cilja vsake pridige,to je učiti,vzgajati,prepričati,ganiti in pokazati pot do kreposti.Kaj ti : Caspar aiarashaiz Sanchefc:"Če ne pQznam moči besede, bom za tistega,ki mu govori i,barbar in obratno.Tudi v cerkvi bi raje povedal pet besed po svoj -m občutku,da bom druge tudi kaj naučil,kot desi tisoč besed v pravem jeziku."V njih je več spretnosti kot navdihnjenja. U-ih ne spočne in rodi govor k Bogu,pač pa otročji lov za izbranostjo in iznajdljivostjo pri ljudeh.S.Bernard:"Rad poslušam tistega, ki mi ne izvabi ploskanja,marveč solze."Sv.Hieronim:"Solze poslušalcev bodo tvoja hvala."Ne pišem za duhovnike, ampak za ljuddtvo,ki ljubi dobro duhovno branje.Tudi nemajhna predrznost bi bila,ko biæjaz mladenič hvalil,da hočem s svojim delom priskočiti na pomoč izobraženemu in v umetnosti govorjenja izkušenemu duhovništvu.Zato ne iščem beded,ki so jih iznašli današnji čistilci slovanskega jezika^marveč uporabljam le tiste,ki so v splošni rabi,tudi če niso slovanskega izvora,ampak so bile prevzete iz drugih jezikov in jih prav dobro poznam,ker so pri Slovanih dobile nekako državljanske pravice.Čiščenj e jezika in pravopis prepuščam slovničarjem,trudi: se le za čistost nravi v prepričanju,da me bodo razumeli tudi učeni,če me razu ie preprosto ljudstvo. Tistim,ki bodo pregledovali snov pridig,bo zadostovalo tole:dogme, ki jih predstavijam,bodo vzdržale sodbo brez težav,ker nikdar nisem učil nič drugega kot tisto,kar je bilo vedno in povsod od vseh spoznano za ptavo in resnično ter je bilo potrjeno z avtoriteto sv.Cerkve.Podobnosti, prilike in kar je se takega sem zbral iz cerkvene zgodovine ter drugih verodostojnih virov.Kar pa je prepuščeno mnenju slehernika,sem obdelal po svoji misli tako kot vsakdo drugi,a nisem imel svojega mnenja za boljše od vseh drugih,temveč senčil pripravljen popraviti,če sem naletel na bol j šega. Zato sem pred sifeisg: objavo podvrgel svoje delo prevzvišeni škofijski cenzuri. Nazadnje je treba paziti na to,da v človeški družbi učeni in zmerni možje manj učenih ali nižjih vsaj ne zametavajo,če jih že hvalijo ne.To zablodo sem videl največkrat pri ljudeh,ki so brez lastnih zaslug in nimajo ničesar,s čimer bi se dvignili nad druge,razen zadnjega bednega in goljufivega, zdravila,da namreč skušajo priti do lastne slave s tem , da druge zatirajo in obrekujejo. Pojdi torej na dan,delo.Ge boš prišlo v roke kakega napihnjenca,ki te bo zasmehoval,vzdrži:nisi bilo napisano,da bi doseglo slavo.Če pa te bodo prijele nedolžne roke,stori to,zaradi česar si nastalo,&«uči, vzgajaj»popravljaj,gradi - tvoje delo in tvoja hvala bo tvoj lovorov venec. zhi biti? Ta Jesuf, ktirga v’ S. Sakrament! fkritiga molimo, ta nedovshni, ta ziniti, ta Cveti Jesuf, je od jafel, v’ktire je per roiftvi polosbçn bil, sazhel sa ptuje grebe nar ojftrefhi pokoro, inu kakor je njo sazliel, tako je njo Itanovitno delal, dokler med neisrezhenim bo-lezhinami na Ihpotliviino krishi je nehal sliivit, inu pokoro delati. luu nri, k’lino zhef glavo v’ grehih sakopani, al mi ne bomo pokóro sa-zhéli? Al, zhe fmo je sazhéli, fe bomo prež vtriidili? Prež navelizhali ? Ne ! ne takol Lubi moji ! Strimo previdnoft sa prihodno, dokler je zhaf, perloshnort, inu guado, sakaj v’toji fmertni pórteli te ne bo nizh tolkain grévalo, inu pekloi» o zhlovk ! kakor ta milel, zhaf , per-Joshnmr', inu gnado lim imel obilna pokóro Ariti, pa ni firn otel, sdej sheliin, bi je rad lluril, pa vezh mogozhe ni. De te ta preposna prevengo ne bo marrrala takrat, fturi sdej, kar bofh V’finitili uri skelel, deb’ bil v’ shivlenju 11 uril. Inu de h'temo od nebej pomofh sadobimo, molimo k’ J esuji: lubi Jesuf! glej, tukeifmo polni grevenge , inu shalofli per tojih nogah, glej na dij he, ktire fofkus shaloßna mla^hnoji tako dolgo od tebe odiagliene ble , ktire dosdej drusiga ne (o imele, kakor shele pokóro /iriti, tè sdej h' tebi nasaj pridejo s’ ter dno oblubo, de shele pojdejo v’ dianje ; o odpu/li nam naj he dojdanfhno odlfahanje, vsemi naf gori, k' Je k' tebi nasaj povernemo, inu dej nam gnado de naf sa naprej ne fveit, ne hudimi, ne mejit od tebe ne bo nigdar ve^h leghilo. LubiJesuJ! Jposnamo > de naf ha pokóro dosdej je bla le ve {h ve fit deil vunaja, J laba, morbit %el is hi-natif hno smefhana, ni bla rej nifiina, sa volo tega te is vjo ponishnofljo sa odpufhanje pro« fimo, i j- obltibü , dt o filmo greh v’ rejnifi ob-shalvati, vredna pokoro delati, sh iv len j e po-polnama [preoberniti : fioj nam le ti na (Irani s’ fo/o gnado , de bo ravno tako ref, fimo fe popolnama h' pokori obernili, kakor ref je , de fimo v' nashimo shivlcnju veliko grefhili, Lubijesuf! nigdar ne bomo perpufiili, deb'ref blo, de nam je sadofli pokòro le safiteti, mi je ofiimo fianovitno delati, /V po pravi fi je de nafhe grehe doJmerti obshalujemo, db fmerti objokamo, do fimerti farni nad feb oj pokorimo kir reshalenje eriga Bòga ne more lohkò sadofii , nigdar pa prevefii objokano biti, sa volo tega nafha pokoro nima preit nehati, kakor takrat , P naf bofh poklical is tega fveita v’ vefiinofl vshivat krono fkus pokoro safhlu-shena. Jo profim donef sam sa Je, sđ v/c far mane, inuprifiieofiie pofhluj hav^e, v/ h lij hi me y o J e suj' ! Amen, PRIDIGA Na IT. Nedelo v’ Adventi. Boprmilajte Gofpodova pot. Luc, 3, « Ena preprizbana refniza , nad ktiro ne more obed en virni zviblat, je leto, denar vezlii ä bnt- brîtVôfli, ktire en vmerjozhLterpl, vezh deil od red pridejo, kir zhlovk v5 shivlenju ni Hô-gu fhlushil, al kir mu je preposnu sazhel fhlu» shiti. Vfaki dobro ve, de je nar vezhi potreba sa zhlovéka llogii fe zhef dati » inu nemofhlu-sliiti, sakaj is tega zil , inu konza fino od Bòga vftvarjeni, is tega zil , ino konza nam Bóg, lejra da, inu shivlenje podalfha. Al zhe sa-dershanje fedajnih kriftianov premiflimo, moremo fposnäti, de vezhi dejl ludi fapravi foje shiv-Jenje v’ vie drusih rezhéh , kakor v’ boshji fhlufhbi , eni hudó , grefhno delajo, eni nezh ne delajo , eni delajo vfe drugo , kakor to, kar bi iméli Oriti. Al ni to eno shivlenje j ktiro safhlushi , ravno to pofvarjenje, ktirga je po befedah S. Evaug. dal nekdej evatigelski kislini ozha lenim delavzam, k’jim je rekel, kaj fiojte tukej [tl dan bres dela? Ja! pravi Ca'd. Hugo, k tir te befede na kriOiane oberne, kaj ilojte, kit* na boshje sapovdi zbifto posabite? kaj Ilojte zel zhaf vashiga shivlenja bres dela, bres fkerbî sa vafhe isvelizhanje ? Dufhe vllvarjene, deb Bòga tubile, deb’Bogó fhlushile, al, fe ne pravi letó lejta vafhiga shivlenja v’ le-nòbi sgubiti? Jeli fzer vem, de failli, ktir shivi v’posablivolli sa foje isvelizhanje, smi-ram pravi, de ima naprejvserje foje shivlenje fpreóberniti, kir smiram vupa, de bo vfelej zhaf, inu perloshnoll imel, foje naprejvsetje vun fpelati ; al roje eno flepò, nefpâmetno, go-lufno vnpanje. On pravi, de fe bo h’ Bogó obernil , kir vupa, de, ako bo imel zhaf, bo imel tudi volo leto Uriti, pa to je eno fer-beshno vupanje ; on pravi, de fe bo h’ Bogó ober- oberili!, kir vupa, de > ako bo "unel zhaf , inu volo, bo imel tudi fadófti mozhi' leto lirici » pa to je eno samirüvo vupanje. O deb’ pazh odperli enkrat taki loje ozbi, inu fposndli ta trojna golfia ! tok bi gvifhno ne sili véli v’ eni taki leni posablivofli , bi gvifhno re odlafhali od zhafa do zhafa h’ Bùgó fe oberniti, inu fkerbéti sa foje isvelizhanje. Leta golfia preg-ritti je donef moje naprejvsetje, sa to refdelìm govorjenje na to visho: golfafh fe, o zhlovk ! ako odlafhafh b’ Bogó fe oberniti, inu sraven vupafh, de bofh ime! h’temó vfelej sadófìi zhafa; golfafh fe, ako ménifh, de, zhe bofh tudi zhaf imel, bofh imel tudi volo; golfafh fe, ako vupafh, de, zhe bofh imel tudi zhaf, inu volo, bofh imel tudi sadolli ttiozhi leto vfelej Uriti. Trie potrebni navuki , preden jih v’ dveh delah inoje pridige na dalej refloshim , poterpfte, I. Kaj bi vender rekli vi od enga zhlové-ka, ktir, potim keb’is fojim želim premoshen-jam rajtengo Buril, bi fe sanéfil na ena velika 1'huma dnarjov, ktira pa ni v’ negò vi obldfti, inu tudi je od obenga po pravizi tirjati ne more , leta negvifhna fhuma bi on odlózhil sa plazhilo fojih fhlushabnikov, sa gorisrejenje fojih otruk, sa prefkerblenje foje hifhe, foje gvifhne perhodke pa bi oberuil sa offert, sa jegré , pianzhvanje, sa lufhte, imi velelje ; kaj bi rekli od nega, keb’on na ta negvifhna fhutna sazhel velike kupzhîe , keb’ sazhel dovgftve êélati, uive kupvâti, hifhe siduti? kaj ne, vi bi a * rekli» rekli, ta zhlovk òb pamet gré, je norz, kir vezhi norôft nemore biti, kakor na kej negviFh-liiga s’ vfim sa v u panj a m fe sanäfhati, inu na vfe forte vishe obrazhati ftim , kar zhlovk nima, inu tudi nemore vupati, de bo kdej imel ? Z he premiflimo fkerb sa isvelizhanje perfedajnih Kriüianih ,tok najdemo per vezhimo dejlt ravno ta nevumnnft, ta norôft, kir ludje, keb’ imeli foje shivlenje fpreoberniti, inu Fe h’ Bogó oberniti, leto od zbaFa do zbala smiram odia* Fhajo, inü Fe sanâfhajo na en perhodni zhaF, ktir vender ni v’nih oblâfti. Kaj je vender mejil v’ naFhi oblâfti, kakor perhodni zhaF, kir zel ilizh ne vemo, ako ga bomo dozliakali, v’ kaj sa enih okulftavah ga bomo imeli, kako dolgo ga bomo vshivali ? Al je pazh eden med mla-denzhi, ktir bi lì mogel moFhke lejta oblubitj? je eden med moshmi, ktir bi Fe snal na viFoka lhiroft sanàChati ? Inu kdo je med nami tukej v’ prizho, deb Fhe sa eno lejto , al sa en nieFez, al tudi le sa en Fami dan Foiga shi vieil ja sa-gviFlian bil? Sej prizliâ FamJesuF, de praviza zlieF perhodni zhaF 11 je Fani nebeFhki ozha pet hranil tako, de nam zhef perhodno ne famo ni obene oblafti dal, ampak je zel vFe fkril naFhi pameti , de uizli ne vemo od tega, kar je perhodno. Al tedej ni ena ftrashna Flepóta, gol Fia, inu norôft, naFhe nar imeuitniFhi délo, naFha narvezhi dovshnoft, namrezh fpreôber-nenje h’ Bogó odlâFhati lia en zhaF , ktir ni v’ naFhi oblâfti, do ktirga zel obene pravije nimamo? kaj fa eno viipanje sidafh na perhodni tfiaf, v’ praFha S. Bern. Ferbeshni [hlovkl ti pravijh, k'fe bo vro^hina mojih mladih lejt hit v’ to las hila , k' bom to delo vini fpelal, k'bom unii opravilo kon^hal, potim fi bom h* Bogi) ob er nifi sa isvelifiianje fktrbel , al Je ne pravi to is ptrhodnim •fiiajam ferbeshno goj'podârit, ktir vender ni v’ toji oblajli. Bog le je sa praviza , imi oblaft zhef perhodni zhaf vfelej colkc.]ii obnafhal, de fe je vezhkrat ozhit* no sagrosil, de dan golpóda bo perfhal neprevidno, kTe obemno ne bo*sdêlo ; on ozhe, de (inert ima neprevidno zhef zhlovéka priti, deb’ ram saftopiti dal, de on (am ima oblalt nafhimo shivlenjo, kader ozhe, konz Uriti; inu deb’ pregnal flepóto taiftili, ktiri fe na perhodni zhaf sandfhajo, je otel, de obéne rezhi nimamo take gvifhnofti, kakor od negvifhnofti nafhe finerti. Defglih Bog v’ S. Pilsmo kashe gorezhe shéle, deb’ fe mi k’ némo obernili. Vender on ne kâshe te shsle sa perhodni zhaf, ktirga nam ni oblubil, ampak le sa prizheozhi zhaf, ktirga nam miloftlivo da, imi dodeli. Vselimo S. Pijsmo ni najti, pravi S. A utr. de Bog, ako glih je na tavshent krajih oblubil odpujhanie grefhnikam, vender temo, ktir fe donef k' nemo ne oberne, jutrifhniga dneva ni oblubil. Obeno liegovu vablenje fe ne re-ftégne na prihod ni zhaf, ampak le na prizhèó-Zhi, ako donef negov glaf fhlifhifh , pravi kronani prerok DAvid, nikar ne vterdi tojejer-ze; opominvajte farni Jebe vjaki dan, pravi S. Paul, dokler fe pravi donef, de ktir smed vaf ne vterpne v'pregrehi, kir is zélé vezhnolH je fam donafhni dan , ktirga imamo v’ nafhi oblâfli, ktirga snamo h’nafhimo prido oberm'ri, juterfhni dan fhe ni nafh, kir ni nafh, je fhe negvifhen, kir je negvifhen, nam snasmânkati, kakór je she nekterimo smankal, ktir, k’ fo fi juterfhni dan obétali, pa ga ni fo dozhäkali, fo revno konz vséli. IL O keb’ nam blo dano tailla jézho, v* ktiri pogubléni zagovitno*sdihujejo, le en malo pregledati, kolko bi jih tamicej nefhll, ktiri is krivâvim fovsâmi objokujejo nih flepôto, de fo fe v’ shivleuju na prihodni zhaf tolkajn sanafhali; o reven fromâk! bi snali rezhi enmo, al drugimo, kakor je rekel nekdej Jesuf meifii Jerusalemo , v’ kaj sa ene martre te je toje , nefpametno vupanje potopi'lul gorlfh v’plemé-ni, inu bofh vezhno gorel, kir toj zhaf ni fi otel fposnati ; kolko bolfhi bi blo sdej sa te, keb’ bil fposnal, de toj zhaf ni bil perhod-ni, ktirga fi li sabftojn obétal , ampak pri-zheôzhi, ktirga fi sanikerno saprâvil. Al kar ne morefh dopovedati pogublénim, inu kar bi jim nizh ne pomagdlu, keb’jem tudi dopovédal, to rézi fam febi, o zhlovk ! kir tebi sna fhe nuzno biti. Al ne fi dolshan Bogó fe dati, inu nemo fhlushiti ? Al ni to zil» inu konz, saltai fi vllvarjen, sakaj ti Bôg shivlenje, inu zhaf da? Sakaj tedej smiram od zhafa do zhafa odlâfhafh Uriti, kar fi Uriti dolshan, ako ozhéfh is véli-zhan biti? Al ti ne govori nagla, inu nepreviden fmert , ktira vsame sdej enga perjatla, sdej enga foféda, sdej enga is shlahte , al tt ne govóri leta glafiió , de failli fe mozhnô golfd, ktir na perhodni zhaf rajteugo delà* ? Kolko bel pametmi je, ako ftrifh tak fklep, kakerfbniga je S. Ang. fturil, kie rekel: ?he je potrebno sa isvèH^hanje enkrat J'erfe od fveitâ odtergati, inu fe popolnama Bogo dati, \he Je to more enkrat sgoditi, saki/ bife donef ne sgodilo, sakaj bi fe do juter odlafhalo, ktr juterfhni dan je negvifhen? Zhudna ré/,li! kader zhaf she mine, takrat vofhimo, deb ga bli sa Bòga, inusa dufha obernili, dokler je zhaf The prihoden, délamo naprejvsetje , de ga ozhmo sa Bòga , inu sa dufha oberimi, inu kader je zhaf prizhéozh, v’ nashi obla (li, ga sa nizh takó malo ne obernemo, kakor sa dul'hà, inu sa Bòga! Vsemi lì vender enkrat k’ ferzi, o zhlovk ! kar takó svelto opomina S. Paul, kir privi ; ?haf, ktirga Bug od naf pogirie , ktirga fmo aolshnl Bogò dati, ni obeni drugt, kakor pri^héo^hi ; sdej , inu ne posoeie, ozhe Bóg, de fe odpòvéfh fkodlivirn iegràm, inu norzhiam, sdej, inu ne posnéje, ozhe Bóg, de sapuftifh blishna perlóshnolt, inu grefhna navado; zhe tedej v’ refnizi shelifh enkrat fe Bogó dati , inu fkerbéti sa foie isvélizhanje , tok sdej sazimi, ne posnéje, sdej je toi zhaf, ol prihódniga nimafh obéne gvifhnòfti ; scbhni -v k’ Jesiifi: tubi Jesuf! nitfi ve\h notfiem od- làfhati, fe tebi popolnama ‘fhef dati, Jei firn takó she vje predolgo odlàfhal, she sdavw’j bi bil mogel tebi Jam!mo shiveti, al is sgol lenóbe letó vender ni firn fiorii, jefl ni firn vreden, deb ti meni fhe fhaf dal, kir tega, ì' fi mi g a she dal, firn takó flibo saprhvrl, lai bi bló sdej s’ menoj, keb me v'moi mo od-lâffianjo bla prehitela nagla fmert ? Nej ti bo večina hvâlo, sa poterplenje, ktiro fi imel s' menoj y od sdei sa naprej o’fiiem le tebi shi-vèti, ć/ć tara tudi enkrat tebi vmèrel, inu po fmer ti velino s'teboj shiveU III. Kdor mifli, de bo viele] zbaf imel h’Bo-g«') le oberimi, ta fe golfa, to fini dosdej lvi-shal; pa tudi ca fe golfd, ktir mifli, de bo vfelej otél, ako sk|ej nózhe, kar holte fpet prevohani. Dopultim, de bofh imel fhe sadólti zhafa fkerbêti sa toje isvelizhdnje, rezhéni vender, ako sdej nózliesh, inu smiram odlâfhafh Bogó fe dati, tudi posnéje ne bofli otel ravno is tih urshohov, is ktirih sdei nózhéfh. Sdej nózhéfh, kir vupafh , de bo fhe vfélej zbaf, inu k’ ho pershâl perhodni zhaf, na ktirga fe sanrffhafh, li bofh fpet novi zhaf obétal, inu fe ne bofh nigdar dal pogovóriti, de tek.Szhe Iejto je sa te to sadne, kolker vezli bofh imel zhafa, tojko vezhbofh odlifhal. So ene o-tfit, pravi Job, ktire so, ka^or jutréjna sorja. Vèlie, kaj fo to sa ene ozhi ? to fo taille ozhi, ktire dan le v’sazhétko gledajo, pa ga nigdar ne premiflio per negovi-mo konzi. Ravno takó fo vfhafane ozhi talfti-ga , ktir smiram odlâfha fe Rogò dati is viipin-jam , de bo fhe dolti zhdfa imel. On obenkrat ne pogléda na vezhi'r (merci, ktira ga sna prehiteti, on gleda lena jutro tailliga zhafa, ktirga fhe yiipa dosili vit, inu tako, kir en dan ne fkléne sa isyélizhanje fkerbêti, leto tudi drugi dan nozhe Ariti. Kaj je urshoh , de eden, k’ je fhe mlad, na nizb ne mifli, kakor na veféjje, inu lufhte , inu imi en drugi, k’sheni vezh mlad, ozhe vender inlad biti, perkriva na vie vishe snamina lta-rofìi, kaj je ursboh te^â ? Leta, kir taki tnifli» de je The le vjutro fojih lejt ; mifli na vezli-lieft , inu na isvelizhdnje hrani , odlâfha sa failli vezhi'r, na ktirga le nikôli ne fpomni, ktir je pa morbit vender she blishej, kakor le domiflila. Poglejte, kakó refnizhno je, de kdor nozhe sdej le Bogó dati, inu fkerbéti sa isvelizhanje, tudi posnéje ne bo otel, ako bo glih imel fhesadAfti zhafa: Ja !urshohi, ktiri ga sdei nasai dershé, ga bodo posnéje fhe bel nasa i dersbàli, kir s’zhdfam smiratn mozhnéfhi per-hajajo. Pove, moj zlilovk! kaj je vender ur-slioh, de ne morefh terdno fklcniti v’ refnizt mil’lit na toja defila, inu fkerbéti sa nje isvé-lizhanje? Al ni enolnido poshelénje, eno mozli-ìio nagnenje, ktiro re tulkajn Ipodbóda, de fhe nimash volje taifto premagati? Al ni fveit, ktir le ti takó perjasno fmeja, de fe ti ne ino gòzhe sdì, le mu odpóvédati? Al ni fo lufhti, ktiri te takó sazóprajo , de je pretefhkó jili savrézlii? Al ni navado, ktira te takó v’ klc-néniga dersliî, de je ne morefh sapuftiti ? Al zhe od zliafa do zhafa odlâfliafh, al ne bodo leti' urshóhi , ktiri te sdej od Bòga nasaj dershé, fhe smiram mozbnél’hi pollali V inu tebi fpréoberneuje, pokóro, inu fkerb faisvélizhanje smiram teshd vili fili ftrili ? Kdo ne vé, de poshelénje, inu ’nagnenie , knjker bel fe imi zfylovk vda, tolko bel tiranfko zhef nega go-fpodari ? Kdo ne vé, kolker bel zhlovk fveic lubi, tolko bel ga fveit sazópra? Kdo ne vé, de kolker vezh zhlovk od greflinih lufhtov pó- kuli , kufi , tolko bel g a po taidili shéja ? Kdo ne vé, kolker dalej terpf navado, tolko tesheì je njo sapuftiti? Kdo tedej fi mòre dòmi fhhi véri, de to , kar sdej nozhe, bo enkrat ocel, kit* ravno ti saderfhki, ktiri fo mu sdej na póti . ne farno ne bodo pomajnfhani, ampak od dneva do dneva mozhnéfhi portali, kolker dalej fé fpréobernenje odlafha? Od ktirga vezh v’drugi ino dejli. I. Ena preprizbana refniza je, de voljo zhlo-Véfka, ktira je od nature flepa, fe preit ne vda lubiti ena rezh, dokler nje pamet taifta naprej ne podévi, de je dobra, inu vredna lu-bésni- Tako vidimo, de zhlovk le ne podftôpi enga déla, dokler negov dôbizkek, ne fposna ; sa to gvifhuo odine , de voljo fe nagne lubiti ena rezh mejn, al vezh, kakor nje bo dobrota te rezili od pameti mejn , al vezh naprej podavléna. Sdej fklénem, kdor fe sdej Bogó ne, dii , inu ne sazhné fkerbéti sa foje isvéli-zhânje, kakò bo on to posnëje fturil? Bo imel morbit v’ perhódnimo zliafi vezhi refvetlénje, vezhi fposnanje, ktiro mu bo pokasdlu potreba fkerbéti sa isvelizhinje? Gvifhno ne ! Sakaj kolker tanirf bel gòda perhaja , tolko mejn zhlovk vidi, Al ne vemo is fknfhne, de na-vuki, inu podive fvejta, kolker bel fe zhlovk po nih visha, tolko bel otamné refniza, inu luzh S, Evang. ako fe tedej tamóto smiram bel gméra, kolker bel lejta gori jemld, ako pamet «miram bel otemnf, kakó fe bo mogla voljo na- gniti, deb’ posneje greh fovrashila, imi zhed-noft lubila , ako gerdóbo gréha, imi lepoto zhédnofti nje ne bo od pameti pokasana , imi na snanje dâna? Pogléjte, kakó ref je fpet, de zhlovk, kar sdej nozhe, tudi enkrat ne bo orel, kir enkrat bo ravno takó malo, inu fhe mejn fposnal, kakor malo fi muje da sdej fpos-nàti. Samirkaj li to ti ! ktir is prasniga vupdn-ja, de to, kar sdej nozhesh, bofh enkrat otel, od dneva do dneva odldfhafh, ftopiti is mlazh-nofti k’ aifru , od reftrefénja k’ andohti, od resvojsdanofti h’ pofténimo, brnmnimo sddershân-ju; fposnej vendetta velika nevarnoft, v’ ktiri fe snaidefh , de ti ne bo sinrfnkala luzh , ktira te samóre na prava pot perpeldti ; hodite, opomina Jesuf, dokler lu^h imate, de vaf tamâ ne prepade. Sdej fposnate, de ne farno fpo-dobno, inu pravizhno, ampak tudi pntrébno je Bogó ledati, sa isvélizhânje fkerbéti, sdej fpos-nate, de-vaf Bôg h’ temo klizhe, sdej dajte greho flovô , sdej fe fveiti odpovéte, sdej Urite terdni fklep vfelej svelto Bogó fhlushi-ti. Al bofh smiram odgovarjal tojmo Bogó, o jzhlovk! ktir te klizhe, vâbi, inu k’ febi profi, de fhe nimafh volje k’nemo fe oberni-ti? Al ho Bôg smiram fhlifhal od tebe , bora she perflial ? Ne bo nigdar fhlifhal, jêft pridem ? Fn Rog , ktir naf sheli sa foje imeti, inu deb’ naf imel, je otel via foja kri prelìti, al ne bo imel od naf nikoli to vefćlje, deb’ fhlifhal is nafhih vnft te heféte: pole moi Bôg! sdej firn vuf toi.? O lubi Jesuf! Je fl fposnam , de dolshan fim is tavshent urshôhov vuf toj biti, sa volo tega flovô tebi a golu fui fveiti Je- Jtsufov Ochern biti shiv, Jesufsov meriti•> Jestijov s de j, //zw enkrat v’ veglino/li, II. Vem dobro, lubi Krißiani ! N'a kogd nek* tére clufhe , ktire smi ram odlàfhajo fe Bogó dati, imi sa foje isvélizhanje fkerbéti , sidajo foje vupanje; ti pravjo, kolker vezh bolejt, tolko vezh bo pameti, nej fe vléshe, imi nej vgafne ogen mladih lejt, nej fe enkrat perfkutjo po(-vetni lufhti, k’boni (tarji, fe bom h’ Bogo ober-nil, h’ temo she ßaroß zhlovéka fili; inu is tega fklénéjo , de, ako jem le zhafa ne bo snia'nkalo, voljo jem gvifhno mankalo ne bo sa dobro fbriti. Jeß dopußim, de jim ne bo mankalo ne zhafa, ne volje h’Bogó fe oberniti, pa tnorbit miflite» de fe bodo v’refnizi h’ Bogò obernili? Gvifhno ne! To vupanje je nih nar-vezhi flepóto. En tak meni, k’bo imel zhaf, inu voljo kej dóbriga (triti, de bo tudi vfelej Uriti samogel, al v’ temo fe mozhno golfa , zhe bo tudi zhaf, inu voljo , bo na sadne gvifhno mozhi mankalo. Spomnite fe na taifti fletiv* nófti povni bajer, h’ ktirmo jé bil flirkrdt v’ duhu pela'n prérok Ezech. prérok fe pervi-krat h’bajarju blisha, inu vidi, de je lohkó zhef priti, kir vódo je takô plitva bla, de je koméj nogé sinozhfla ; prérok pride drugikrat h’ bajarju, inu kir je bla vódo she enkolko sraßla , je filai fzer zhef, pa she is vgzhi teshavo; v’ trekizh nmje fhe bel teshavno, ja she vel nevarno blo ; on pride zhétertizh h'bajarju, al kir je bla vódo she vun (topila iè je ni Mu mogôzhe vezh pregasit. Ravno takô le godi viihï taiflim, ktiri fpreóbernenje, imi fkerb sa isvélizha'nje smirain odläfhäjo ; po miri, po ktiri poshélenje zhef nih ferzé go-1 podari, po ktiri fe linde navade vkoremnjo, po ktiri Ili v/lo nih grehov smirara raüe, polene is tega en tak globok bajar, de ga ne morejo vezli pregdsit is vfo mujo. Po do* pernefénimo pervimo grehu ni tefhkó preftó-pit v’flan boshje gndde. Al zhe le narafte fti-VIlo pregreh , ni famo teflikò, ampak vezh-krat nemogózhe is tega bresna fe vunkej fkopati. Vfe leto vuzlri , imi poterdi vfakdajna fkufhna; rezite unimo, de ima jegrâ, kvarre, virfle , kégle sapiifliti, kar je fkodlivo negóvi hifhi , inu negóvi velH, on bo odgovóril , de nc^góvo nagnenje h’jegrijé takò veliko, de je-grd ne more opuftiti , defglih vezhkrat vfe forte naprejvsetje dela, de jih bo opuftil; rezite unimo, de je zhaf negóvimo resvojsda-nimo, pohujshlivinio shivlenju enkrat konz ftriti, on bo odgoyóril, de navado je she tako mozhna , de je nemôre premagati, defglih mu je vezhkrat soperna. llrshoh tega je ozhi-ten , kolker dalej fe fpreóbernenje odlsifha , tol-ko slabji poftnjâjo od ene ftrani mozln' dufhe, tolko vezhi od druge flrani teshâve. Poglejre, de fe golfa taifti , krir fe sdej nozhe Bogó dati, inu sa isvélizhanje fkerbéri is savupanjani, de bo leto vfelej samogel Arici» III. Jeft fzer vem, rej bc nafha slabofl velika. ka, k oker ozhe, samòre vender premagati vfe teshàve, ako bo fkus gnado boshja podpirana. Al kaj sa ena pofebna gnado bi bla potrebna taifiimo , ktir fkus foje vedno od* léshanje je slie tolkajn gniejn gnad savergel ?♦ On poterbuje nar mozhnéfhi boslija gnado; bo pa mogel taifti leta pofebna grado vupa-ti, ktir h’Bogo fe oberniti od enga do drusi-ga zhafa smiram odléfha ? Ktir fe ozhe fhe le takrat dati Bogó, kader she fveit vezli sa nega ne mara? Ktir she le takrat grefhne lufhte sapufti, k’ jih she vezh vshivâti ne more ? Kaj sa en offer da Bogó tailla perfhóna, ktira mu sazhné fhlushiti fhe le takrat, k’she obenga ni, deh nje na fhlushbo ftregel, deb’ njo molil, kakor je v’ mladófti mólenaHda? Al je mogózhe, deb Bogó perjetno blo, k’ fe zvet shivlenja vfhushnofti fvejta sgubl, inu Bare, sadne, narodne, léne le.ita fe Bogó sa offer filjoT Al more en tak taille pofebne gDade vupati, ktire dell Bóg farno fojim sve-flim, aifra polnim, ad mladófti llanóvitnim fhlushabnikam ? On letó ne more vupati , shuga fam Jesuf, kir pravi: vi me boße ifka-//, pa me ne boße najdli^ kakor deb otel rezili : dokler je zhaf bil mene ifkâti, o zhlovk I fi na vfe druge rezhi mislil, fi sa sgol druge fhlushbe fkerbel; lejta tojga sdravja lì sa-pravil v’ nezhiftofti, v’lenobi , v’refvojsdano-fti, lejta toje frezhe fi sapravil , v’ vefelji, inu v’iufhtih, lejta toje mladófti li sgubil v’ sa-lublenih delali, lejta niofhlce ftarofti v’ pofvet-nih opravilah , inu nesmafnih fkerbéh ; sdej kir je fveit lit tebe, inu ti fi fit fvejts, ozhefU olla- rftsrik toiga nenuzniga shivlenja meni sa offer pofiìiri, ne maram sa te, zhe me failli sab-îlojn il'lie, ktir me ob pravim zhafi ni otel ifkari, fe mu prav godi, ti me bofhifkal, pa me ne bofh najdil. Takó bo vdarjen failli, pravi S. Augiift. ktir sdej smiram odlâfha dati fe Bogó, inu fkerbéti sa foje isvélizhanje, kader ' bi famogel, nozhe, kader bo ótel, ne bo mo« , gel. Bo morbit rekel eden, al drugi, kaj ne pove S, F.vang. de evangelfki ozha je zel proti nozhi vun fhal v’foj nograd delavze najemati, inu sadne jé plazhal tako,1 kakor perve, kaj pon eni leto drusiga, kakór, de Bóg jé per-pravlen naf vfaka uro gori vséti ? Na to jeli odgovorim tudi is befédami S. Evang. al jé t* je okii sa to liudóbno, k’lim jeli dober? Zhe jé B^g is Ibiga breskonzhniga vfmilenja enga , sl drusiga gori vtel, ktir je fzer dolgo odla-fhal k’nemo fe poverniti, al fe fmefh ti na ena taka pofebna'gnado sanžfhat? Kaj sa ena ferbefhnofl ! Inn sraven tega, pove, o zhlovk ! Al rajdéfh v’ S. Evang. de delavzi, ktiri fo perdili ob enajlli uri, fo she popreit ob eni drugi uri vableni bli? Oni ni fo bli popreit poklizani, sa to tudi popreit ni fo mogli priti; tedej S. Evang. ti ne farno ne da obenga vu-panja, ampak te more zel vllrafhit. Défglih te vabi vezhni Bóg, de sdej ta uro fe mu imafh dati, leto vender ne llrish. Ti ozhéfh toje fpre-óbernenje na en drugi zhaf, na çna druga Aaroni odlâfhat, al Bóg v’ entro drugimo zhafi ne bo sa te maral, ga bofh ifkal pa ga ne bodi najdil. Nej fe mudi, nej odldfha, kdor ozhe , le mi tega nikar ne flrimo; miflimo na prète« 3® zhéne lejta ndsaj, inu prevdarimo en malo, kolko Je sgublénih v’ pofvétnih nezliinienio-ftih, kolko v’grefhnih lufhtih, kolko v’ sgol posenielfkih fkerbéh, imi opravilab, kdo vè? al nam je odlózheno fhe tolko lejt sa flilusbbo boshia , kolker fmo jih v’ fhushnolti fvejta, nicfâ , imi hndizha sgubili? Nej tédej bo fturjen terden fklép, eno novo, brunino, S. Evang end-ko shivlenje sazhéti, fadofti dolgo fmo l'hliisliili fvejti, fadofli dolgo nafhimo meli, inu greflini-ino nagnenju. VÜani tédej, uiladenzh ! sturi konz tojim resvojsdanóftim , dej le Bogô , vdani dekel-za! sapudi lvejr, ktir te sapeluje, dej fe Bogô, vftanite nilazhne dufbe ! vshgite od aifra val'lie ferzé, dejte fe Bogô; vftanite vi’i lYupej, lubi Pofhlufhavzi ! dejte fe Bogô, inu oblubice mu do-nef ena refnizhna , svelta, ftanovitna fhlushbo. • Ja hibi J e suj'! mi oljimo vft fkupej popolnoma toji biti, mi f klene mo v/e dni nafhiga shivlenja, kolker nam je J'he odlófhenih sa te, inu ßeboj doperneßi", fposnamo, de mogli bi bli v Je naj he mifli , vje naj he dela , vfe naß he lejta, od ti/liga \hafa , kar Jmo h'pameti perjhll, sa toja fhlushbo, inu sa nafhe isv'elìfhùnje oberniti, al mi nejpametnl to ni fmo Jlrili, ampak sgubili Jmo preteßieni ßiaf vfhushnojli tojik Jbvrashnikov , Jvejta, meja, inu hudifha, na meijli deb jih bit offrali tebi nafhimo Bogo, nafhimo gojpudo, nafhimo narboljhimo odhiti; inu kar je narhujjhi , je leti), defglih Ji naj“ h' pobolfhanju nafhiga. shivlenja tolkokrat vabil, tolkokrat pergajnal, Jmo taiflo vender smirain od enga do dritsiga ßiaja odlâj hali ; al polni Jramùte fposnamo pred teboj nafha poprejhna nesveflùbo, ititi is Jer^a obshalujemo najhe terdovratno odlâjhan• je y inu te profimo ponishno , odpnfli nam, nikar nam ne samiri; o nikar ne saversi najha per pravno volo, ktira imamo tebi vjelej sv e ji ó fhlushiti , is ktiro fe tebi popolnama {hef damo , inu dodeli nam guado , de vje to, kar done J' ß. nàprei vsâmemoy bomo do kon^a na- ' fhiga shivlenja svefió Jpolnili ? kir to naf bo sagvijhalopo Jhierti k’ tebi priti y inu Jkus Telo velino ji Je jleboj vefelitu Ta guado profim fam sa Je y sa vje moje jârmaney inu pri^fuò^ht pojhlujhav{e , vjhlijhi me y o JesuJ'1 Amen. L..:.1,........... . ..! 1 1--..........a ' PRIDIGA Na III. Nedelo v’ Adventi. Popravite Gofpódova pót. Luc. 3. Ako bi bli hudobni, terdovratni Judje v’dobri saftópnofti na Jesula gledali , keb’ bli gledali od ene ftrani na prizhe boshjih preró* kov, od druge ftrani pa na perfhóna Jesnfova is enim ferzam, ktiro refniza lubi; keb’ bli gle* dali na zhaf negóviga prihóda , na krej negóvi-ga roiftva , na ponishnoft negóviga ftand , na vcipdnoft negóvih zhédnofti i keb’ bli odperli ozhi k’ uegóvini zhudesham , vufhéfa negóvim * navukam , inu bi fe bli puftili ponishno, inu po-kóruo od nega vishati , al miflite, deb’ bil 3 pershli pershli kdej takó délezh v’ hud obi i, deb’ bli fojmo narvezhimo boshjimo dobrótniko shivlen-je vseli ? Nigdar bi fe to ne blo sgodilo ; keb* bli Aopi'li v’ negóve Aopine, bi fe ne bli nigdar imeli bati sajiti na ena kriva, golufoa pór, sakaj Jesuf pravi : kdor sa menoj hodi, ta ne 'hodi v' tamòti ; keb’ bli svelti pol hlufhavzi , inu pridni delavzi negóvih navukov, bi le ne bli nigdar imeli bati fkus en golufni navk sape-lani biti, sakaj Jesuf pravi : vi boße refniça fp osnâji, inu rejnica vaf bo rejhila; keb’ fe bli ujemo pokóruo podvergli, bi bil snali tno vezhno frezhno shivlenje vüpati, sakaj Jesuf pravi : kdor moja b e fedo dershi, ta vcrhno ne bo fmerti vidil. Vie te dobróte bi bil Judje sädobili , keb’ bli' gledali na Jesufa is ponish-nim ozhml, is pokórnim vufheimi, is perprav-uim ferzam. Al kaj nuza ? od hudóbe ofleplé-ni fo le mirkaii na Jesufa, deb’ kej sanizhvanja vredniga nad njim resodéli, is ferzam, ktiro je blo zhef njega ferdito , is vufhefmi , ktire fo ble negóvi befédi samafhéne, is ozhefam, ktiro je blo proti nemo povno fovrashtva , inu grim-iiofti. Inu kaj je pershló s’ tega ? letó , de fo shéle Jesufove, ktire je imel sa njih isvelizhati. popolnama k’ nizh Arili, smiram globokéfhi v’ hudobi'a sagisili, na dufhi zhifto oflepili, inu vredni pollili od Boga sapufhéni, inu savérsheni biti. O deb’ pazil kriAiaiiAvo dergazhi na Jesufa glédaló, kakó lohko bi odvernilo od febe vfe to, kar ga sna zliafno, inu vezhno nefrezli-niga Ariti ! kolker dalej, kolker vezh na Jesu-fa gledamo tolko bel fe previshamo, kakó refnizhno je, kar pravi S. Paul: de Jkus njega nam nam je dano vfe t karkol je potrebno sa najht isvclitfianjc. Povni trofhta le previshaino , de on nam je vfe to, kar nam jeoblubil biti v’ S■ F.vang. namrezh pót, refniza, inu shivlenje; pót, krira naf vódi, refniza ktira nas vnzhf» shivlenje, ktiro naf poshivì. Kokerkol reslózhe-jii fo med feboj naf hi ftauóvi, nashe opravila, inu daróvi nature, Je vender nn pót sa vfaka nóga, refiiiza sa vfaka pamet, shivlenje sa vfa-ko ferzé; ja on je pót, refniza, inu shivlenje takó sa vfaziga » de sunej njega je vfaka pót sa-peliva, vfaka refniza lashm'va , shivlenje je imert, zhe od neea ni. Akotedej nozhmo saji-ti, ako nozhino golfàni biti, ako shélimo vezh* no shivlenje iméti, kaj nam je Ariti ? Odgóvnr bom dal v’ dveh dejlih donüfhne pridige, ktira ima ta sapopa'dik : ako nozhmo sajiti, moremo ifkati pót per Jesufi, sakai on je pót, ako nozhmo golfdni, inu sapelàni biti, moremo ifkdtt refniza per Jesufi, sakaj on je refniza , ako ozhmo Vezhno shivlenje iméti, ga moremo ifkd-ti per Jesufi , sakaj on je shivlenje. Te tri refnize preden na dalej resloshim, poterpfte. Î. Pót, po ktirl imdmo hoditi, moremo ifkiti per Jesufi. Elia neisgruntàna lubésen nebefh-Kiga ozbéta bi bla she letri, keb’ bil oh foiga lina famó is tega urshoha na fveit poflai, deb* bil ludjetn le famó s’ befédo prava pót pokasal» po, ktiri imajo hoditi, ako ozhéjo isvellzhani biti, al letó fe je vezhnimo Bogó premalo sdélo; on tedej je fklenil, de negóv Sin ima ne le fa« 3 * mo mó naffi visliar , ampak zel tudi nafha pót biti , kcire fe imamo dershäti, de ne sajidemo. Potim tedej kje boshji fin zhlovk poftal, narn ni famó s’ befédo pridigval pónishnoft, krotkóft, poterpeshlivoft, lubésen, inu druge zhednofti, ktire Ib taifte ravne ftesé , po ktirih Bóg pra* vizbne vódi k’ vezhnimo isvelizhdnju, ampak on je rudi vfe te zhednofti fam doperndfhal, in i fkus foj isgled fam nad feboj v’dianju pokasaU on je fturil, inuvu\hil, pravi S. Evang. Takó je popilal Isaj. Mefiasa Israelskimo ludftvi k’jitn je rekel: toje otfii bodo tolga vn\h'mika v Id ile, inu toje vujhefa bodo negùve bejede jhUjhaley k'te bo opominal, to je pót, ktire fe imafh dersliâti. Isaj. je ozhitno govóril , de Israéli-tarji od Mefiasa ne bodo famó fhlil’hali , ampak tudi nad nim vidili, ktira je prava pót. Ina letó je tudi filo potrebno bló, de je Jesuf pod-vuzhil ne le nafhe vufhéfa is befédo, ampak tudi nafhe ozhi' is dianjam, saknj keb’ fveit ne bil is leftnim ozhmi' vidi 1 nad boshjim finam , bi ne bil nigdar verjel de leftno ponishdnje je pót, po ktiri fe h’povikfhinju pride, de mogózhe je lubiti terplenje vezh, kakor vefelje, inu dobre dm', de sa na fveiti mirno, inu pokójno shivéci je narbolfhi mitei, ako fe ferzé od fveita od-terga. Sraven tega , kakó lohkó je, deb’zhloyk al ofleplen od hudiga nagnenja, al is nevéd-nofti golufna pót dershâl sa prava, sakaj kol-kokrat fe sgodf, de zhlovk od nagnenja smoten dershf to sa dobro, kar je vender famó na Cebi hudó, pregréfhno? kolkokrat fe sgodi, de fe zhlovk fmifli tavshent sgovorov sa pregovóriti fojaveft, de to je dopufhéno, kar je vender pre- prepovedano? Leto prizha S Duh, kir pravi 1’kus modriga: je ena pot, ktira fe ^hloveko pravi^hna , ina dobra sdì, al nje kon^ pela A’ pogublenju. Kaj tedej bi bló s’ nami, lubi moj ! keb’ nam Jesuf fkus leften isgléd ne bil pokasal prava pót, keb’ on nam is fojiin navtiki inu zhednoltim ne bil k’ferzi govóril, to je prava pót, po tej hodite? Is ktirga vliga fe po pravizi, inu ozhitno fkléne, de, kir Jesuf fam, negóve zhednofti, negóve dela , negóv isgléd fo taifta pót, ktire fe imamo dersMti, tok’po-tréba je, de fi dafh vfa fkerb, inu muio, o zlilovk! de od te poti nigdar neodftópifh, kir farna leta te pela h’ tojmo zil inu konzi , sa vol > ktirga fi vftvârjen ha fveit ; sunej leté poti morefh sajiti na golufne ftesé, ktire fe fzer zhlovefki naturi dobre vidjo, al nih konz je nefrézhen, kir po befédah S. Duha h’ pogublenju pela. II. Sdej vrtane vprnfhanje, hódifh, o zhlovk ! potejpóti? fe dershifh tih ftopin, is ktiritn ti je prava pót sasnamval Jesuf? zhe kdo po* fhlufha toje pogóvore, najde v’ taiftih tolko fra-moshlivofti, tolko previdnofti, tolko kriftianfke lubesni, kolker je perporózha iméti Jesuf? kdor toje oblazhilo pogleda, vidi v’tajiftimo ponish-nort, podenje, zhednort , ktira je tolko sapo-v^dal Jesuf ? Kdor preraifli toje sadershdnje , je kej po sadersbanju jesufovimo? o kakó tnozh-nó, inu po pravizi fe je bati, deb’ vezhi dejl Kriftiauov fe ne snajdil sunej prave poti, kir S8 njih sadershinje je takó malo podóbno sadershd-pju Jesufovimo! Je bJa nezhimernóft, pofvetna fhéga morbit póc Jesufova, de cega fe dershi tok svettò vezhi dejl Kriftianov vfih ttanóv ? fo bli morbit lufhti, norzhie, pofvetno vefelje pôt Jesufova, de po remò s’ takim shelrimi hrepeni vezhi dejl kriftianov obduiga fpóla? je bla morbit nepoterpeshlivoft , nevolo, jeso , fovrashtvu pót Jesufova , kir fkorej obeuga ni, deb’ snamina tih pregreh ne notti nad feboj? Pót Jesufova, je bla zhifta, inu bres madesha, pravi Ddvid kronani prerok, ta, uni pa gasi po poti povni blata, gnufóbe, nezhifte ofti'ulnofti; pót Jesufova je bla lepa, inu fvitlri, pravi modri Syrah, ta-, uni pa hódi popóti, ktira je vfa tamnâ od zherne meglé ftemanja, imi prevsét-nofti ; pot Jesufova je bla ravna, pravi S. Pifmo v’pervih kralevih bukvah, ta, uni pa hódi po póti , ktira je povna ovinkov, tatvine, golite, inu krivjz. Mozhnó , inu po pravizi tedej fe je bati, rézhem fhe enkrat, deb’ vezhi dejl kriftianov fe ne snajdil sunej prave póti ! Zhe je pa temó takó , kakó fe morejo trófhtati sa-dobiti faifti zil, inu konz, ktirga vender po fmerti vupajo? Bo morbit rekel eden, al drugi, jeft fe dershiin te póti , po ktiri vezhi dejl ludi hódi , jeft fe takó oblazhim , kakor dru^i, kir meje fram, en pofébnik biti. O nefpâmeten, ja pegréfhen odgóvor! nevreden kriftidnkih vuft! kdo je toja pót, inu vifho toiga saderfhânja , Judje, al Kriftuf ? kdo te ima h’isvelizhdoiu vishati, navade ludi, al isgledJesufov? jeßfim fot, vpije Jesuf, ne glej, kaj, inu kakó drusi delajo glej, kaj, inu kakó lira jeft fturil; jeft • • • t . . •• •• firn pót, ktire fe imafh dershdti. Takó je, k.riftiani moji! inu nizh dergazhi, hoditi po tei poti, po ktiri vezli dejl ludi hódi, fe pravi sheléti s’ vezliim ftivilam pogublen , ne s’ meih-nini kardélam isvólen biti, Ako fe dershifh gmejn , fiiroke póti fveita, bofh sdihval, na konzi tojga popótvanja, v’finertni pórteli: tok’ lim tedej sgubil pót refnize? Kaj pa ti bo nu-- zaló takrat tofposnanje', kir vezh zhafa ne bo, deb’ ga popravil ? Ako nozhefh, o zhlovk ! sajiti od prave poti, tok’ rturi, kar opomina prerok Jerem. kir pravi : Jloj na póti, glej, inu fprajhui, hira je prava, inu te Je dershi. Inu de le bofh prave póti sagvifhal, ne glej na póta fveita, ampak na pót Jesufova, ktira ti je on s’ fojiin isglédam sasndmval. Ta pót je fzer térnova,je vofka , je teshavna, moreni fpos-nati, pa je gvifhna, je farna, sunej ktire ni isvelizhanja. Po tej pôti fe gré s’ ftopinami pokore, ponishnofti, poterpershlivofti, is ftopinami satajenja leftne volje, dolitérenja po/hut-kov, inu krotenja budiga poshelénja, inu grefh-Jiiga nagnenja, tefhkó je fzer to, morem fpos-nrfti, pani dergdzhi, ni drusiga mitelna, a! fe more po tej póti hoditi, ai nebófam fe odpové-dati. Nei bo, tubi Jesuf! defglih ojßra, naturi, pojhutkam, inu nagnenju teshavna je pót, po ktiri nam sapovejh hoditi, ako o?hmo priti h’ nashimo çil, inu kotili, vender Je nie oßimo vfelei svefló dershàti, kir ti Ji je nam sasnâmval, kir ti ß ta pervi po nje hódil, dej nam le toja gnado , de naj obena teshàya ne bo oßräfhila , dej nam ferßinoß is lubesni proti tebi vfe premagati, dokler po konjhàni poti poti najhiga tfiafniga shivienja, pridano h'te' bi vshivâti velini potfiittk v’ tojmo kraleflvi. III. Refniza, ktire fe imamo dershâti, moremo ifkâti per JesiiPi. Nizh fe ni zbuditi, de vezhi dejl kriltianov fe snajde sunej prave póti, sa-kaj oni' prâv ne hódjo, verte, sakaj ne ? sa to, kir prava pot prâv ne posndjo, noga fe smóti, kir le pamet golfa. Sa volo tega Jesuf, k’naf je shélel navuzhiti pravo popótvanje, ni rekel famó, jefl firn póty po ktiri imate hoditi, ampak je tudi sraven perstâvil, iefl Jim rejnica, ktire fe morete dershâti, deb’ nam na snanje dal, de per nemo moremo ifkâti refniza , zhe ozhmo imeti prava pót. Letó je takó gvifhno, de farni phariserji, degflih fo bli lovrashniki Jesufovi, ib bli v’ temó previshani, k’Porekli: mojfier! mi vemo, de fi refinvfiun, inu de pot boshja v’rejnici vutfiifh; ravno leró je fposnal tudi Dâvid , k’je pel: vfe toje pota fo refiii^ay o gofpód! Ako tedej ne moremo imeti ne prave póti bres refnize, ne refnize bres jesufa, kakó bo tedej mogozhe, deb’ taifti po pravi póti hó-dil, ktirfe dershl takih poftav, ktire fo nafpro-ti portâvlene Jesufovim navukam ? Le pre-t miflite, fhége, inu invàde, po kririh vezhi dejl krirtianov shivf, bofte k’malo fposnàli, kakó malo fo podobne Evangelfkim naviikam , ktire nam je Jesuf sapuftil. Lubite tega, ktir vaf fovrashi, odpuflite temo, ktir vaf reshali, sa-nizhujte to, kar fveit obrajta, obrajtajte to, kar fvet fovrashi, saversite lufhte, lubite kri- ahe, fo sgol navüki, ktiri fo fhli is vuft lesu-fovih, al kolko jih bomo najdli, deb’ foje sili* vlénje sveftó rovnâli po tih navukih V al fe ne godi ravno nafproti? ftetnanje, prevsetnoft, al zel pohujfhanje, inu neframnoft kasäti v’ obla-zhili, hrepeneti po norzluah, pofvétnimo vefel* ju, inu grefhnih, nevdrnih luftih , ifkdti per Itidjeh zhaft, hvalo, obrajtanje, vlaka samiro, vfako reshdlenje, vfaka krivizo is mafhtvanjam poverniti, al fe pravi to refniza per Jestifi ifkâti, po naviikih Jesufovih fhivéri ? al fe ne pravi to, fam febi oz M savesati, de ne vidio? O revni Adamovi otrózi ! kakó dolgo boße Jhe ttrdiga fer\à, vprafha S. Duh fkus Divida? sa* kaj fe odtegujete od reluize, inu ifliete laski, imi gol fie V kje S. Ant. de Pad. prémiflil, kakó mozhnó bo od kriftianov refniza sanizhva-na, inu savershena, je sa vpil povn S. aifra v’ eni pridigi : pfujjhpot, inu framòto! poßavr naprej hudißi foje navûlce, bodo gori vseti, ponudi JvetJoje navade, bodo gori v sete 3 da fnejó na snanje foie skele , poda gori v sete, Je verjame hudičku, fe verjame fveiti, fe verjame mefi, le famimo Jesufi Je ne verjame, le fam navk Jesufov ne bo gori vset; inu kriftiani! vender vedó , de hudi «h dela oblube, ktire nigdar ne dershi, dp fveit pomija dobrote, ktire kakor dim sginejo , de mefó podpihuje k’ lufhtatn, ktiri fe na sadne vfelej v’grenkćft fpréobernenjo, to vfe vedó kriftiani! inu vender verjamejo, le famimó Bogó, ktir je veZhna rdfoiza , ktirga oblube fogvifhne, ktir je vezli-na modróft, imi fvetóft, ktir ne more golfati, ne golfa n biti, le farno nemo fe ne verjame j kaj 42 • . + kaj je vender urshoh tega ? urshoh bom pové-dal v’ drugimo dejli. I. Ako vam refni^a povim, je rekel Jesuf Judam, saka/ mi ne vlrjete? sakaj verjamete mojim, inu vif im fo v rash ni kam vezh , kakor m ni? Ravno letó vprafhdnje poftâvim tudi jeft po vfi pravizi feddjnim kriftianam , ako vam refniza povem, sakaj mi ne virjete? ako pravim, (Vetjem, perporózham, inu profitti, de imate pozhurke krotiti, poshelénje nasaj dershdti, nagnenje doli treti, sakaj verjaméte raifhi meli (Veiti, inu hudizlii , ktiri vam naprej lasliejo , de pozhutki, nagnenje , inu poshelénje snajo iméti foja proftóft? ako vam pravim, denezhi-mernofti, fliege, inu navdde fvetâ morete sanezhvati, inu samétati, kir to fe ne more pojdâfhiti s’ iménam enga kriftiana, enga fpokór-nika, sakaj verjaméte taiftim, ktiri vam pravjo, zlilovk , k’ je med fvetam , more is fvetam dersfmi, ne fmé oben poiebnik biti? ako vain pravim, de imate lubiti ponishnoft, v’terplen-ju poterpeshlivi biti , ne nevoluo goderndti , toshiti, preklinati, de imate fovräshnikam odpu-ftiti, pofténje vashiga blishniga vârvati, fra-moshlivo, zhifto, nedovshno , pofténo, inu pravizhno fhivit, sakaj verjaméte rajfhi taifiim, Ktiri vam nafprotne n wiike dajejo, al s* befé-do, al s’dianjam? ako vam refniza poviirj, fakaj mi ne verjamete ì Kakó enako je ledajne kriftianfivu nekdajnim terdovratnim Judam, ktiri fo od prerokov boshjih sheleli, de jim nimajo nezh, nizh , kakor dopadlive rezhî naprej nefti, d® jih imajo raifhi is laslmri tolàshiti, de fo le per-jetne, kakor dob’ jim góla, ojftra refniza govó-rili ; sa volo tega fe je sagrósil zhef njih prerok fsaj. inu je rekel lashnivo ludftvo ! h'iro rejnice no\he Jhliffiati, kakò dolgo ti bodo laM ve^h dopadle, kakor rejnica? Ravno le» to fe po pravizi rezhe tudi od ledajnih kriftia-iiov, ktiri refuize S. Evang. al zel nozhejo pofhlufhati, alzhe jih poshlufhajo, jih nozhejo verjéti, kir fo leftni lubesni nafprotne, inu meli sóperne. Ako bodo is kanzelna gvifhne nove fhége, inu grefhne navade fvarjéne, ktire fe is kriftianfko zhednoftjo ne morejo pojddfhiti ,ako bo govorjeno, de zhiovk ne fmé is fvetam dershäti, ne 1 ubiti negóve nezhimernofti, ako fe germi zhef resvojsdanóft v’ sadershatijn , zhef pohu|shanje v’tovarfhrvu, zhef nelramnoll v’ o-blazhili, fe brez oglaljo pofvetni otrozi : pridigar je neflân, je komej sa nevumniga kmeta, ozhe imeti take rezili, kar ni mogozhe ftriri, nej vpije, kar ozhe, mi pa ftermó, kar ozhmo, kaj porajtamo farja, al meniha, is kinzelna vpiti je tiegAvo opravilo, to more ftriti, zhe ozhe shivit. Ako per fpovdi bo grefhnik po safhlushen-ju pokrégan, ako po miri negóviga pregréfheu-ja mu bo naloshéna ojftréfhi pokòro^ ako sa volo pomankauja pobolshanja mu bo od véso doli vddrjena, jé slie fpovdnik preójfter, prevezh muhaft , ne posna zhlovéka, nima vfmilenja s’ z,hlovéfko flaboftjo. Al ni fo to fovrashniki refnize? ktiri ne morejo fhlifhati, kar je naturi superno? Al kaj bo enkrat sa take? k’bodo per bledi mertvafhki fvezbi fposuâli refniza , p» pre- prepósno, k’ je sdej nnzheio fposndti. Gorjé vfakimo, kcir bo The le v’ fmertni uri perfhal h’ fposnanju ! Ne perpufli leto , lobi Jesuf ! sdej nam dei fpo snàti, de fvet naf ne bo preslepili toji navhki fo velina refniza, dej gnado , de jih prav saßopimo, veliko obr ai tanto, ina v' dianju Jlermó , kir vemo, de bres tega ni isvéličkanje vüpati, II. Sliivlenje, ktiro moremo sheléti, imamo ifkdti per Jesufi. Nefrézhni kral Aliab je linerc najdil, k’m' otel bógati refniza, ktiramu je prerok bofliji osnanvâl. Ravno kaj taziga fe imajo bâti vfi taifti, ktiri navke S. Evang. nozhejo bógari. Kdo fe Jesufa v’ refnizi ne dershi, ra more sunej Jesufa fmert najti. Jeft pa tukej ne govorim od fmerti trupla , ktira nam drusiga nizh ne od vsa me , kakor zhafne rezhi', j e fl: govorim od fmerri dufhe , ktira naf ob vezhne, nebeflike fhaze perpravi. So to prav saftopiti je treba véditi, de Jesuf fe fam shivlenje imenuje , pervizh sa to , k’ naf je od fmerti greha k’shivlenju gnade obudil; drugizh sa to, kir fkus negóvo safhlushenje vfe nafhe dobre dela safhlushenja vredne poftdnejo; sa to je rekel S. Paul , Jesuf je moje shivlenje, Škodo tedej, inu nefrezha , ktira taifta dufha terpJ , ktira fe ne dershf Jesufa, je letâ, de sgubi foie duhovno shivlenje, ktira sgubo je takó velik^, takó sha'loftnn , de ne more nigdar sadófli ob-jóksna biti. Po fi d vi fi naprej, ozhlovk! vfe Caifio , karkoli le morefh fmifliti ftrafhniga, ven- vender ne more is sgubo boshje gnade, ktira je shivlenje dul'he , perglihano biti, Gmejn potop , v’ktirmo je milion, inu milion tavshene ludi shivlenje sgnbilo, kaj je to ftrafhniga? Vender ni nizh v’ perglihi is sgubo boshje gnade. Ja rézheni fhe vezh , vsemi greh is pekla, inu pufti noter vfe , kar fe je mogozhe fmi-fliti ftrafhniga, bo vendçr nelrezha enedufhe, keb’ fe snajdla v’pekli bres grêha, veliko najn-fhi, kakor k’ fe snajde na (Veti bres bosiije gnade. Skleni is tega fam, kolko fkerbf mo-refh iméri, o zhlovk! dejesula, shivlenje toje dufhe fkus greh nigdar ne sgubìfh! Ako sa od* verniti od febe teléfna finert, imafh vfa pre-vidnoft, vfa fkerb , inu mujo, kaj fi vender fhe le dovshan Uriti , sa finert toje dufhe od febe odverniti, kir le finert dufhe fe more po pravizi fmert imenvifti, fmert trupla je le eno ('panje. Inu vender, lievmerjozlii Bóg ! kdo bo sadófti objókal fmert tolkajn kérflienih dufh, k tire bodo vfaki dan fkus pregrehi v’ morjén e! Sabftojn vpije prerok Ezech, dufha , hira grc-shi, more vmriti, greh bo vender bres flrahd dopernefhen, greh bo lublen, greh bo ifkan, greh bo jerpergvan, greh bo rejen, greh bo is vefeljâm nófhen po potih, greh bo per Cebi dershan v’ hifhi , v’fpanju , v’ tovarfhtvu, v’zir-kvi, per misi, povfód. Gre sa shivlenje, al fmert trupla, pravi Jerem. bo shivlenje pred fmertjo isvoléno; gre sa shivlenje, al fmert dufhe, fe fmert isvôli, prêt kakor shivlenje. DS truplo konz ne vsame, fe boji zhlovk vfa-ziga fkodliviga lufra , vfake fkodlive jedi', per vfakimo napädanjo ene bolesni bo ifkan arzat, bodo 4* bođo mizane arznie, deb’ dufha greh ne vmoril, ni fkerbi. Sposna^eden nevârnoft ene perjâsno-fti, nezhifte lubesni, she sdavnej bi bla refter-gaiia, keb’ fe blo bati fkus to sdravje trupla sgubiti, al kir nevârnoft, je le sa dufho, fe ne da mujo perloshnoft saputoti. Sposna eden, de v’uno frejvirno, klâfarfko, opravil vo, piano tovérfhtvu saba'jati, je nevârno, sa volo greflindi pogovorov, sa volo frejvirnili befedl, sa volo pohujfbanja, keb’ to tovarfhtvo ene bo-lesni, ene nefrezhe trupla urshoh blo, she sdavnej bi ga bil sa vlëlej sapüftil, al kir le dufha sraven terpl, le sabâja v’nevârnoft, bres fker-bi, bres pezhenja vefti, ja le peläjo fhe drugi v’ driifhino feboj, ktiri morejo ^ v’ taifti foja nedovshnoft sgubiri. Sodite, al ni vredno fovs, de sa shivlenje trupla gre vfa fkerb, inu mujo , shivlenje duflie sraven ne bo porajtano? III. Smert dufhe, ktira greh ftri, dela zhjo-véko takó malo fkerbi, takó malo nepokoja, de greh dershi' le sa én kratik zhaf, sa ena uorzhia , takó velika je ferbeshnóft , takó velika neóbzhutlivoft , s’ ktiro le greh dopernafha. O fveta viro! kam 11 sginila? v’ merje en edino rojen fin, en lublen ozha, ja! vsame konz en tizh, en plfizhek, ktir je bil sa kratik zhaf gori srejen, fe najdejo ludje, ktiri fo zhef to do fovs shàloftni ; v’merje pa dufha v’ nezhifti lubesni, med grefhnim norzhtatni, v’ branju pte* kletih , frejviruih bukov, fene vidi farno obéne shâlofti, obénih fovs, ainpak h’ temó le zhlovk line- ' 47 fmeja, norzhuje. Zhe ena fhuma dnarjov, eno preinoshenje, en dobizhek bo sgublen, al le v’ nevârnofti, deb’ snal sgublen biti, zhlovk fe zhef to grima, sdihuje, tòshi, od shdlofti, inu fovs fe ne more sdershdti ; ako pa per grefhni dnlfhini, v’ (òvrashtvo, al v’ drugih pregrehaIi duflia ne famó v’nevârnort pride , deb’ vtegnila pogubléna biti, ampak v’ refnizi sgubf guado boshja, inu vmerjé, fe zhef to oben ne potóslii, ebenis grévenge ne sdihne, oben ne shaluje. O flepóta virnih vredna fovs! Sa volo tega, profim , o zhlovk! obrajtaj shivlenje tojedufhe, ktiro imafh , kader fi v’boshji gnadi, zhef vfe, kir letó je bres konza dragò, sa to ti more rudi bres konza perjetno biti. Inu kir to shivlenje fe najde famó v’Jesufi, dokler on fam pravi : kdor mene najde, to najde shivlenje, tok imej na nega vishane , vfe toje mifli ; ijhi Boga; pravi Dâvid , inu toja dujha bo shivela. Ako je kdo med vami, ktirga dufha bi fe snaj-dla v’flaui ene takó shdloftne fmerti, o ta ne hodi is zirkve vun poprer, preden bo J es n la doli profil, njega fkus ponishna molitu v’foje ferzé povabil, veft fkus zhirta fpovd v* oren go porta vil, inu sgubléna boshja gnada, v’ krivi shivlenje dufhe obrtoji, supet sadóbil. Inu de fe bofh vedil vârvati te nefrézbe sa naprej, o zhlovk! tok’ samirkaj dobro beféde S. Paula, s’ ktirim na snanje da , kakó fe sna shivlenje dufhe al ohraniti, al sgubiti, on pravi: ako büße po me fi shiveli, tok'^ofle v’ merli, ako bo fit pa dela mefià fikus duhà v mòrdi,, tok' bofie shiveli, kakor deb’ bil rekel : ako bofh shivel, o zhlovk ! po poßdvah fvetä, inulertne lubesni, ako ako bofh, kakor vezhi deil ludi, pelai eno mehko, ldno , shivlenje, tok’ more toja dufha konz vseti, gnado boshja sgubiti, inu bres gnade boshje vezimo pogubléna biti. Ako pa po Jesufovimonavukubofh noterdajanje fvetrf, iuu mefâ savergel , pozhmke krotil , inu nasaj dershal , doli terél hudo poshelénje, inugresh-no nagnenje, tok’ bodi h’ tojmo trofhti sa-gvifhan, de Jesuf bo vfélej v’tebi shivel, inu ti bofh shivel vfelej po ferzi, inu po voli Je-sufovi* O Bóg otel ! deb’ mogel v’ refnizi ré-zhi vfaki smed naf, kakor je rekel Paulus:jeft fzer shivim , pa ne jeft fain, ampak Jesuf v’meni shivi ; jeft shivim, pa moje shivlenje ni vezh shivlenje fvetd, ni vezli shivlenje pozhutkov, ni vezh shivlenje nezhimérnoiìi, ampak je shivlenje Jesufovo, on shivi v’ meni is Pojim zhednoftim , on shivi v’meni is fojm navukami, on shivi v’ meni is loja gnado; jeli lubim, inu Jesuf fam je, ktirga lubim, jeft shelim, inu jesuf fam je, po ktirmo goré moje shéle, jeft vupam, inu Jesuf fam je zil.inu konz vliga moiga savupanja. Jesuf v’ meni shivi. O frezhno tako shivlenje! inu frezlia nar vezhi sa naf, de v’nafhi mózhi ftoji eno tako shivlenje sadobiti, inu smiram ohraniti. Kir tede; je temb takb, kir fie sadbfti previshani , de, ako ottimo imeti prava pbt, je moremo per J e sufi ijkati, ako o\hmo ime-ti rejnica, je moremo per Jesufi ijkati, inu ako ottimo imeti shivlenje, ga moremo fpet per Jesufi ijkati, kir on je pbt, rejnica , inu shivlenje, tok’ o^/r/, inu Jer-^e proti nemo pov* sdigni, o tfilovk ! inu govori sa menoj: fposnam, labi J'sufi de do koti?a flep bi jeft bilt keb* fi vvjhil eno drugo shivlenje , kakor wie ; shivlenje frajofli, lujhtov, lenobe, na kt ir o fvet tulkajn , dershl , dritsiga ni, kakor ena shalojlna duhovna Jhiert, kir to je eno shivUnje bres tebe ; to shivlenje ne shelim ; kir to ni shivlenje moje dujhe, sa to jklenem , vfelej fleboj, vfelej od tebe , vjelej v' tebi, vfelej sa tebe shiveti. Sa to profim, lubi Jesiif! dej mi guado, de leth takù drago, vefélo , itili dopadlivo shivUnje , ne òom nigdar sgiì-bily de, potim, òora na temo fveto najdil shivlenje toje gnade y bom tudi po fmerti sa* mogel najti shivlenje toje fliaflL Leta gnado profim fam sa fe, sa vre moje far mane y inii prißieoflie andohtlive pofhlufhav^e, vfhlijhi me, o Jesuf ! Amen. PRIDIGA Na IV. Nedelo v’ Adventi* Popravite Gofpódova pot* Lt/c» 3* Oponrinal fini vaf fkus vfe ti*i pretezhene adventne nedéle, popfavlâte Golpódova pót, to jej,, perpravlâti fe sa vredno obhajati roiftvo Je-sufa nafhiga odrefhm'ka fkus fpreobérneno, imi pobólfhano shivlénje, fkus naftóp refnizhue po-kóre» fkus sazhetik prave briminofti. Povedal 4 firn* lini, đe kolker to od naf sheK Jesuf, ravno tol« ko naf h’ temo pergaii ja naflia S. Viro, ktira vuzlif , de grefhnik al more pokóro Ariti, al bo mogel sa vfelej od Boga lozhen , vezimo po-gublen biti. O lubi moji! Urite po iiavukih» ktiri fo vam dóni bli, fej verte, de vpije S. Evang. de fzer dofti je poklizanih, pa le malo je isve-lizbanih , zlief kar fe ne fmete zbuditi; dokler povéte, ako is Ilirih dejl v’ semlo versheniga femena, en fami dejl góri srarte, dosóri, inu pernefe fad, ki je urshoh, al per róki, ktira Téme vun versile, al per senili, ktira férae prejme ? Per róki ne more urshoh biti, kir ta dru-siga ne sheli, kakor is fémena obilni lad sado-biti, tedej je urshoh per senili, de ne pernele (adii, kir je al prevezh térnova , al kamnita, al prevezh Misi pota leshi. Ravno takó, od kod pride, de le mejimo je üivilo isvólenih , al pride to od ftram' kriftianov , al od ftranî boshjign vfmilenja ? Od boshjiga vfmilenja ne more priti, kir Bóg ftri vie, de bi vfe ludi isvelizhal, tedej fo kriftiani fami urshoh, kir Gofpódova pôt ne popravjo, to je, kir ne po-bôlfhajo shivlenje, kir v’ grehih tordovratni oftdnejo. Kaj pomaga, debreskonzhno je bofhje vfmilenje, ako pa g;refhnik letó al ne fposnà, al k’ taiftiino nozhe lóje savupanje vseti ? Al fe je* po rim zhuditi , de, ako glih Bóg slieli vfe isvelizhati, je vender le mejimo Iti vilo isvólenih? Zhuditi fe je le zhef to, kir vefh, o zhlovk ! de ftivilo isvólenih je mejhno, fe vender ne tnujafh , is tega mejhniga ftivila biti. Doiitf, Kriftiani! vaf ne bom ftrafhil s’ velikim ftivilam pogtibléuih , ampak vaf bom trofhtal s’ inejhnim kardélam isvólenih, v’ktiro priti vam boni dal v upanje fkus to, k’ vam bom poftavil pred ozlu' hreskonzbno boshje vlmilenje ; de kcirga nevârnoft pogublenja te permóre poprav-lati Gofpódova pót, to je, ftriti vredna pokó-To , ga bo fililo h’ temó vfaj pomideno boshje vfmilenje. Resdellm govorjenje, inu rézhem : veliko je boshje vfmilenje sa volo poterplenja* s’ ktirim rejhalénje prenefe, sa volo lubesni* s’ ktiro odpul'hénje ponuja, sa volo dobróte, s’ kiiro pokóro plazhuje. To preden v’ dveh dejlih na dalej resloslnm, poterpite» L Zhe premifliTh » o zhlovk ! Kdo je til * ktir bo fkus greh reshälen, inu kdo je ta,ktir ga réshdli, bofh lohko fposnal vfmilenje tojga Boga» ktiro on imâ, kir prenefe , o grefhnik! tojo hudobio. Ta , k' bo resbâlen t je en Bóg brefkonzhne vifokófti, inu dobróte; en Bóg,. ktirga farni volji more vfe pokórno biti, od ktirga vfe dobro pride , ktirga okü vfe vidi j en Bóg, ktir ima sa tron lepóto, sa roko mo» gozhnoft j sa zhaf vezhnoft, sa foj fedefh ne-prefeshlivoft. Inu kdo je ta, ktir resbdli ? en zhlovk , ena peft semle, zhe fe njegov sazhetik premifli, ena peft prahu, zhe njegov kouz pogledamo; en zhlovk , ktir ima sa natura vmer-jozhuoft * sa doto flabóft, sa irbfhna krishe * inu nadloge. Zhesanizhlivoft tega, ktirreshali, s’ "vrednoftjo tega, ktir bo reshdleti, perglihamo, povete t al ni ref, de Bóg da r.a snatije bres konza veliko vfmilenje, kir odpufti greh, inü 4 * sa- samiro tega, lcrir ga resTiâli ? Kilo ne vidi, de ferbeshnott, s’ ktiro grefhnik reshali Boga', sa-flushi ravno takrat, kader greh Ori, s’ ogne-nim ftrélanii ftrafana biti ? imi vender fe to ne fgodi, Bóg poterpi', pregleda, movzhi, kakor deb’ per vlemo reshalénju ne imel ebene obzhut-livofti. On bi snal grefhnika na enkrat konzhâti, vender to ne ftri , ampak prende sanizhvanje foje zhafti s’ poterpeshlivoftjo , kakor pifhe 5- Cvpr. kir pravi : dejglih majhtvanje v' rokah ima, vender dolgo poterplenje nu^a* Grefhnik ne porajta njegovo dobroto, grefhnik safhpo-ta njegovo vifokoft, grefhnik fene boji njegove pravize , grefhnik njegovo lubesen plazha s’sgol nehvaleshm ftjo, vender on grefhniko ne da fknfiti O je pravize grimnoft, inuojftroft, ampak na meifti jése mu fkashe sgol vfmilenje, inu miloft. On fe sadershf, kakor deb’ ne vidil hu-dobie grefhnika, kakor deb’ne fhilfhal vpitje njegóvih pregréh. Premifliti tedej, de Bóg imâ tolko urshóhov nad grefhnikam fe mafhtvati, pa vender fe ne le farnó ne mafhtiije, ampak mu fkashe nafproti tolko lubesni, inu vfmilé-nja. Al ni she fam ta premifelk sadofti, sa fpod>* bótti te, o zhlovk ! de s’ sgrćvanim ferzam fe vernefh nasai h’tojmo Bogó? Imi Bóg ne po-kashe foje breskonzhno vfmilenje farno takrat, kadar tebe eno neprevideno poshelenje , al hudo nagnenje tudi zhef toja voljo v’greh sape-U , al kadar grefhifh v’ eni blishni perloshno-iti, kir ni fi rajtal grefhiti, al kadar veliko vezh is zhlovéfke flabófti, kakor is hudobie pà-desh; on fkashe to vfmilénje proti tebi tudi takrat, kadar ga reshalifh frejvolno, s’ premifel- kam, kam, is sgol fposnàne hudobfe ; tudi takrat , kadar is enga greha v’ drusiga . is drusiga v’tretiga gasifh, inu is grehov ena zela kete-iiâ ftrifh, tudi takrat movzhi, inu poterpeshli-vo prenefe bres konza vfmileni Bog. Mladen-zhi, inu dékelze! vi dobro vèrte, kolkokrat rte sanizhvali dosdej vafhiga bres konza vfmi-leniga Bogi, s’ neframniin pogledi, s’ nefpo-dobnim beledaini; rte perjasnott s’ Bógam pre-lómili, inu on je movzhal. Sa tim fo perfhlé nezhifte shéle, nezhifte dela, inu on je mov-zlial, inu The noter do re ure ne nehate od greha, inu vender: poglejte, pravi Peter Damian. on vje ve, inu movzhi, on vfe vidi , inu obenimo ne resodine, on vfe fposnâ , inu Je ne mafhtuje. Al ni to eno poterplénje, zhef ktiro fe more savséti pamet zhlovéfka, inu angel fka ? Prizhajte, ozliétje, inu matere, gofpo-darji, inu gofpodine, inu vrt naprejpoftavleni l ktiri, potim k’ rte enkrat, al dvakrat poter-peslilivo prenefli nepokórsjiino vafliiga podlósh-niga, ozhitno povefte , de vam ni nizh vezh mogózhe imeti, s’ njim poterplénje, II. Tnu poglej, o zhlovk ! Bóg ima poterplénje rteboj ne famó nektére dnéve, al tedne , ampak žele mefze, inu leta; on ima poterplénie na dolgo zhafa, kir smiram viipa, de bofh vender enkrat fam v’ fe fhal, h’ pokori fe podal, de te ne bo treba s’ peklenfkim ognam rtrafati. Poglejte, kaj pifhe zhef to S. Paul is noterdajanja S. Duhi on pravi, Bvg prenefe h'Jer- h' ferdâmanju perpravne pofôde s' velikô pour* p-eshhvojljo. S. Apollel ne pravi.de Bóg h’fer-damanju sdrele grefhnike le farno prenéle , ampak on pravi, de jih prenéfe s’ veliko poterpe* shlivofljo, kir poterpeshüvoll, ktira Bóg una s’ grefhnikam , je v’refnizi velika is vezli ur-sliohov, je velika, kir gréfhniki ne nehaio nega reshaliti, je velika, kir bres Itivi la je tih, ktiri ga reshiüjo, je velika, kir on grefhnika vezhkrat dólgo na pokoro zliaka. Al s’ vüm tim zela obilnoft boshjiga vfmilenja fhe ni do-povédana. Bogó fe leto tnalo sdi, de on grefhnika ne famó naglo, kakor safhlushi ne Urala, ampak ga prenafha , kakor en lubesni povn ozila s’vfo poterpeshlivolijo ; on gre sraven tega tar kó delezh v’fojmo vlmilenju. de grefhnika zel «’ nar obilnifhim gnidami, inu dohrótamj ob-kldda, on ga per shivlenju'obdershi, ga va rje, takó, de vezhkrat nar vezhiga grefhnika v’vlili rezhéh frezhniga vidimo, frezhniga v’sdravju, v’premoshénju, v’ otriizih, inu v’vlili fojih or pravilah. To vidimo, delglih Bóg dobro vé, de fovràshniki negóviga iména, od ene takç velike frezhe, s’ kriro fo obdarvdni grefhniki, perlóshnoft vsdmejo zvibiati, al je vender v’ner Belih eno okii, ktiro vfe vidi, en duh, ktirmo je vfe videózhe, ena roka, ktira vfe satnore, al je vender en mogózhen, previden, pravizhen Bóg, al ne ? Al vfe to nizh ne fhkodje, pravi Tertull. Bog rajfhì pirpuflìde eden od njega flabo mifli, flabo govori y kakor deb' kdo nad njegóvim poterplenjam , al nad njegovim vfmilenja m \uiblaL O brefkonzhna poterpeshli voli, eei%ru»tano vfmilenje enga l'ogb'. GrefhnikJ fposnâfh letó? al samirkafh, de Bòg tebi toje pregréhe smiram pregleduje, de te smiram s’ guadami, inu dobrotami obklada, de te prence , de re hrani famó s’ tega urshoha, deb’ toje ferzé dobil, toja lubesen na se potegnil ? saka j S. Peter pravi, on dela poterpeshlivo sa volo grejhnikoo, kir fioche , deb' fe ktir pogubil. On nizh tolkajn ne vól'hi, kakor deb' te v’pekel ne potópil , sa to foja pravizhna jéso s’ pofebnim poterplenjam smiram nasaj dershi, deb’grefhniku sadórti perlósiinofti, inu zhafa dal, k’njegóvimo vfmilenju sa vii panje , prebi-valfhe vseti, inu taiftiga deléshen portati. Al te bo poterplénje boshje smiram bel v’ pre-grelhenju férzhniga délalo? al bofh smiram shalil Boga, ravno sa ro, kir je on proti tebi bres konza vfmilen? Ako je to, grefhnik ! toja voljo, inu naprejvsetje, tok’vsémi le od paradisea flovó, kir paradifh ne bo nigdar sa te; fzagaj le nad tojim isvelizhanjain, sakaj ktir rt brefkonzlino poterplénje boshje sa zajfii k’nuzi neftr/, nima drusiga dozhàkati, kakor ojftrólt pravizhne boshje jése, inu grimnofti. Ja! bo rekel Bóg, na dati ftrafhne fodbe, jeft firn dolgo movzhal, sanafhal, poterplénje imel, al od sdej ne bom vezli movzhal, ne bom vezh imel poterplénje ; moje vfnnlenje lì savergel, zhuri tedei sdej moto pravizhno jéso, inu ojrtrórt. O h/bi Jesufl savupam, de nad ob'enim smed naf fe ne bojk grosll na to visito-, ref je, gre-Jhjli fmó, inu ti fi movzhal, reshalili fimo tey inu, ti fi sanefel; al ravno to toje poterplénje, ktiro s'nami imajh naf pergajna, h' tebi sgre« vano nasaj priti, inu per ubi odpufhanjc 5ò ijkâti ; v/mili fe tedej ^htf /pokorjene grejhnike, ìnu imej poterplenje s’nami, dokler ti bomo Jkus Jpokórne dela plagiali vuf dovgy ktirga je najh greh toji pravici fturiU III. Jed menim, deb’ bil flabo fprejét, keb’ fe podftópil enga veliziga, imenitniga gofpóda, ktirga je en poreden, nizh vreden zhlovk sa-nizhval, takó ogóvoriti : jeft: fposnam fhpót, ktir jim je fturjen, to je en fhpót, ktir sa-fhlushi ojftro poftrafan biti, sladi kir ta, k’jim je fhpót daril, to nizh ne porajta, fe h’ ternó fmeia, ga nizh ne fkerbii Al gofpód! nei po-fhlüfhajo, kaj jeft od njih pogirjem, jeft po-girjern, de oni to reshalénje nimajo ftrdfati, oni imajo temo, ktir jih je reshdlil, samiodpusha-nje ponuditi, ja jeft pogirjem, de mu imajo s’ refpétim rokami napróti tézhi, nega perjasno objeti, inu kushniti. Ta, k jih je reshâlil, fe jim bo fkrival, om' ga morejo ifkàri ; on bo bejshal oni morejo sa njim tézhi; on fe bo terdovratno soperftavil, oni ga morejo profiti. Pobéri fe s’ takim pogirvanjam, bi meni ta gofpód povil 1'erditofti odgovoril, jeft mu bom odpultil? jeft ga bom ifkal V jeft ga bom profil, de fe ima svmenoj fpravit? To fe ne bonigdar sgodilo; ve-dit more, de meje resliilil, dal mu bom mojo jeso obzhutit. Ja! keb’jeft to od reshdleniga gofpóda pogirval, fposnam , de prevezh bi po-girval. Inu vender, o S; V/ro’ kdo bi li tó mogel domifhluvari, keb’naf ti ne vuzhila ? kav bi od euga reshâleniga zhlovéka ne mogel po- 5? pogìrvnti, ne vupati, to fin nevmerjózhi, vii-gamogózhni, vezhni Bóg revni ino grefhniko, Bóg ne prenéfe lainó vfe reshalénje, kar niu ga grefhnik ftri , s’ poterpeshlivoftjo , ampak on fam mu odpufhanje ponuja, on (am mn na-próti gré, on fam ga k’ fehl vdbi, on fe mu lili, debTe grefhnik h’ujemo obernil, imi s’njim perjasnnft fturil. Poglejmo le en malo v’ S. Pifmo, naj lli bomo nar perjâsnifhi vablenje, s’ kririm Bóg grefhnika k’ febì klizhe; nei sapu-fii grejhnik grejhna pot, pravi prerok Ifaj, mu nej Je poverne h' gofpódo nasaj , tok' fe bo on njega vfmllìL Spreóbernlte fe, otrobi! pravi prerok Jerein. inu pridite Jpet nasaj, jeß bom osdravil vajha nepokórfhino. Strite pokó-ro %/ieJ'greh , pravi pivrok Kzech. imi vajhe krivice vam ne bodo h' pogublenju. Inu kir grefhnik je gluh , inu fiep v’ temo, kar sadéne nj góvo isvelizhanje, kir doftikrat sa ponüdeno odpufhanje ne mara, vpije Bóg fhe bel fkus preroka Jerem. kir pravi : vrni Jerusalem toje Jer^é od hudobie, de ti bo pomâgano, kakor deb’ orel rézhi : kakó dolgo bofh fhe ofiâl, o zhlovk! v’toii uesveflóbi, inu terdóvrdtnofìi ? kakó dolgo me bofh puftil sabftojn po tebi sdihvati? kakó dolgo bofh fhe trudil moja po-terpeshlivolt, krira fteboj imam.,inu sainétal moje vfmilenje, ktiro ti pomijam? Inu od tod pride, de Bóg fe pergliha sdej enmo gofpodârju, ktir foiga blapza sa to, kir ga lubi, nerâd su* Ijej foje hifhe, od febe odlózheniga vidi; sdej se pergliha anno àrdati, kfir fi vfa mujo da enga nevarno bovniga od fmerti odtéti ; sdej se pergliha enmo oÿi'eti, ktir obéne nnije ne» Samueli (biga fina (pet k’ febi fklizati, ktir ga je ferbeshno sapuftil ; sdej se pergliha emno paßiriu, ktir potim kje s’ med fto ovzhizami ena sgubil, snpufti vfe druge, deb’ sgublena najdil. Sgol perglihe, ktire nam ozhitno pred ozhi po-ftavjo , shéle, fkerb, inu mujo, ktira ima do-brótlivj Bóg, deb’ fé preóbernili k’ nemo v’ fi grefhniki, inu filtrili k’nuzi njegôva poter-peshlivoft, inu brefkonzhno vfmilenje, od keir-ga füe vezh povem v’ drugimo dejli. I. • Vfe letó Rogò fhe ni sadófti, de on grefli-niku foje vfmilenje ozhitno s’ befédo na snan-je da; on ga tudi, inu fzer fhe bei fkus no-trejna veft opomina, inu k’febi klizhe. Kakor hitro on samirka, de greh je ena duflio v’fhush* noft vsel, njo prez sazhné ftifkati s’ obzhutlivim pezhénjam vefti , rakò.de ne more ena uro mirna biti. Kaj fi fturil ? vpije veft, oberni le Ipet h’ tojmo Rogò. Inu kir jo refvetli , de gerdóbo greha fposnd, k’je ftrafhi s’vie forre nevârnoftim , pa sraven nje tudi feja vfmilena rdka podaja, nje govori k’ferzi: nikar fe ne mudi, sbutli fe od grefhniga fpanja, pridi, fej zhaka na te moje vfmilenje. Zhe pa grefhna dufha fheflépa, inu gluha oftane, on smiram sa njo hódi, inu ifhe perloshnoft, deb’ nje ferve dobil ; sdej nje pokâshe nagla , neprevidena fmert enga perja tl a, al ene perjâtelze, kaka” deb’nje rekel : poglej shaloften konz trupla , ktiro je fkerbno rejeno blo, inu fa volo tega trupla ti mene na ftran poftâvifh? Sdej nje odsvame firezho, inu sdravje, jo s’ k'risbi, inu nadlógami obloshi, kakor deb’nje rekel; poglej rakó dela fvet s’ fojitn fhlushabnikami, sapufti tega goliifa, oberili (e k’ meni, jeft fteboj ne boni tak/i delal. S’eno befédo, nei grefhna defila beshi, nei fe fkriva , nei fe soperftâvi, kakor ozhe, Bóg vender ne neba foje ozivi na njo obrazhati, inu nje k’ ferzi govôriti: pridi k’meni nasaj, jeft ti greh odpuftim , kakor hitro ga bofh fposnala. Lnbi grefhniki ! fposuaj-te, de golo refnizo govorim, kaj sa eno notrej-J10 fpodbodénjé vaf ne pergajna h’ Bogo ? kaj sa eno unajne opominvanje vaf ne fili h’Bogó? kaj sa eno refmlénje vaf ne previsha, de Bóg je perpravlen fkasuti vam obilno vfmilenje, kakor hitro greh sapuftité, inu fe bofte k’ njemo (ibernili. Inu zhe to fposiiâte, od kod vender pride, de mu smiram herbét obräzhate? Jeft: ne morem sapopa'rti, de grefhnik le ena farna liro more fpreóbernénje odlâfhati, kir vender ve , de Bóg je takó perpravlen vfe odpuftiti* Koga te vender dershi nasaj, de fé ne vershefh v’narozhej boshjiga vfmilenja ? morbit obilnoft: tojih grehov? kaj ne vefli, de oblubi Bógfkus preroka Ez?ch. do keb' flivilo tojih grehov Jhe enkrat tako veliko blo, oßie on vender na vfe posatiti takó, de na tajße fe ne bo nigdar vetfi fpomnil. Te morbit oftudnoft tojih pregreh našaj dershi? pa kaj ne ,Tefh, de pravi Bóg fknspre-roka Tsaj. ako fo tudi toji grehi kakor fkarlàt tjjdezhi, bodo vender kakor fneg beli poßali, Morbit re ftrafhi, de filo tefhkó je s’Bógaui fprayo Uriti? pa al ne vefh, deBog ne pogirjs dfusiga, kakor eno sgr’evnno^ inuponishofer^e^ pri- prizha Dâvid? Te morbit ftrâfhi fkîep vezline finerti, ktir je fkléneu zhef vfaziga grefhnika? pa al ne vefh, de je Bóg perpravlenToja befélo , nasaj vséti, zhe le fpokorifh, kir pravi, de on no{he J'mtrti grefhnika, ampak deb'fé fpokóril, imi Jhivel. Al bi mogel Bóg fhe vezh lirici, sa fpreóberniti k’febi sgubleniga grefhnikaV Inu vender, kdo bi verjel, de suajdejo fe grefhniki, ktiri boshjç vfmilenje sanizhujejo ? Inu Bóg otel, deb’ le ktirtakfhen rukej vprizho med ua-mine snajdil! Shlifhjo boshje vdblenje, pa ga saverfhejo , inu ollanéjo smiram terdovnitni v’pregrehi. Ti nefrezhni sa odpufhanje ne marajo , pa ga tudi nigdar ne bodo dofégli, kir sdej samafhé vufhefa, k’bodo od Bogi perjdsno klizani, bodo enkrat povsdigvali h’ Bogó foj glaf, pa ne bodo vfhlifhani ; sdej fe h’ reshale-nju boshjimo sanizhlivo fme:ejo, al enkrat le ho fmejal Bóg k’ njih prekleftvu. Ne pufli, lubi Jesuf! deb fe ktir tak med nami snajdil, II. Kadar en ozha foiga fina , ktir ga ie reshalil, fpet v’gnulogóri vsame, inu ga ojftro pokré-ga, preden mu odpufti, ne morémo rézhi, de je ozha preojlter , al prevezh nevfmilen, ampak moremo rézhi, de je pravizhen. Al pre-mifhltij, o zhlovk ! boshje vfmilenje: defglili je on v’ perglihi proti nam bres konza vezh, kakor en ozha proti fojmo fino, fe vender nigdar ne sgodi, deb’on enga fpokôrniga grefhni-, kt. ktir fe povn grévenge h’njegôvim nogam versile3 od febe prezh pahnil, ampak on ga s’ vePe’jatn góri vsâme, s’ narvézhi lubésnjo,, s* prePkonzknim vfmilénjam. V’zélimo S.Evang* fe ne najde, deb’ biJ Jesuf enga fpokôrniga grefhnika s’ ojftrim befédami fprejel, al ne-v6!j ) zhef nega fkasal. Magdalena sek’njemo perblisha, on je jo lubesnivo gori vsel, on ji ni nje pregrehe ozhiral, on je jo sagovar-jal per tih, ktiri so zlief njo godernâli. Ena nÿiitna prejhtvar^a Lo pred njega perpelana , on ni nad jo savpt'l : kaj ü rtrila, ou je jo relhil zel is rok tih, ktiri fo otli, de ima s’ kdmnami pofiira biti. Po Pojmo górivitaiénje Pe perkashe Petri, on ne Ppomni na to, de ga je popret trikrat satajil, on ga portavi sa pogovarja zélé zirkve. On Pe perkashe Thomashi, ga ne kréga sa volo njegove nevîre, on mu perptirti Poja dePne rane Pe dotekniti. Imi kaj sa ena lubésen , kaj sa eno vPmilenje bil bi Judas vupati mogel, keb’bil Pam v’Pe Phal, inu Pposnal Poja pregreho ? SagviPkuo JesuP bi ga ne bil savergel, keb’ bil Ppokorjen k’ ujemo perbejshal, kir ga je perjäsno kuPhnil zel takrat, k’ga je sdal briPhkim trinognm. To je she v’ Parni naturi naPhiga Boga , de on Pe grefhniko, ako Pe Ppokori, ne le Pamó ojfter ne Pkashe, ampak mu staven ponudi vPa lubésen, vPe vPmilenje. VPmilenje boshje , kadar fe grePhnik Ppokori, ga v’ pervizh vmije od vfe gnuPóbe njegovih pregreh, drugizh ii vPa muio dd, de ga s’ guadami Poje lubésni Ppet ozira, kakor deb’ Bog te bePćđe gov6ril k’Ppo-korjenimo grePhniko : poglej, to je fpet gna-do, ta ti povernem, ta te bo poPvetila , sdej berem fpet na tojmo zhéli snamine otroka bo- boshjiga. To je fpet lubéseli, ktira ti je v*flaiiî greba mankila, sdej me samorefli fpet nafpnti lubiti, kakor te jeA lubim. To fo zhednoAi, od ktirih li bil obròpan , sdej mi snalTi (pet po* kasati sveftobo , inu aifer v’moji fhlushbi. Sdej le glej fpet velelo proti nebéfam , inu mifli, de fi deléslien negóvih daróv. Ti li bil dosdej fiep, al nebél'hka luzh tebi fpet fveti ; ti fi bil dosdej flab, al nebéfhka mozh te je fpet mozh-niga Arila ; ti lì bil dosdej reven , al nebó te je fpet obogdcilo; prezh vuf Arali , vuf uepó-kej, vshival bofh sa naprej en mir, ktir ci ne bo mogel vezli odvsét biti. Takó fe mi sdi, govori boshje vfmilenje k’ ferzi fpokórniga grefhnika , inu jeft fe ne golfdm, zhe to miflim , sakaj S. Paul prizha: kir je bla popret obilnoß pregreh, tam je potim obilno ft gnade. Pri-zbajte fpokórne dufhe , de to famé veAe is leAne fkufhne. Sfé vuf Arup vafhih pregréh vergle is febe pred nogdmi enga mafhnika, kaj né, de enga bel velëiiça dnéva ni Aé imele, kakor je bil taiAi dan, kr Ae s’ Bógam fpravo -Arile; vezhiga vefelja ni Ae vshivale, vezhiga trofhta ni Ae zhutile, kakor na en tak fre-zhén dan, ud ktiri dan vam je sdihvanje, inu fovse flajfhi blo, kakor vfe vefélje fvetd. Poglejte, kakó obilno plazha Bóg lpréobernënje , inu pokóro. III. De je pa Bdg proti fpokorjenimo grefhniko takô povn lubésni, inu vfmilerja, fe ne bofh zbudil zhef to, o zblovkl ako fe fpomnifk Ci na veliko vefelje, kriro ima Bóg nad fpréober-nenjam enga grefhnika ; sakaj on ne sagvifha famó, de, ako greslina dufha pride h’ pokori : fe ^hef to ^do nebô vejili, ampak on nam po-kastie tudi loj e leltno vefélje, v’ perglihi od dobriga paftirja , ktir, potim k’je sgubléna ovza fpet najdi 1, je s’ vefeljam na rozhéj vsame , k’ferzi pertifne, imi bres sainude s’njo k’ foji zhédi hiti, l'ovâbi fkupej foje perjatle. inu jih nagovarja, de fe imaio s’njim vfeliti. Vidit je, pravi S. Greg. deb’ fe moglo veliko ve\h ovß, kakor paßirji J'reßio voshiti, kir je is nevarno-JIi rejhena, vovku is gob^a ßergana, tako re-koßi od fmeni h' shivlenju obudtna ; alkirnam Bóg ofhe vejelje na snanje dati, ktiro on ima nad fpriobemcnjam enga grefhnika, tok’ pogii -je, de njemo fe ima fresko voshiti, kakor aeby %el dobißuk njegov bil, dejglih je le najha Jrefha. Sa volo tega fe ni zbuditi , de Bóg po takimo vefelju fkashe tudi fpokorjéni duflii vfe vfmilenje, vfa lubésen. O tedej grefhnik! ktir sraven vfe toje nefrézhe snafh vender takó frezhén biti, de fkus pokóro Bogó vefelje, fam febi narvézhi dobizhek ftrish, al je mogózhe, deb’fpréobernénje fhe odlâshal ? Al je mogózhe, deb’ fhe odlozhen shivel od taiûiga Bogà , ktir je perpravlen s’ refpetfm rokami te gori vséti? Mifli, kaj sa eno vfmilenje ti je fkasal on do* sdej fkus to, kir te je prenéfel s’ takó veliko poterpeshlivoftjo 1 kako veliko vfmilenje ti fkashe on sdaj fkus to, kir ti fam odpufha-nje poniiia! narvezhi vfmilenje pa ti bo fkasal , ako fe k’lijemo préobernefh, kir sa to te bo i plazhal s’neprefhtétim guadami, inu dobrotami ; / <54 mi ; al Te bofh fhe miulil ? Bofh The odia* Thal? Jeftsagvifhno ne moremreslozbiti, proti komó fi bel nevfmilen, al proti fam Cebi, al proti Bogó? proti Rogò, kir mu eno takó veliko vefélje ne pervófhil'h, al proti fam febi. kir le boshie lubesni , boslijih gnad, inu vezfniga is-vélizhanja sanikerno ferbégafh. O le nikar obeden ne rezi, de je fzer fkletiil fkns pokó* ro k’ Bogó fe oberniti, pa de zhaka na S. Pollili zhaf ; kir Bóg je takó bres konza vl'milen, ne podllòpi fe mu rézhi : zliakaj na me, pos* néje fe nzhem h’ tebi oberniti, sdej te ozhem fhe reshaliti, toje vfmilenje fhe savrezhi; zha-kaj na me, fe bom she fpréobernil. Zhe glih tako ne govorifh s’jesikam, vender te mifli pokashefh v’dianju , kaj sa ena ferbeshnoft, inu hudobia! Kakó morefh potim viipati, de te bo boshje vfmilenje isvélizhalo. Nikar fe ne gol-fej, o zhlovk ! Bog ne isvélizha tega, ktir li sa zajta njegóvo vfmilenje nozhe k’ inizi Uriti. Ako ozhefh, de te bo Bóg isvelizhal, tok’ nikar ne trudi njegóvo poterplénje , ktiro ima lleboj.; nikar ne sanizhuj njegóva dobróta, s’ ktiro ti odpufhanje ponuja, inu fturi fe vreden njegove lubesni, njegóviga vfmilenja, ktiro on fkaslie vfim refnizhnim l'pokórnikain. Kir tedej je temó ta\l) , mofhno shellm, deb’ fi flrili is donashniga navuka sa çafta previdnof sa vashe isveli^hanje. Sa volo tega sdihnite sa menoj k’ Je su fi, ktir ni{h tulkain ne she li, kakor naf vfe i'svelifhati, inu govorite fe’ njenio : Nigdar vefh ti no^hmo odrefhi nasha lubésen, im/ Jhlushbo , o vf mileni isv elicli ar najhih dujh ! nigdar ve?h fe ne bomo branili vfi vfi toji biti, kir fposnâmo tojo lubesen, imi vjmiltnje, ktiro proti nam iniajh ; mi fmo bli sgublenii ti fi naj ifkâl, mi fmo sajhushili ventine firajenge, fi fi nam odpujhânje ponudil, mi iomf/ prêt/ fffo s’ponishim fermant pridemo, fi ntf/ prt{ lubesnivo v’ gnado gori vsamejh, ÆæIô tedej bi mogli ta ftrbeshnofi imeti, Jhe enkrat Je lochiti od tebe Jkus ena fmertno pregreho ? Od narù'fiieja enga takó lubesniviga ojheta Je no’fixmo nigdar ve{h odlo^hiti, ampak k' nu{i fijlriti lubesen toja, inu vfmilenje, ktiroimajk protinam. Vsemi najtedej gori v’ dejno rano toiga fer^a, ktiro ponishno mólimo t v’ tej o^h-mo shiveti, inu vmritiJSturi s'nami ta dobró-to, de v’ r je refnizhna pokóro, per ktiri ni terdniga naprej vsetja greha fe vârvati, al zhe tudi naprej-vserje imâ, kaj pomaga, k’fe perloshnott ne sapulh'? Kdo bo rekel, de to je refnizhna pokóro, ako grefhnik, na meifti deb’fe ponishno obtôshil, fe sgovarja, greh pomajnfha , perkri-va, al zhe ga tudi resodéne, sainovzht ftivilo, inu take okolftâve, ktire hudobio greha povik-fliajo ? Kdo bo rekel, de je refnizhna pokóro, ako grefhnik fi obéne muje ne*da, deb’ fkus ojftre fpokôrne déla pravizi boshji sadolli ftu-rilr al k’ morbit zel to ne opravi, kar mu je od fpovdnika naloshéno blo? Inu al ni pokó ro per vezli dejl kriftianih takó vfhafana ? S. Ambr nej pové, kir prizha: jefi firn vittimo tfiafi, kar firn pafiir moje jkofie, nar ai-mal veßi dujh, ktire fo perva nedolshnoft ohranile, kakor tafih , deb* ble po dopernefénimo greho vredna pokóro ftrile. Pa dopuftimo , de grefhnik vfaki fe zhifto, inu refnizhno fpové t pa ko'ko jih oliane ftanovitnih ? Vftane is ureha, pa fpet v’taifiiga nasaj pade, veliko oblubi, pa malo derslu, gre od greha k’fpovdi, od fpovdi fpet v’ greh , doperncfe en prašnik s’ Bógam , vuf drugi ?haf s’ hudizham, na tako pokóro kdo bo poftavil vupanje frezhne fmerti ? Pamet, inu viro pravi, de né. Zhe je pi temó tàkó, lubi moii! kakó je vender mogozhe , de fe grefhnik nizh ne bojf? de fe ne trefe pmi uefrezhno finertjo? keb' tudi U en farni bil, prn- 76 pravi S. Ephrem, de b’ imel ne fregino vmreti, tok’ bi fe mogel bâti, deb’ ravno je/l taifti ne bil. Al tedej nimamo urshoha bâti fe, deb’ fe ne snajdli v’temo velikimo ftivili, ktirim nefre-zhna fmert naprej ftoji ? Inu kolko jih je vender med nami, ktiri od tega ftrahii nizh nima* jo? kolko jih je, ktiri bres vfe fkerbi v’lufhtih, inu v’vefeljo naprej shivé, kakor deb’pifmo v’ rokah imeli, de bodofrezhnovmerli? Norzhie, jegré , plef, kratkozhafnofti, veféle drilfhine, to je zelo opravilo njih dni; dnar, lufhti.zhaft, offert, to je vfe, na kar mifljo. Od Ss. fkriv-nofti, od molitve, od andoliti fe jim ne fmé nizh povédati, od pokóre, od premagvanja, od saraienja, od famotniga shivlenja ne morejo nizh fhlifhati, inu fe vender trofhtajo frezhno vmreti ? Ne bodi , o zhlovk ! is ftivila tih, ktire je greh takô delezh preflepil, imej ti ftanovi« ten ftrah pred nefrezhno fmertjo, inu ta ftrah nej ftri per tebi ravno to, kar je per Apoftel-nih fturil, k’jim je Jesuf povedal per sadni vezherji, de eden is njih ga bo sdal. Enajft nedovshnih , k’ fo fe zhef te beféde preftrafhili, fo sazhéli govoriti med feboj, al firn morbit jejl ta nefrezhni? inu k’fo fe k’fojimo lubleni-mo mojftri obernili, fo ga vprafhâli vfi bojézhi, gofpcid ! al firn je ft ? O kakó vofhiti bi blo , deb’ ftrah, ktirga moremo imeti sa volo velizi* ga ftivila tih, ktiri bodo nefrezhno vmerli, per naf ravno letó fturil! Vprafhaj, zhlovk! fam febe , al ni fi morbit tudi ti v’temó ftivili? Inu pofhlufhaj, kaj ti bo na to odgovorilo toje sa-dershanje, inu toja veft. Po tim feoberni povn S. ftrahii k’ Jesufi, inu rezi : gofpód ! al lim mor* 7? morbit tudi jed v’temó (Vivili? Tuu ga prod s* vfo ponishnodjo , de tako nefrezho milodli-vo od tebe od verne, de ne bofh fhtét med té, ktiri bodo fkus nefrezhno fmert prekleti, ampak med isvólene. IL Treki urshoh nafhiga ftrahii je ta premi*“ felk, de bâti fe je, de vezh dejl katholfhkih kri-ftianov nefrezhno vmerjé. Zhe po defedali S. Paula vfe pergodbe, ktire v’ S. Pifmobéremo, fo ble sgol podobe, fkus ktire je Bóg Israelzam 6tel perhodne, inu nelposnâne rezili na snauje dati; tok’resloshite mi; kaj vender poméni to, de v’ gmejn potópo je blo le ofem perfhón ré-fhenih ? de v’ ogni Sodoma , inu drugih pet med fo le fhtiri perfhóne per shivlenjoodale? de v’ resdianju meda Jeriho je blo le eni farni hifhi saneféno. Resloshite mi, kaj pomeni to, de od fhedkrat do tavshent Hebrejzov , ktire je Moyses pelai isÆgypta, da le lamó dva v’oblübleno deshélo perfhlâ? de od dva, inu tridefet tavshent vojfhakov jih je le famó tri do isvôlil Gedeon, de fo fe zhes Madianitarje vojfkvâli ? Zhe vprâfham Ss. Vuzhenike, kaj poméni to? tok’mi na meidi vlih odgovori Abu-lensis : de to fo sgol podôbe mejhniga divila katliolifkih kridianov, ktiri frezhno vmerjô.po-dôbe veliziga divila katholifkih kridianov , na ktire nefrezhna fmert zhâka* Se yam to morbit prevezhsdf? Tok’prernifliteperglihe, s’kti-rim nam S. Pifmo naprej podkvi divilo tih, ktiri nefrezhno vmerjó, bode kmalo vidili, de isvd- 73 lenih je malo, savérshenih veliko. Pa sakaj fe góridershimó per podóbah, inu pcrglihah, ktire vfaki ne saftópi? Premiflimo beféde Jesufove, ktire vlaki Johko sapopäde ; Jesuf vprdfhannek-dej od fojili jogrov , al bo vender ref takó maio isvólenih, jim je dal ta odgovor : pomujaitc fe Jkus vojke vrata noter jiti. Zhuden odgóvor! le fkorej ne srajma na poftavleno vpralhanje , sakaj je jesuf takó odgovóril ? on je ótel na snanje dati , de ref je mejbno ili vilo tih , k’bodo isvóleni. Sakaj , miflite: vrata, k’tire k’ isvélizhanju peîajo, fo vofke ; vrata, ktire h’ pogublenju pelajo , fo fhróke, tedej je ótel Jesnf rézhi: de jih fkus fbroke veliko; fkns vofke malo gré. Kaj ózhem fhe le rézhi od faiAih ftrafhnih befedi , ktire Jesnf dvakrat sa póred govori v’ S. Evnng. de dòfli je f^er po-klicanih , pa malo isvólenih? Kaj da Jesuf na snanje drusiga, kakor to, de fzer vfi virni fo sa nebefa vft varjeni, k’isvélizhanju poklizàni, pa le malo jih kje góri pride is leitne hudobie. Glejte, de je ref, kar firn rekel, de vézhi dejl katholifkih kriftianov nefrezhno vinerjé. Bo rekel morbic kdo, to je prevezh terdó slaganje Jesufovih befédi, to zhlovéka more zagovitni-ga Uriti : Kriftuf govori od ludi, kar jih je na želimo fveiti, med tim , kir je tolkajn nevarnih , kezarjov , imi Aydov, ktiri vfi nefrezhno vmerjó, bo malo isvélizhanih, kir v’per-glihi s’njimi malo je katholifkih kriftianov. Ne takó, kriftiani moji! Jesuf govori le od vir-nih. Zhe fe vam to preojftro sdì, ni moje smi-fhlaoie, takó reslaga S. Greg. papesh, ktir pravi : dößi fe jih f(er fposnâ A’ pravi viri, al malo malo is tih bo isv'eH\hanih. Tik<5 reslaga S. Ansel kir pravi: kakor je riditi, jih bo ma~ lo perjhlo v' nebefhko kraleßvo ; Takó reslaga Orig. Aoibr. Aug. Thom. Aqu. nar vezhi vu-zheniki- Takó reslaga S. Chryf oft., ktir ü vupa rézhi : dt ne le samò is virnìh, ampak tudi is majhnikov malo bo isvelißianih. O sagvifhno. lubi moji! zhe premiflimo od ene plati, kakd velike fo dovshnofti enga virniga kriftiana, iuu od druge plati, kakó malo bodo dershane, inu fpólnene, tok’morenio farni fposnâti, de mejimo je ftivilo tih, ktiri bodo frezhuo vmerli , ina isvelizhanje dofeglih , kir le malo jih je, deb’ shiveli takó, kakor pogirje leftna veft,^ kakor vuzhi S. Evang. kakor sapovduje Jesuf. Zhe fedajni fvet le en malo premiflimo, fe borno v’temo kmalo previshali. III. Satajénje leftne nature, krotenje vunajnih pozhutkov, doliterénje notrejniga naguenja, fta-novitno , premagvanje , sanizhvacje fvetâ, fovrashtvu zhes greh , obrajtanje Bogâ zhes vfe rezili, lubesen proti blishnimo , odpufhanje kri-viz, reshalenja, inu samlre, to fo sgol dovshnofti, ktire nam naloshl S. Evang. Je pa kej dofli kriftianov, de jih na tanko fpolnjo ? S a vezhno pogublenje safhlushiti ni potreba , deb’ eden prelómil vfe sàpovdi, sadofti je, prelomiti eno farno, sakaj S. Jac. pravi, kdor vfe sapovdi der-shi, prelómi pa eno farno, ta je vfih kriv. Al tedej ni ref, de mejhno je ftivilo tih , ktiri frezlmo vmerjó, inu sadobé vezimo isvelizhanje ? 8o De vam to zhudno naprej pride, vem, kaj je urshoh; tirshoh je ta, kir v’ vfih rezhéh le na vunajno gledamo, notrejno pa malo, al nizh ne porajtamo. Mi jih vidimo velikò per fpovdni-zah , dodi per S. obhailo, pa staven ne preminimo, kakó malo jih je, deb’ fe v’ refnizi pobolfhali ; mi jih vidimo veliko pofhlufhâti boshja befedo, pa sraven ne premiflimo, de malo jih je, per ktirih bi fe vidil fad, deb’ pekasâli v’ dianju, kar fhlifhjo » mi jih vidimo veliko sapopâdenih v’ molitvi, fkup sbrdnih v’ zirkvi, pa sraven ne premiflimo, de malo jih je, ktiri s’ pravim aifram, ina s’ shivo andobjo Bogi zhafté. O kriftiani! keb’ nam blo dano viditi notrejno, veft, inu ferzé , bi fe previshali , de filo malo jih je med kath. kriftiani, ktiri imajo refnizhno brumnoft, ktiri shivé po S. Evang. ktiri pofnémajo isgled Jesufov. Inu sa to moremo tudi fkleniti, de malo jih je , ktiri frezhno vmerjó, inu sadobé vezhno isvelizhanje. Al o nevmerjozlii Bóg ! bo miflil eden al drugi, kn' Jesufova je vender sa vfe prelita, nebefa ni fo vender le sa nektére vftvarjane, malo jih tudi ni, ktiri bodo v’ sadni bolesni s’ Ss. Sakramenti prevideni. Ja, ref je! kri Jesufova je sa vfe prelita, al kakor vrednoft Jesufove krivi nizh ne bo povikfhana, ako bodo vfi ludje isveli« zhani, takó tudi vrednoft Jesufove krivi nizh ne bo pomajnfhana , keb’ bli tudi vii ludje pogu-bléni ; nebefa ni fo le sa nektére vftvarjene, ref jé ! vender jih le malo v’ nebefa pride, kir le malo jih je, ktiri fi jih safhluslijo. Ni jih malo, ktiri bodo v’ sadni bolesni s’ Ss. Sakra-nienti prevideni, ref je ! pa vender ne moremo f kle- fkìetììti, ktir lepó vmerjé , tudi dobro vmerjé. Ne roldshimo le s’ to golùfho gvifhonftjo , kir vii, jeft, imi vi, urshohov sadofti imamo, bati fe nelVezhue fmerti, sakrj S. Paul naf opomina, de s' ßrafrarn mòre mo dèlati sa naj he isveli-■ßianje. Kir rede) svishano je ,de mejimo je ili vilo nh, ktiri frezhuo vmerjó, tok’nam nizh drusiga zhef ne odane, kakor de dershimo s’ mejhnim ilivilam tih , ktiri brumno shivé. Oßiejh biti is fiivila tih, o ßilovk! ktiri bodo isv e liskam t pravi 5- Ang. bodi sdej is ßivila tih, ktirihje mejhno ßivilo. Ne glejte na to , kar vezlii dejl ludi déla, kaj govoré, kakó fe nofjo, kakó shivé; glejte lena to, karzhednoft, inu Evang. od vaf pogirje, inu flrite to, zhe glih vidite, de vezhi dejl ludi od tega nizh ne dri. Svet bo zhefvaf govóril, fe vam bo pofmehval, is vaf nórza delal, nizh salò, na temo vam ne Ime nizh leshezhe biti, ne porajtajte fvet ; keb’vaf nefrezha sadéla , deb’ nefrezhno vmerli , to fhkodo vam ne bo mogel poprdviti zel fvet; sa-tajénje , premagvanje, pokoro, dopernäfhanje dobrih del, to vaf bo koilàlo mujo , al poter-pite ! to je pót, po ktiri jih malo hódi, to je edina pdt, ktira k’ shivlenju pelà, Lubi moji! kdor ima urshoh ene velike nefrezhe fe bâti , ta vfe ftri, vfe preftoji , s’vfo fkerbjo mirka, de nefrezho odvérne; vezhi neliezhe pa ni, kakor je nefrezhna fmert, tedej fe je te nefrezhe nar vezli bati, kir sadéci sna vfaziga med mdf De to naf ne sadéne, obernimo fe k’ Je-sufi, od njega famó snamo vupati trofht, inu po-mozli, inu govorimo k’ujemo : 6 O O labi Jesuf ! obdcrshi v' nami srniram ta tolkajn potrebni flrah pred ne fregino fmertjo, inu sraven ftrahù dej nam tudi guado, nudati mitelne sa odverniti to, kar fe bojmo. De vfaki smed naf sna n ejr enfino vmreti, to pričkajo ne-varnojli, v’ kt ir ih fe snajdemo tebe reshaliti, to p ristia negvijhnofi, kir ne vemo , alfmo v'toji guadi, alne; fturi tedej, de Je bomo te nef-re\he tolko bàli, kolker je vredno, /i? je bojmô, de kolker verfli Je bomo bali ne fregino vmreti, tol-ko beljkerbno fe bomo kfre^hniJ'mertiperpravla-li. O lubi Jesuf! kir tolko jih nejre^hno vmerjé, al bomo tudi mi v’ temo flivilo ? urshoh imamo bâti fe, The tesho najhih pregreh , inu poman-kanje najhepokòre premijlimo. mein vender , vje najhe savupànje poflavimo na te, inu te pro-fimo jkus toje Ss. Rane, inu nedovshno kri, obvari naf, de n e fregino konç ne vsamemo, dokler bomo shiveli, ne bomo nehali profiti te sa to guado. O lubi Jesuf ! fiuri, de fe ne bomo v' nashimo shivlenjo nitfi tolkajn bâti, kakor ne fr enfine J'merti, sakaj urshoh imamo bâti Je, kir ti Jam Ji rekel, de malo je tih, ktiri Jkus vojke vrata k’ shivlenju gredò. Sa to ne profimo, deb' nam ta flrah odvsel, ampak deb’ ga v' nami srniram bel pogmeral. Ja dej nam guado, de Je jkus ta S. flrah v'flivilo taiftih poflavimo, ktiri fo)e shivlenje po tomo Ev ang. vishajo, de, k'bomo s* mejhnim fti-vilan brumno shiveli, bomo tudi s’ mejhnim flivilam frefhno v mer li, inu po Jmerti sadobili krono nebejhke fhafli, kar vam ravno tako, kakor Jam ftbi is fer{a pervojhim, Amen. PKI* PRIDIGA Na I, Nedelo po Ss. trieh Krajlib. 3e fl , inu toi o^ha Jv a te j’ shaloßjo ijkala. Luc. 2. K-dor v’dordfhnimo S. Evang. bére bolezhine Marie, inu shaloft S; Josepha, kdor fhlifhi, de ona dva, potim k’fta she en dan hoda od Je-rusaléma bla odlózhena, fta fe fpetnéglo v’Je-rusalem nasaj vernila ; ta fe zhef to ne bo zbudil, ako fefpómni, na veliko sgubo, ktira fta terpéla , sakaj rgubila ftajesufa,' fhaz njih lu-besni, vefelje njih ferzi , trofht njih dufhe. Kdo fedej fe bo zhudil, ako Maria , inu Joseph ferzhno sbalujetâ, ako fe polna fkerbi' v’ Jerusalem nasaj ppvernerâ, ako povfod fprafhujeta po sgublenimo detéto ? Zhuditi bi fe mogli, keb’ ona dva sa volo re sgube ne bla obene shélofti zhutila, sakaj Boga sgubiti, inu zbef to ne shai véci, Boga sgubiti, inu njega s’vfo fkerb-jo ne ifkdti, ro bi bló kej, zhef kar bi fe mogel savséti zel fvet, Inu vender, kdo bi verjel, tofe vender vidi fploh mad kriftiani Vfaki ve, de zhlovk fkus greh sguM Bogi, inu med tim obilnim ftivilam tih, ktiri grefhé, kakó malo je taiftih, ktiri bi zhef jo v’refnizi sha-loftni bli V kakó malo je taiftih , ktiri bi fi vfo mujo dali, deb’to sgubo, to fkodo fpet popräv-lenabla? Inu sgubo boshja , ktiro grefhnik 6 * ter- ^ 84 terpi , je vender bres perglihe bel vredna objokana biti, kakor sgubo, ktira ita Maria, inu S. Joseph terpéla. Ta dva ita fzer Jesiifa sgu-bila, pa ni ita ona dva urshoh bla ; ita ga sgu-bila , kir ita mejnila, de je fhal naprej s’ suan-zi, inu s’shlahto; ita ga sgubila, kir ita mejnila, de ne more delezh od njih biti. Al kadar grefhnik Jesufa fkus greh sgubi, tok’je to ena sgubo , ktira grefhnik Iposhd, ktira grefhnik fam frejvolno ozhe iméti. Imi vender je grefhnik *per eni taki ftrafhni sgubi bres ob* zhutlivofti, jo terpi bres shaloiti, bres f ker bi., inu muje , deb’fkodo te sgube fpet popravlena bla. O dob’ fe pazh donef od Marie, inu S. Josepha navuzhili vii grefhniki, kako fe imajo sadershâti per eni taki shaloftni sgubi ! Maria , inu Joseph ita na pervo zhef sgubo Jesufovo ferzhno shalvdla, drugizh ita fi dala vfe fkerb, vlo mujo, Ipet najti foje sgtibléno dete, trekizh potim kir ita ga neflila, ita ga värvala takó sveitó, de ga nigdar vezh ni ita sgubila. Vi-difh kaj imafh itriri , o zhlovk! ako Jesufa fkus greh sgubish. To je sapopädik donafhne pridige, ktiro resdelim v’te tri navke : sgubo boshja je takó velika nefrezha, de more s’sha-loitjo objokana biti ; tako velika nefrezha, de fe ta fkodo more bres odlafhanja popraviti ; tako velika nefrezha, de fe je more zhlovk s’ vfo fkerbjo varvati. Te tri refnize preden v’ dveh dejlih moje pridige, Jesufi h’ zhaiti, inu vam k’ inizi dalej resloshim , proli m, ijer-pravite fe k’ inirnimo, samerklivimo, andóhdi» vimo pofhlufhanjo. î. Nikar ne miflite, kadar fe vam naprej nete« de grefhnik Bogd fkus vlaki fmertni greh sgubi, de letô fo le prasne beféde ; je refniza v’s’ Pifino svishana, od vfih Ss. Ozhakov poterjena, inu gori vsera. Gvifhno je, de Bôg prebiva v’ ferzo vfaziga pravizhniga, ne farno na tovisho, kakor je on povfod prizheozh, ampak na eno zel polebno visho, kakor en salublen perjatel s’ fojo gnado, dokler S. Paul pravi vfim p ra vizimi m , al nevede, de vafhc trupla fo tempel S. Duha V Inu Jesuf fain leto fhe bel ozhitno prizha.kir pravi: {he kdo mene labi, ta bo mojo befedo dershal, inu moj o\ha ga bo lubil, inu mi bomo k' njemo perjhll, inu prebivaljhe per nje mo flrili. Zhe cedej j: ena preprizhana refniza, de Bóg prebiva v’ duflii pravizhnig» s’ fojo guado, kakor na etimo vrednimo trono, tok’ fe s’tetra ozliitno fklene, de, kadar grefhifh , o zhlovk! rok s’ sgubo gnade boshje tudi Boga sguhifb., inu fzer ga sgubifli takó, de sem/a ni takb de-Icph od nebef odlo{htna, kakor Bóg od grejh-nika , prizha S. Duh fkus modriga. D tih ref-niz drimo ta fklep: zhe ena sgubo je vredna rolkajn vezh objokana biti, kolkèr vezhi je dobrota, krira fe sgubf,ka.kó velika sbtdod redej bo mogel imeti taidi zhlovk , ktir k’ foji nar-vezhi nefrezhi je fkus greh fatniga Bogrf sgubil? Berem v’ S. Pifmo, de Esau, kje vidil , de je pra.yizo perviga rojdva sgubil, ga je prevsela taka shalod, de je ri jul enako enmo fleklimo levo. Berem, de David, k’je dobil pofhto od lrnerti fojga fina Abfolom, je savpil vuf objokan , kan, moi fin Abfolom ! Abfolom moi fin! kdo mi da, de na meifii tebe vmerjem i Berem, de, potim j k’je bilosvedil, de fkrina mirti, inu fprave je padla v’roke fovrashnih Phtlifter-jov , je H e li od velike shâlofli v’ omedlev^o padi/ , inu s' naglo fmertjo v mer el. Iti h vender kaj je vfa ta sgubo, proti sgiibi enga Hogd? Sgubo fkrine mirti, inu fprave, sgubo Abs« loma, sgubo pravize perviga rojftva , al je vfe to fkupej ena taka velika fkodo, deb’ satnog'a perg'ihina biti s’ fkodo, ktiro terp/ grefhnik, kadar Boga sgubi ? O kaj veuder sgubifh , p zhlovk ! kadar sgubifh Bòga ? Zhe vprafhafh Samfona! ti bo povedal, de Bòga sgubiti, fe pravi sgubiti vfo mozh super dufhne, inu te-lefne fovrashniké ; zhe vprafhafh Saula, ti bo povedal, de Bòga sgubiti, fe pravi sgubiti zhaf-. no, inu vezhno krono; zhe vprafhafh kraila Manares, ti bo povedal, de Boga sgubiti, fe pravi sgubiti zhaft, vefelje, trofht, frajoll, inu isvelizhanje ; zhe v’prafhafh Israelfko ludftvo, ti bo povedalo, de Bòga sgubiti, fe pravi sgubiti frezho, inu shégen na polji, v’nogradih , v’hifhi, per gofpódarftvo , inu v’ vfih opravi-lah, kakó (Irafhnó je to! Inu vender s’v firn tim fhe ni mogozhe dopovedati nefrezho, v’ ktiro zhlovk pade, kadar fkus greh Boga sguM. Tok pove nam ti v’ boshjih rezhéh refvetléni David, kaj fe vender pravi to, Boga sgubiti? On kratko odgovor/ , Bòga sgubiti se pravi sgubiti nar vezlii dobroto , porerpeshlivoft v’terplenji, mozh v’teshavah, trofht v’ sh^io-fti, shëgen v’deli , po mozh v’fkufhnavah, hrambo v’ nevarnoftili , saka) Bog je vfe pra- vizh- vizhnimo, kdor tedej Bogi sgubi, ta vfe sgulu. O ftrafhna sgubo! vredna ne vodenih, ampak krivavih fovs. II. Al lubi moji! sgubo boshja je fhe bres perglihe vezhi nefrezha, kakor ütn dosdej povedal, al kakor samore en zblovk dopovedati; sakaj kdo bo sapopadil, kaj fe pravi to BogA , narvezhi, neiskonzhnodobroto sgubiti? O viro! S. viro! refvetli moje pofhlufhavze, inu poka-shi jim, kaj fa ena frezha, inu dobrota je Bogi imeti, de bodo is tega fposnali, kaj sa ena nefrezha, kakó hudó je, Bòga sgubiti. Kaj je vender dufha bres Bogi ? Poglej, moj zhlovk ! ena od terte odrésana mladika, kai morefh od nje vupati ? Zel nizh, sakaj ne ? sa to, kje od terte odlozhena , je nenuzeji lef ni sa drusiga, kakor sa ógen. Ravno to je dufha bres Boga. Kakor mladika, zhe fe terte ne dershi, ne more obenga fadü pernefti, ravno tako dufha bres Bòga ne more nizh ftriti, kar bi vezh-niga isvelizhanja vredno blo , k ir dufha bres Bòga je mertva, kakor vinfka mladika, zhe je od terte odrezana. Spostici is tega, vpije S. Aug. o grejhnik ! fposnej ne fresko boshje sgu-be; ravno taiflo minuto, k'je Bog tojo diijho sapuflil, kadar fi fmertno grejhil, je sginilo od nje tudi nje pravo shivlenje, inu kakor ti tai-flo truplo sa mertvo dershifh, is ktirga je dit-Jha' Jhla, ravno tak6 morejh dershâti tudi tai-ßo dujho sa mertva , ktiro je Bog sapuflil. Dufha tedej bres Boga je kakor mertvo tru- truplo , nizh né ftri, imi tudi nizh ne.more ftriti, kar bi v’temo shivlenjo safhlushe-nja, al v’ perhodnirno ‘plazhila vredno lilo. Inu ako fe 1’pet na novo s’Bógam ne lpravi, inu fkus greh sgubleno shivlenje Ipet nasaj ne dobi, nima drusiga dozhakdti, kakor po fmerri v’peklenfkimo ognjio pokopana biri. Al ni to ena fovs vredna sgubo , sgubtti shivlenje du-fhe ! Inu vender kdo bi verjel, keb’ne vuzhf-la vfakdajna fkufhna, kriftiani per tej neisgrun* tani sgiibi oftanejo bres shaloili, bres obzhut-livorti ; ena neobzhutlivoft, zhes ktiro je milo jokal S* Cypr. k’je rekel; akó ti fmert vsamc enga toiga hib lettiga perjatla, sdihujtjh, jokaj h , fe ne dajh potrojhtati, akó pa greh dnjhi shìvIeri) t odvsame , ne sdihnefh , ne pade fovsa od o{hefa, fi is tega ni{h ne ftrijh. Inu kar je tukej nar bel shaloftno, je to, de vezhkrat ravno taifti, ktir zhef fmert foi ga perjatla shaluje, fe fmeja zhef fmert foje Ialine dufhe. O liizh S. vire! olubesen proti dufhi, o obrajtaujeboshje ! ‘ kam je vfe to perfhlo? Varite fe, 1 uhi moji! varite fe, de obeden smed vaf kdej tak/) ne oflepi, deb’ taka neisrezheno sgubo nizh ne porajtal; de obeden tako neobzhtliv ne rata, deb’to sgubo ne objokal, al kar bi nar hujfhi blo , de obeden takó ferbéshen ne portane, deh’ fe h’tej sgdbi zel finejal. Zhe ena pravizhna dyfha vezhkrat sdihuje, l’amo sa to, k’ne vé sngvifhno, al ima Bòga, al ne, defglih ima urshoh vupari, de ga ima, kolko bi mogel fhe le grefhnik fdihvati , inu jokati, kir dobro vd, de nim! kir fkus greh ga je sgubil! Dok- ler vert dufhi na p tej mezhe, de Bôg je od nje nie odlózhen, takò dolgo more shai vati, ina fama febe s’ tira befedami ogovoriti : o revna dirli ha ! ti li bres Boga, ti fi bres shivlenja, kakó morefh velela biti V fovsé fo moja jed nozh nu dan , kir vert smiram vpije : kl je toj Bôgl jesdihval David, k’je bil fkus greh Bogi stabil. Grefhmk! ravno letó nej bo tudi toje vfak-dajno sdihvanje, ako ti prizha toja vert, de Ü Bòga sgubil. Sdihuj, jokaj, ne nehaj popre.t, dokler ga najdefh, fkus pokóro, fkus pobol-fhanje; inu k’ga najdefh, dershi' fe ga fkus bruttino shivlenje vfe toje dm, dokler pridefh njega vshivati v’ vezhuofti. III. Ako zhlovk Boga sgubi, inu fzer s’ veden-jam, frejvolno, tok’ ftri Bogo, inu fam febinar vezhi krivizo; Bogó, kit* ga premalo obrajta , fimi febi. kir fe na dufhi nefrezhniga rtn. Vender sna enkolko sgovori iméti, de ga je ena neprevidena fkufhnavo prepadla, ena sapeliva perlóshnoft oflepila , eno hudo nngneuje premagalo. Ako pa zhlovk, potim, k’je Bogi sgubil, to sgubo prež ne popravi, ako on bres Doga v’ferzi, bres shivlenje v’dufhishivi žele dni, žele tédne, zele mefze, povete, kakó fe bo mogel sgovóriti? Al fposna, de mu man-ka vfigâ, kir Bogi nima? Al fposna, de v’shi* • vimo truplo mertva dufha okóli nófi ? Al je vender ena dobrota, ktira, ako bo sgubléna, bi "vredna bla, s’vezhi fkerbjóifkana hiti, kakor BÖg ? Zhe je Bòg nar bògitishi fhaz,nar flajfhi vefelje, nar sveftefhi perjatel, nar labes- go besni vif hi shénen, nar bolfhi ozha, kako fe vender more sgoditi, deb’mogel zhlovk njégo- ' vo sgubo tudi le eno minuto terpéti ? Od ma-likvavza Miha beremo, de k’fo mu njegovi maliki, ktire ti je fain narédil, vkrâdeni bli , je on bres odldfhanja tekel sa tâtam, inu k’ ga je dofhal, inu od njega vprafhan bil . solcai takó hitro tiçke, solcai vpije, solcai fi takó péha? mu je odgoviril. kakó? ti fi meni moje bogóve, nar vediti shaç moie hijhe vkradii, inu me vprajhajhy sakaj tè^hemì sakaj vpijem, sakai fi peham. Zhe en malikvavz ni porajtal mu-jo, put, inu ftopine, deb’foje malike fpet naj-dil, al bo mogel en virai kriftian sgubo foj-ga Bogd mimo terpéti? sgubo taiftiga Boga, v’ktirga rókah je via njegóva zhafna, inu ve-zha frezha? sgubo taiftiga Boga, bres ktirga ni rnozhi, ne trofhta, ne shivlenja? Al fe ne bo mujal njega fpet najti ? Al bo rajfhi vezhno, vmerel, kakór vezhno shivel ? Al, o nevmer* jozhiBóg! kadar zhlovk tebe sgubi, ne porajta, al kadar sgubi kej zhafniga, fe sadershi vie dergazhi. Sgubi Jeté en perl, al shlahtni kamen, sgubi uni en drrfgi dnar, de to fpet najde, fi persadéne vfo mojo, fi da vfo fkerb, ne mov-zhi, ne pozhiva, dokler je fhe kej vupanja, de, karjesgubil, bo fpet uajdil; sgubi eden sdravje, s’kaj sa eno nagloftjo fe gré po arza-ta ? arznie fo grenke , nizh sa to ; ftopine fo teshavne, nizh sa to ; apotheka je draga, nizh sa to, vfe fe ftrf, iuu fzer hitro, s’vefeljam, deb’ fe le fpet sdravje sadobilo. Al kadar zhlovK fkus greh Boga sgubi, ni muje, ni fkerbi, ni shela, deb’ga fkus pokóro fpet najdil. Vfaka sgu- sgubo, vlaka fkoJo bo bres odlafhanja, kolker je inogozhe, popravlena, farno sgubo boshjo prenéfe, terpi zhlovk mirno žele mefze, žele leta; smiram odlafha sgubleno dobróto fpet najti, smiram pravi, je fhe zbal', kadar bo puft menil, takrat bo zliaf na to miflic. Kdo samore to ferbeshuoft. to flepoto , to hudobio prav sa-popafti? Kakô je mögliche, je vpr.^shal S. Ausili, po Oj m o fpreóbernenjo foje rovârfhe, kako je mogj^he, de tentò, ktir je bres Boga, dijhi ena jêd, dopâde jegro , vefelo tovarjh-tvo, kakó more mirno shivit, kako mirno /pati ? Terpi zhlovk eno zhafno sgubo, mu odpa* de vfe velelje,.ne more jefli, ne piti, ne fpa-ti ; le per fami sgubi hoshji ne sgubi vefelje foje perjétaofti. Zhlovk fe h’temó Omeja, norzhu-je, plefhe, jegrâ, je vefel, inu dobre volje. Jeft fe savsamem, kadar na to fmiflini ; ina drusiga ne morem Okleniti, kakor to, de taki al nimajo vire, al jim manka sdrave pameti. I. K'dker dalej odlafha zhlovk fhkodo sgube boshje popraviti, tolko teshej poflâne ta popravo. Inu urshoh tegd je ozhiten, saftopfte: Bóg je luzli nafhe pameti, gorkóra nnfliiga fçrzâ, arznia sa nafhe rane, tnozh nafhe dufhe» kolker dalej fe tede] zhlovk mudi njega najti, tolko bel pamet oflepi, ferzé omersne. rana nevarnifhi pollane, dufha of(abi. Inu ravno od tod pride, pr$vi S. Gr g. de grejhnik v'Jo ji nefre^hi satiram bel neobghutliv, inu tcrdovrâtcn perhaja , inujkkodo sgube boshje od dneva do dneva tolko 9* lo mein ^fiuti, kolker bel taifta. gori jemle. Inu ki| pride na sadne is tega? to, dea' gtel'h. nik Boga vezh ne ifhe , al y he ga tudi ifhe, ga vezh ne najde. Gleite, kolko je leshezhe ce temo, de grefhnik ne odlafha popraviti fhko-dđ sgube boshje, pofebno istega urshoha, kir ta poprdvo, knlker bel fe odlafha, tolko bel teshavna je ,* kakor nasproti, kolker prêt fe sazhné, tolko bel lóhka je. Inu koga pogirje Bóg od tega, ktir je njega sgubil, de ga fpet najde, ako ga neodlaîha ifkati ? Morbit eno tri dni dolgo sdihvanje, shaloft, inu jók, enako shalofti, s’ktiro ftaga donef Maria, inujofeph ifkžla? On ne pogirje tolko, eno samo sdihne-nje is ferza, eno fatno fo vso is ozhela , eno farno befedo is vuft popravi vfo fkodo boshje sgube. On pride k’ nam , ako na njega klizhe-mo, inu ako fe mi k’njemo obernetno, fe tudi on k’ nam oberne. Ga je pregnalo prev-setno, puntarfko ferzé , ponishno ferzé ga bo fpet najdlo. Glejte, kakó malo je potrebno sa popraviti fhkodo boshje sgube. O keb’ pazh bil ktir is taiftih nefrezhnih tukej med vami, ktir je fzer Boga fkus greh bil sgubil, pa ne Uri naprejvsetja njega fkus pokóro ifkdti ; bodi porrofhtan, lubi perjatel! bi mu jed rekel, Bóg je perpravlen od tebe fe sdej ta uro najti palliti, on od tebe drusiga ne shéli, kakor de re-zhefh k’njemo s’ sgevanim ferzam : gofpód ! jeft fpet k’ tebi nasaj pridem, pridi tudi ti k’meni nasaj, 11 uri, proti in te, de bo moja fkus greh mertva dufha fkus tojo gnado fpet oshivela, jeli nozhem , inu me morem bres tebe daléj shivèti. Takó .bi mu jeft k’ ferzo go- vnril, inu firn sagvifliati, de, ako je tudi do* nef bres Boga v’ to zirku perflial, vender vun is zirkve ne poide bres Bogd. Al kir savupam, de taziga obenga tukej ni, tok vai' l'amo to opo-minam : fkashi, o zhlovk ! ferzi) uo lubesen tai-ftimo Bogó, ktirga itnafh v’tojmo ferzo , vari ga fkerbnó, obdershi ga svelìó, inu vari fe,de en tak lep, tak drag, tak imeniten Chaz nigdar ne sgubifh. Zhe bi vender kdej takó nefrezhen bil, deb’njega sgubil, o ne pulii, deb’fonze prêt doli fhlo, preden najdefh Bogd. Bres Bogd boj fe salpati, popravi fkodo boshje sgube bres odldfbanja, inu ne dej fi popret pokoja, ne mirti, dokler bofh fpet s’ Bógam, inu Bóg s’ teboj. II. K’je duhovna nevtfia v’ vfokih pefmah fpet najdla foiga lubleniga shenena, nje leto fhe ni blo sadofti , ampak je fklenila njega sa naprej takó svetto hraniti, inu varvati, de ga ne bo nigdar vezh sgubila, sa to je rekla pov* na vefelja , jeft ga dershim, inu ga no{hem spujliti. Ravno lako more biti napiejvsetje tai-ltiga , ktir k’foji frezhi je fpet najdil Boga, ktirga je bil fkus greh sgubil. Njemo ne fine sadofti biti, de le rezhe, jeli firn povn vefelja, de je fpet Bóg s’ menoj, imi jeft s’njim, ampak more tudi sraven poliaviti, jeft ga dershim, inu ga nozhem sprilliti. Al tukei samirkajte dobro, de dulovna névefta, deb’foiga shénena vezli ne sgubila, je Urila dve rezhi, pervizh je uekej odrekla, jtß ga noßitm pujliti; dru- gizh je nelcej poterdila, jefl ga Ochern dershâti. Pervizh je oblubila, nizh Oriti, kar bi njo io-zhilo od nje shénena; drugizh je oblubila vie Uriti, kar je potreba sa nje^a smiratn obdershà-ti. Ravno to doje niorefh Oriti nidi ti , o zhlovk! morem Oriti tildi jeO , ako Bogd nozbmo sgubiri. Pervizh tedej varvati fé morefh vfiga , kar bi snalo B gà perfilit deb’re snpuOil De bofh p' lì osral, kaj lili Boga tebe sapnOiti, prafha’ le toió leOno fkufhno. Od kod pride, de fi dosdej Bogd rolkokrat sgnbil ? To je perfhlo od tojga sadershanja, ktiro fi od konza sa nedovshno dershal; to je perfhlu od taiOih pogóvorov, ktiri fn toje fer/é popolnama oflrupenili ; to je perfhlo od norzhie , ktire fi od konza sa kratik zhaf dershal, imi k’ sadniiro jih vender ni fi sapuOil. Per nnimo je bil iirshoh njegovima padza eno obifkanje, per temo eno ve-zhirno tovarfhtvo, per nnimo enakomedia, per. temó en plef. Uni beratavz fi je fkodval fkus poshelenje zhafnih dobizhkov; ta mladenzh fkus branje frejvirnih bukov; una shenfka perfbóna fkus shéle povfod ozhitnofe pokasàti; ta shlshtnî gofpôd fkus zhatishélnoft. Poglejte, to fosgol ursbobi, sakaj fte tolkokrat Bogd sgubili. Ga nozbefh sa naprej vezh sgubiti, o zhlovk! tok’ rezi is serza s’duhovno nevéflio: jtftgnno^hem spufliti. Vari se urshohov boslije sgube; pvozh s’ neframnim poglédi, prozh s’ pobujfhlivim to-varfbtvam , rezi, o zhlovk ! pa is ferza, lufhti, nezhimernofli, leftni dobizbek ! na ve?hno r»-7bem vam, lobka nozh! jtfl fim naj dii tega , l tir g a moja dujhalubi, jeß ga dershtm, inu ga nttfitm spußiti. Takó more mifliti, takó go- govóriti, takó Uriti, ktir je fklenil, s’ Bógam vezhno dersbdti, njega nigdar vezh sgubiti. Ako pa miflifh, o zhlovk! de snafh Bogà v’ferzo obdershati, inu sraven fegä ravno v1 tih per-loshnoftih oftâti, v’ktirih fi ga sgubil, tok’fe snajdefh v’ eni fovs vredni flepóti. Kakor fi Bogd enkrat sgubil, ravno takó ga bofh sgubil tudi drugikrat. Tukej, samirkaj dobro, virni zhlovk ! ni obene fredne zéfte, al morefh nove, nevarne perloshnofti fe ogibati, al bofh fpet v’ftaro grefhno mlako nafaj padil. Takó ja fam fodish , kadar sa shivlenje tojga trupla gré; zhe ü fe enkrat na vodi v’pzhitni nevärnofti snajdil, fe gvifhno drugikrat v’enako nevarnoft ne bofh podal na vódo ; zhe te je ena jed v’ozhitno fmertno nevarnoft poftavila, je gvifhno ne bofh vezh pokufil, sakaj ne? sa to,kir fe bojifh, deb’ ti fpet ne fkodvala. Pa sakaj ne fodifh ravno takó, kadar fe podafh v’taifte perloshnofti, v’ktirih fi fheenkratBoga sgubil? Ne pufti fe golfari od raiftiga fovrashnika , ktir i-ebi sa nizh ni tolkajn nevofhliv, kakor sa to, de jeBóg s’teboj, inu de fi ti s'iijim. Deb’preguai Bogé is tojga ferzé , ti bo naprej kvafil , de tani ni vezh nevarnofti, kir je enkrat bla, al ne pufti fe golfari, odgovori mu ferzhno, jeft fe nozhem v’nevärnoft nizh veah nasaj podati; prevezh lübi mi je moj Bóg, kakor deb’fe fhe enkrat v’ nevarnoft podal, kir bi ga snal fpet sgubiti, jeft ga dershim, inu ga nozhem vezh spuftiti. Šrezhen ftokrat fi, o zhlovk ! ako bofh sa naprej takó fturil. III. :o’1 Vender letó The ni sadófti; sraven tegd, de rezhefh s’ duhovno nevefto, jeß ga nefhem spuftiti, morefh tudi to sraven perllaviti: jeß ga ofhem der skati. Ni sadófti, de ga le farno l'kus greh ne lilifh, deb’te sapuftil, inu sginil is toiga Terza, ampak ti ga moretti tudi na vTe vishe filiti, de smiram per tebi oliane. Sakaj nje-mo dopade, ako Te proti njemotakó sadershimó, kakor fia le sadershâla tifia dvajógra, k' fia v’ Emmaus fhlâ, k’fia ga filila, inu rekla, o(la-ni per naf. Inu letó bo râtalo, o ziilovk ! ako fe botti pomujal Jesufo v’ vlili rezheh dopâfti, inu vefelje Urici , ako namrezh bodo zvedlé v’ tojmo ferzo dobro difhezhe lilje lepili zhed-nofti, sakaj on fe med liljami pafe, pravi duhovna nevéfta v’ vifókih pefmah. Ako bo naj-dil Jesufv’toji dufhi lubésen, ponisbnoft, po-tcrpeshlivoft , zhiftoft, inu leftno satajenje, lì bo fturil , tnjo dufho ia paradifb, ktirga ne bo nigdar sapufiil. Ako bo pa narajmal per tebi mlazlipoft, reftrefenje, leftno lubésen , nezhimer-noft, zerklivoft, ne moretti po obeni vidiivu-pâti, de be prebival v’enih takó neródnih, ne-perjetnih jérpergah, sakaj S. Duh fkus Joba pravi, on ne bo najden v’ desheli taißih , ktiri eno vefelja , inu lujhtov povno shivlenje pe/ajo. Kakó mozhno tedej bi fe golfal taifti, ktir bi otel andolit do polla odlnttiati, med tim pa zel puftni zhaC v’ lufhtih, inu v’vefeljo dnperneüi, inu sraven vender Boga v’ferzi obraniti! Ne! ne! lubi moji! pofvetre , resvojsdane Terza ni fo bpshje jérperge ; on bo fpet na novo sgub- 97 . lén, zhe ne en dan, tok’drugi, zhe ne per eui, tok’ per drugi perlóshnofti. Jeft ne ré-zhem , de grefhno, înu prepovédano* je vfako refvefelénje, jeft rézhem l'aniô to, de, ako no-7,hefb Bogà sgubfti, o zhlovk ! dérshi fe molitve, Ss. Sakramentov, beféde boshje, inu fzer sdej s’ vezliim ajfram , kakor v’ drusih zhafih, kir ravno sdej je vezh perlóshnofti Bogà sgubl-ti , kakor v’driisih zhaüh. Ako Bo^à sgubifh, mifli, o zhlovk ! kogâ ü bres Bogà? bres Bogà ni ü nizh , nitnafh nizh , ne satnorefh qizh. Le fpolni vfe shéle skashéne natüre , pofvetni zhlovk! le dopufti pozhutkam, inu nagnenjo vfe lufhte , vfo f’rajoft, inu dérshi fe sa to prav sa frezhniga ; le hrepeni po dnarjih, imi bo-gaftvo, bogdti, inu premóshni tega fveti! imi navéshi na to trohlivoft toje ferzé, dérshi fe sa frezhniga; lenepihuj fe,bodi prevséten , shlaht* niga, vfoziga rodi! ! dérshi fe sa frezhniga , k’te vfe zhaftl, k’fe ti vfe perklajna, ako nimufh Bogi, fi vender mejn, samóresh mejn, kakor uni s’ ranami pokriti fromak, ktir fzer na pórteli od fvetâ snpushén sdihuje , sraven tegi pa vender Bogi v’ferzo ima; (i vender mehi, kakor uni revni, reftérgani berazh, ktir fzer od hifhe do hifhe ifhe shivefh, pa vender Boga v’ferzo nofi. Kaj imcite vi. bogati, v’ profila S. Aug. ako Boga. nimate ? ni^Ji ; kaj vam manka vi revni ! ako Boga imate ? ni^h. Kol-ko tedej je treba varvati , inu braniti boslijo sgubo? kolko je treba odverniti vfe to, kar nàm samóre Bogà odvsćti ? kolko je treba fker-beti sa vfe to, kar samore Bog* sniiram per naf obdersbàti? Kdor ni perpravlen, prêt, inu rajfhi vfe, kakor Bogà sgubiti, ta ni vreden Boga v’ fojmo ferzo iméti ; inu kdor lì ne da vfo fkerb , inu mujo «miram s’Bògam shivéti, nima drusiga nizh dozhrikati, kakor to, de, kakor je shìvel bres Boga, tako bo tudi vmerél bres Bogrf, bo fkus zelo vezbnoft bres Boga. O vezhni Bóg ! pred to nefrezho vari mene, inu vari vfe moje pofhlufhavze. Kir ttdej firn vam sadòfii svishal, de sgu-bo boshja je ena takó velika ne fregia, de more $’ vfo shalofijo objokana biti, eno takó velika nejre\ha , de nje jkodo more bres odlafhanja poprav lena biti, ena tako velika nefire^ha, de fie nje ^hlovk more s'vfio Jkerbjo vârvati; kir fie v' temo previshani, tok’ mi ni{h drusiga %hes ne ofiane, kakor de vafi opominom , inu profim v' imeno Jesufia vafhiga odrejhenika : grejhniki ! ktiri fie jkus greh sgubili Bogà, Jposnajte vajh nefiretfien, shaloflen ftan, vfimi• lite fie fiami çhes fie; ijhite Bogà Jkus pokoro, inu poboljhanje, dokler fie pulil najti, sdihnite k'Jesufio : lubi Jesufi ! \he kdej teko is otfii obilne fiovse, tok’ gvijhno po pravici morejo ttehi per temó fiporninoy de jkus greh fimo sgubili tebe norveški dobroto, fiuti y de bomo to nefire^ho prav Jposnâli, v'J'er{o ^fiutili, inu sgrevano objokâli , kir le na to visho fie bo sbudilo fierté, de bo sa^helo po tebi sdihvàti, tebe ijkâti, dokler te bo najdlo. Zar tan a Mati Jesufiova, jkerbni varh Jesufiov, Maria , inu Josephi dajte nam le enkolko taijle shalôjli, s'ktiro fia vi dva objokvala sgubo JesitJ'ovo, enkolko taiJU fikerbl, inu muje, s1 ktiro fia vi dva ìjkalajesuja, de te najdemo , ojesuf! s* te» boj perjasnoß Jlermó , ino te sa naprej nigdar Veßi ne sgubimo Jkus eno fmertno pregreho, ampak ßanovitno ohranimo jkus brumnoß, ina prav'vßino shiv/enje. Nedovshnim pa dej, lobi JesuJ ! tojo gnado, de bodo vfelej s' tebot, inu ti vjelej s’ njimi, dokler po {hafnimo shivlenjo v' /'menni uri od tebe gnadlivo gori vs'eti pri* dejo fregino v' ft iv ilo tojih isvolenih, s1 ktirim te bodo lubili, inu vshivàli v‘ to j mo kr aleflv o bres flrahù te kdej vetfi sgublti jkus {elo dolgo vejhnofl. Leto gnado profim fam sa fe , sa v je moje [armane y inu pri^heò-^ie pojhlii-Jhavqe, vjhlijhi me, o Jesufl Amen. PRIDIGA Na IL Nedélo po Ss. trieh Krajlih, Na Prašnik fladkiga îmina JESUS A. Sv età, inu ßrajhnu je njegovo Imi. PsaL no. Jpna fzer ftrashna» pa ven Jer trofhtliva, ena (zer grenka, pa vender veféla ; ena fzer sa-vsetna, pa vender fveta rezh fitti pcrnefel do nef na kanzel. Ta rezh vam shélim donef sa zelç léto sa en ddr dati, kir v’ prizheozhimo léto i8ia- donef ta pervikrat k’vam govorim. Bofte morbit vprafhdli} kaj more to vender sa cn dar biti ? Strafhin, pa vender trofhtliv r grenak, pa vender velel, savséten, pa vender fvet ? Ta dâr drugi ni, kakor zârtano, (Vèto, fladko Imé Jesuf, ktirga fponiîn obhaja donef zela katholfhka zirku s’velikim vefeljam, s’ve-liko andohtjo , s’ popôlnâma odpnftiki sa vfe taifte, kciri fe jih l’kus zhillo, sgrevano fpovd, inu vredno prejeto S. ref lino Telò deléshne ftré. iSvetô, inu ßrajhnö je JesuJ'ovo Imé , pravi kronami prerok David; zhudna rezh! ka-kó gré letó fkiipej, de to, kar je fvetó, ho tudi ftraflmó imenvano? To, kar je fvetó, na-polui zhlovéfko ferzé s’ vefeljam , inu s’ flad-» kolljo, inu kir Imé Jesuf je nar fvetéfhi, kakó tedej more ftrafhnó biti? Sa ta zvibu resvesati, vsatnem h’pomózhi naturo, inu pofldvo; naturo, de mi pokéshe eno tdko rezh , ktira vefelje, inu Urah fkupej v’febi ima; pofldvo, de mi pokd-she eno rezh, ktira je farna na febi fveta , inu ftrafhna. Preglejmo to; ogen , kaj ima v’febt sa ene dobre lellnólìi ! Svejti, greje, kuha, terde rezhi mehke, inu mehke terde Uri: inu kaj je sraven tegà vender flrafhnéfhiga , kakor ogen? poshgé pohifhtvo, premoshénje, blagó, inu vfe, kar zhlovk ima; glejte tetlej, de ogem je nuzen, inu fkodliv , je perjeten, inu ftra-shän. Natura tedej vuzhi, de fo rezhl na fvé-to.ktire perjetnoft, inu Urah,prid, inufhkodo fkupej v’ febi imdjo. Zhe grém od nature k’ pollavi , mi pokashe leta zhudno fhibo Moyséfo-vo, ktira je resdelila krivavo murje, je Urila pot Israelzam v’ oblubleno deshélo Canton , Ægyptovzam pa je odperla pot h’poglnbenjo ; enim je b!a k’shivlenjo, drugim k’ (metti. Ne-befhka maua, kaj sa ena fhlathna jéd je bla, loi ktîra je vfa fladkoft v’febi iméla, inu vender pravi S. Pifmo, de enim je zherviva portala, jim je fkodl/va bla. Ravno takó v’novimo te-ftamento Jesufovo S. refhno Telò ima v’ Cebi sliivlenje, ina fmert; shivlenje sa té, k’ ga vredno vshivajo, fnert sa té, k’ga nevredno prejmó. Sdej, kriftiani ! horte lohlco sartopjli, sakaj pravi David , de fvetó , inu ßrajhnö je Jesufovo J mi; fvetó namrefh, fvetim, pravi S. Hieron. flrajhnó grejhnikam. Inu ravno leto je sapopadik donai ime pridige, de namrezh ivetô je Jesufovo Ime fvetim, brumnim , inu pravizbiliin , pokashe pervi dejl ; de ftrafhno je Jesufovo Ime grefhnikam, pokashe drugi dejl inojga govorjenja, preden sazhnem, poterpite. L Svetó, ja zhef vfe fvetó je Jesufovo Tmé, sukaj pifano je v’ bukvah Moysefa , fveto je njegovo Imi, inu fzer takó fvetó, de obén zhlo-yéfki, ampak le angelfki , ja archangelfki jesik ga je pervikrat sgovóril , inu le Maria_ nar zhiftifhi Diviza ga je fhlifhnti fmela, sakaj S. Evang. pravi : njegovo Imi je blo od Angela imenvano, Gabriel zhifti nebefhki duh je to S« Ime is fojga angelfkiga jesika v’ divifhke vu-fhefa Marie polóshil, inu fkus mifli v’ férze vrifnil, preden je bil v’nje divifhkimo truplo fpozhét. Svetó, ja zhef vfe fvetó, je Jesufovo. Imé , inu fzer takó fvetó, de sa tega osna-niti krajlam, inu ludftvam zeliga fyetâ je Hóg isvólil eno pofehno fvéto pofodo , namrezh Paula Apoftelna. V'urta tega S. Apoftelna fo ena- ke blé shégtmni pofódi, v’ ktiri bo na nafhih altarjih S. refhno Telò hrdneno, sakaj v’ njegovih vullih drusiga ni blo, kakor S. Jesufovo Imé, ktirga je on dve fto, inu devetnajftkrat imen val v’ fojih pifmah na Rimze, Corintharje, Collofenze, inu druge viruo. Sveto, ja zhef vfe fvetè je Imé Jesufovo, imi fzer takó fve-tó, de pred njim fe Angeli trefejo, le gibajo nebefhke mozhi, kolkerkrat fhlifhjo sgovoriti S* Imé Jesnt'. Miflite morbit, de ni teinó takò ? Tok’refpózhi fe ftrop prizheózhe zirkve, de bomo s’ ozhtnì vidili , de je ref kar govorim, kakó namrezh v’ Imeno Jesufa fe perpo-gneio vfe koléna v’nebelih, vfili devet korov Angelfkih, zela truma isvólenih. Refpózlii fe dnò prizheózhe zirkve, de bomo s’ ozimi vidili , de je ref, kar govorim, kakó namrezh pred Iménam Jesufovim fe perpognejo, inu trepetajo vfe koléna pod femló. Inu is tegâ , sem-la ! semla ! vuzhi le obrajtati fvetoft tega pre-fvetiga Irnéna; vuzhi fe per sgovorjenjo Imena Jesufoviga glavo odkriti, obras nagniti, koléna perpogniti, shvot h’ tlam blishati . pred tim S. Iménam, pred ktirimje famKriiluf glavo nagnil na krisho. kir verh krisha je pifano blo: Jisuj Na^arenjki judovjki Kraji. Inu zhef to fe ni-mafh zbuditi, o zhlovk! ampak zhudi fe veliko vezh ahef to, kir pravim, de Imé Jesuf imé v’febi tako fvetoft, de je ne more obéno però popifâri, oben jefik sgovoriti, obéna pamet sa-popéfti, obén zhlovk fi je naprej poftâviri, obén Angel je dopovedati. Kader srezhefh, al isrezlii fhlifhifh S. Imé Jesuf, s’rezhefh, inu fhlifhifh na enkrat vfe, karkol samore od Bo- gđ isrezhéno biti. Ni iména ne v’ vifokofti, ne v’ globozhini, ne na semli, ktiro je Bjgô po-fvezhéno, deb’ne blo v’imenojesufovimo sapo-padello. Is tega Iména fe blifka vfigamogozh-noft, previdnoft, neiskonzhnoft, neismirnoft, nesapopadlivoft boshja ; vfmilenje , poterpesh-livolt, dorotlivoft, iinenitnoft, miloft boshja, refni/hnoft, vezhnoft, modroft boshja, vfe to isrefhem na enkrat, pravi S. Bern, kader sgo-vorim S» Ime Jesuf ! sakaj Jesuf bi na(’h od-refhenik, nafh isvelizhar ne bil, keb’ njegóvo Iiné ne sapopadlo v’ febi vfe boshje lellnofti. Svetò , tedej, ja zhef vfe fvetó je Jesufovo Ime, kir sapopade v’febi vfe, karkoPsamore fvetó inienvano biti. ri. Imé Jesufovo ni le fvetó famo na febi , kar Imo dosdej fhlifhali, ampak fvetó je tudi proti nam, kir naf pofvetf na trojno visho, kakor pravi S. Thom. angeljki vurhenik. Per-vizh naf pofveti, kir naf ozhifti od nafhih grehov, drugizh kir naf poterdi v’dobrimo, tre-kizh kir naf savéshe k’ boshji fhlushbi. Vfe to Bri v’ nami Jesufovo Ime. On naf osdrdvi od nevarne bolesni nafhih pregreh, sakaj od njega pravi S. Evang. de on bo od greha rejhil foie ludflvo , dokler on je jagne boshje ktir presti odjemle grehe meliga fvetà. O neisgruntana gnsujo! ktire naf to prefveto Ime deleshne Bri. Kaj bi blo sa naf, keb’ ne imela zirku mozh, inu oblaft v’ imeno jesufovimo grehe odpufhati ? Drugizh Jesuf naf poterdi v* dobrirao, kar pri* Prizha S. Bern. kir pravi : Kaj ne ? moj fhlovk! kolkerkrat fe fpomnijh na Jesti fa, ako njegovo S. Ime sgovorljh, tolkokrat pjßänejh moßi-nefhi v’ dobrimo, bel ajfra povn v’ andohti , bel shejen dobrih del, kerjhanjkih ßiednoßi, brumnoßi, inu J'yetôfti. Sa volo tega , pravi lpet S. Bern. toje. Ime, o Jesti/ ! je eno islito olje , Ær/Vo «am mo?hy inu ferßinojl da v’voj-Jki ßies na/he vidtòyie, inu nevideößie fovrash -nikc. To S. Imé ja dalo mozh marternikam, de v’jézhi, pod mézham , na koléfi, na krishi, v’ ogni, med divjo sverino, v’ pregajmenjo , v’martrah, v’fmerti fo ftanovitni oliali. Tj imé jim je dalo tako ferzhnoft, de S. Filmo pravi : Apoßelni% inu marterniki Jo s’ vefeljam fidi V ter p leni e, martre, inu fmert, fo Je vejelili, de fo vredni bli terpéti sa volo imena Jesujb-viga. Trekizh Jesuf naf pofveti' v’ boshji 1'hlush* bi, sa tn pra»'i v’J-gufa salubleni Apoftel Paul : Vfe, karkol' flerte s’ befedoy al v’ alani o, vfe ßriie v’ im eno gofpöda najhiga Jesufa Krijhifa, Ozhte fhe vidir, kaj sa eno mo^li imâ v’febi to prefveto Imé ? vam loliko svisham , ako le per verho v’S. Pismo pogledam: Kajni fo ßriliy kaj sa ene fhudejhe fo dopernâjhali v' terno S. Imeno pervi Krißiani? govori S. Krisofloinns: V' moßii Jesufoviga imena fo bolesni sdravili, hudißie sgajnali , s’ novim jesiki govorili , mertve is groba k’ shivlenio obudili, hudo vreme odgnali, ogen pogojili, sgol ßiudeshi, dopernefeni s' shivo viro na moßi imena Jesufoviga• Peter dela zelo nozh na murjo, mžh ne vjame, kakor hitro je pa v’Iméno Jesufo-vimoraresho v’vódo vergei , sagerne tolkorib, I05 de fe mreslie te'rgajo. En krulov fromâk fedi pred Jerusalemfkim tempelnain , fe ne more na noge opreti ; Peter mu rezhe v’ iméno Jesu-fovimo vftâti, on vflâne sdrav, Kodi, imi hvali Boga. Paul da v’ iméno Jesnfovitno flepim pogled , drugi Apoftelni ftré v’ temo S. Iméno zhudeshov bres shtivila. Kdo ne vidi, kdo ne fposnä is tega sadofti fvetoft, inu mozh Iména Jesusoviga ? O tedej po pravizi rezhem s’ Davidam, fvetó je Jesufovo Imé ; fvetó (amo na febi, fvetó proti nam. Kakó shaloltno tedej je, de fedajui kri (li api takó malo obrajtajo to prefveto Ime, de fe imenuje tolkokrat v’nor-zhiah, v’jési , bres potrebe, breszhafti, bres ponishnofti, bres spofhtvanja! Al ravno sató fe ni zbuditi, de fedajnimo fvéto to S. Imé takó malo pomozhi da sdej v’ shivlenjo, inu bati fe je, de pomozhi od njega ne ,bo tudi v’fmertni uri. III. Iuu temo prefvetimo Iméno, ktirga zhafti zelo uebó , bo od fedajnih kriftianov tolkajn supergovorieno ; njegóva zhaft tolkajn pomajn-fhana, njegova imemtnoft, inu mozh takó malo fposnana! Inu kdo fo leti? ktiri zhaft Jesufovo doli teró, inu fhpot delajo njegovimo Imé-no? So ravno taifti, ktiri fo v’temó S. Iméno od vezhniga prekleftva drago odkupleni, ktiri v’jemo Iméno rajtajo isvelizhani biti» fo virni, katholfhki kriftiani ! zhe jih vender fme* mo takó imenvati. Med fovrashnike Jesufove, pied sanizhvavze njegóviga S. Imena fhlifhjo vii taifti, ktiri fojga blishniga, al druge ltvari preklinajo, hudizho sdajajo, fe roté, inu lash-nivo perfégajo, Ss. Sakramente, S. Krish, inu Jesufovo S. Imé v’jési h’prekl in vanjo pertika-fo. Gorje njim, ako ne sapufté to grefhno navado, sakaj, kdor blishniga preklina, je v’ne-varnofti enkrat fam od Boga vezhno preklét biti. Sem fhlifhjo sanizhvavzi shegnaniga du-hovftva, S- vire, katholfke zirkve, inuboslijih rozhi', ktiri od pofvetniga duhd oflepténi vpijejo, sa koga fo nam farji, sa koga zel menihi, prezh s’ njimi, fo zhlovéfkimo tovarfhtvo te-shavni, zartanimo ozhefo soperni, njih vpitja fmo fiti, k’jih ne bo, bo bolfhi ; gorje takim, slafti v’fmertni uri; bo shelel farja , al meniha, pa ga morbit ne bo, kir jih je v’ shivlenjo shelel , keb’mogozhe blo, vfe v’ eni shlizi vode vtopiti, gorje takim, sakai S- Pismo pravi: Kdor fe loti boshjiga nameflnika, ta fe dotakne sérkla boshijga ozhefo. Sem fhlifhjo vü taifti ferbeshni , fr ej vir ni góbzi, ktirih v’na-fhih zhafih she zel med gmejn, kmetefhkira ludftvam dofti najdemo, ktiri pravjo, kaj bi fe derfhal ravno na katholfko viro, al fe fposnam h’tej, al h’ uni viri, kaj sa to, v’ vfaki viri snam isveiizhan biti ; kaj fe bom dershal na sapovdi katholifke zirkve; deb’ mogel mafho fhlifhati, v’ gvifhnih dnevih fe poditi, v’petik, v’faboto od mefa fe sdershâti, fej ni vezh zerkvénih sapovdi, je vfe vsdigneno, obena dovshnoft me ne veshe. Sem fhlifhjo vü taifti mkzhni „na rol kriftiani, ktiri nizhnozhejo vedit od fhlush-be boshje, od andohti, od boshjih rezbi, ter pravjo, po kaj bi hodil k’ fpovdi, to je pazil kej kej nepotrebniga, deb’ le fhe fpovd doli perfidi, she tolko lét ni fim bil, pa fim fhe tu-kej: pokaj bi smiram v’zirkvi tizhal, snain dober kriftian biti, zhe tudi leto, inu dan zirkve od snotrej ne vidim. Gorje vlim takim, zhe ne ftré pokoro, sakajjesuf shuea: Kdor mene ne bo fposnal odbitno pred ludml, tega tudi je/l ne bom fposnal pred mojim oßietam. O Inbi moji ! nikar ! deb’ is val' ktir med tim sapopaden bil; oftanite v’viri ftanovitnl, v’an-dohti svelti katholfki zirkvi, kakor dobri o.tro-zi v fole j pokórni; kriftiani fié, imé imate od Krillufa, v’ katholfki zirkvi fté, sunej ktire ni isvelizhania , kdor ne oliane v’zhovnoS. Petra, to je, v’k»tholfki zirkvi, ktir nima sa brodnika Jesufi, fe bo potópil, inu vezhno konz vsel takó gvifhno, kakor gvifhno je, de je en Rog v’ nebelih. Le brnmnim, le pravizhnim farno je fveté Imé Jesufovo, kir jih pofveti, ino isvelizha ; al grefhnikam je ftrafhnó, kir jim ne dashivlenja, ampak fmert, ue isvelizhanje. ampak prekleftvo, kakor bolle v’drugirao dejlo vidili. I. Vidili fmo dosdej, de fvetó je Jesufovo Ime, pa David pravi: de tudi ßrashnö je, ne fzer brumnim, inu pravizhnim, ampak terdo-vrarnim, nefpokorjenim grefhnikam. Trikrat jlrpfhnô je Jesufovo Ime y govori S. Kriloft. hud'vßiam, grejhnikam, inu hudobii, Kako liràshnó je to Imé hudizham , fe she farno i« tega sadofti doli vsame, kir Angeli prevsetni, kir fo fe v’nebefih zlies Jesufa fpuntali, fo Mi pâhneni is fojih fedeshov v’brésen peklenfki, is zhasti v’fhpot, is vefelja v’ shalolt, is ne-befhke frezbe v’peklenfke martre, isparadisba v’vezhui ogen- Pred mo-çhjo tega S. Imena, pravi S. Laurent.Jüdin, fe hudi?hi trefejo, sakai? on urshoh da, kir pravi : vej h , moi ^h/ovk! de hudi\h ne more terpeti molitve, kir fe more vfelej perpognlti, kadar Jhlijhi imenvati Jesu-fovo Ime , sa volo tega Je ni fhuditi, de besht od tega , ktir s' andohtjo mòli, ina na Jesu-fo.vo Ime klitfie., de ne bo perfilen pred njim fe ponishati, ina mujkasàti dovshno fpofhtvanje, inu \hafl, S Paul Apoftel, k’ je v’Mazedonii narajinal eno dekelzo , k’ je bla od hudizha ob* fédena, sa njo reshit drusiga ni rekel, kakor te befeJe : jeft ti sapovém , peklenfki duh! v’ iméno Jesufa , de grefli is te perfhóne, inu hu-dizh je njo per tej prizhi sapuftil. Kdo fe bo bal fkufhnav hndizhovih, ako to S. Imé sa oroshje ima, inu v’shivi viri zelo savupanje na njega pollavi ? zhes eno tako dufho ne samore oizh zela peklenfka mozh* Vemo is S. Pifina, de David je premagal, inu pobil s’ kamnam v’fra-zhi ftrafhno meféno goro Goliath , zhef kr;ro pergodbo vuzheni Philo rakd govori : David ie vsel is v òde pet kamen^ov , je sapifal na taifle imena pet pervih Patriarchov Abraham, Isaac, Jacob, Moyses , inu Josve, inu jih poloshl v’foio paßirsko torbido ; on gre ßiej Goliatha, J'èshe v' torbico; vsame vun taijli kazien^, ,*a hirmo je blo ime Josve sapifano, ga dene v* frafho, ga vershe, inu Goliatha pobije. Skriv-uoit v’ tenid je leta : to imé Josve, je hebrajfka befédo , fé pravi v’ nafhimo jesiko tolko, kakor Jesuf, tedej je David v’|iméno Jesufa premagli, inu pobil Gobarha, sa to mu je rekel: ti pridejh k' meni s’meçharn, inu s’ oroshiam , al jefl ti grem na proti v’ imino gofpùda, sa to fe te «e bojim. Svedili , inu untili fo le-tó isvóleni boshji Svetniki Eligius, Theodore-tus, Hilarion, Switbertus, Di miuicus, inu Greg. Nazianz. ktir pifhe fam od let e, inu pravi ; Ve^hdeil fi m komej J he popolnoma isgo~ vóril Jesujovo Ime , je she hudi\h s’ velikim nepokojam v' beg pognan bil. Glej is v figa tega, moj zhlovk! kakó relnizhno je, de ftrafhnó je Jesufovo Ime , hudizham, kakor lino dosdej fhlifliali, II. Al ravno takó ftrafhnó je grefhnikam , kakor lujdizham prelveto Imé Jesiif, sakaj gréfh-niki na semli Ib hudizham enaki , kakor fo brmtini, inu pravizhni endki Angelam. Cbeden fi neperlisuj s' tim 5. lmlnami pravi S. Aug. grefhnik ! ne golfej fe, kakor ponozhni mettili, ktiri takA dolgo okóli gorézhe fvezhe fadlajo, inu lérajo , dokler fe pershgó, inu konz vfame-jo ; odftopi od greha , kiir klizhefh na Jesufovo Imé. To Imé je gorézh ogen, a ko zhlovk nozhe , deb’mu mižalo, mu more fhkodvdti. S. pifmo prizha , kir pravi : firafengi ne bo od-Jhf/, kdyrkoli nepridno sgovórl gofpódovo Ime, Sa to po pravizi rezhem , de Imé Jesuf, kakor jein ek teri m k’isvelizhanjo, ravno takó je drugim h’ poglubenjo ; fmert je grefhnikam * shivle- ÌIO I nje pravizhnim. Ja ! Jesufovolmé fhkodje zel grefhniko, ako ga le imenvâti fhlifhi. Shal je nekdej, pravi 5. Pifmo, Saul, en perfeshen fovrashnik Jesufov, od jése, inu grimnofti zhef kriitiane le na pol zhlovk, enak enmo lévo; on gré v’ Damask s’ mifljo kriftiane poloviti ; inu svésane v’ Jerusalem perpelâti h’ martri, inu fmertij on je vofhil, deb’ bli vfi virni le eu fami vrat iméli, deb’ na enkrat samogel vfe kon* zhâti, inu pomoriti ; al zhudna pergodbo ! Saul na enkrat leshi na semli is konja vershen, ne-bó fe jési, Saul tudi, nebó je rudezhe od ftrel» inu blifka , Saul od jése , inu grimnofti, Kri-ftuf fe perkashe v’oblalco , Saul se mu soper poftdvi na konjo , Kriftuf pregajna Soula, Saul Kriftufa , Kriftus ga ogovori s’ blifkam , iuu grumenjam, Sani neporajta, al komej mu rezhe Kriftuf: jeß firn JesuJl je Saul premagan , mofh, inu kojn na semli leshi. Glejte, kriftiani ! kako ftrashnó je to Imé grefhnikam! Zhe je pa sbesdej v’shivlenjo ftrashno Jesufovo Imé, grefhnik ! mifli, kaj bo v’ sadnj bolesni, k1 ne bo obéne poimSzhi, obenga trofhra ? kaj bo v* fmertni uri, k’ bo narvezhi nevarnoft, nar vezhi fkufhnave ? kaj bo na fodni dan, k* bol’h zhakal na urtel tojga prekleftva? ako v’ftani greha, bres poköre, v’fovrafbtvo Jelu-fovimo v’ vezhnoft pridefh? Prevsetni, napih-neni, fam febe , leftniga ftemanja, inu hvale polni zhlovk ! me posnafh ? bo vprafhal Jesuf ! v’shivlenjo me ni fi otel posnäti » ikir isgled moje ponishnofti ni fi pofnémal^ fi me vidil p’ozhmi toje vire v’revni ftali rojeni ga, vfiga v’bofhcvo, inu v’pomankanjo, fi vidil od fve* Ili ta sanizhvaniga, fovrashenîga, pregajneniga, de fe zhef to ni firn ferdil, ni ihn «hugal, fe ni firn mafhval; fi me vidil terpeti > na krishi vi-fit, sa re dufho gori dati ; fi me fhlifhal, k’fim te profil tolkokrat fkus moje nameftnike:zhlovkl bodi ponishen, ne napihuj fe, ne dérshi uizh fam na fe ; zhlovk ! bodi krotâk, ne jési fe, ne dershi fovrafhtva, odpufli reshalenje, posabi na krivize, inu samire; zhlovk ! bodi poterpesh-liv , ne godernej zhes krishe, inu nefrezhe, terpi s’menoj, fkleni fe s’menoj, pod versi fe moji volji; fkus to delafh pokoro, fpletafh ne-befhko krono, delafh zhaft mojmo Imeno, kir fi v’sadershanjo meni enak; fi fturil po mojmo isgledo? ii shivel po mojmo navuko? ni fi otel; poglej na me, jeft fim Jesuf, nek dej toj per-jatel, sdej toj fovrashnik, nekdej toj befednik, sdej toj fodnik, gnade ni sa te , vdarjen bofh prevsetnik s’ prevsetnim Angeli > kir ni fi otel fposnati J esula. III. Nezhifti , neframni, pohnjfhlivi zhlovk ! me posnafh? bo vprafhal Jesuf, v’shivlenjo me ni fi otel posneti; li fhlifhal od mojih na-meftnikov tolkokrat, de nezhiftoft, kurbario, prefhefhtvo, mutarti greh fo hudobie, ktiresa mafhvanje v’nebéfo vpijejo, 'grefhniko odpu* fhanje odrekó, isvelizhanje, zhe ne nemogo-zhe, vfaj filo theshavoo ftré; ki je nedovsh* noit ? o Jesuf I bofh odgovóril, grefhnik 1 poln zagovitnofti, sgubil lim jo, k’fim komej Jl? pameti perfhal j ki je zhiftoft ? o Jesuf ! sa* pra- pravil firn jo v’moji róshni mladófti; kije di-i vifhtvo ? o Jesuf! prodal firn ga sa en saluble-ni pogled , sa eno perjasno befédo, sa eno per-Jisneno obetanje , sa en femén, sa eno trohlivo plazhilo ,sa nektére franke; poglej na me, jeft firn Jesuf, ktirga li nevfmileno gajisblal s* tojim nezhillim, prefhtvarfkim , mutaftim grehi; jeft lim Jesuf, ktirmo ft perjasnoft gori dal, herbet obernil sa volo perjasnofti, inulu-besni ene neframne meféne füshine, sa volo perjasnofti, inu lubesni enga oftudniga, sape-liviga falóta. Si vedil, de bres nedovshnofti , al bres pokóre ni nebef viipati, nedovshnoft ft sapravil, pokóre ni li fturil, kaj ti naprej ftoji? Sodi fam, de me ne bofh krivize ob-dovfhil, sa te redej ni gnade, vdarjen bofh, ne-zhiftnik, prefhtvar ! s’ nezhiftim Sodoinitarji, kir ni fi otel fposnati Jesufa. Bresdufhni frejvir* ni zhlovk! Jakobinar! pofvetni modrimi, me posnafh? bo vprafhal Jesuf, v’shivlenjo men* le otel posnâti ; fi me satajil, fi fe mi odpovedal v’temo, unimo tovarfhtvo, fi fe sapifal v’drufhino, ktire perva pollavo je viro treti , Pâpesha pod noge perprâviti, trône okoli vre-zhi, vfe, kar je boshjiga sanezhvâti, savrezhi, doli perprâvitiajfra povne mafhnike pregajna-ti , brumne dufhe k’ fhpoti iméti viro, zirkti, andoht, brumnoft popoluama satreti. Deb’ fam v’fe fhal, fi bil profhen, fi fe fmejal, fi bil opominam, fi fe norza delal, fi bil fvarjen, fi fe foperpoftavil, fi bil ftrafan, ni* poraital, ni fi fposnal, me posnafh ? Jeft fim Jesuf; tër-pel fim od tebe, dokler fi shivel, fhpot, inu sanizhvanje, pretekel je toj zhaf ! sdej fe sazh- ne 113 ne sa te zàgovituoA, inu terplénje ; sa te ni ebene gnade , kir ni ii otel fposnoti Jftsufaf Zefarji, krajli, duhovni, inu deshélfki naprej-poAavleni! ine posndte? bo vprafhal Jesuf, v’ shivleujo nie ni Ae otli fposnati; dovshnoft vafha je bla vfe Ariti sa pogtneranje moje zha-Ai, vie preterpéti sa povikfhanje S* vi're, ktiro lim je A na fvet pernefel , jeA ua fveti refhi* rii , jeA sa njo kri prelil; vafha dovshnoA je bla sa viro, inu katholfhkozirku, premoshenie sgubiti, zhafno zliaA, inu frçzho gori offrati, keb’treba blo shivlenje dati, kri preliti , kar je tavshent, inu tavshent mojih sveAih fhlushabni-kov, pervih kriAianov Arilo, Ae to Arili? ni Ae, tedej sa vaf ni obene gnade, ampak dvojno pogublenje; pervizh kir farni Jesufa ni Ae fposnali, drugizh kir Ae urshoh bli, de bres Aivila vafhih podloshnih , vam savüpanih dufh ni fposnalo Jesufa. KriAiani ! o KriAiani ! al vidite ozhitno, al ne, kakó ref je, de Arafhnó je Jesufovo Imé grefhnikam sbe sdej v’ shiv-lenjo, fhe Arafhnefhi bo v’ fmertni uri, nar Arafhnefhi pa na fodni dan, kakor Ae is tega, kar fim govoril, ob Ino preWshani. Kir tedej je temo tako, lubi moji ! kaj bomo sa en fklep Arili? Al bomo fhe perpuAili, de bo tóshil zlief naf Jesuf , kakor nekdej v* S» Pifmo : \tl dan bo sani^hvano moje Imi. Inu snpet na enmo drugimo krajo , to ludfivo me fier ihafll s’ shnabli, al dekiji proih od mene je njih fj/ii. Ne, ne, lubi Jesuf! jeA oblu-bitu , inu moji pofhlufhavzi tudi obétajo, fej vidifh njih ferza, de ti nozhmo sa naprej delali shaloA , inu fhpot, fkus sanizhvanje tojga 8 Imé- II4 Iména, kar fe fkiis vfaki greh sgodi ; ampak ozhnto toje S. Imé zhaftiti, fpofhtvâti, Da njega savupati , njega sa oroshje iméti soper fov-rashnike nafhih dnfh. O dopulli le, de bomo zhutili mozh tojga S. Iména, de bomo fposnali, de sa naf ni ftrashnô, ampak fvetó, imi trofht-livo. Ja zhlovk ! v’ ferzi, inu ua jesiko nej ti bo S. Jesufovo Imé v’ vfaki pergôdbi. Grefh-nik! te lïrafhi teshka véft, fe bojifh fmertne ure, fe trefefh pred fodbo, trepetdfh pred vezhnoftjo; klizhi lia Jesufovo Imé, ferzé bo napolneno s’ savupanjam, vnéla fe bo greven-go, obudil bofh zhef greh fovrashtvo, fkleuil bofh ftriti zhifio fpovd, sadobil bofh nur ve-fti, odfhal bofh vezhDimo pogublenjo. Spokornik! ktir fi greho frezhno konz fiuril, inu v’pokôri shivifh, jokafh vezhkratmilo, oBóg! vé ! al bom oftal ftanoviten , aine, kir posnam mojo flabofi; vem , kako hude fo fkufhnâve , kakó sa peli ve fo perloshnofti; klizhi na Jesufovo Imé, sadobil, bofh mozh, inu ferzhnoft , natiiro premagati, fkufhnâve odbiti, v’ perlosh-nofti bres greha oftéti. Nedovshni! shelifh smi-ram vezh, inu vezli lubiti Jesufa , v’ brumno-fti od dneva do dneva gori jemati ; klizhi na Jesufovo Imé, kolkerkrat ga bofh isrekel, tol-kokrat fe bo vnel v’ ferzo nov plemen boshje lubesni, te sngvifha S. Bern. Zhlovk ! terpifh nezhifle fkufhnâve, ne niorefh satreti hudo nagnenje, ne vmoriti grefhno posbelénje, sdi-hujefh tolkokrat, deb’duh nezhifii od tebe prozh vset bil, k’fe bojifh premagan biti; itlizhi^ia Jesufovo Imé, hudizh zhef te ne bo nizh samo-gel, ako bo Jesuf imel v’ ferzo fedefh, Zhlovk ! IIS sdihiijefh, fe blishnfh, vezhkrat h’zagovitliofti, sa volokrishov, ktire ter; ifh, sa volo nefrezb, k’ti jih Róg pofble, sa volo shaloflnih, revnih sméfhanih zhafov, v’ktirih shivîfh { klizhi na Jesihovo Ime, on bo bodlósbil fojoramo, de bofh lohko nófil biiraro zli alili h nadlog, Inu ti f flaJki JesuJ ! al bojh mogel pufljti sabßojn na te klicati ? sabßojn h’ tebi sdihvati ? Sej fi oblubil vjfi/ijhati vfafiga, ktir klifhe na toje Ime; fej Jo ti, k'na te klißiejo, toji otrobi , rejheni jkus tojo kri; nej bo tedej Jpòlneno nad njimi, kar je rekel to j Apcßel, de isve/i^han bo , ktirkoli kll^he na toje Imi. O Jesuf ! bodi nam Jesuf, to je isvelißiar, inu odrejhe-nik, odpußi nam sa volo tojga Imena, kar J’mo kdej soper tebe grejhili ; dej guado ßritt v’ shivlenjo rejnißino pokoro, shiveti do fmerti v’ flanovitni brumnofli. Kadar bo pa fe ßekel najh çhaf, de bo treba v’ve^hnofl j iti, o takrat , Jesuf! bodi per naf, ne sapußi naf, ampak, dopußi, de jkus sgrevano Jpovd od vfifi grehov oßiißeni, s' to j im S. rejhnim Te-lefam napajeni bomo imeli, ’ßie ne na jtsiko, vjaj v'Jer^o te b e Jede', Jesuf! tebi shivim, J<--Suf! tebi v' mer jem y Jesuf ! toi ßm shiv , inu niertel. Amen, PRIDIGA Na III. Nedélo po Ss. trieh Krajlih, Ptjdi t polashi fc maJhnUo. Matth. 8. Zthe ho po islâganjo Ss. Vuzhenikov fkus do-oa'fhniga Evang. góboviga , ktirga je Jesuf osdrâvil, en fpokórni grel'hnik napreipoftavlen ; zhe povélje, ktiro mu je Jesuf dal, de inni jiri, mu fe mafhniko pokasdti, pomeni fpovd; tok’ ne morem sapojäfli, kakó jero, de per vezhdejl kriflianih , zhe je tudi shivlenje hu-dóbnó, vfaj fmert fvéta ni ? sakaj jeft miflim , de obenga ni med nami, ktir s’góbami grehov obdan , zhe fmertno nevarnoft previdi, bi ne fkerbel sa foje duhovno sdravje, inu pred mafh-nikam ne fpolnil dovshnoft enga virnika. Inu vender móremo fposnâti, de vezhi dejl odrâ-fhenih kriflianov nefrezhno vmerjé, zhe nozh* mo supergovoriti svetnikam, ktiri to terdjo , vuzhenikam, ktiri to svishajo, S. Pifmo, ktiro to govori. Al, o Bóg! kakó moremo rézhi, de ta nesrezhno vmerjé, ktir fe pred fmertjo fpové? Zhe ta, ktir fe fpové, sadobi boshjo gnado, inu zhe ta, ktir gnado boshjo imâ, ne more ferdaman biti , kakô more fa pogublen biti , ktir fe fpové, preden vmerjé?*Eubipioji! sa ta zvihu resvesdti, drusiga ne vém, ka'kor to, de rézhem . de dofti jih je, ktiri fe takrat prav ne fpovedó ; inu zhe na sadne fpovd prav ftur- ur fturjëna ni, kadar blishna vezhnoft zhlovéka pergajna s’ fojo veftjo rajtengo ftriti , kaj mó-remo fediti od taiftih, ktiri fe fpovdiijejo, k’ vezhnoft, ktira le od delezh premifhlajo,ne dola per njih obéne velike fkerbi ? Jeft fposnam ozhirno, kriftiani moji! de trefem fe vfelej, kadar na to miflim. Po goftim fe dela fpovd, pa jeft fe bojim, de fe fpovd malukdej prav, inu dobro ftri. Jeft ne govorim od tazih fpovdi, ktire fo boshji róp, per ktiri h f» ftri s’ pre-mifelkam eûo, al drugo pomânkanje ; jeft govorim le < d tazih fpovdi , ktire fe fploh sa dobredershé, pa v’refnizi vender ni fo dobre, kir fo v’ eni, al drugi rézhi pomauklive od Hrani tega, ktir jih déla. Inu kolko bo takih fpovdi fturjeno! Per temo je pomankanje per fprafhvanjo veftx, per unimo per grévengi, ta fe prav ne obtóshi. Inu kir jih je dofti, ktiri v’ shivlenjo, inu v’fmertni pórteli take fpovdi delajo, jih je tudi dofti, ktiri defrezhno vmer-jó. Pravizhne dufhe.' ktire me pofhldfhate, ne tréfite fe, vaf to ne sadéne , donef ne govorim od vaf, Jeft govorim le od mlazhnih, sanikernih, nefkerbnih dufli, ktire , kir flâbo perpravlânje, s’ktirim k’fpovdi gredó, ne po-rajtajo, gredó takó potrófhtane od fpovdoize, kakor deb’ odvéso mafhnikova bla eno bosbje resodënje, de grehi fo jim odpufhéni. Tim ózhem donef potrebni ftrah tiriti, kir jim bom svishal, de njih fpovdi, lo nevredne, al vper-vi^li sa*o. kir fo pomankliVe sa volo fprafh-vanja vefti; al drugizh sato, k’ le prav ne ob-tóshjo; al trekizb sató, kir nimajo prave gré-venge. To je sapopädik donaflme pridige, kar pre- preden v’dvehdélah mojga govorjenja na dalej resloshfm, poterpite. I. Dofti fe jih nevredno fpové sa volo pomân-kanja per fprafhvanjo njih vefti'. Vefh, moj ghlovk ! od kogâ fe morefh vuzhki fprafhvdti tojo veft V Od Boga, to je, taiflft rajtengo, kci-ro bo Bóg enkrat od tebe tirjal, ti more biti sa isgled , kakô morefh fprafhvâti tojo veft. Per teinó fprafhvanjo, ktiro bo Bóg s’tabo naprej vsel, bo perfhlo na dan vie, karkoli ii gréfhniga miflil, govóril , al fturil, Per temó fprafhvanjo bodo preglédane na tanko vfe dovsh* nofti tojga ftami, sa nar majnshi samiido bofh mogel odgóvor dati. PeAemó fprafhvanjo bo prevâgano ne famó, kar fi fturil liudiga, ampak tudi, kar ü dobriga samiidil, imi tudi vfe, kar je al is hudiga , al is samih! dobriga v im perfhlo. To je isgled fprafhvanja nafhe veft h Kakó pa vfe dergdzhi fe fprafhuje veft per shivlenjo ? Le k’je v’ en ddn , bres vfe verfti, le po verbo ; kotrei fe sazhné, fe she konzhd ; inu kakor hitro nektéri grehi, ktiri fo kej bel ozhitni, v’gMvo padejo, fe gre k’fpovdnfzi ,de f» per nógah ìiaméftnika boshjiga odloshé. De ta, ktir fe fo gôftim fpovdiije , inu fe vfaziga gréha vezh, kakor fmerti boji, ne poterbüje dolgo veft fprafhvâti, to je lohko saftopiti; kratki zhaf med eno, inu drugo fpovdjo ftri, de fe lohko fpônuii, kar je grefhfl ,*zhe lë\2n* kolko premifii, kmalo vidi, al je veft kej orna-déshvaua, al né Ja jeftzel savérshem prevéllk - . ftrah, lig ftrah, ktirga nektére dufhe imajo per fprafh-vanjo njih vefti ; ktire , defglih Ss. Sakramente vezhkrat prejmejo, vender meujo, de veft nikoli sadófti ne fprafhajo, inu takó, kir fe smi-rani bojé, deb’ kakfhen greh fkrit ne oftal, bres nehanja martrajo vert bres lirshoha. Al deb’en tak mogel veft v’nektérih mimitah fpra-fhati , ktir na vezh mefzov k’fpovdi ne gré , ktir ima nevadne , v’ korenìnene pregréhe , ktiri shiv/ v’ Crédi fvetd , kir je vfa frajolt v’ gledanjo , v’ govorjenjo, v’ pofhlufhanjo , inu v’ dianjo, deh’ en tak mogel vert zhifto fpra-fhati v’nektérih miniitah, to ne morem verjéti. Vii vuzheniki govoré s’ enim glafam , de per fprafhvanjo vefti fi morezhlovk tâko fkerb , inu niujo persadétt , kakerfhna je per enmo défi , lia ktirmo je veliko leshézhe, potrebna; kir pa na obemno delo ne more zhlovéko tolko leshé-zhe biti, kakor na temo , de s’ Bógam mir , inu perjasnort ftri, kdo tedej bo rekel, de ta po dovshnofti fprafhuje veft, ako le po verho mifli, kaj bi fe imel fpovedati; na druge rezhi pa , ktire fe Izer mejhne vid jo, pa vender v’ refnizi mejhne ni fo, ne porajta ? Kdo bo rekel, de ta fojo veft po dovshnofti fprafhuje, ako ne premifli beféde , ktire je grefhui jesik govöril , fkns ktire je reshalil sdej lubesen s’ opravla-njam , iiiu sabavlanjam, sdej framoshlivoft s’kla-fanjam ? Kdo bo rekel , de ta po dovshnofti fprafha veft, ktir, defglih je bla glavo polna nezhiftil* mifli, fi vender ne persadéne mn je , deb’fposnal, al jih je rad imel, al je pervólil, al je dopadejenje obzhiitil, al né? Kdo bo re-rekel, de ta po dovshnofti fprafha veft, ktir med med tolko okulfta'yami, ktire fo s’ dopernefé-nim grehatn sdriishene, taifte okulflnve ne re-sodéne, ktire al forto greha fpremené , al greh' mozhno povikfhajo? Kdo bo rekel, de ta pu dovshnofti fprafhuje veft, ktir na Ili vilo grehov, kar vender more per fpovdi povedano biti, malo, al zel niz h ne mifli ? Al ne da ena taka sanikernoil sadofti na snanje, de je zhlovéko malo leshézhe na fprafhvanjo foje vefti, de nima sraven take mujc, inu fkerbi, kaherfhna li persadéne per enmo pofvétnimo opravilo, od ktirga njegova zliafna frezlia, al nefrezha vifi? II. Kaj ózhem fhe le rézhi od taiftih, ktirim per fprafhvanjo velli je slie famó to sadófti , de premifljo farno tó, kar fo hudiga miflili, govorili, al Arili, to pa nigdar ne prevdarjo, al fo doysl'.nolti fojga Itami, fojga poklìza, foje fhlushbe fpolnili, al né? Kaj ózhem rézhi od taiftih , ktiri le famó na te grehe gledajo, ktire fo fami dopernéfli, na te pa, ktire fo drugi sa volo nih Arili, fe ne fmifljo ? O kolko jih je ! ktirim per fprafhvanjo njih vedi bi fe snalo ravno to rézhi, kar je Bóg preroko Ezechielo rekel, kje bil v’diiho is Babylona v’Jerusalem prenefén , sa vidiri grefhne oftudnofti, ktire fo fe v’tempelnogodile. Ezechiel! kaj vìdijh ? ga je vprafhal Bóg; jeß vidim, je odgovoril prerok , tnga malika per durih. Ti Jhjune vìdijh rje, odgovori Bóg, kôpli (î’eno, pejdina d alej, bojhjhe kej hujjhiga vidiA Ravno tako dofti jih je, ktirim fe sna rézhi, kadar mifljo, dé fo fhe she fprafhali veft, kaj vidifh V jeft vidim grehe v’miflili, v’befédah, inuv’dianjo. Al ti ne vi-difh fhe vfe, kôpli fièno, pejdi na dalej, bofli fhe vezh najdil. Tibofü najdil otroke, ktireni fi v’ftrâho boshjimo, kerfhanfko gori srédil, bofh najdil zhaf, ktirga fi v’ vfe drugih opravi'lali sgubil, ga ni fi obérnil sa fpolniti dovshnofti tojga ftanû; grehe, ktire bi bil snal vbraniti, pa jih ni fi vbrânil, fvarjenje, inu ftrafenge, s’ ktirim bi bil mogel druge krotiti, pa ni fi otel. Sgol dovshnolti, ktire si samiidil zhef tojo veft. Kópli fièno, pejdi na dalej, ti bofh fhe vezh najdil; bofh najdil fhkode, ktire fi fkus opravlanje blishnimo iluril, grehe, ktirih je urshoh toje pohujfhlivo sadershanje, bofh najdil, kolko nedovslinih ferz je sapelâno fkus perkleté bukve, ktire fi jim brati dal, fkus pil-de, inu podóbe, ktire fi jih viditi puftil; bofh vidil, kolko jih je od brdmnofti nasaj dershalo toje pofmehvanje, inu norzadélanje; kolko jih je blo fkus nove fhége v’ oblazhilo, ktire fi fe ti smiflil, fkashénih ; sgol odrrfftelki is tojih grehov, inu kakó ftrafhni fo ! Kópli fieno, pejdi na dalej, ti bofh fhe vezh najdil. Kogd? Ues-lufhtanje drugih nad tojim pohujfhlivim obla* zhi'lam, inu grefhnim sadershunjam , fovrashtvo med blishnim sa volo tojga opravliviga, sdrash-liviga jesika , mafhvanje zhef druge sa volo tojga grefhniga fvetvanja, pohujfhanje per drugih sa volo tojga grefhniga isgleda, preklin-yanje ji”ugih, sa volo toje golfie, opravlanje, kletve , pianzhvanje, nezhifte grehe, kar vfe fe je godilo pod tojo flrćho. Al kir veft takó fprafhvati fe teshavuo sdi', sa volo tega oftàne gre- grehov samovzhdnih bres ftiv/la. Sdej , kaj miflite, lubi moji ! al je triko fprafhvanje vefti enako taiftimo fprafhvaujo, kakor bomo mi enkrat od Boga fójeni ? ÀI fe ne pravi to, de zhlovk fa m Cebi pregleda, de mu enkrat od Boga ne bo moglo pregledano biti ? O zhlovk ! pejdi bel fam v’ fe, kadar fam od febe rajtengo ti rja f h ; inu kir potrebna je rajtengo nafhih pregreh al od ßogä v’Imerti, al od naf v’shivlen-jo , al pi e 1 trónam pravize , al pred trònam vfmilenja. rok’ ftrimo rajtengo s’ veftjó fami, pa takó, kakor fe fpodóbi; v’ seminio lì h’ temè sadofti zhafa ; persadenimo fi tako mujo, inu fkerb, kakerfhno safhliishi eno tako délo , na ktinno vi fi naf he isvelizhanje. Nizh nima v’ nafhi vefti oftàti , kar bi ne blo na tanko premifbleno, de nam ne bo veft naprej metâla, de fpovdvali fmo fe nevredno sa volò pomän-kanja jper fprafhvanjo vefti. III. Dofti fe jih nevredno fpové, kir fe prav ne obtóshjo. Refniza ima ta leftnoft, de zhlo-vek fe resodéne takô, kakerfhen je; inu to pogirje Bóg od vfaziga, ktir fe fpovdûje.' Kölker fe Bóg vefelinad enim, ktir fe per fpovdi refnizhno obtôshî, ravno tolko fovrdshi Bóg taiftiga, ktir per fpovdi refnizo al fataji, al sgovarja, al nje ena hinavfko podóbo da. Inu kolko vender jih je , ktire Bóg v’fkaitrni flo povedati, inu vender fe povedó le dvé, tri be-féde. O revne, kiimerne fpovdi ! Al fe ne pravi to greh veliko vezh perkrivati, kakor ga re* resodéti? Kdo more per sdravi pàmeci dershrfti kej na eno tako fpovd ? Kdor je per fpovdi relhi-zhen, ta vfe resloshno, saftoplivo pové bres perkrivanja; kdor dergäzhi dela, golia fzerfam lebe , inu fpovdnika, al Hogé, ktir lerzé vidi, ne more golfàti. Od tega vezh v’ drugimo dejli. L Pa zhe tudi grefhnik vfe na tanko, inu resloshno pové , sna vender fhe per vfemó temo refniza ofkrünena biti. Rakó? Na to visho, zhe grefhnik fzer greh resodéne, kakor je do-pernefen bil, sraven ga pa , kolker Dar vezh more, sgovdrja. Inu kolko jih je, k’fe takó fppvdujejo! Ta fe sgovarja, kakor Èva,uni kakor Aaron-, treki, kakor Adam. Eva fe je sgovârjala s’ kazho , Aaron s’ neprevidnolljo, Adam s’ fojo sheno. Serditi naprej polla vieni tóshi zhef nebogliviga podlóshniga ; podlóshni perpifhe fojo jeso, inu kletu naprejpoliavlenim ; ta pravi, de firn fe vpiânil, je bil urshoh moj perja tel, k’meje v’ollaria slekel; una pravi, de lim sapelâna , jé urshoh moja fhlushbo, v’kti-ri firn iméla vfe perloshnofti. Glejte sgovoré, kakor per Evi, k’fe leflni grehi drugim perpi-fhejo, inu ravno takrat, k’ pride grefhnik fam febe tóshiti, druge tóshi , zhef druge gcderna. So drugi, ktiri vfe foje grehe neprevldcolli per-pifhej^ rkakor Aaron. Jeft, pravi en tak’, bi nikbli ne bil verjel, de bo vllala täka jesa , tako fovrashtvo; jeft fim pregrefhenje mojga blishniga resodél eni farni perfhôni, inu fzer I2Ô zel na tihim, firn The profil, de ima movzhsti» ' obenmo povedati ; inu sdej, Bóg lam vé ! kakó je, de she zelo mefto , zela vaf, zela lofefka vé. Jeft, pravi ena mati , lìm le enkrat perpuli Ma' en pogovor med mojo hzherjó, inu med unim zhlovékam , le enkrat firn jo prillila h’ple-fi , v’drufhino ; inu glejte , sgubléna je nedovsh-noft, pcltenje, inu dobró imé. Sgol Aaronski sgóvori, h’ greho perloshnoft, inu urshoh dati, po tim fe pa ogovarjati, jeft ni lim previdil, de bo tolko hudiga vun perfhló.. Drugi fo, ktiri urshoh greha délajo, sdej fojo flabo naturo, ktiro jim je Bóg dal; sdej foj ftan , v’ktir-ga jih je Bóg poftâvil ; sdej krishe » imi supér* nofti, lctire jim je Bóg poflal ; sdej fkufhndve, ktire je Bóg zhef njih priti puftil. Kaj lire vfi ti sgovori drusiga, kakor de bo refniza satajé-na, al vfaj pomâjnfliana ? Inu zhe pred zlilo* vékam greh perkrijefh, al ga bofh mogel tudi pred Bógam perkriti ? O lubi moji ! per fodbi pokóre naf nameftniki boshji le po nafhih be-(edah fodjo , kakor refnizo fposnamo ; al per fodbi boshji naf bo Bóg po foji pravizi fodil, kakor on refnizo fposné. Zhe tedej bo resodéc enkrat pred Bógam vlaki greh bres sgóvora, al ni gnado sa naf, de snamo odpufhanje sado* biti, ako ga sdej pred nameftnikam boshjim bres sgóvora resodénemo ? Kaj sa en trofht bo sa te * moj zhlovk ! v’ toji fniertni uri, ako bofh mogel .rézhi, kakor je rekel David, jeft firn ti moj greh resodél, o gofpód ! jeft ti ni o od boshje pravize na naglim is póti fpravieb, ne-prevideno v’vezhnoft poklizan. De viro pravi, de fe vezhdejl tako godi , fe ne bofh zhudil, moj tnoj zlilovk ! zhe premiTlifh * de pdmet Tama pravi, de takó le more goditi, sakaj greh je ena butara, ktira duflio teshi» ella butara bres* konzhne téshe ; kakor tedej tésho , is ktiro je zlilovk oblosheii * truplo k’ senili tlâzhi, takó bo dufha od téshe pregrehe h’ pekhi doli tlé-Zlieiia. Ref je fzer, de lióg grefhliika na en Zbal’ s’ fojo vfmileno rokò podpira , imi gori dersln’, de fe na enkrat lie pogrésne, kamer gt vlezhe greh, al nasadile, k’vidi Bóg grefhni-ka v’grelio terdovrätniga, ga njegóvi tèsili zhef pulii, de ga potopi greh 1‘kus naglo fmert v’bresen vezhniga prekleli va, sa to pravi Job: grejhnik dop er ne je v1 lujhtih, inu v’ Vcfeljo fojt dni, al na enkrat, k Ji ne domijhla , fcjkuš. naglo fmcrt v’ pogublenje potopi» III. è Teslikó je fzer sapopdfti, kakó je to tìiogó* Zli e, de is toga vefelipa , Inf h tov polnigashiv-lelija fe na tiikrat v* pekli doli preOopi ; al taijli, pravi vuzhéni Pineda: bo letb lohko sa-flópil', hir fposnâ tésho i hir o greh v’ Cebi ima , saltai {he 7filovkj kolker je bel teshak * to lito loshej pade, tok* je jklep gvijhen, de, kir ji tésho breskon^hno velika, tam more padi( nagel biti. Grelhnik tedej ne poterbuje uizli vezli, kakor tolko, kor bi s’o/.hélam trenil, sa pre» flópiti is vefelja shivlenja zhafniga v’ jezho vezhniga,prekltllva. Verjeti pa ne fmefh, moj 9filovie! de grefhnik le takrat v’greho vmer-jë, kadar bo fkus naglo fmel‘t is fveta pokli* zan i tudi takrat fe to sgodl, kadar fe fmert s’ pozhafnim fiocinami blisha, de grefhnik v* Hano greha vmerje; sakaj al vmerjozhimo grefh-niko biishna nevàrnoft ne bo povédana, al nm bo na snanje dana, fhe le takrat, k’ fe she glava sazhne mefhati, k’ she pamet oflabi, inu takó fe sgodi, de fe al zel nizh , al le flabó sa pót v’ vezhiioft perprâvi. O lubi moji! kolko jih je, ktiri gredo is mehke póftele, v’ vezhni ogen, desglih fe od njih pravi , de fo lepó vmerli, kir mafhnik je per njih bil, kir fo bli s’ vfim Sakramenti prevideni ; sakaj fila tefliko je, deb’taifti, ktir pokoro do sadniga odlafha, takrat greh refnizhno sgréval, lila lohkó je, de ta , ktir je v’ shivlenjo per vfaki fkufhnävi padil, pade tudi na sadne, kir takrat je hudizh nar hujfhi s’ fojini fkufhndvami. Sgol prizhe , ktire vfakimo grefhniko k’ flrahu svishajo, de, kdor v’ greho shivi, tudi vezhdejl v’ greho vmerjé. Zhe je pa temó takó, kakó more en zhlovk vefel, inu miren biti, ktirgatóshi veft, de fe v’ greho snajde ? kakó more fpreoberné-nje, inu pokoro od dnéva do dnéva odldfhati ? O grejhnik ! ogovorim te s’befédami S-Aug. bojfe vfaj fmeni, \he fe greha ne bojijh, rhe te greh ne vflràjhi, umore vfaj fmert vßräfhiti, Zhe ti shivlenje v’greho takó fladko naprej pride, premifli vender, kakó grerkó ti bo v’greho vmréci ; od verni tedej nefrezhno fmert fkus sgodno pokóro ; inu de ne bofh nefrezhno vrnérel, sazhni bruttino shivit. Pa morbit firn govóril le drugim, ne vam , k’fe tujtej v’ pri-zho snajdete, sakaj jeft fi re morem dotii.'fiUo-vf(ti, deb’ ktir smed vaf takó terdovrdten grefh-uik bil. Sa to vaf ogovorim, k’ me pofhhifha- ce. te , neđovsbui ! imi fpokorniki ! fposnajte vaflio lrezho, inu varite fe jo sgubiti. Ktiri nikóli ni rte hli v’nevârnofti v’grelio vmréti, kir Bo-gâ nikoli ni rte fmertno reshali'li , ohranite s’ vfo fkerbjo nedovshni rtan vafhe vefli. rnu keb’ vaf greh kdej otel preflepîti, tok’ premagujte sazhérik greha, ktir fe vam velel sdf, i'kus premiChluvanje njegóviga konza, ktir je vfelej shâlürten, inu rtraflian. Vi pa, ktiri fte fe fkus gnado, inu miloft boshjo is greha frezhno vu» fkopâli, ne podajte fe v’ to ne-varnoft nigdar vezh; inu de vaf sa naprej obé-na fkufhndva ne bo premagala, fpomnite fe vezhkrat na nevârnoft, v’ktiri rte fe snajdli, dokler rte v’greho bli, inu ogovorite fami febei kakó bi blo sdej s’menoj, keb’me bla finert v’greho prehitela? kakó bi sdej zagval , inu she góril, ki firn v’ftano fhe grefhiti ? Slovo tebi, l’vet, melo, inu fatan ! flovó tebi greh ! na novo fe v’ tako nevdrnoft nigdar vezh. ue podam. Tako Juhi moji ! more per naf fkleneno biti, de lino perpravleni v’fovrafhtvu zhesgreh rajfhi, keb’mogózhe blo, tavshenkrat vmréti, kakor en famikrat fmertno gref hiti. Sdihnitno tedej k’sadnimo: ja lubi Jesuf ! to je vfih naf Jklep, inu terdno naprejvfetje, dei nam le pred greham en tak Jlrah , de fe ga borno ve%h bd-li, kakor fe fmerti bojmo. Mi Jposnamo, kako ntfrefhni bi bit, keb’ bli v’ greho vmerli, tiar' d^v'vo neJreT/io ve^h ne pridemo, skelimo vfelej v' toji guadi shivctu Sa volo tega profi-mo te, pridi nam s' tojo guado v vfth jkufh-nâvah lakô h' pomôfhi, de ne bomo nigdar i o * pr e- premâgani. Inu kir fi nafi dosât] vàrvat, de Jkus naglo J’mert v’ fi ano greha ni/mó ncfictfi-no kon^ vseli > tok’vari naj'tudi sa naprejpted vfim greham, de bomo shivèlivjelej v' to ji guadi. Zhe bomo v'toji guadi shiveli , bomo tudi v' tojignadi vmerli, inu \ht v’ toji gnadi vmer-jemoi fe ne bomo bàli pogub leni biti, ampak bomo imiti fiadko vùpanje, de, jmert naj bo Jpelàla v’ vefelje tolga krajleftva, kir v’Jhtivilo tojih isvòlenih te bomo gledali, vshivàli, inu lubili, partant Jesuj ! jkus \elo dolgo vt^h* noji. Amen. PRIDIGA Na V. Nedélo po Ss. trieh Krajlih. Pufiite obdoje jkupej rafii do sJiitve, Matth. 13, •De na (Vèti , inu tudi v’ katholfhki zirkvi dobri, inu porédni, pravizhni, inu greflmiki fkupej sméfhani shivé, to naf vuzhi vfakdajna fkufhana ; de pa to Bóg fam takó ozhe iméti , to naf previsha pergliha, ktiro nam naprej pollavi donâfhni S. Evang. Vfhemza fo brumni, plevél, ktir med vfhenizo rafte, fo grefhniki, nlapzi, ktiri ózhejo plevel vun srnvdti, fo failli kriftiani > ktiri is enga preperzajtrig? „a*rra prež proti nebéfam na mafhvanje vpijejo,"inu filjo Boga flrâfati pohujfhanje, desglih on imâ veliko poterplénje. Al Bóg prež ne ftrâfa, ampak pak zhaka Jo shétve, takrat fhe le bo vfhenf-za od plevela odhzhena , do tiftikrat pulti on •obJoje fkupej rafti, grefhne, inu pravizhae fkupej shivéti. Al Jobrotlivi Bóg! pohujfhanje grefhnilcov je vender pravizhnim h’veliki fhko-di! Ja! kriftiani! to je ref, nad grefhnim fofe she nar fvetéfhi pohujfhali, sa volo tetra je na-fha dovshnoft, al pohujfhlivih fe ogibati , al jih fpreoberniti. Al kolkokrat fe ne eno, ne drugo ne more sgoditi! Kaj jç ftriti takrat? ozlnno s’ grefhniki potegniti? to Bóg vàri ? kaj tedej? Zhe po befedah S. Paula tim, k’Bogi lubjo, vfe h’ dobri mo Chi usili, tok’ni zviblati, de brumnun snajo tudi isglédi porednih flushiti, h’dobrimo; tedej le per naf ftoji, de lì isglé-de grefhnih h’nuzo Iterino. Ena velika refni-za, potrebna vsakimo smed naf, ktiro pa bo mor-bit malokdej takó premiflena , kakor safhlushi premiflena biti. Premiflimo jo donef. Bogy pravi S. Krisoftomus, bi obenga greha ne ter-pél, kcb ni{h nt perpomugel h'pogmtranjo njegove. iJiafll ; tedej hudobni isglédi grefhuikov, ktire moremo med feboj terpéti, pogmérajo boshjo zhaft, inu nam pomagajo v’ brumuofti gori jemdti. Inu kakor fe boshja modroft, po befedah S. Aug, v’temó pofebno pokashe, de is tega , kar je hudo, ftri to, kar je dobro * ravno takó moremo mi v’isg:édih grefhnikov, ktire ne moremo popraviti, ktirih fene moremo ogibati, moretno sniiram le na to gledati, kar je , dohriga. nInu to ni nizh téfhkiga, kakor obetih selifhe ni takó ftropéno, deb’ sa nizh dobri* ga ne blo, ravno takó obeno pohujfhanje ni takó fhkodlivo, deb’ne bloentno, al drugimo h’po* bol- holfhanio. Vezhdejl fe sgodi' , de brumni , k’ vidjo grefhne isglede, bodo fkus to bel aj-fra povni v’boshji fhlushbi, bel ferzhtii v’ pog-méranjo fojga saHilushenja ; inu to je dobizhek, ktirga inizino is flsrbih isglédov grefhnih kri-ftianov, med kcirim shiviino. To ózhem donel* fkasati, sa to rézhem: ('labi isglédi grefh-nikov naf pergajnajo Bogó s’ vezhiin ajfrain fhlushiti, pervi dejl ; flabi isglédi grefiinikov nain pomàgajo nafhe saflilnshenje gmérati, drugi dejl. Obduje preden svisham, poterpite. I. • Kolker vezh je polnijflianja, inu grefhnih isglédov, tolko majnfhi je fhtivilo refnizhnih boshjih fhlushabnikov, inu koga samóre bel vshgrfti nafh ajfer v’ fhlushbi boshji, kakor ravno to mejimo Itivilo ? Zhe miflim , tatcó malo tudi med vimini jih fhlushi Bogo , ktir vender od naf, kakor ftvarnik od fojih It va n' sna ne farno po pravizi vfo fhlushbo pogirvati, ampak jo tudi sa volo popolnomafti foje boshje nature po vfi pravizi safhlushi, kakó rad bi jeft otel na meilti tolko nehvaleshnih kriftia-Jiov fkasati mojtno Bogó vfo flilushbo, vfo zhaft! al kir to ne samorem, tok’ózhem vfai moj ajfer pogmérati, kar mene sadéne, inu mu pernéfti oflfer shive andohti na meifti tolko drugih, kriri obéne dndohci nimajo, oflfer po-nishnofti , na meifti tolko prevsétnjh , oflfer movzhâuje, na meifti rolk© drugih, ktiri oôgû s’ opravlfvim, kldfnrfkim , preklinvavfkim je-sikam tolkokrat reshaljo, ofFer krotkófti namei- *5* di tolko jésnih, imi fovrashnih , offer briimni-gii sadershànja na meilti tolko resvojsdanih, inu pohujfhlivih , offer fpokórniga shivlenja na niei-fti tolko drugih, ktiri v’grefhnih lufhtih, inu v’p .fvétnimo vefeljo shive, offer nedovshne zhi-ftwfti na meifti tolko nezhiftih. Takó je nek-dej Jerem. Jude vuzhil, k’fo imèli v’ jeti v’ ba-bylonl'ko fushnoft pelóni biti; israelfki otrózi ! je rekel boshji prerok, vi grefté v’eno ptujo , nialikvavfko deshélo , v’ eno grefhno niello, kir drusiga ni, kakor malikvanje , inu hudobia ; vi bolle vidili kakó flépo ludltvo foje siate , l’rebérne, kamnite, lelene bogove na rdmi v’ zhadi okoli noli, kakó nevuinno luddvo od vlih krajov fkup hiti, na semlo doli pâda, inu malike moli. O ne pnllite Te od takih grefhnih isglédov sapenti, oftâniteBogó svèlti, inu molite ga tolko bel po godim, s’tolko vezhi àn-dohtjo, kolker vezhi fhpot fe mu dela od nevir-nih malikvavzov. Ravno takó, lubi kridiani ! zh ■ vidimo, de v’nafhih zhafih bodo vie forte bogóvi móleni, tukej prevsétna nezhimernod, tam sapeh'va offert, tukej pohujfhlivo sader-shdnje, tam neframni pogóvori , tukej opra vlive belede, tam (inertno Ibvrashtvo , tukej drage jegré, tam nevórni lufhti, tukej pofvérna zhad , tam pharisersko hinavdvo, tukej sanizh-li'vo govorjenje zhes viro, inu boshje rezin', tarn doliterénje katholfhke zirkve, dndohti» inu boshje fhlushbe ; ne pudimo fe sapelati, ne ,1‘leoiti, agipak režimo s’ S. ajfram , tebe, Bog! munga ozhmo moliti , tebi farnimo fhlushiti. DersMmo fe ga tolko bel svelto , fkéshimo mu tolko vezhi zhall, kolker bel ozhitno, inu vezh ga A. ' 1 ga od Tedajnign Tveta reshâliti vidimo, V’ tem«1) nam hrumni Tobias lam nad Teboj nar lepThi isgléd da; k’To vii njegóvi ToTédje, inu snanzi v’Dan, inu v’Rethel Thll, statìm telétam kadilo pershigati , inu offrii vati, ma ni blo sudo-Iti, delglih je The le en mlad Tanti'zh bff, de Ce je te grel’hne malikvavfke dri'ffhine vérval, ampak on gre s’ tolko vezhim ajfram Tam v’ Jerusalem , mòli tam v’ tempelno s’ gorezhim ajTram praviga Boga Israel, inu mu offruje svettò deTetìno od v liga, kar imd* O deb* blo pazil v’ naThih zhalili vezh Tobiasov, deb’Tkus pogoltno obiTkanie boahjih zirkvd, Tkus svelto dopernâshanje dobrih del, Tkus brumnolt ker-fhanTkiga sadershânja povernili Rogò zhalt , ktiro mu odvsâmejo hudobni, s’ktirim shivimo, Tkus frejvirltvo, Tkus pohujThanje , Tkus sapel* vanje, Tkus nezhiltolt, krivize, inu druge v’na-fhih neTrezhnih zhalih gmejn, inq ozhitne pre« grehe ! II En drugi urshoh, sakaj naT pohujfhlivi isglédì greThnikov morejo pergdnjati^ Bogò s’vezhim ajfram Thlushiti, je Tposnânje gviThnih reTniz, ktiro nam dà pogléd tih, k’pohujfhlivo shivé. Inu sa reT, kaj vfe Te vdzhimo is po-hnjfhanja, ktirga je povhen fedajni Tvet! Mi Te viizhimo oltudnoff pregrehe, inu lepóto zhéd-nolti, Kadar mi greh nad enim drugim vidimo , nam vTe sanizhlivo naprej pride, ffàïKo,'* samóre greh nuzniga, al veTéliga nad Teboj imeti, inu Itojj pred naThim ozhml v’Toji nar oft ud- oftuđnifhi podóbi. To fo she nekdej modri ce» ga fvçra fposnâli, sa to fo Spartanarji imeli navado loje iVishne vpijaniti, inu piane fo fojim, otrókam naprej poltâvili, deb’vidili nad njimi, kaj fa ena oftudnoft je en piani zhlovk, Inu ravno takó fe is pogleda greha lepóto zhednofti nar bel vidi. Is tega fe vûzhimo fposnâti, kaj sa eno mozh ima v’febi hudo nagnenje, ako fe mu frajofl: di, ako ne bo nasaj dershdno , kir samóre tudi nar fvetéfhi dufhe na enkrat podreti is nar vikfhi (table njih fvetófti v’nar vezhi globozh/no viih hudobii ; sakaj pohujfhan» je je nefrezhna mati vfih pregreh, kar jih na fveti gofpodari, Is tega fe vûzhimo, kako mozhnó je fkasheno zhlovefko ferzé , kakó mozhnó je k’ hudimo nagneno , kakó fiaba je zhlovefka natura. Sagvifhno! greh bi nikoli ta-k6 gori ne jemal, keb’ zhlovefko ferzé od na-türe takó fkashéno ne blo, keb’ od natûre s’ vfo mozhjó po hudimo, inu prepovédanimo ne hrepenélo. Inu sadnizh» kar jenarvezh, istega fe vûzhimo, kakó veliko je nevârnolti v’ greh pàlli, v’ ktirih fe smiram snajdemo, kakó potrebna nam je boshja gnado, de v’ nevdrnofti ne prfdemo. Mi fe vûzhimo fposndti breskonzhuo boshje vfmilenje, kir fmo dosdej she v’tol k o nevdrnoftih pred grefhnim pâdzam obvdrvani bij , kir je drusih morbit bres (Vivila nefrezhno konz vfelo; sakaj padiz nafhiga blishniga naf fpomni na opominvanie S. Paula , kir pravi ; Kdor mejili, de ßoji f ta ne j gleda, dene jyûtifï kir po befédah S. Aug. jhe oben greh ni kdfj od enga %hloveka dopernefen bil, ktirga bi. tudi en drugi dopernêfti ne mogel, ako ne b« eh- obvârvan od tega, fuir je vßvaril v/c ludi. Kakó veliko fposnanje, kakò nuzni navóki To lecó ! kir is tega pride sanizhvdnje greha, ina lubeseii proti zhédnofti ; is tega pride fkerb nagnenje doli tréti, ina mujo ferzé pobólshaci; is tega pride nesavuplivoft na lertuo raózh, ina savupanje na boshjo guado; is tega pride po-nlshnoft, previdnoft, inu hvaleshnoft proti Bogó. Poftàvite fi naprej enga zhloveka, ktir takó mifli, ktir je takó vl'hafan, de sna rézhi, kakor je S. Paul rekel : Skus guado boshjo firn toj far firn, al bo mogel v’ fhishbi bosliji mlazhen biti? O! on bo górel od ajfra, njegóva per va fkerb, inu muja bo svelto fhlushiti loj-mo Bogó. Nej le okóli, inu okóli njega greh gofpodiije, nej le vidi okóli febe resvojsdäno-lti, pohujfhanje, krivize, doliterénje vbogih, sanizhvan;e vire, katholl'ke zirkve, inu boshjih rezili, on bo fkus to fposnal nevdrnoft, v’ktiri fe snajde, on bo previden, povn fkerb!, na fe vuf nesavupliv, pa vender fe ne bo dal flepiti, al sapelati, on fe bo le smirain bel dershal na Bigrf fojga pomozhnika, bo s’tolko vezhim ai-fram na pori zhédnofti naprej fhal, bo tolko bel fkerbnó foie ferzé zhifto dershal , tolko vezh fe zhef foje nagnenje vojfkval, foje molitve, inu andohti pogrnéral, inu sraven bo mó* 1.1 sa Ipreobernénje grefhnikov, sa rel’vetlenje frejvirnih, bo sdihval sa odvernénje gmejn ftra-feng , s’ ktiriin Bóg vdari zele deshéle sa volo pohu jHianja. , ITI. Glej, moj zhlovk! kako l'labi isglédigrefli-nih, ina pohnjflilivih kriftianov, zhe vender safhlusbjo to imé, med ktiriiu shivimo, nam snajo h’dobrimo fhlushiti ! Sa njih je fzer res-yojsdänoft en ftrup, ktir jih vmorl, al sa naf je ena arzma, ktira naf osdrâvi, ako fi le fiabe is rléde grefhnifi bra'tov snamo, ina oziimo k’ mizo lirici , to je eno vpnifhanje, na ktiro sila le veft vlažila smed val’ odgovor dati. Dç flabi isglédi hudobnih, grefhnih, polinjfhli-vih Indi', ktirih je vlako mello, vfaka vaf, ja ! shiher rézhem , vfaka hifha povna v’ nafhih zhafih , ne bodo h’ pogublenjo, ampak k1 du-hovnimo dobizhko, o zhlovk! vefh, kaj imafh Uriti, kako fe iinafh sadershdti ? Na to visho : v’pervizh pofnémati jih ne finefh, drugizh od njih sapelâti fe nimafh puftiti, trekizh ne pora jtaj jih. - De jih ne bofh pofnéinal, uej te na-saj dersln navk , ktirga od mladófti imafh, nej le reko sapelivi flepzi nafhih zhafov , ta. uni dan S. mafho fhlifhati ni dovshnoft, oftani per ftarimo, fhlifhi jo; nej le rekó, ta, uni polt je vsdignen, oftani per ftarimo, polti fe ; nej le rekó, v’ fabóto fe fplóh mefó je, tedej ne more greh biti, oftani per ftarimo, sdérshi fe od mefnih jedi; nej le rekó, tolkokrat fpoved-vati fe, pokaj to ? oftani per ftarimo, ozhifti po goftim veft , glej na to visho jih ne bofh gofnémal. „De fe od njih ne bofh sapelati pu-îfrî, nej te ftrafhi nefrezhni konz shivlenja, ktir je sasliûgan grefhuikam; ti obetajo zhaft , iiiu imenitnoft pred fvetam, saversi njih obetan- tanje, ortani svert jesufo; te ózhejo is fromafh» kiga rtanii vun vsdigniti, zhafno frezhniga ftri-ti, sanizhuj zhafno dufhi fkodlivo frezho, ofta-ni sveft Jesufo; bofh sanizhvan, povfod nasaj poftavleo, fovrâshen, pregajnan, po vfi kri vizi nevfmileno doli tert, ne vdaj fe, oflani sveft Jesufo; glej, na to visho fe ne bofli sa pelati puftil. De jih ne bofh porajtal, bodi ferzhân, povn savupanja na boshio pomózh , imi guado, nej fe norza delajo, nej se ti pofmehiijejo, nej viri, katholfhki zirkvi, boshjiin rez hé in ozhitno fhpot delajo, kakor ozhejo , pufti, inovzhi, bodi k’njih govorjenjo gliih, k’njih dianjo fiep; kar ne tnorefh vbram'ti, inu odverniti, pufti, kakor je, zhef to ne bofh vprafhan, ne fojen, kadar bofh dajal Jesufo rajtengo. Nikar ne godem ej, nikar ne kóvni, ne vófhi hudé, ampak mifli, de Bóg ima foj modri, inu p ra viz lini zìi, imi konz, sakaj pufti'shivèti med dobrim hude, med pravizhnim grefhnike. Ako bofh fam grefhno shivel, grefhno vmérçl, fe ^ flabim isglédi tih, med ktirim fl shivel, per fodbi ne bofh mogel sgovoriti, sakaj vdaril te bo na sóbe navk Jesufov, kir je vuzhil, de visho tojga sadershanja ni fvet, ni fo ludje,ampak sapovdi boslije, inu portavo S. Evang. Kölker vezh flabih isglédov vidifh nad tim, s’ktirim shi vi fh , tolko vezhi more biti toj ajfer, de Bogó fhlushifh, inu njeino svert oftânefh , kar ftm dosdej fkasal, sfarti kir nvno flabi isglédi grefhnih . inu pohujfbliv:h ludi ti pomagajo toje safhlushenje pogmérati, kar fka-ahein v’ drugi mo dejlo. 1.5? I. Sa volo velike nevednofìi v’vfih rezhéh , ktiro nevédnofì od natine imamo, nam je otel Bóg h’pomózhi priti fktis to, de nam jc dal niozh , ini nagnenje pofnemati to, kar per drugih vidimo. Al po nefrezhi, kakor vie druge mozM nafhe dul'he, takó tudi to nagnenje je poirhalii greh takó fkâsil, de zhlovk nerad, inu tefhko pofnéma, kar vidi dohriga, ampak ozhe le v'hudimo drugim enak biti. Od tod pride, de zhes naf revne Admamove otroke tolko samórejo isglédi drugih, inu fzer poredni vfelej vezh, kakor dobri; od tod pride, de zhlovk takó tefhkó v’ zhedncfii, inu v’ brum-»ofli (lanovitno sveft pflâne; po tudi ravno od tod pride tolkajn lepih perlóshnofìi sa nebela nar vezhi safhhishenje fkupej fprâviti, keb’ fi zhlovk le st al, inu otel te perlóshnofìi k’ nuzo filiti, sakaj zhednofì, brumnoft, kolker vezh tesliàv, inu napótja premaga, kolker vezh muje, inu premagvanje kofbtš, tolko vezhi sa-lhlushenje ima pred Bf'gam. Sa volo tega pravi S. Greg. To ni ni^h tako velizjga , takópo-Jebnìga, takó sajhluihenja vrtdniga, ako eden med sgol brutnnim brumno shivl , kir tukaj brumnoß nima obtnt teshâve, obtnga napótja; tflovk , k’nitfi grtjhniga ne vi, ne vidi, ina ne JhliJhi, more brumno shiveti. Al kei veli-Z‘ga, kei pofebniga, kej safklushenja vrednima je , ako edxn me a grejhniki pravilen, med hudobnim brumen oßane, ako vje, kar bi ga inalo od zhednoßi nasaj dershâti, is poti Jprâ-ri, ako vje grejhnc isgllde, ktiri bi ga inali sa- »58 sape/ati, s ani fluii e, ako vfe teshave, k/ire bi ga snale napoti brumnoßi oßrajhiti, v truditi, imi vflàviti , Jer fino premaga, to je kej veli-figa, to kej pofebniga, to ie vredno s' ne» bejhkim vejeljam plagiano biti. S Greg. I h e r i dnlej gré, inu pravi, de ta ne more popol-nama brumen biti, ktir med hudobnim brumen ni, kir v’ tovarjhtvo hudobnih bo brumni od Jojih tudi nar majnjhih mädeshov ofiißen ; sa to, pravi S. Krisott, fe fiudimo nad Abraha-mam, Moysefam, inu Lotham, kir v'frêdi nevirnih, inu grejhnih fo fe fveti/i na fiedno-ßih , kakor svèsde na nebo v’ponófini tamóti, kakor dobro dujhefie gârtroshe med bodefiim ternjam, fo shivêli, kakor nedovshne , krotke ov^e med derefiim vovkóvi. Ja , kakor S-Bern. pravi, tudi ena le J'redna fiednofl poßa-ne velika, inu pofebniga safhlushenja vredna, ako fe med hudobnim jlanovitno obdershl. Inu sa gvifhno! kaj rakó pofebno veliziga more biti to, eno slató fhtatvo nemóliti? al de trije inladenzhi koléna ne perpógncjo, k’le prebi-vavzi zeliga mefta, od vézhiga do majnfhiga vfe pred njo doli vershe, to je zhednolt, to je kerfhanfka ferzhnoft, to je mozh vire, nad ktiro fe zel fvet zhüdi, inu savsame. Noe bo hvalen od S. Pifma , de je bil en popolnama P^avizhen mofh, pa povéurshoh, sa to, k’je Bogi stniram pred ozhml imel, na njega vir-val, njemo pokóren, s’njim fklenenbil; sakaj ga imenilje S. Pifmo popólnama piavizhn al kmalo fe je vshgäla prepovedana, i 6q na , nezhifta lubefen ; od konza je blo le opu-fhénje ene .indoliti, S. raafhe, pridige, molitve, fpovdi, al kmalo je teshavna, dolgo-zhafna, inu sóperua zela boshja fhlufhba; od sazhétka je blo le poshélenje brati ene prepovedane, sapelive, sahiblene bukve, al kmalo le versile ferzé, inu sadershauje po temo, kar fe je bralo ; od sazhétka je blo le eno norzhli-vo sanizhvanje zhes nektére naväde katholfh-ke zirkve, zhes eno, al drugo virno refnizo, al kmalo pride is tega fhpotlivo pofmehvanje , sanizhvanje, inu samétanje nar vezhih refniz, frejvirftvo, odpadi/, od vire. Glejte, vfe to kàshe vfakdajna fkufhna, pravi S. Greg. pa-pefh ; nezhimernoft h’ krivizi pót nadelüje • niejhni grehi , k tire zhlovk ne porajta, nape-hijejo h’ velikim hudobiam. Skuš sanizhvanje inejhnih grehov fe ftri zhlovk sna'n s’ velikim, nehA tih fe biki, kir fe je she mejhuih prevezh navadil. II. Vezhdejl fesgodi, pravi S. Greg. de ferzé, k’fe enkrat na mejhne grehe navâdi, fe kmalo velzih vezh ne vftrâfhi ; inu kolker mejn po-rajra mejimo pregrefhénje, tolko bel ferbéshno dopernäfha velike hudobie. Nigdar ni en bru-men na enkrat hudoben portai, nigdar ni eden s’ozhitnim pohujfhanjam sazhétik foje hudobie fluril. Sliólo pregréhe ravno takô poterbiije \;.af , de fe zhlovk isvuzhi, kakor fhólo bnim-norti; inu kakor ta, ktir ózhe brumen portari, pravi S. Bern. po tim, k’je na poti fojga fpreo- i7o bernénja mejhne teshâve frezhno premagal, inu preftópil, fe velzih nevftrâfhi, deGçlih fo le mu od sazhétka nepremaglive vidile; ravno takó fe grefhnik na grefhni póti ne pufU vezli nasaj dershâti , potim, k’je sazhél mejhne grehe sanizhvžti, inu v’mejhnih rezliéh vfe do-pufhati pozhutkam, pofhelénjo, inu nagnenjo. O tod terdi S. Krisoft. en navk , ktir fe nam sni od sazhétka zhuden viditi. On pravi nam-rezh, de. v’ ^hafi je bel potrebno fe mejhnih , kakor velikih grehov varvati. On urshoh sra-ven peritavi, rekózh : she leßnhfl , inu natura enga veličina, ofhitniga, fmtrtniga greha obudi per ‘çh/ov'eko (Irah, inu gnufóbo, inu sa to fe ga lohko vàrje ; al mejhen greh ga ftrl nejkérbniga , lettiga , sânikerniga, sa to ga ne porajta, kir fe mu le kej mejhniga vidi, inu od tod fe sgodi, fklene S Kri soit de Jkus na-Jho lenobo poßänejo nar majnjhi grehi nar ve-çhi hiidobie. Navk S. Krisoft. -potérdi (am pe-klénfki fkufhnavz s’fojo savidzho, ktiro nu-za , kadar inifli dufho , pofebno eno brumno v’ greh sapelati- Golufni fovrashnik al njo morbi t prež k’ fmertnimo grebo napeltije? Nizh inejn, kakor to. Ou vidi v’nje ferzo cenino na-prejvserjé, Boga nigdar fmertno reshdliti; on vidi ftrah, oftudnoft, inu fovrafhtvo, ktiro pred velikim grehain ima; on vidi framoshlivoft , ktira jo nasaj dershi , inu fklene is vliga tega, de nizh nebo oprdvil, s’eno ozhitno fkufh-navo. Kaj tedej ftri? On fe le per irejhnih re* zhéli gori dershi, on le kej mejhniga od zhlo* véka pog/rje, en pogléd, eno norzhlivo, na d?é plati saftoplivo befédo, eno mejbno Idfh, eno I7I eno komej samerkh'vo golfìo, eno samüclo ene mejhne dovshnófti, vunfpufhénje kerfhaufkig* navka, v’delovni dan samiido S. mafhe. Per temó fi zhlovk zel ne domifhla ene nevaïnofti. Al fkufhnavz dobro vé,de zhlovk bote mejli-ne grehe , te nepopólnomalti vezhkrat doper-nélel, jih kmalo ne bo porajtal, inu tako bodo perfblé istih od sazherka mejhnih kmalo velike pregrehe: nezhifte mifli, imi pofhelénje, klà-farfke beféde, mefne déla, krive fodbe, obre-zhénje , imi opravldnje blishniga, velika jésa, hudo vofhénje , kletu, imi fovrashtvo, nevofli-livoft, krivize, pofhkódvanje, doliterénje blishniga , samiido vfakdajnih molitov , opul'hé-nje žele pridige, zele mafhe tudi v’ prašnik, inu v’nedelo, odlàfhanje Ss. Sakramentov na tfele mefze , imi leta. Glej, zhlovk! takó dela peklenfki fkufhnavz. On sazhué por mejh-nimo , de do veliziga pride ; on gré le okoli , de na sadne zhlovéka per ferzo sgrâbi ; on ifhe ovinke, de foj zil, imi konz doféshe, fzer en-kolko posno, pa kolker bel posno, tolko bel gvifhno zhlovéka sapeld , inu pogubi , kakor hitro ga je enkrat tako delč/.h perprâvil , de mejhne grehe sazhné sanizhvâti, inu nizh po-rajtati. O kriftiani ! mejhno biblo fhtivilo pre-klétih , keb’ fe na mejhne grehe vezli porajta-lo, kir svishano je, de is mejhnih fe pride v’ fmertne, inu fmertni dufha pogube. III. Ro miflil eden, al drugi : takó delezh ne puftim priti, Defglih vezhkrat dopernéfem mejh* ne 172 ne grehe s’ fposnâjnam, s’naprej vsétjam, imam vender s m ira m terdno voljo velik, fmertni greh nigdar (triti. Sabftojn , moj zhlovk ! sabftojn takó fam per febi miflish. Kdor sazhné enkrat is ene (terme, povfke vifokófti nasaj letéti, fe ne more vrtavki, on bo od naturile téshe smi-ram naprej gnan zhes fojo voljo. Ravno takó fe godi v’ duhovni saftópnofti. Vfaki, kokerkoli mejhen greh je na (termi , povfki , vifokófti, po ktiri fe h’brumnofti gré, ein (topina nasaj, zhe tazih (lopin vezh (trifli, bofh na sadne od naturniga nagnenja k’budimo gndn v’ globozhino finerrnih pregreh! Inu kar te bo v’globozlnno nar bel gnâlo, je fkashéna natura, hudo nagnenje , inu grefhno poshelénje Terza. Letó, kir fkus vfaki tudi mejhen frej-vólni greh mozhnéfhi portine, ga zhlovk na sadne al zel po obéni vishi, al vlaj le fila tefh-ko samóre premagati, inu vkrotiti. To je left-lioft nafhiga nagnenja, ako mu zhlovk le v’eni rézhi odjénja, prež lïlnifhi portane, inu ozhe fhe vezh imeti, ne miruje takó dolgo, dokler ne bo popólnama fpólneno. Inu kir nagnenje zklo-vefkiga ferzi ne more v’temo shivlenjo nigdar fpolneno , inu nafiteno biti , bo fapledéna du-fha , ktira mejhne grehe ne porajra v’ tako vojfko, ktira jo od snotrej nevfmileno martra, inu fe nje nepre nagliva sdì. Guada , ktira fhe v’ nje oftlne,. nie mézhe naprej, kar je ftrila. V’temo ftano dufha dolgo ne more obftiti, al more sazhéti mejhnih grehov fe bâti inu ogibati , al more v’fmertne sagisiti. Kir pa fe nje ravno takó tefhko sdì mejhnih grehov fe vir-vati, kakor nje lohko naprej pride, velike grehe *73 ilopernâfhati, tok’isvóli to sadne, imi fe putti s’ odpértim ozhnii od fojga nagnenja vlézhi v’ pogublénje , inu preklcftvo. Inu zhes to fe ni zbuditi ! sakaj, kaj drusiga moremo od enga 'zlilovéka vupati. ktir je v’fhlushbi boshji po* ftal mlazhen , v’lubesni boshji lén , v’ferzo po-fvetén , v’ sadershdnjo resvojsdan; ktir je pre-flâb pottdl fojim trijem mózhnim foviâshnikam, fvéto, méfo. inu hudizlio soperflâti, koga drusiga móremo od enga taziga vupati, kakor de bo od vfake fkufhnâve premagan, inu na sadne pogublén? Glejte , to je nefrezhni fad , ktir pride is sanizhvanja mejhnih grehov! H’temo pride fhe tó, de mu Bóg odtegne foje pofchne gnade, ktire bi njemo bil delil v’ zeli obi'1-nofti, keb’fi bil she dodelené gnade k’nuzo ftu-ril. Inu kar je narbel shâlottno, je to, de eu tak zhlovk li sapré vfe isvelizhanl'ke ttudenze. Al zhe mu tudi odpérti llojé, mu tézhe s’njih na meitti shivlenja fmert, na meitti isvelizhau-ja preklettvo. Jett sattöpim tukej Ss. Sakramente, ktire fzer fhe vezhkrat vshîva, pa smi-ram bres sadri j bres dobizbka, kir ni pobóJ-fbanja. Sakaj v’temo ttano, v’ktirga ga pollavi sanizhvanje mejhnih grehov, mu je nemogózl e k’Ss. Sakramenram vredno fe perprâviti, v’ferzo pravo grévengo zhutiti, per molitvi andohc imeti; vezhdejl fe opravi vfemlazhno, merslo, bres ajfra , bres obzhutlivofti ferzâ, is navade. O lubi moji! al ni fo to flrafhne refnize, w ktire hi pjogle vfaziga is grefhniga 1'panja studiti , inu mu Ariti Arah pred mejhnim grehi ? Ne sanizhuj, o zhlovk ! nigdar reshalénje boshje, nej bo tudi, kokerkoli ozhe, mejhno ; porajtaj vfe, 174 vfe, boj fe vfiga, bodi tanke, inu bojézlie verti, sakaj svishano je, kakor ite fhlifhali, de, kdor mejhne grehe ne porajia, ampak lires itrahii dopernafha, bo kmalo velik grefhnik pollai; kakor ta, ktir mejhne dobre dela ne porajta, ne bo nikóli velik Cvetnik, kar vam bom fkâsal v’drugi ino dejlo. I. Nefpametno je, zhe kdo mifli, de k1 fve-torti fe ne more dergazhi priti , kakor fkus po-febno velike déla. Tam eden kumra foje truplo s’ ojiflrim póftain, inu fpokórnim délami, on fe trudi v’ tefhkimo délo sa isvelizhanje fojga blishniga , déla zhiideshe v’fpreobernénjo grefh-nikov, eleménti fo mu pokórni, déla mirakel-ne, o! pravjo ludje , to je velik Cvetnik. Naf-próti po tega obéden nézhe sa Cveti ga dershâ-ti, ktir tnecì nepokójam fvetâ , al famétno pred fvetam fkrit Bogó fhlushi v’foji ponishnorti, inu il persadéne le famo sa to vfo mujo, de dovshnófti fojga rtanii na tanko fpolni, inu de obenga tildi mejhenga dòbriga déla sanikernone samud'i. Inu kolkokrat je en tak pred Bógmn vezhi Cvetnik, kakor uni, k’zhiideshe déla, inu fe nad njim zel Cvet sglediije ! Le poglejmo v’ nebéfa. Kakor tam gori Cvetnike najdemo, ktiri fo velike, imenitne déla dopernâfha-li, nar vezhi zhednófìi nad feboj iméli, tdko jih tudi najdemo, morbit Che vezh na fhtivilo, ktiri pred fvetam ni fo nizh pofebniga ftrili, fkriti, inu posàbleni bli. Al takó dobro eni, kakor drugi fo fe s’ vfo fkerbjo po mejhnih dobrih délah tmijali, inu ravno fkus to io fvetniki podali, Kaj fklénemo is tega? lubi moji! Dve refnize, ktire ozimno svishajo , de ta , kdor mejhne dobre dela ne porajta , ne bo nigdar velik fvetnik pollai. Pervi urshoh je: kdor niejli-ne dobre delà ne porajta, fudi sa velike ne bo imel fkerbi' : drugi urshoh je, kir narvezhi fve-tóft obftoji le v’doperuâfhanjo niejhnih dobrih dél. Kir to saftópite, rézhem vpervizh : de kdor mejhne dobre dela ne porajta , tudi sa velike ne bo imel fkerbi'ssV nj sa velike délado-pernâfhati, ni vfelej ptrlòshnofli, sa mejhne je perlóshnoft vTaki dan : inu kdor mejimo sa-nizhuje, bo tudi velko sanizhval, kir.mlazh-noft, inu lenóba smiram bel gori jemle, k’fe je enkrat zklovéka podftoplla. Inu pollavimo, deb’zhlovk otel mlazhnoft, inu lenóbo premagati, od kod bo dobil mózh, inu urnoft, kir y* temo ni navajen ? En foldat^ ktir fe v’ orosh* jo ni vadil, kakó fe bo vojfkvàl? kakó bo fovràshnika premagai? V’mejhnih bojih, pravi S. Ambr. móremo pokàsati, kakó lerzhni snamo biti v’ velizih vojfkah, Po tim k’ je fkléntno blo mejhniga Davida zhes veliziga Góliatha v’ boj poflati , ga je puftil Sani oblézhi v’ foje shelésno oblazhi'lo. Al kaj fe je sgodilo? David je orel fovrâshniko na pròti hitéti , inu mu je komej mogózhe blo, nóge vsdigvati. Jtß ne morem , je savpil, jtß ne morem takó. hoditi, kir ni firn navâjent Sdej pollâvite lì naprej enga, ktir mejhne dobre déla nizh ne porajta, 'inule smiram povn shelâ na perlóshnoft zl âka, kir bi mogel kej veliziga, kej pofebniga Uriti sa boshjo zhaft. Ta perlóshnoft pride, pa kaj fe 176 fe sgodi? on ne more, kir ni navajen. On bi mogel fojim naprejpoftavlenim v’ eni veliki, tefhki rézhi pokoren biti , pa ne more, kir fc v’mejhuih, lóhkih rezhéh ni navadil; on bi mogel eno nevarno, tefhko bolésen poterpefh-livo prenéfti, pane more, kir ni navajen ter-péti, k’ je vfelej nevolno godernàl zhef vlako mejhno bolezhino; on bi mogel k’enmo sanizh-vânjo, al opravlânjo inovzhati, pa ne more, ni navajen, kir mu je vfaka sóperna, bodézha befeda shovzh smefhâla ; on bi mogel v’ eni tefhki rézhi blishnimo lubésen fkasâti, pa ne more, ni navajen , kir mu je v’ mejhnih rezhéh vfelej pomózh odrekel ; on bi mogel opravlivzo, ktir ga je perprâvil ob pofhténje, jun dobro ime, hudo s’dobrim po verniti, pa ne more, ni navajen, kir sa volo vfakiga niej-henga reshalénja, sa volo vfake mejhne sami're , sa volo vfake mejhne kri vize, nóiìl je zhes fojga sópernika na dolgo zhafa v’ ferzo jéso, imi fovrafhtvo , ni mogel odputtiti, ne posatoti na to, kar fe mu je shâliga sgodilo. IL Poveite fami kolkokrat fe vain y’ refnizi takò godi ? V’vrozhini tojga ajfra pofhilafh go-rézlie shéle pròti nebefam, prilil h Boga saper-loshnofti , fa volo njega veliko terpćti, al Ariti. Inu zhe bo profhna vfhlffhana, zhe ti Bóg tdko perlóshnoft dâ, zhutifh, de ü preflâb, fe branifh delati , al terpéti sa volo Boga; ur-sboh je fam ta, kir v’mejhnih rezhéh ni li navajen. Takó fe puflifh od prevsetne lettile lubesni 177 sapelvâti, inu golfari, inu nje verjâmçfh , ako ti naprej liefe , de mejlme dobre delà porajtati, Hi unije vredno, de sheléti morefh le velike , imenitne r pofebne delà, ktire ni fo vfakimo zhlovéko navadne. Inu kaj pride is tega? To, de mejhne dobre dela is sanizhvânja Samudifh, velike pa dopernéfti ne samórefh, kir ni ü navajen. Inu ravno fkus to bo kerfhanfka popól-nomaft, brumnoft, inu fvetoft posâblena , sa-mujéna, sgubléna, kir letâ obftoji le famô v’do-pernâfhanjo mejhuih dobrih dél. Sapovd Jesu-l'ova, kir pravi, bödite popôlnama, sadene bres reslôzhka vfe vîrne ; od te sapovdi ni obe-den vun vsét, véshevfe, môfhke, inu shen-fke, Ilare, inu mlade, gofpófke, inu kmét'efh-ke, bogdte, inu revne, duhovne, inu desliél-fke, vfoziga, inu nifkiga ftanü , ledig, inu sa-koufke, podlóshne, inu naprejpofta viene; vfi, k’fo katholfhko viro gori vseli, fo vséli na fe tudi dovshnóft po kerfhanfki popólnomalti fe mujati. Jesuf vliin glili pravi, bódite popôlnama, kakor je vafli ozha nebefhki popôlnama. Sdej vprafham, al bi bla ta sapovd Jesufova modra, bi bla pravizhna , keb’jo vfi virni ne mogli fpolniti ? Inu al bi mogli to đovshnofl: fpolniti vfi virni, keb’ popólnomaft ne obliala v’takjh rezhéh, kar je vfakimo mogózhe Uriti? Inu kogà je to, v’kômer obftoji kerfhanfka popólnomaft? Al fo morbit sgol velike, pofebne, imenitne déla? Te dopernâfhati je malo per-^lôshnofti ; v vezhdejl virnih presilivé foje dni, bres tega, deb’ kdej perlôshnoft iméli, eno veliko, pofebno , imenitno délo sa Bogd Uriti. Mi fe moremo tedej h’ mejhnim dobrim délam 12 na* 178 nasaj verniti, sa ktire doperna'fhati ima vfaki zhlovk, smiram, inu povfod sadófti perlosh-nolti. Te dobre déla fo pogoftno obudénje vi* re, vupânja , inu lubesni , ponishna molitu, vfaki dan fturjéna dobra mânenga , pokórfhina, poterpeshlivoft, lubesen pròti blishnimo, po-nlshnoft, krotkóft, vfmilenje, satajénje leftne volje, nasajdershânje vimajnih pozhutkov, do-literénje notrejniga nagnenja. Glejte , v’ temo , kar snamo vfaki dan , vlako uro, na vfakimo krajo ftriti, v’ temó obftoji kerfhanfka popól-nomaft. De fhe ni li popólnama, o zhlovk! je urshoh fam ta, kir take mejhne dobre déla ne porajtafh, ampak sanlkerno sainudlfh. Ozh-te, de vam to refnizo fhe bel ozhitno svisham ? tok’ premifhlujte sa menoj. Kej drufiga je zhed-noli, kej drusiga je navéda v’ zhédnofti. Zhéd-noft obftoji v’temo, kadar zhlovk urno, hitro, inu iohkô dobre déla dopernafha ; takô poftâvim, poterpeshliv, ponishen , krotäk , vfmilen je tai-fti, krir per vfaki perlóshnofti urno, hitro , lohkó , bres notrejne teshdve pokdshe poterpeshlivoft, ponishnoft, krotkóft, vfmilenje. Sdej pa ozhitno je, de dufha to limoli, inu lahkóto le farno fkus to sadobi, ako tdke déla vezhkrat dopernafha ; ravno takô je tudi ozhitno , de take déla fe samdrejo le farno tam do-pernafhati, kir fo perlóshnofti; te perlóshnofti fo pa le obilne v’mejhnih rezliéh; kdor tedej meni, de le vglike dobre déla morejo obraj-tane, mejhne pa snajo sanizhvâne biti, ta ne ( bo nigd-ar sadôbil ûrnoft, inu lahkóto dobre déla dopernâfhati, kir fa v’mejhnih rezhéh na to ne navadi. Kdor fi pa vfakdajne perlóshnofti k’ nu- mi k’mizo (ìri, invi fe v fa z! ga mejhenga dobriga dela s’ ajfrain prime, obogati na viih zhédno-ftili, pride k’ Ivetofti. Glejte, kakó refnizhno je, de kdor mejhne dobre dela ne porajta , ne bo nigdar velik fvetnik poftâl. III. Kakor je svishano, de kdor mejbne grehe ne porajta, sanizhuje, inu s’ premifelkam, s’ fposnanjam , bres fkerbi dcpernâfha, ne bo dolgo per mejhnih oftdl, ampak bo kmalo velik grefhnik pollài ; ravno takó je tudi svishano, de, kdor mejhne dobre dela ne porajta, jih sanizhuje, imi fi obere fkerln' ne delà, ako jih sanikerno samudi, ne bo nikoli velik fvetnik poftâl ; ja njegovo isvelizhanje je v’nevârnofti, kir fkus opufhénje mejhnih dobrih dél smiram bel mlazhen poftâja , lenoba v’ ujemo smiram bel rafte, gnada boshja smiram bel flabi, inu .takó bo na sadne sazhćl sanizhvati, inu opufhati tudi tâke dela, ktire lâm sa velike fposna. Sej vemo is fkufhne: sazhné eden opufhati vfaki dan S. mafho fblifhati, deflih zhaf, inu per-lóshnoft imà, ga kmalo ne bo veliko pekla veft, zhe bo tudi v’ nedelo S. mafho vun fpuftil, al mu bo vfaj sadófti, ako je bo le polovizo dobil. Sazhne eden opufhati vfaj vfaki m e fez veli ozhiftiti, Ss. Sakramente prejete, kmalo ne bo imel vezh fkerbi, zhe bo le enkrat v’ leto eno reftréfeno fpovd fturil. Samirkaj tedej, o zhlovk 1 obduji donafhninavk, obdérshi ga v’ ferzo, fturi po temo v’dianjo, kirvidifh, inu fposnâfh , de potreben je sa isvelizhanje. Boj fe od ene ftrani s’ vib fkerbjó mejhnih grehov, vari fe vfaziga reshalénja boshjiga, kir mejhni grehi h’velikim pót nadelujejo. Primi fe s’ ajfram vfaziga mej-henga dobriga dela , obenga ne satmidi , kir mejhne dobre déla zhlovéka sa dopernâfhati velike déla perpravniga ftré. Nizh ti ne fmé mejhno naprej priti, karkoli Bogâ sadéne, kar njemo more dopdfti, al njega reshaliti ; nizh ti ne fmé mejhno naprej priti, fkus kar snafh tojmo Bogô pokàsati sveftóbo , inu lubesen ; nizh ti ne fmé mejhno naprej priti, kar bo Bóg nad teboj enkrat al obilno plâzhal, al obzhut-livo fhtrâfal, sakaj po pameti foditi, mejhno v’ refnizi ne more biti to, kar samore zhlovéka Briti enkrat al vezimo frezhniga, al vezimo nefrezhniga. Ti boj h bogat, inu s' obilnofljo v’ grôb doli ßopily pravi Job enmo v’ merjó-zhimo brumnimo, kakor bo en küp shita v* jktden fpravlen. Kakor namrezh en kiip shita , deflih le s’mejhnih sernov obftoji, ftri liifh-nimo ozhéto veliko bogaftvo , ravno takó néfe en pravizhni feboj v’ grób eno neismirjeno bogaftvo lépiga safhlushenja , ktiro , dokler je na fvéto shivel, je fpravil fkupej is sgol dróbnih sérnov mejhnih dobrih dèi, To je popótenza v’ ve/hnoft , to je shivesh v’ vezhnofti. O zhlovk ! midi nasaj, inu Buri rajtengo s’tojim prerezhénim shivleniam; kolko mejhnih grehov fi dopernéfel s’fposnanjam, bres ftrahii, k’jih ni fi porajtal ! morbit je she en velik kiip tega dróbniga sérna fkupej, kar te bo filn-o teshllo v’ fmertni uri, inu v’ vezhnofti. Æolko lepih per-lóshnofti fi samüdil, kir bi bil snal dobro Uriti , pa ni fi fturil, kir ni fi porajtal mejhne dobre i8i bre Jéla. Inu kir fi mejhne sanizhval, tudi velike ni fi dopernâfhal, inu takó fi v’ nevârnofli s’prašnim rokami v’vezhnoft poklizan biti, ako ti Bog perkrâti zliaf, deb’ popravil sa naprej, kar je dosdej samujéno blo. Kar zhe te sgodi, mifli, zhlovk ! kaj bo per fodbi , kaj bo v’ vezhnofti! Obshaluj tedej donef tojo saniker-nort, s’ ktiro dosdej ni fi porajtal ne mejhne grehe, ne mejhne dobre dela, kir fposnafh is dondfhniga navka, kolko ti more na temo leshëzlie biti. Proti Jesufa sa odpufhanje, ob-lubi sa naprej obduje vezh obrajtati, inu kar obluhjfh, dérsbi svetlo, inu sdihni s’ sgrévanim , ponishnim ferzain. Lubi Jesuf! nifh drusiga ne moremo (Iri-ti, kakor sa odpujhanje profiti, de dosdej fno takó malo porajtali mejhne grehe, inu mejhne dobre dela, kir vender fposnamo , de ne eno , ne drugo ne more, inu ne fmé s allibivano bi-ti, Ni^h ni mejhenga, kar tebe reshâli ; sa volo tega, keb' tudi mtjhni grehi ne napelvàli h'velikim, bi fe jih vender mogli s' vfo jkerb-jò vàrvati, farno sa tù , kir tebe reshaljo. Ni^h ni mejhenga, kar tebi dopade, sa volo tega, keb' tudi mejhne dobre dela naf ne napelvile k'velikim ■{hednoftim , inu k' fvetofti, bi jih vender mogli obrajtati she farno sa to, kir fo tebi dopadlive. To, kir fposnamo, te pr o fimo , lubi Jesuf! odpufli nam, de fmo te dos-% dej tolkokrat s’ fposnânjam , kakor fe nam sdl , mejimo reshalili, al v’ rejnici vender mejhno ni blo. Sa naprej, donef fermò naprejvsetje , te noffrnio tudi v’ nar majnjhi refii frejvol- no I82 no reshalhi, ampak vârvati fe v figa , odver-nici vfe f karkoli bomo fkus tojo gnado fposnâ-li, de je %hes tojo voljo. Ravno tako, kir rivfh ni mejhno, kar tebi dopade, Jpet profitno , odpußi nam, de tolko dobrih del ni fmo obrajtali, ampak jih sanikemo samudili, kir nam Jo fe le mejhne vidik ; sa naprej, tudi donef oblubimo, no^hmo obene perloshnofii sa-muditi, kir bo mogófhe Jlriti kej, kar tebi dopade. Dej nam le JovraJhtvo pred tojirn resha-lènjam, im ajfer proti dobrim delam. Na to visho viipamo, kadar naj' bojh poklical is tega fvetd, bres v figa mddesha velikih , inu mejh-nih pregreh , s' obilnim sajhlushenjam mejh-nih, inu velikih dobrih del priti pred toje ob-li{hje j inu po vjmlleni Jbdbi sadoblti krono nebejhke {hafll, ktiro vam ravno tako, kakor fam Jebi pervójhim. Amen. PRIDIGA Na Nedelo imenvâna Septuagesima. Doßi je poklicanih , al malo isvólenih. Matth. io, -M-ed vfim, karkoli ima novi téftament v’febi ftrafhniga, lo nar ftrafhnifhi belede.» s’ktirim. fe fklene donafhni S. Evang. kir pravi, de fzer dofti je poklizauih , pa vender le malo je isvó-}eniht Moj Bó* ! more sdihvati, kdor te befe- de bére, al fhlifhi, inu premifli, kaj bo ven; der s’menoj ? De fim poklizan h’pravi viri, de lim rojen v’katholfhki zirkvi, to vem, pa venderne vem, al firn v’fhtivilotih, al ne, ktiri jo isvóleni, de bodo isvelizhani. Tudi Judas je bil poklizan, inu fzer v’tovarfhtvo Jesufovo sa jogra, sa Apoftelna gori vsét, vender vem is S. Kvang. de ni isvólen, ampak je pogublen, iuu preklet. Moj Bóg! kaj bo s’nienoj? Ja , moj zklovk! po pravizi febojifh, ktirkòli takó miflifh, deflih fi poklizan, vender ne vefb , zhe fx tudi isvólen. S- Pet. fzer pravi, zhe ni fi poklizan, fturi, de bofh, to je, pokashi déla , ktire te bodo pokliza boshjiga vrédniga ftrile. Takó rézhem tudi jeft: zhlovk! ako fe bojifh, de ni fi isvólen, fturi , de bofh, to je, poki? shi déla , ktire te bodo vrédniga ftrile, de bofh fhtét v’ fhtivilo isvólenih ; sakaj poklizjele ena guada, ktiro Bóg , bres safhlushénja, sabftojn, le is sgol vfmilenja dà; al isvolénje more sa-flilusheno biti. Sa to pravi S, Aug. ta, k’ te je bres tebe vftviril, te bres ?ebe , to je, bres tojga safhlushénja ne bo isvelizhal. O Bóg otel! deb’ letó vezhkrat fam per febi dobro premiflil, o zhlovk ! kolkb vezli inuje bi fi dal , odver* «iti od febe vfe to, kar ti samore fkerb, inu ftrah ftriti , al ii med isvólenim , al ne; kolko vezh muje bi fi dal, vérvati fe greha, kir ravno greh ftn', de zhlovk ne bo isvólen, deflih je poklizan. Al kaj nuza? kir to le maio ktir fposnâ! pa zhe rudi fposnä , fe vender s’ tim foldshi ; (mertniga greha nad feboj nimam , tega fe varjem, deflih mejhnih grehov, pominkan-ja, nepopolnomafti veliko imam, vender savd- pam pam priti v’ fhtivilo isvolehnih, kir le fmertni greh zhlovéka ferdâma, sa volo mejhnih fe ne bojim pogublen biti. Inu kolko jih je med vir-nim , ktiri fe fkusto flepé", iuu tolâshjo! mejil-ne grehe ne porajtajo, jih bres fkerbi, inu bres drahri gmérajo, sraven pa ne vidjo nevai-" nodi, de niejhni grehi h’velikim pót nakopajo, is brumniga s’zhafam grefhnika dre, inu k’le jih zhlovk navâdi, mu dre terdovrâtno, oterp-néno ferzé , de na sadne more pogublen biti. To flepóto od vaf odgnati, to nefrezho od vaf odvernlti, je donef moje naprejvsetje , kir she-lim, de vfi vi, ktiri de h’pravi viri poklizani, bi bli tudi isvóleni. To fkâsati resdelim , govorjenje v’ta dva navka : zhlovk! shel/fh isvó-len biti, vari fe greha per pervimo sazhetko , sakaj ako fe prež od sazhetka vfdziga mejhniga greha ne bojifh, inu nevärjefh, bofh s’zhafam velik grefhnik podal, fkashem v’ pervimo dejlo; ako v’fmertne grehe sagdsifh, te bo Bóg vdâ-ril s’duhovno flepóto, inu terdovrdtnodjo, to bom v’drugimo dejli svishal. Preden sazhuenij poterpite. I. S. Thom. angelfki vuzhenik poda’vi to vprafhanje, ako zhlovk prež takrat sóper S. Duhd grefhi, kadar pervi greh doperndfe? Mi vemo, de grehi só^er S. Duha fo drafhni , de od njih pravi S. Filmo, de bodo tefhjco v’temo, tefhko v’prihodnimo shivlenjo odpufhéni, sa to vprafha S. Thom. al zhlovk prež sóper S, Duhtf greflu, kadar sazhné gjrefhîti? S. Vu- zhe* Bthenik fi fam odgovori, inu pravi: mogózhe je fzer, de zhlovk prež, kadar sazhné grefhfti , grefhi sòper S. Duha; vender tefhko je , deh’Te to sgodilo, sakaj zhlovk takó dobro v’ hudiino, kakor v’dobrimo le pozhafi gori jemle, le po 1'litablah naprej gré. Strafenge s’ ktirim je Bog egyptovsko deshélo tépel, kaj pa de so ble oj-flre, inu obzhutlive, vender od sazhetka fo ble mejhne, pravi Ludov. Granat, pa fo smiram gori jemdie, de na sadne jih ni blo preflati. Teshavne fo ble shdbe, ktire fo povfod okoli lasale ; teshavnifhi fo ble muhe, k' fo ledjem, inu shvini nadlégo delale; fhe teshavnifhi kó-bilze, k’fo vfe konzhäle, kamer fo perfide ; al nar teshavnifhi je bla ktiga, sadna ftrafenga, od ktire je ufe pervorojéno vmorjéno blo. Kakor tedej Bóg je s’ mejhnim flnbami sazhel Æ-gypt flrafvâti, ravno takó fe sazhne zhlovk s’ mejhnim grehi v' pogublenje vdirati. Berem per Vuzhenikih , de hudizh enkrat od ene brumne, fvete perfhóne drusiga ni pogirval, kakor en farni laf s’nje glave; samten, sakaj to pogirje? kaj mifli s’iafam Uriti? je odgovoril ; is tega mejhniga lâfa òzhein Uriti en takó débel, inu mozhan fhtrik. s’ktirim morefh v’pekel potégnena biti. Peklenfki duh namrezh dobro vé, de, kdor ozhe tizha vjeti, ga ne fine s’ kamnami lûzhajfi ; on vé. keb’ prež od sazher-ka od ene nedovshne divize pogirval nezhiUi greh, od enga svéftiga pofla eno veliko tatvi-, no, od enga pravizhniga moshâ eno krivo per-fégo, ne bo nizh opravil, bo fhpotlivoodgnân ; kaj tedej Uri peklenfki duh ? on vsame eno fkrito pót, ktira fe zh’ovéko tolko nevdrna ÜÜ ne vidi ; on fe zhlovéka vloti, kakor deb’ mi> ne otel nizh fhkôdvati ; on ga fkufha le fkus tdkerezhi, ga napeldje le h’tâkim greham, lettre fe komej sa eno pomdnkanje dershé. Ako fe (nu zhlovk vdâ, je hudizho she sadôfti, je she dobil laf, is keirga bo kinalo debela verél fplédena* Je en ozila, do konza réven, s’o-truzi obloshén, sraven pa pravizhen, brumen, zhift , kakor lonze, temo portavi kudizh naprej, od ene plati', dragfno, inu nednârne zhafe, od druge piati njegovo mlado dershîno , ktira veliko poterbuje; od druge ftrani mu pokdshe eno perlAshnoft, kakò rt sna is revfline pomagati, iuu l'oje prefkerbéti, namrezh dnarje , ktire ima noter jemati, inu zhef tairte tanko rajtengo pelati, slató, lrebró, feknó, kar v’deio ima, blagó , shfto, vino, kar ima v’foji liifhi s’hrdneno, inu mu noter daje, de s’tim rt sna lohko pomagati ; tim, ktirim re rezili fhlifhjo, fe ne bo .posndlo, kir vrtga sadofti imajo, fo boga'ti, keb’njegovo revshno, inu potrebo védili, bi mu ne mogli samiriti, on ga fili, de rt ima to perlôshnoft k’ uuzo ftriti, vender ne kakor deb’ rniflil vkrâfti, ampak de bo ob fojino zhafo ipet nasaj povérnil. Ta fe p urti preflepiti, vsa-me sdej en malo , sdej vezh, sdej fpet vezh, poftdne krivizhen, tac, na povrazhvânje zel ne inifli. f II. Ena hifhna mati je she od natiire veleli g» ferza, sraven pa brumna, inu povna zhednofci» pride v’eno drüfliino, kir nje foféde nevfmile- no iß? no opravlajo , inu obi/ajo drusih ludi sader-shdnje, inu dobro ime; ona fé zhes to preftra-ibi, Bóg vari! deb’oda s1 njimi opraviari; pride vdrugizh v’ drüfhino , pové sraven eno , al drugo fmefhno befédo, jesiko en malo vezh perpufti, vender le v’dopufhénih rezhéh, vfe poniânkanje blishniga more na dan; pride v’ trekizh v’ drüfhino, shé sazhne vun fpufhiti take befede, ktire snajo ua dve plati saftópleue biti, tovàrshize svelto pofhlüfhajo , ne vedó, kaj ozhe rézhi, jo lil jo, dp ima resloshno govoriti , ona resodene nar vezlii pregrehe loj g a blishniga, ktire fo fzer refnizhne, pa vender fhe fkrite pred fvétam, portane velka oprav-livka. Ena brumna, andóhtliva dufha drnsiga ne sheli, kakor Boga lubiti, njemo svelto flilu* 1'hiti, v’fvetôüi smiram góri jemati; naenkrat jo prepade ena notrejna fuliota , ajfer sgine, vefelje do boslijih rezili jo sapulti, ona to fkufhno boshjo ne vsame gori s’ ponishnoltjo, poltdne nevólna, mlazhna , sazliné, navddnoan-doht popüfhati, fe maje , pdde v’ velike pregrehe. Ena pofliténa, v’neiiovshnoftsalüblena dékelza gré le enkrat v’ drüfhino fojih tovdr-fhiz, vfe forte rezhi vidi, inufhlifhi* kar bi nikóli ne fmëla viditi , ne fhlifhaci, pride dvakrat, trikrat, she portóne pròfta v’govorjénjo, neframna v’rtiiflih, polnijfhliva v’dianjo, Uri grefhno perjdsnoft, fe dàsapelati, sapravi ne-dovshnoft, inu divifhtvo. Glejte, sgól mejhni lâfi, pa poglejte tudi, kakó debele fbtrike je fplé-dil hudizh., s’ktiritn morezhlovk v'pogublénje poćegnen biti. Vfe to nam ho lépo naprej portavano ficus taifto podobo, ktiro je krat Na-« bu h od 6 n osor v’ faniah vidil : On je vidil eno veliko Jlitatvo, glàva je biais s lata, perfi, ina roke is JVebra, trebuh is bróma, kblena is shelésa, noge issemle, Glava, al sazhetik lep » nogé, al konz flab, inu réven. Ravno takó dotti jih je, per ktirih je sazhetik brumniga sbiv-lenja dober, inu fvet, glâva slâta, slâte inifli, befede, inu delà, al kaj fe sgodi ? s’zhafam neha biti shivleiije slatô, freberno polline. Kaj pa de je fhe enkolko boshje gnade, fhe enkol-ko zhéJnofti, pa fe vezli takó ne fvitli, je she bléda poftdla. Kmalo po tim bo nedovshnoft sgubléna, oliane she fama bróinafta, fiaba vira. Zhef malo zhafa fe pokashe zherno sheléso vfe forte pregreh , poibine h’ dobrimo opominvanjo gluh, v’ hudobii terdóvraten. Glejte glava slata, nogé is blata , sazhetik fvét, konz preklet. Kar govorim , poterdim pervizh is llariga, dru-gizh is nóviga teflamenta, trekizh is tega, kar Ss. Vuzheniki pifhejo. Salomon uar modrefhi, nar fvetéfhi, nar.frézhnifhi kraji, je bil od Boga ohdarvan s’takim teléfnim, inu duhovnim danni , kakerfhne nigdar oben zhlovk ni sadó-bil ; bil je zhudo vfih zhédnofti , vfe rao-drólti. Al podal fe je na leno shivlenje* perpulh' vezh polzhutkam , inu nagnenjo, po-fla'ne nezhillnik , inu malikvavz , sapufli' pra-viga Boga, moli malike. Glejte, njegov sazhetik je bil fvét ; glivi sHra , al njegov konz do konza pregrefhen ,inu nefrezhen, nogé is blata, de veliko vuzhenikov je, ktiri zviblajo nad njegovim isvelizhanjam , sakaj de je grefhll, jo pové S. Filmo, deb’bil pokóro délai, inu fe pobolfhal, od tega S Pifmo nizh ne fpómni, ktir- iS9 - ktirga ne predrafhi ta shaloften isgled ? kdo je med nami, deb’ ne imel urshoha tredi fe sa volo fojga isvelizhanja. III. V’ novimo teftamento prizha Apodel Peter, de refnizhno je, kar govorim. Peter, ktir je per sadni vezherji s’ vfo ferzhuodjo rekel, k’Je-sufo, gofpód! zhe fe bodo tudi vfi nad teboj pohujfhali, jed fe ne bom pohujfhal, keb’ tudi imel s’ teboj vmréti, te ne bom satajil. Peter, ktir na ojlfki gori, k’fo Judje otli Jesufa popâdi, je povn S. ferditodi potegnil vu» foj mezh, je mahnil, inu odfekal defno vuhó Mâl-chu; glejte, sldta glava > S. sazhetik. Al ravno ta Peter zhef malo zhafa v’fojmo ognjo mersel poddne, le od Jesufa lózhi, k’je bil vjet, fzer ne delezh , fe fpet kinalo k’njemo nasaj poverile, gré sa njim v’ meido od delezh, deb’konz vidil ; v’meidi sgubi Jesufa popólnama (pied ozhi, fe podd v’ drufhino hudobnih, fedi s’ njimi vred per ognjo, sataji fojga mojdra, ga sataji drugizh s’perfégo, ga sataji trekizh s’velikim roténjam, inu preklinvânjam. Glej, zhlovk ! ka-kó je zel per A podel no pervi mejhen greh smi-ram radii, inu gori jemal, dokler ga je po-grésnil v’globozhino fmertne pregrehe, v'ktiri bi bil Peter mogel vezimo konz vséti, keb’fe Jesnf ne bil zhes njega vfmilil, na njega pogledal , omehzhâl njegovo ferzé h’pokóri, inu h’grévengi. Kdo je med nami, deb’ ne imel ur-shdfia tredi fe sa volo fojga isvelizhanje V Is pcrgodb posnejih zhafov potérdira moje govorjen- îço jenje s’ tim, kar fe je s’ enim brumnim kri-ftianam sgodilo, nad ktiro pergodbo' nizh ne zviblam sa to, kir popifhe jo S. Aug. zefk-veni vuzhenik. Ta fzer brumni, v’viriinózh-ni zblovk, k’ fe je snajdil enkrat per enmo opravilo, na krirmomu je veliko leshezheblo, lb mu muhe tàko nadlégo delale, de je nevo-len poftal. Med rim pride k’njemo en maniche-jarfki kézar, inu ga vprafha, kaj je urshoh njegove takó velike nevólje? kriftian odgovori, nnihe , pred ktirini gmdha nimam , fo me ne-vólniga Urile; na ro ga vprafha Manichejar, kaj fe ti sdi, kdo je nnihe vftvaril, k’ fo le zhloveko h’ nadlegi ? Hóg gvifhno ne, odgó-vori nevólni kriftian ; kdo pa ? vprafha kè-zar; jeft mejnim, de vftvaril jih je h udi zli, dd kriftian odgóvor; na to vprafha kézar , kdo je vftvaril druge stivali , krive fo zhlovéko ne famó nadléshne, ampak zel fhkodlive, inu nevarne? mu rajta naprej eno shval sa drugo, dokler fta do zhlovéka perflila* inu kriftian fe je puftil pogovoriti, de tudi zhlovk more od hu-dizha vftvarjen biti , kir tudi zhlovk sna zhloveko fhkodliv, imi nevaren biti, inu takó je sabredil v’Manichejarfko kézario, ktire nefre-zhe urshoh hla je ena fama névoljo. Glej , zhlovk! kako rafte greh, ako fe od sazhetka ne premaga ! kdo je med nami, deb’ ne imel urshoha trefti fe sa volo isvelizhanja ? Sa tega volo opomina Richard, a S. Viet, o ^filovie ! y r tv dar i, od kaj sa ene vifokófli bo satfietik fiiirjen , inu v' kai sa trio globočino kon^ pride, Sazhethik slat, konz is blata, kakor fhtat' a> ktiro je vidil Nabuhodonorfor. Jîa enkrat obé- den pregrefJien ne rata ; al kdor od sazhetka to nrejhno ne porajta, fe smiram bel vdira, dokler fe pogrésne v’ mlako fmertnih pregreh, Bóg orél ! deb’lì leto k’ ferzo vseli vfi taitli, ktirim je she famoro sadofti, de fe le v’ozhit-no fmertnih pregrehah ne «najdejo , to pa, kar fe jim irritino vidi, dopernafhajo bres fkerbi', bres Prahu; bi mogli fposnati, de greh, ktirga zhlovk frejvolno liri, smiram ralle, inu gori jemle, kar lim dosdej fkasal; inu ako zhlovk enkrat v’fmertne grehe sagasi, rata tei dov raten , kar bom fkasal v’ drugimo dejlo. I. K’ je Nabuhodonosor to od sgorej popifano fhtatvo dolgo ogledval, inu premifhluval, kaj pomeni, fe odlufhi od hriba en krimen, pade na fhtatvo, jo okoli versbe, inu jo v’ prah sdrobi, ta kamen sazhné rafti, inu gori jemati, rata en zel hrib, inu napolni zelo semlo. To je peric Asen , ktiro je vidil Nabuhodonosor. Ravno tak kamen je greh , ktir smiram rafte, imi gori jemle , ktir je prež od konza fhtatvo zhed-nofti, inu bnimnofti okóli vergei, rata s’zha-fam enak želimo hribo , ktir ferzè grefh-nika takó teshl, de se mu sdi, kakor dèb’ztl fvet na periih nofil. Kdo bo odvalil ta kamer, ima lirshoh en tak sdihvati s’beledami S. Evam. obenga ni deb’to fìuril, tavolo tega grefh-nik na sadne popolnama okamni, de zel tésho , ktira mu na ferzo leshl, vezh ne zhuti. Ozine etvtf drugo podobo? S- Pifmo fhe eno da. Preroka Ezech, je pelai Angel v’eno tekózbo vf- do, na pervo fo fé mu le nogé stnozh/Ie ; Eze-chiel fi is tega ni nizh fturil , on gre naprej, vódo mu do kolén pride, tudi tukej fhe ni previdil nevârnnfii ; prerok ftoji do pala v’vó* di, vender le The ne boji» on le niuja zhesvódo priti, al on sagasi v’ tdko globozhino , de mu je nemogozhe blo fkus pregasiti. Takó fe je Ezehielo v* perkasni godilo. Al ravno takó le godi v’refnizi grefhnikam. Grefhnik fe podi! od sazhetka le v’ eno mejhno vodizo , pade v’eno mejhno nepopólnomaft, is tega v’en mej-hen greh, is tega v’vezli fort mejhnih grehov, is tega v’ fmertni greh, is enga v’ vezh naglavnih , poshelénje, nagnenje, hudóbno ferzé fe na sadne takó narâfte, takó fkepi, de grefhnik fe ne more vezh vun fkopdti, sadufhi.inu nefrezhno konz vsame, inu takó fe fpolnjo nad njim befedeS. Duha, kir pravi fkus modriga: grefhnik » kadar enkrat v’ globozhino hudobie saga'si, vie sanizhuje; obenga vupanja » obenih sheld nima v’ fojmo otérpnenimo ferzo fkopâti fe kdej vezh is fojga nefrezhniga ftanii ; al zhe le mu tudi kdej te shéle v’ferzo obudé, vidi tavshent nafprótnih teshav, inu fzàga, deb’fe mogel kdej vezh fpreoberniti. De je ref, kar govorim, svisham fpet s’ ftaritn , inu novim te-ftamentam, inu s’ eno pergódbo posnejih zhafov. Pervi med prekletim je Kajn pervorojéni fin Adama. Pa kakó je on perfhal takó delezh, kir Eva je rekla per njegovitno rojftvo, jeft firn sadobila enga ^hlovèka od Boga V Befede, kti-re dado vupanje, de on bo v’ zhednoftih , inu v’ briimnofii raftil ; inu vender je nar pèrvi med ludmi, ktir je v’ pekel perfhal. Kakó fe je to scodilo > pagliati , odgovori' S. Krisoft. po eni ftopini, do druge. K’ je Kajn Bogó pervi offer pernefel, fe mu je fhkodo sdelo nar bolfhi sa offer dati ; mejhna rezh! Al Bóg na njegov offer ni pogledal. Tudi Abel njegov brat offriije, dim od njegoviga offra gré prèti uebe-fani, Bóg ima dopadejénje nad njim; to je per Kajnu nevofhlivoft obudilo, is nevofhlivorti pride jésa zb es brara, ga fpelrf vun na polje, inu ga vbije. Vender s1 tim fojo hudoluo fhe ni konzbal, ampak ftri fhe pervi greh soper S. Dubd, inu fznga nad bosbjo milortjo, vpije, koder gré , ve^hi je moj greht kakor deb' mogel odpujhanje vupati, inu v’temo liano ga je Lameh vinóril, inu njegovo dufho v’ pekel po-flai. Glej, zhlovk ! shâloften, inu nefrezhen konz grefhnika, kadar v’ grebo delezh pride , inu terdovraten portane. II. Shaloften isgled terdovratniga grefhnika nam da Judefh sdajavz, v’novimo tefta-mento. Kakó delezh fe je sgubil, kakó je foj-ga mojrtra Judam predal, kakó fe je po tim obefil, inu konz vsel, vemo is S. Evang. Pa kaké je vender takó delezh perfhal ? k’je bil isvólen sa Apórte'na, je bil brumen, kakó je perfhal takó delezh? Ne na enkrat, ampak po eni rtopini sa drugo. K’ je Krillus almóshno, 1*, ktiro so virni fkupej dali, Judesho savupali , mu je jed, piazha , ohlazhilo, inu vbóshne jér^rerge, kar fo drugi Apórtelni imeli, s’ zha-fam teshavno naprej perfido, slarti kir je ve- 13 dii, 194 dii, de to ni bla sapovd, ampak le fvét fojga mojftra Jesufa. Kir tedej je mofhno imel, dobro perloshnoft Tarn febi foj ftan polohkati, fi je to perloshnoft k’nuzi fturil. ün fe sazhné v’ vfih rezhéh lozhiti od drugih Apoftelnov ; inu k’je to smiram dalej fhlo, fo tudi v’njemo smiram bel raftle shéle po dnarjih. Njemo fe je vfe to le kej mejhenga, ja zel kej dopufhéniga vidilo, k’je miflili jeft morem sa druge Apo-ftelne fkerbéti, noter jemdti, vun dajati, meni kaj vezh fhlifhi. Inu kir fo v’njemo raftle shéle po dnarjih, je tudi s’dnarji po foji volji obrazhal. Od tod je perfhla sóperna volja zhes navk Jesufov , ktir ga je poisglédi fojga vbofht-va smiram fvaril, inu ozhitno k’fhpoti fturil ; inu kir fo v’ njemo shéle po dnarjih smiram raftle, mu pride v’ glrfvo mifel foiga mojftra prediti. de bo fojo mofhno napólnil. Ta mifel ni vgdfnila, ampak smiram bel tiléla, dokler je sdrfl , inu predal fojga mojftra Jesufa. K’je to fturil, mu odvsame hudizh vfe vupanje kdej vezh odpufhanje sadoblti, pade v’zagovitnoft, fam febe obéfi, fe pogrésne v’ vezhno prekleft-vo. Glej, zhlovk ! shaloften , inu nefrezhen konz grefhnika , kadar v’ greho delezh pride, inu terdovraten portane. Shaloften isgled ter-dovratniga grefhnika nam da is posnejih zha-fov Zefar Nero, od konza en isgled vfelubesni, inu dobrótekar fe vidi she famó is tega, k’ mu je enkrat fodbo enga pravizhno k’fmerti obfoje-niga v’roke dana bla, de jo ima podpifati, fe mu je obfójeni tolkajn fmilil, deje savpil s’ibv-sâmi oblit, inu je rekel : o kakó vófhim, d\ib’ ne snal pilliti, deb'perfilen oe bil temó fronid- *95 ko podpifati fmertno fodbo ! Al pozhafi je fhal Nero is ene hudobie v’drugo, takó delezh, de med vtim krónanim glavami je on pervi bil, ktir je sazhel katholfhko zirku pregajnati; on je ratai, pifheSveton. pianz, resbojnik, vbiavz, nezhiftnik , prefhtvar, ktir je zel fojmo vu-zheniko, inu leüni mdreri shivlenje vsel. Rim je dershal sa zhudo, de ga semla nofi ; njegove sadne befede io ble, grefhno, oftudno fim shi-vel, fhe grefhnifhi, The oftudnifhi vmerjem , inu takó je prekléto konz vsel. Glej, zhlovk! shalofien, inu nefrezhen konz grefhnika , kadar v’ grehu delezh pride, inu terdovrâten pollane. Mejhna lukna na ftrehi je le kej mej-henga, al zhe ne bo samafhéna, defh noter gré, lef sazhne gniti, ftreha, inu ftrop fkupej pâ-de. Mejhna Ü'kra je le kej mejhenga, al zhe v’f lamo pade, je prež velik ogen. Lepa farba ene rezhi ne prejide na enkrat, ampak pozhafi. Dan ne vsame na enkrat dòli, ampak pozhafi. Ravno takó grefhnik fe ne pogrésne na enkrat v’hndobio, ampak pozhafi, k’namrezh grehe perklada, oflepl, rata terdovraten. III. Nikar tedej ne rezi, moj zhlovk! mejhnt grehi fo mejhne rezhi, fo nepopolnomafti, kti* re ni porajtati ; ne rézi, to fo le befede, s’kti-rim naf pridigarji is prishenze ftrafhio, Bógme sa volo kej takó mejhenga ne bo pogubil ; ne rézj to. To fo rezhi, k ti re fo nar fvetejfhl moshje, nar vezhi fvetnike pozhafi ofleplle, v’ nar vezhi grebe perpravile , terdovratne ftri* 12 * le * le, v’pekel pompile. Mejhni grehi fo le mettine rezhi , ref je, sa volo tih te Bóg ne bo pogubil , al ravno ti mejhni grehi, ako ne bodo obrajtani, ampak bres ftrahti gnierani, per-pelejo v’ fmerrne pregrehe, sa volo ktirih, zhlovk more pogublen biti. Grejhnik per mejh-nimo sabine, pa s'velikim konçhâ, pravi S. Bern. Dujha, ni obleshl tam , kir padi, pravi S. Greg. sa kaj zlie eukrat radavolno pade, gré v’ hudobii smiram naprej, enaka kameno , ktir po hribo satozhén le ne more vftaviti, dokler v’globozhino perlati. Ja! kaj je treba ve/h , kir fatti S. Duh i’kus módriga pravi : Kdor mtjhno sani^hujt, bo kmalo p adii. Nauk , ktirga lini fi bil naprej vsel vatn donef dati, bi fzer fdej mogel f k lenen biti, al perlóshnoll donafhne andohti , ktiro dershimo na povelje nafhih vikfhih , mi nalosbi dovshnoft The nek-tere befede povedati. Tri' léta je menilo, kar fmo bli otrozi bres pzheta , udje bres glave, katholChki kriftiani bres Papeška ; kir vsdigneu is fojga trona , is Eimfkiga niella je bil peUii v’vunajne deshéle, s’hrânen feni, ter k’je, bres tega, deb’bli vedili, kakó fe mu godi, bres tega deb’bil mogel, kakor vikfhi poglavar , sa Bdgam pervi na semli po foji dovshno-fli katliolfhko zirku vishati, inu nuzati oblaft, ktira mn je dana od famiga Jesufa. Inu glejte! zhes vfe vupahje, Uri Bóg novo zhudo foje do-bróte, pokashe ozhituo, de ref more biti, kar govori S. Evang. kir pravi Jesuf, jeli oftânem per vaf do konza fvetâ ; ref more biti, de ka-tholfhka zirku sidana jena fkalo, de vrâta pè* kleufke zhes njo uigdar ne bodo samógle. To fe je pokasâlo dvajfeti dan pretezhéniga mef-za, na ktir dan fe je podal Zelar k’ S. ozheto PIUSU, inu je dershal s’njim dve uri dovg pogovor. Zhes nekrere dni fe poda fam S. Ozha obdan s’Kardinali. inu s’fhkofi k’ Zefarjo , ktir je njega s’vfo zhalljo , inu perjasnoftjo (prijel. Med tim Ib terpéli bres nehanja pogovori v’ pifmali med zelarjam , inu fvitlim Papesham , dokler na sadne 25 dan pretezheniga niefza, ravno na dan fpreobernenja S. Paula, fta Urila Zelar, inu S, Ozha med leboj savéso, s’ktiro fo vsdignene vfe teshdve, inu neródnofti v’zerk-vénih , inu duhovfkih rezhéh . fkus ktiro je Pâ-pesh (pet v’ fojo poprefhro zhaft , inu ob aft nasaj poftavlen. Deflih fhe ne vemo, kaj ta med rim dvema glavami fturjéna savésa file da-lej v’ febi ima, fe vender snamo trófhtari, inu vupati, de to je suzhétik veliko dobriga, k«r sa tim pride. Ako je mir med pofvetno, inu zerkovno oblaftio, med zelarjam, inu Papesham, fe ne bo vezh biti tolko hudiga, kar fino do'-dej fkufhali. Glejte , kriftiani ! ra sa naf, inu su zel virni fvet takó velela pergMba, je dala perlóshnoft, de donef fe po vlili farah andpht derslii, inu sahvâlena pefem póje, deb’nam-rezh hvalili virni dohrócliviga Boga , de ie fpet fklenil udes’gla' ó»; inu deb* profil virni vfmileniga Boga, deh’ dal 1 kore) tildi med pofvetnimi oblaflniki 1 ubi ftanovirni mir , ^po ktirmo she t’ meni j o gofpód! kadar le na roje gréhe PpómniPh , sdihni: o Bog! bodi meni gnadliv, inu miloßliv ; eno pohlevno, sgreva- no no fer%è ne bofh savergel. VTed dnévam ré/i vezhk'rat : moj Bóg ! ina moie vfe ! le toja la-besen, ina gnado mi dei, tok' firn sadofli bogat. Glej, zhlovk ! tako fe clan s’ Bojani do-pernéle. K’fe dannarne, imi nózh pride, sa-hvali fpet Boga sa vfe dofelitnal, slatti ta dan tebi dodeléne gnade, inu proli ga sa dar re-fvetlénja, sa sposnäti vie, kar li zhes dan pre* gréfhil, fprafhaj po tim veli, kakó li dan do-pernéfel, obüdi viro, vópanje, lubesen, inu lerzhno grévengo, ofrej vie Bogo, kar li zhes dan ftiiril, al preterpél, perporózhi mu dufho, inu telò, inu proft ga, keb’morbit ra nózh vrnréti mogel, sa dar ftanovitnotti v’ dobrimo , inu sa frezhno fmertno uro. Glej, zhlovk, ta* ko fe dan s’ Bógam konzlia. Kdo je med nami, deb’mogel rézhi, de to mu ni mogózhe Urici? Sre/henfi, ktir takó ftrifh, sakaj, fkus to od-gainafh fkodlivo rettréfenje, ohrdnifh smiratn fkup fpravleno, s’Bógam fkléneno ferzé, kro-rifh nâgnenje, sngradifh vfo pót fkufhnâvam , inu vfaki pregrehi , gmćrafh safhlushenje , fe vâdifh v’lepih zhednoftih , fpravifh fkupej, de fam ne vefh kdaj , inu kakó eno zelo bogattva dobrih del. Kir tedej je temó takó, niozhnó sheh'm , hibi moji! deb’li Urili sazajta dobre mifji, inu previdnoft sa vafhe perhodno isvelizhanje. Spogli ftefhkodo, ktiroreftréfene férza terpé, vidili ftedobizhke, ktire fkupsbrane, s’ Bógam fklénene dufhe imajo, pokasal lini vam tudi visho, kokó sna zhlovk rettréfenje premagva-ti, ferzé fkup fpravleno iméti, fojo ctefha vezhkrat h’ Bogó povsdigniti, (trite po temó pavko navico vfaj fa naprej, zhe dosdej ni fte takó Urili. Se poddfh h’molitvi, moj zhlovk, fturi popret mänengo , de shelffh s’ fkupfpravlenim ferzam zhaftiti Boga , de je zhes tojo voljo vfe, karkoli ti bo med molitvjo noter padlo taziga, kar h’molitvi ne fhlifhi ; ako te med molitvjo sazhnó motiti, inu reftréfati zhafne fkerbi, po-fverne opravila , al druge fkufhnave, sdihni h’Bogó sa gnado, inu pomózh, premaguj fe, brani fe, kar je v’ toji mózlii, mòli po zbali, de bofh fam febe saftópil, kar govorifh, dérshi nasaj pozhutke, slatti jesik, vufhéfa, inuozhi, dene bofh odpiral vrâta reftréfenju, inu fkufli-nâvam. Zhe te pa vender sraven tojga pre-magvänja smiram mòti, ne porajtaj to, moli naprej, kar toja volja ni, kar rüd nimafh, ti ni sa greh sarajrano. O hibi Jesuf! dej tornado meni, dej jo vfim mojim pojhlufhav^am vfi jo poterbujemo. De fmo dosdej reflrkfenja ve^h-dejl Jami urshoh bli, fposnamo, de fmo J fus to tebe reshal/li, farni febi veliko Jhkodvali, greva naf is fer\a, inu te pro fimo , odptifli nam; sa naprej o^hmo rejlrèfenje premagvati , s mòte is glave sbijati, ferçè od vfiga pofvet-niga vfelej proflo imeti, de bo vedno s'teboj Jkieneno ; dej nam le h' temo tojo gnado, bres ktire nifh ne samoremo, de na tàko visho bo• nio smiram s' teboj fWeneni v’ miß ih, inu v'ferzi sdej v' temo shivleniu , dokler naf po\li\hejh k febi, kir naf bojh na velino s'feboj jklenil, bres tega deb' kdej ve^h mogli od tebe ló^hene biti. Amen, « * PRI- PRIDIGA Na Nedelo imenvâna Quinquagèsima. Oni ni fo od tega nißi saß op Ui. Luc. i8, Trikrat sa póred, pravi S. Evang. de Apoftel* ni od tega, kar jim je govóril Jesuf ; ni fo nizh taftopili » de befeda je bla njim fkrita, de ni fo sapopadli, kar je govorjeno blo, kakor deb’ bil S. Evangelift previdil, de bomo tefliko ver-jéli, de fo Apoftelni tako nevumni bli* Ja ! v’ refnizi tefliko je verjeti , tefhko faftopiti, kakó vender je mogózhe blo, de Apoftelni foj-ga mojftra Jesufa ni fo saftopiìi , deslih jim je ozhkno , inu reslóshno govóril, k* je rekel, glejte , lobi otrozi ! mi gremo fkupej v’ Jerusalem , tam bodo fpólnene vfe prerokvanja nad menoj, jeft bom sddn Ajdam , bom safhpótan , sapluvdn , gaishfan , inu vmorjén, al je mogel Jesuf bel ozhitno, bel reshloshno govoriti. Inu vender Apoftelni ni fo od tega nizh saftopiii, kaj je bil sa en urshoh? Ena kriva manenga , ktiro je imelo zelo judovfko ludftvo, Judje namrezli fo vupali, de Mefiaf bo njih zhafno, posemelfko kraleftvo fpet gori perprdvil, de pod njim bodo vfo frezho vshivâli. To fo tu* di Apoftelni od,Jesufa viipali, kir fo ga sposnali sa oblubleniga Mefiasa, sa to jim njegovo ter** pléuje , inu fmert ni mogln v’glavo, k oker kili jim je to dopovdval, ga oi fo saftopfli. Lubi 2T7 kriftiani ! al ni fmo tudi mi ravno takó vfhafa-lii? al ni (mo rudi mi v’ eni krivi manenti, kar sadéne nafhe krishe, teshave, inu zhafno terplénje, kir tudi mi nizh ne saftópimo , kader fe nam govori' od frezhe zhafuih krishov, inu nadlog? Zhe nam kdo pravi, de na fveti ni nizh bolfhlga, kakor veliko cerpéti, al saftópimo to ? Kaj ne, de nam to zhudno, inu nesa-popadiivo naprej pride? Mi ozhmo biti srniram sdravi, premóshni, vefelj, v’zhafti, v’vfili re-zhéh frezhni, al kokó prasne Co teshéle, kokó nespametno je to vupauje! Deslih Apoftelni ni-fo saftopili , Mefiaf je vender mogel sapliivrfn, gajshlan, vmorjén biti. Ravno tako , deslih, zhlovk! nozhefh saftopiti, je vender ref, de frezben fi, ako na fveti veliko, inu poterpesh-livo terpifh , sakaj to je eno ozhitno snamine, de fi sa nebela isvóleu. Urshoh je pred rokdmi : ako veliko terpifh, te Bóg lubi, ako poter-peshlivo terpifh, ti Bogâ lubifh, kdor pa Bogd lubi, inu bo nafpróti od Bogd lublen » to je ja .snamine, dejeisvólen, saftopite tedej sapopä-dik donafhne pridige. Jeft rézhem, krishi, inu terplénje, karkoli sa ene forte fo , fo snamine , lubesni boshje proti nam, to fkashem v’ pervi-mo dejli; poterpeshlivoft v’ kriških, inu v’ter* pleujo je snamine nafhe lubesni proti Bogó, to fkashem v’ drugimo dejli. Zhe fe moja pridiga ne srajma sa prizheozhi puftni zhaf, fe vender srajma sa donafhni S. Evang. inu sa vaf moje svefte pofhlufhavze, ktiri, kakor vupam, fte fe she sdavnej odpovedali pofvetnimo vefelju, injj ^evdrnim pu finim norzh/am. Preden sazhnera, profim sa poterplénje. I. î. De vfe dobro, inu hudo, sunej greha, od Bogâ pride , de vfe ftvari na fveti drusiga ni fo, kakor orósbje vfigaraogózhne róke nafhiga Bogd , to je dognana virna refniza, sa to od tega ne bom govoril, kir moje naprejvsetje je le svishati, de krishi, inu terplenje fo ozhit-ne snamina lubesni bnshje proti nam. Zel ur-shoh tega v’ temo obftoji, kir krishe, inu ter-plénje nam poflile Bóg is gole lubesni. Sado-pfie, inu previshejte fe : krifh, nadldga, ne-fr< zha, al sadéne grefhnika, al enga , k’v’po-kóri shivi , al prnvizhniga ; sadéne grefhnika, tok’ ga Bóg ficus to h’pokóri pergajna, inu to fe sgodi is lubesni ; sadéne fpokórnika , mu ozhe njegovo sadodidurjénje polohka'ti, inu to fe sgodì is lubesni ; sadéne nedolshniga, tok’inu ozhe Bóg safhlushénje pogmérati, inu to fe scrodf fpet is lubesni. Oeflih Bóg greh bres konza fovra'shi, vender dnfho, ktira je s’ gre-ham ognufena , ne nel'rf lubiti, inu nizh tolko ne slieii, kakor nje fpreobernénje , sa to vfe dii, vfe fkuti, deb’njo dobil. On nji govori k’ ferzi fkus notrejno oponiinvinje, on njo fva-ri fkus pezhénje nje vedi, od snotrej, inu od sunej fkus glaf f jih namedni&ov, fkus drafh* ne isgléde, foje ojdre pravize ; on fe nje per-listi je s’obilnim shegnam , s’ frezho v’ Žfiafnib rezhéh. Zhe to vfe nizh ne pomaga * nizh ne ria, vsanif v’roke oidrefhi mitelue, nje pofh-Je vfe forte sópernodi, nadloge, krishe ,*inu nefrezhe, tok’ rekózh deduje s’filo ozhi odpori , perl, ferzé omehzhil, inu h’pokórì perpélal. Sej vefh, moj zhlovk! kaj, inu kakó je lluril evang. biffini ozha, kir povâbleni ni fo otli k’ohzéti priti; on je sapovedal fojim hlapzam, na zefte vun jiti, inu vfe kar jih bodo naraj-mali, revne, fiepe, krtflove, noter perpelàti, in» filiti jih, keb’ f; branili. Takó, pravi S. Gregor, papesh, ako fe grejhnilt, dokler mu vfe po freghi, inu po volji grè, Bogó notfie vdati, sapové Bóg foim hlapzam, to je, kri-sham, nafreçham, inu nadlogam, de imajo Zhes njega pafii, inu ga sfilo pergajnati k’po~ kóri. Sdej sapové fmerti, de mu vsame negovo lubleno, edino rojéno déte; sd< j sapové oprav* livim jesikam , de ga ob pofhtenje, inu zhaft, ob Irezho, inu lubesen per ludjeh perprdvjo; sdej sapové bolesni, de odvsame njegov imo truplo le-póto, inu mozh; sdej sapové hudimo vreméno , de ga na premoshénju nefrézhniga ftri. Sgol hlapzi jése, inu pravize boshje. Med tim vihar-jam krisliov.inu nadlog, fe grefhnik sbudi, pregleda , fposna fojga Boga, fe oberile k’pokóri : inu takó fe fpolnjo nad njim befede Davida, k’ie rekel, kader ga Bóg tepe, inu mori,ga saltine ijkati, fe verne nasaj, inu k’ njemo pride, gre fam v’fe, fposna foj greh, ga sgréva, inu fovràshi, rata fpokornik. Al kadar she fpokor« nik rata, bo morbit vfaj po tim ’hivel brester* plénja, bres krisliov, inu nadlog? po obeni visiti , ampak bo morbit mogel fhe vezli terpćti. Dobrotlivi Bóg mu ozhe sdej is loje breskonzh-ne lubesni ravno fkus te mitelne pokóro , inu sadofiifturiénje polohknri , s’ ktirim ga je pepite h’pokori jergajnal , sako j boshji pravici more sa greh sadofti fturjeno biti , kir gréven-ga sbrifhe le greh farno, dolg greha pa oltane. Grefhnik bi fzer mogel fam fkus ojftre, fpo-kórne dela pravizi boshji sadofti Uriti, al kokó mlazhen je v’temo, verno, kajtedej ftridobrot-livi Bog ? II. Kir sheli , deb’ fe grefhnik knialo fpokö* ril, mu pnfhle sdej ta, sdej uni krifh , inu mu tok’rekózli fam dnâr v’roke da, s’ktirim sna plazhati, kar je dolshan. Al ni to delo boshje lubesni? Poterpeshlivoft v’terplenjo vsameBóg sa pokóro gori, deslih fino she sa volo poirba-niga greha h’ terolénjo obfojeni, keb’ tudi farni re bli obenga leftniga ftrili, al ni to délo boshje lubesni ? Ou naf na temo Cveti s’ krishi pokori, deb’ mu treba ne blo naf ftrafvati v* vezhnofti, al ni to délo boshje lubesni? Kokó bol fhi je ter péti na temo , kakor na unimo fve-ti , zhafno, kakor vezhno! Tukej fe le ma-lokdej terpi zel bres vfiga trofhta , tam smiram, tukej bo vender v’zbali terplénje polohkâno, tam nigdar, tukej fe fkus terplénje dolg greha sbrifhe, fe safhlushenje pogméra , tam ne; tatu je nar vezhi terplénje bres safhlushenja, tain fe pokore, pa vender, sa pokóro ni plazMla. Ravno tokó more premifhluvati nedolshni, kadar na fveti terpi, al je bla, more mifliti Tarn per febi, mnja nedolshnoft kdej hres viìga mà-desha? al fe ni firn vezhkrat fpoteknil ? al ni iìm tudi v’ zhafi pdd'1 ? kolkokrat is nevedno^’ ili, kolkokrat is nàglofti, kolKokrat is posabli- vo- vnfti; tedej imam tudi kej plazkivâtï bosbji. pra-vizi. Inu kolko mi h’tetiió perpomórejo krislii, inu sópernofti, krire mi pofhle is lubesui do-brotlivi Hóg! AlBòg, kadar nedolshniga terpd-ti pulii, ima sraven fhe en fhlahtnifhi zil,inu konz, on ga liamrezh sheli smiram v’nedolsh-nofti ohraniti, inu smiram bel popólnama Ariti. Kolkokrat bi preftópil brumni pót brümnofti » keb’mu Bóg krifh odvsel, pod ktirim sdihuje! Glejte tam Adama, tukej Joba, obdva bolla od fojih shén perlisneno h’ greho napelvâna, sa Adâma je fzer dobro, de ima fhe pervo ne-dolshnoft , de je fhe mefó diiho, na'gnenje pà-meti, pamet Bogó podvérshena; al hudo je sa Jóba, kir natura je fhe fkashéna, pamet ofle-pléna, na'gnenje mozhno, kdo bi ne rekel , de Adàm ne more, Job more premagan biti? Inu vender fe ni takó sgodilo, Adam ho premdgan Da pervo befedo foje shéne, Job fe na veliko pogovarjanje premâgati ne dà , od kod to ? Od tod, pravi S. Ang. kir Adam je bil jkujhan v’ vefeljo, inu v'fremimmo (lani ; Jòb pa nafpró-ti v' ter pleni o, inu nadlogi, mo^hnejhi je bil Job na gnoju, kakor Adam v* paradishi. To je vezhdejl reslozhek med dvema nedolshnim, is ktirih eden je na fveti frezhen , drugi nefre-zhen , pervi lohko, inu hitro pade, drugi ne. Terplénje da dufhi pofebno mozh fkufhnave premagvati, nafpróti kdor je bres krisha, inu terplénja, je vezhdejl flab , deb’ mogel ndgnen-je premagvdti. Glej, zhlovkl takóbonedolsh-noftt v’terplénju, inu v’krishih ohrdnena, inu slaven tega pride smiram h’ vezlii popóluomafti. Kir Abfalóm dolgo odlozheoje od fojga ozhéta ut ni mogel dalej prenâfhati, ie poklìzat k’ fehl fkus fbje fhlushsfimike Jodba, deb’ ga poflal k’ozlieti sa fojga befednika, Jóab nozhe priti, Abfalom ga profi v’ drugizh, al Jóab tudi v’dru-gizli nozhe priti; zhakaj, Joab! pravi Abfalom , rad bofli k’ meni perfhal , on sapové sash-gati nivo Jóaba, inu Jóab per tej prizhi k’nemo pride. Glejte , Abfalom je profil Jóaba enkrat, ga je profil v’drugizh, inu Jóab fe ni vreden fturil, deb’bil k’Abfalomo fhal; Abfalom mu fin nefrezbo.ga fhtrafa, inu Jóab fkus to omehzhan gré k’ njemo periilen, kir rada-volno ni otel priti. UL Zhlovk ! kolkokrat te klizhe, inu profi Bóg k’ febi, fkus vunajne navke, inu fkus no-treino opominvânje , te vàbi, de imafh na póti brûmnoui berfh naprej jiti, vezh zhednofti fi perdobiti, ferzé od fvetd, inu zhafnih rezhi', odtergati, inu ga popólnama Bogó zhes dati » inu ti nozhefh tp Briti. Kaj tedej Bri Bóg? On pulti, kakor Abfalom nivo sashgati, to je, on pofhle eno bolesen, enu sanizhvânje , eno pregajnenje, eno krivo fodbo, al eno drugo nefrezo zhes te, inu o! koko hitro pridefh k’ njemo, kakor Jóab k’ vlbfalomo; kmalo fi bel ajfra poln v’tojih molitvah, bel po goftim v’ zirkvi, vezhkrat per fpovdi, inu per S. ob-hailo , svefto per pridigah , inu per kerfhanfki-mo navko, bel portslien v’ferzi, bel vfmiten, poftreshliv, inu perjason proti tojmo blisbnimo, bel dorotliv proti vbogim, bel guadliv proti fo- 11% fovrashnikam, inu takó fé fpolujo nad teboj be-fede preróka Osea, kir pravi: v’ nadlogi fe bodo hitro K gofpbdi obtrnilì. Glej, zhiovk! kolko dobriga ftre krishi nadlóge, nefrezhe, inu terpléuje ! to ftri viro shivo, inu bel mozh-no , to poterdf vupanje, to vsbgé lubesen, liri v’ dufhi sópernoft proti vfeino , kar je zhafniga, pofvetniga, inu nezhimerniga, ftri, de zhiovk hrepeni' le po teinó, kar je duhovno , nebefhko , imi vezhno. Gofpód! pravi Jerem. me je s’grenkójìjo, inu s'pdènam na-pafil, inu kaj pride is tega? to, de njegova dufha fe je h’ Bogó blishala, inu fe na tanko s’njim fklen/la. Sa to pravi S. Jacob, de po-terpeshlivoft ima v' febi \elo popblnomafl. Ne zhudi fe tedej, o zhiovk 1 de uam temo fveti vezhdejl nedolshni veliko terpé, Bog jih lubi, inu jim fkashe fojo lubesen fkus to, de jim pofhle vfe forte krishe, nadlóge, nefrezhe, inu terplenje, oni lubjo Bogâ, inu mu fkashejo fojo lubesen fkus poterpeshlivoft. Zhe te pa fhe vfe to v’terplenju ne more poterpeshlivjga Oriti, o zhiovk! delej fam per febi ta fklep po toji pameti; teshava , krifh, nefrezha, ktira ine je sadéla, pride od Boga, to me vira vu-zhi', sakaj bres njegove volje, bres njegoviga dopufhenja fe ne more nezh sgoditi, kdo fe bo Bogo soperftâvil ? kdo fe bo s’ njim pravdal ? tedej ozhem terpéti, inumovzhâti, kir fpodob-no je, de ftvar je podlóshna fojmo ftvarniko, keb’bil popólnama nedolshen , inu bi me Bóg terpéti puftil, bi ne fmel goderndti, kir nar nèiiolshnifhì, nar fvctefhi dufhe, fo shivéle v’narvezhimo terplenju na fveti, kolko veliko mejn finem godernâti, inu nevólen biti , kir morem fposnati, de grefhnik firn fkus grehe moje safhlushil tavshentkrat, kar terplmi? tedej ózhem terpéci, inu movzhdti, kir fpodóbno je, de grefhnik déla pokóro. Vem is vire, is Ss. Vuzhenikov, inu is fkufhne, de obeden ni perfhal v’nebela, kakor famó po póti krishov, inu terplénja, ta pót je Jesuf fam sasnamval, po tej póti je on fam pervi fhal, po tej póti 10 fhli sa njim vfi, kar fe jih sdej s’njim v’ nebelih vefelj, tedej tudi sa me druge póti ni, ako ózhem enkrat kje gori sa njimi briti , tedej ózhem terpéti, inu movzhâti, kir fpodobno je, de fe hlapzi ne godi bolfhi, kakor fe je go-fpódo godilo. Ako poterpeslilivo terpim, je krifh bel lohâk, délam sa grehe pokóro, sbi-rom fkupej sa vezhnoft safhlushenje ; ako né* volno terpim , je krifh bel teshak, ni pokore, ne safhlushénja, tedej ózhem terpéti, inu movzhâti , kir fpodobno je, de pokâshem v’ dianju , de lubiin mojga Bogà, kir poterpeshlivôft v’kri-shih, inu v’ terplenju je nar bel ozbitno snami* ne moje lubesni proti njemo, kakor bomo vidi- 11 v’drugimo dejli. I. De bo fvet fposnal, de jeft ozhéta lubim, vftanite gori , inu pejmo ; takô je govóril Jesuf fojim Apoftelnam , k’je po konzhani sadni vezherji rajtal jiti na ojlfko góro, inu sazhéti foje grenko terplénje. Glej zhlovk! is per-pravnofti , s’ktiro fe je terplénjo podvergel» inu is poterpeshlivofti, s’ ktiro je martro , inu Imert 11% fmert preftâl, je otel Jestif , de ima fposnâti fvet njegovo lubeseii proti ozliçti. Al ne bomo tudi mi fkus poterpeshlivoft v’ krishih, inu v’terplénju, kar jih pride zhes naf, nafho lu-besen proti Bogo na snanje dali ? Martra bo fploh sa naf ozhitnifhi suatniile zhifte lubesni boshje dershâna * sa to tudi katolfhka zirka hezvibla, taitliga na aitar pofta'viti , kakor fvetnika zhaftiti» kcir je preftal niartro, dal kri, inu shivlenje sa viro, imi sa Jesnfa. Al S Greg. pravi : dl snđmo tudi bres me^ha, inu bres ógna marterniki biti9 namrezh fkus ftano* vitno poterpeshlivoft v’terplénju j sakaj martra he ftrl marternika, ampak marternika ftri lc poterpeshlivoft v’martri, ta je ozhitno snami-he nafhe lubesni proti Bogó. Zhe fe ti nebo fméja, inu ti vie po volji, inu po frezhi gré, ‘ takrat je lohko rezili : gojpód ! jefl te lubim ; al ta lubesen fhe ni refnizhna, kir fe l’he sado-m lic vé, al lubifli vezli dobróre, al tega * ktir ti dnbrbte fkashe, al lubifli Boga le sa volo njega famiga, al ga lubifh sa to , kir ti dobro liri. Tudi David je menil , de takrat* kje 1 ha zhafnim frezhen bil, je bla njegova lubesen prot BogA ferzhna, inu refnizhna, sa to fposnai )eft fim rekli v' moji Jrerhi, niifli me ne more od Boga odverniti ; al 'k’ fo fe njegove okul-ftâve preobernile, k’io nefrezhe, krifhi, inu nadloge zhes njega perfhlé , al je tudi po tim takb govóril ? Poflilufhnjte . njegove befede v’ terplénju fo ble té i ti fi odvernil od mene toje ob/i^hje, o gofpud ! inu jefl fim vuf smejhan♦ SA volo tega, deb’le vezb ne golfal v’lubesni prot Bogo, je profil: jkujhej meì o gofpódl 15 J*us j k us ogen krishov , inu ttrplenja, de bo moja lubestn proti tebi rejnitfina s n ajd ma. Ja I fkus ogen krishov, inu terplénja more lubesen fküfhana biti , kakor bo slató fkus ogen resbé-lene pezhi fkiifhano, de fe pokâshe nje zena, inu vrednóft. Dokler v’miri, v’pokoju, inu k v’frezhi shivifh , moj zhlovk ! ni fi sagvifban» 1 ako v’refnizi lubifh Bogâ, inu tudi Bogo ne dafh ozhitniga snamina toje lubesni ; «1 kadar fi flab, inu bolan, reven, inu sanizhvan, safh-potan, inu pregajnan, zhe takrat roko bishjo, ktira te pokori, ponishno kufhnefb, zhe fe takrat pred Bógam, ktir foje oblizhje od tebe ' odvérne, al te le s’jesnim ozhéfam gleda, po-nishafh, ujega sa tepénje sahvalifh, inu smi-ram enako s’ajfram fhlushifh, njegovo previd* noft molifh, takrat snafh rézhi s’S. Pet. poln savupanja : ti vefh, o gofpôd, moj Bôg ! de te lubim', ne tojo dorotlivott, ne toje dobróte, ampak tebe famiga,* dokler fi toj obilni shegen islival zhes me, inu mi frezho dal, firn fzer vezhkrat rekel, de te lubim, pa to je blo le is hvaléshnofti sa toje gnade, inu dobróte; al sdej , kir perpravno, poterpeshlivo , rado-vólno vsamem grenki kelh krishov, inu terplénja is tojih rók, sdej, o Bóg ! ne morefh nizh zviblari nad mojo refnizhno lubesnjo proti tebi. Ja, zhlovk! Bóg nad ro vezh ne zvi-bla; on je previshan, de ga v’refnizi lubifh , inu fzer ne sa volo dobróte, kir fe proti tebi ojfter ne fkashe , ampak le sa voli njega famiga. On govori k’ tebi , kakor je nekdej Angel boshji na mejili Bogrf h’ Abraham# govoril , kje rekel : sdej fposnâm, de fe Bo- 22? g& bojijh. Sdei vidim, de ga v’ refnizi is fòrza lubifh. I ». i Kolko, inu koko velike snamina boshjiga ftraliu, inu ferzhne lubesni je dal she poprec Abraham fojmo Bogo, inu vender je Bóg The le sdej njegovo lubesen sa refnizhno fposnâl. Na povelje bosbjie je on sapuftil hifho lbjga ozhé* ta, fojo shlahto, fojo deshélo, fe je dershal dotti let , kakor ptuji, med nevlroitn, malik* vavfkim ludftvam, je preftal poterpeshlivo vfe, kar ga je sadélo v’temo zbali foperniga, inu teshavüiga ; terpel je shaloft sa volo nerodo-vitnofti foje shene, shaloft , kje Bóg takó dol* go odlâfhal fpolniti foje njemo fturjéne oblube; inu per vfemo temó vender fhe ni imel frezhe, deb’bil sa refnizhno fposnâl Bóg njegovo lube* sen. Takrat fhe lé, kje Bóg dal njemo eno sa-povd, kakerfhna nigdar enmo zhloveko od ne-bef ni dàna bla, de namrezh ima saklâti, inu i sa ofer feshgâti fojga leftniga, edinorojéniga lina , k’ga je she svésal, na germâdo polôshil, s’mezham nad njim samâhnil, takrat fhe lé mu osnâni Bóg fkus Angela, de nad njegovo lu-besnjo nizh vezh ne zvibla, de je sa refnizhno fposnâ, kir leftnimo lino sa volo Bôgâ ni sa-nefel. Glej y is tega, o zhlovk ! de nizh ni takó veliziga, nizh takó tefhkiga, kar bi ne mogel poterpeshlivo prenéfti, ako v’refnizi lu-bifh Bogâ; glej, de toja poterpeshlivoft, je rolka b'el ozhituo snamine toje lubesni proti Bogó, kolker vezh krishov, nadlog, inu sópernofti 15 * pra* prenefefh s’poterpeshlivoftjo. Tedej nizh dru-siga ni, kakor popânkanje lubesni prot Bogo, ako fe v’terplénju dafh premagati od nepoter-peshlivofti, ako fe zhes ftvari jesifh, zhes Boga, ina njegovo previdnoft goderndfh, ako to-shifh nevolno, inu zagujefh. Kolko bel po pameti, inu po viri je , ako is lubesni gori vsa-mefh, is lubesni preterptfh , kar ti Bóg is lubesni pófhle. Previshan fi, inoj zhlovk ! de vfe, karkoli te sadéne teshavniga, pride od Boga. ktir te lubi, inu ravno sato, k’te lu-bi, fkus fojo lubesen drusiga ne sheli, kakor Ariti te vezhno frezhuiga. Sakaj, al fi grefh-nik , inu toko je sa te nar vezhi frezha, ako bofh h’ pokóri sbudén , inu k’ temó ti nar bel pomagajo krishi, inu nadloge; alshivifh v’pokóri , inu tako je fpet sa te nar vezhi frezha, de imafh perloshnoll sdej v’temó shivlenju, pravizi boshji sadofti ftriti, inu plazhati dolg, ktirga fi fkus greh fturil, inu h’temó ti fpet nar bel pomagajo krishi, inu nàdlóge; al fi ne-dolshen , inu takó je fpet sa te nar vezhi frezha, de v’ nedolshnofti ne le famó do konza fta-noviten ofiânefh , ampak de smiram vezh gori k jemlefh v’ popólnomafti, inu h’ temó ti fpet nar bel pomagajo krishi, inu nadlóge. Glej, to je urshoh, to jezil, inu konz, ktirga ima dobrotlivi Bóg, kadar te kej terpéti pufii , ta dobizhek ri pernéfe zhafno terplénje. ako ga le ozhefh nolici s’porerpeshlivofijo. Sturi, moj zblovk! tako, kaderkoli te en krifh, al ena nefrezha sadéne; fpomni fe , de pride od Boga, vefeli se, de imafh perloshnoft , ozhitno p'ok'a- ’ sati mu , de ga is Terza lubifh, kir fa volo njega *29 £a radovolno terpifh. Skuš to fi bofh ter-Plénje polohkal, inu pomajnfhal, fi bofh gren-kôfi krisha pofladkâl* inu v’ narvezhi nadlogi vshival nar vezhi notrejni trofht, de bofh sa-mogel rézhi, kakor je rekel S. Paul , k’je v’ terplénjii , inu v’ pregajnanju savpil : poln trójht a firn, is fér^a fe vefelim v’ vfih mojih nadlogah* III. Grefhnik tedej. ako te tóshi veli, de veliko lì grefhil, k ir shivifh na fveti, ako toj dolg fhe sminuii gmérafh, de fkorej ni dnéva , deb’per Bogó v’ eno al drugo samiro ne pâ lil , Iposnej vender, kakó velika je proti tebi lube* sen boshja, kakó veliko je boshje vfmilenje , akó ti Bóg pofhle vfe forte nefrezhe, te ob-loslfi s’krishi, imi nadlógami, te pulii shivèti v’terplénju. Mifli lé en malo, vfaki greh je breskonzhna hudobia , keb’ bil tudi v’tojmo želimo shivlenju le'en farni fmertni greh doper-néfel, fi sa volo tega famiga vreden vezhno pogublen biti; kolko vezh tedej fi vreden po-gublénja, k’fi jih doperuéfel morbit, de fhti-vila ne vefh. Kolkerkrat tedej fi fmertno gre-fhil, tolkokrat bi te bil Bóg po vfi pravizi snil pogubiti. Vender on to ni fturil, kir ne Shell fmert grejhnika, ampak deb' fe. fpoko-ril, inu shivel. Ou tisanâfha, te zhaka , kli-zhe, vabi, profi, s’dobrim, inu s’hudim} al , kir fç flepó na vdafh , te vddri s’zhafnim cer-pl^njam, deb’ fe sbrihtal, fam v’ fe fhal, greh sapufiil, h’pokori fe poddl. Tok’ fposnej vfmile - no no róko lubesni poluiga Bogâ, dej greho fio-vó, terpî poterpeshlivo, kar fi fkus greh sa-fhlushil, inu fposnej, de Bóg, deslih fi ga re-shifiil, te vender fhe lubi, kir te zhafno tépe. de ti bo vezhno sanéfel, te obloshi' na temó fveti s’krishi, inu nadlògami, de te bo na uni-ino fveti vezhno frezhniga fturil, fpokornik! ako te boli ferzé , de , ako lih fi greh site sdavnej sapuftil, inu sazhel brumno shivéti « vender zviblafh, al bofh mogel kdej pravizi boshji sadofti Uriti, fposnej vender, kakó velika je proti tebi lubesen boshja , kakó veliko fe boshje vfmilenje, ako te Bóg puftì shivéti v’ krishih, v’nadlogah, inu v’terplenju; mifli lé en malo, kakor je vfakifmertni greli breskonzh-no reshalénje boshje, tok’ pogirie tudi vfaki fmertni greh breskouzhno sadoftifturjenje ; kakó pa bofh Bogó bres konza sndofti fturil? fkus kaj sa ene fp°kôrne delà ? vfe toje pokôre, inu dobre delà obftoje al v’molitvi, al v’porti, al v’ almoshni, na ktiro fe morefh s’ savupanjam sanefti ? na molitu né, kir je vezhdejl bres ân-dohti, inu reftréfena, na port tudi né , kir ga je malo, inu ta bo flabo dershân, na âlmoshno tudi né, kir al nerad dafh, al jo inorbit fam poterbdjefh, kaj bo sa pokôro? kdaj bofh pravizi boshji sadofti fturil ? Sposnej lubësen toj-ga Bogâ, on kir vidi, de toja pokôra je sini-ram pomanklîva, ti ozhe v’temo h’pomózhi priti, ti pofhle sópernofti, nefrezhe, krishe , teshâve, inu ti fkus to perloshnoft da, deb’fkus poterpeshlivoft v’terplénju pravizi boshji sadofti fturil, kir fkus druge déla ne morefh sadofti ftriti. Sposnej, de Bóg te lubi, kir ti fam obil* obilne mitelne na róke da, de samorefh Uriti vredno pokóro; ter pi poterpeshlivo, inu vefé-li fe, k’ bo perfhla fmert, bofh pred Bógam , kakor fkus ogen ozhifteno slató, pravizhen snajden. Nedolshni! a ko le bojifh v’ fredi fve-tà, med tolko fkufhndvami, v’tolko nevarno-ftih sgubiti nedolshnolt , gnado boshjo, perjas-n°ft Jesul’ovo, fposnej, kakó velika je proti tebi lubesen boslija , kakó veliko boshje vfmi-lénje, ako re pulii Bóg na fverä shiveti v* $ó-pernollih, v’ llifkah , inu v’nadlógi; Bóg previdi, ako bi tebi dobro, vfe po volji, inu po frezlii fhlo, bi snal na Bogd posa biti, prevsé-ten ratati, v’ greh sagasiti, kaj tedej ftrî sa to-je isvelizhanje l’kerbni Bóg ? on ti pofhle te-shâve, inu sópernolli, de fe vezhkrat na njega fpómnifh, te obloshi s’ krishi, inu nadlógami, de siniram ponishen ollanefh, te ogradi s’tern-jam zhafniga terplénja, de ollanefh sveli Bogó, Hanoviten v’ briiinnofli- Sposnej tedej boshjo lubesen, bodi poterpeshliv v’terplénju, kadar pride fmert, bofh kakor rósha med ternjam vreden snajden is pu fluì ve tega fvetâ v’nebefhki pa-radlfh prefajén biti. v Kir tedej je temó takó, mozhnó shélim , deh’ fi Urili sa zijta dobre mifli, inu previdnoft sa vafhe isvelizhanje. De ne bofh , moj zhlovk ! fkus nevólo v’ rerplénju fam foj fovrashnik, deb’otel dvakrat nefrezhen biti, na temo fveti sa volo krishov, inu nadlóg, ktire terplfh, na »mimo fveti sa volo nevóle, s’ ktiro v’terplónju reshalifh Boga , obshaluj donef toja nepoter-fleshlivoft, ktiro fi dosdej imel, inu oblubi sa naprej radovóluo terpéti, kar bo Bóg sóperni- ga »3* ./ ga zhes te poflal » inu sdihni k’Jesufi: Lubi Jesuf! pervvfit te sahvalimo ponishno sa tojo breskonfiino lubesen , ktiro proti nam imajh, ktiro pokâshejh nar bel ofiiitno Jkus to, de naf na jveti puflijh terpeti, shiveti v’ krishih , inu v'vfe forte supernoJlih; toi -fil, inu konç v' te* mo je fvet, kir drusiga Jkus to ne shelilh , kakor nam perloshnojl dati, deb' sa najhe doper-nejene grehe v’ temo shivlenju to ji pravici sa-dofii ßrili, obilno sajhlushenje sa veghnojl jku-pej J'pràvili, inu tojo lubesen s’ najprotno lu-besnjo povernili, Drugi^h te profimo ponishno sä odpujhenje, de dosdei tolkokrat fmo Je v' ter p linju od nevôle premagati dali, sajhlushen-je sgubili, tebe reshalUi ; ne glej na preterjic-no, kir aonef ti oblubimo, sa naprej, karkoli bo toja prtvidnoft tejhkiga, inu sóperniga fiies naf poflala , radovhlna gori vseti, najho volio s' tojo jkleniti, inu poterpeshlivo prenejU vje sa volo tebe, is lubesni proti tebi, k' to ji fiia-ßi. Al kir pasnâmo najho ßaboß, kir verno is jkujhne , de vfe prev'efii naglo snamo od nevi) le , inu wpoterpeshlivoßi premagani biti, sa to proßmo , lubi Jesuf! dej nam tojo guado , inu tako mó\h, kâker/hno fi dal vl terplénjn toiim isvòlenim, de kl najhi pokóri, k’ nafhi-ma sajhlushenju bomo na temò Jveti poterpeshlivo terpéli, inu jkus to fe vredni finii, enkrat s* teboj fe velino v' ntbefih vefeliti. Amen. PRIDIGA Na I, Nedélo v’ Pólli, Potim k'fe je Jhtirdefet dni, ina Jhtirdefet no^hi pùflil, Matth. 4. ^azhétik fhtirdefetdanfkiga pòrta vfakimo du-hovuimo paftirjo dolshnoft naloshi govoriti od treke zerkovne sapovdi, inu opominati virne, de imajo pod sgubizhkam vezhniga isvelizhanja fkasati pokórfhino katolPhki zirkvi , ktira sa-pové, de fe imamo fhtirdelet dni pred veliko nozhjó, fhtiri kvaterne tedne, inu druge fapo-Vedane pòrte portiti, tudi ob petkih, inu fabò. tih od mefnih jedi fe sdersliati ; sakaj Jesuf fam pravi, ktir zirku ne poPhluflia , inu ne bòga, tega imamo dershati sa enga od gmajne fvetni-kov odlòzheniga, ozhitniga grefhnika. Vem, de dorti jih je, ktirim fe fapovd S. Pòrta sab« ftojn reslàga, kir med puftam, inu portam oben-ßa reslozhka nimajo. To fo puntarfki, nepo-kórni otrozi katolfhke zirkve. Nizh sa to, Puftimo jih , govoril bom vender od porta sa to, de ti, k ti ri porta ne dershé, ne bodo iniéli per Podbi urshoha sgovarjati fe, de ni Po vedili fojej dolshnorti, inu de ti, ktiri v’ tej fapovdi ka« tolfhki zirkvi pokórfhino fkashejo, bodo fhg bel jSotérjeni v’ ajfri, v’ sveftóbi, inu v’ pokó-fi, ktim pogirje od vfaziga krirtiana S. poftni zhaf zhaf. Sovrâshniki, al veliko vezh frejv/rni, sa-nizhvavzi porta fe s’S. Evang. sgovàrjajo, kir pravi Jesuf : Kar jkus vufla noter grc, to ne ognufi %Moveka, is ktirih befedl fklénejo, de ako fe tudi v’porti, kvâterni teden, v’petik, inu v’ fabóto mefo shré, to zhloveka ne more ognufiri, al greha deléshniga ftriti, Poglejte, kako fojo vert gladjo! Pa ne vem, al is ne-viimnofti, al is hudobie. Is neviimnorti, mif-lim, de né, k’fo refvetléni, inu modri; tedej le is hudobie. Jeft jim perpurt/m , de mefó famé na febi, nej fe jé velki pétik, al na puftni dan, zhloveka ne more ognufiti, al pogubiti, ampak nepokórfhina proti katolfl\ki zirkvi, nesdershânje, pohujfhanje, hudoba ferzâ , poredna volja, kar je vfe s’prepovedano jedjo mefâ v’ porti fkléneno , to dufho ognufi, fkus to fe zhlovk pregrefhi, fkus to rata fovrâshen pred boshjim oblizhjam, inu vreden pogublen* ja, ako ne ftrl vredno pokóro. Jâbuko v’pa-radishi je bló farno na febi nedofshno , de ga je Adam vgrisnil, fkus to ni mogel grefhiti ; al kir je on fkus pokufhno jabuka Bogó nepo-kóren bil, boshjo sapovd sanizhval, inu pre-lómil, fkus to rt je nebó saperi, fmertno gre-fhil, fa m febe, inu zel zhlovefki ród nefre-žhen fturil. Donel' tedej vam shelim od porta potreben navk dati, inu vam fkasati, de dolsh-ni fmo fe portiti , inu sdershati od mefâ, kakor katolfhka zirkn sapovduje, to svisham v’pervimo dejli, keb’nam tudi zirku polk ne bla sapovédala , bi fe vender mogli portiti. inu sdershati, to pokâshem v’ drugimu dejli. DVa sa nafhe zhafe potrebna navuka; preden vam jih jih na dale) resloshim, perprivite fe k’ s.inierk* livimo pofhlufhanju. I. Portiti fe, inu sdershati fe drusiga ni, ka-kor eno pertérganje gvifhnih jedi' s’tim res-lozhkam, de ta, k’ fe pofti. fe sdersln' od mefd, fe le enkrat en dan do fîtiga najé, inu der-shl v*jedi orengo zhafa, ta pa , k’fe le farno sdershi, ne jej v’petik, inu v’ fabóto mefd. Al poftifi fe po sapovdi katolfhke zirkve, fe pravi ne farno od niefa fe sdershati, ampak sraven nizh vezh , kakor enkrat zhes dan do fitiga fe najefti. Zirku je to sapovédala sa to, pravi S, Tom. de bo mefó krishano, inu poshelenje saterto, pa vender tako, de natura sraven ne bo vmorjéna , ampak obvirvana. Inu sa naturo ohraniti je sadofti le enkrat zhes dan do litiga fe najefti i misa pa s’ poftnim jedmi obloshiti, fe ne pravi polt dershati , ampak poshelenje zerklati. Sraven tega.de v’pofti fme zhlovk le enkrat zhes dan'fit biti, fe more v’jedi tudi orenga zhafa dershati. Nekdej fo fe otifhäli kriftiani fhe le potim, kje fonze doli fhlo , ta navada ie bla fhe ob zhafi S. fiern. al potim je katolfhka zirku smiram vezh preglédala, inu sa volo zhlovefke flabófti perpuftiia, de ura jedi, ni fhe le po fonzhnimo sahódo, ampak ob poldan dershkna bla ; pred poldnévam pa ni dopu-fheno iefti, sakaj S. Tom. pravi , tifti preló-mi pcft, ktir jej pred zhafam, kakor ga je Sirku odlozhila. Polliti tedej fe pravi , od mefi» tóh jedj pope]nama fa sdersiiati $ do poldan,tiffi ofta- *S6 oliati, ób poldan fe najefti, kolker natura po-terbuje, od poldan do vezhera nizh vseti, in« svezhir fi pertergati, to je, ne do fitiga fe najefti. Vftane vprafhanje , al je dopufheno v’ pofti svezhir kej jefti ? de enkolko jefti je dopufheno, vfi vuzheniki pravjo. Pervi kriftia-ni od vezhirje nizh ni fo vedili, k’ fo fhe le po fonzhuimo fahodu kofili, al kje kofilo na poldan poftavleno bilo, je zirku dopuftila, de tu* di svezhir fe fmej enkolko jefti, imi piti, inu vezhirja v’polli je odlozhil S. Carol. Borom, na en lot jedi , inu na en kosarz piazlie. Prepovedano pa vfelej oftane, vezli, kakor enkrat na dan do litiga fe najefti, al pa mefne, inu portile jedi' fkupej usili vati , sakaj urshoh , de zirku poftsapovej, je krotenje mefa, inu hudiga po-shelénia, to pa ne bo kroteno, zhe fe na dan vezhkrat ilo litiga najéfh , al pa nielhe , inu poftne jedi fkupej ushivafh; sa volo tega polt prelomi taifti, ktir pred poldnevam ushije, eno dobro shtipo, al mléko, al po navadi mlezhno kafé, kir te rezili zhloveka bel rede , koker kofilo, sakaj pred zhafam fe ushiti ne (inej ilizh, kar zhloveka nafui. Vftane vprafhanje, al prelomi poft taifti, ktir zhef zhaf jedi v’ pofti pijé ? tukej puftim druge govoriti. Nea-pelfki katekismuf pravi, kdor pijé Trovo, al shgdno vino, al druge pidzhe, ktire zhloveka nafitjo, imi mózhniga lire, ta poft prelomi ; vuzhenik Lambert prdvi , portici fe pravi lakoto, inu shéjo terpéti. Jeher fploh pregóvor: piazlia ne prelomi poft, al ta pregovor ni re fu i* zhen, je nafprtiten navdkam Ss. Vuzhen/kov^ Ravna tokó govori S■ Magnus, kir pravi; v’ poft- v’ poftnih dnevih je dopufheno zhes zhaf jedi tolko piti, kolker je potreba sa shejo. vgafniti, kir s’ piazho bo jed v’ shelodzu loshej szirana, inu to pomaga h’sravjo, al zhe je piazlia nes-niafna , tok’bo Bóg reshalen ravno takó, kakor keb’ fe poft v’jedi prelomil. Pervi kriftiani v’ pofti zhef zhaf jedi tudi v’velike sheji ni fo pili. S. Fructuos. Taragonfki fhkof, k’je bil k’fmerti pelân, fo mu nekteri is vfmilenja en kosarz vode ponudili, deb’ losliej prellal mar-tro, al on je odgovoril, zliaf pólla ni fhe menil , Bóg vari popreit piti, martran pak je bil en petik do poldan ob dofétih, kako mozhno. ta navk, inu isgled fedajue kriftiani k’ framoti Url, ne bom reslagal » le farni pomiflite. Al na to kaj prav jo frejvlrniki? kaj mi bo zirku sapovdvâla, inu v’jedi, al prâzhi me-nike flâvila, Bóg je v’ llvaril sa zhlovéka jed , inu piazho, natura to tirja, inu poterbiije, kdo mi bo branil jelli, inu piti, kar ózhem, kader ozhem , de le imam? O nikar toko! viro po« fhlufhajte; al ni fapovd Jesufova, greh pokoriti, grefhno poshelénje treti, mefo kri-shati ? al tedej zirku nima pravlze, inu oblalli v’ pofebnih dnevih sapòvédati to, kar nje shé-lien Jesuf shell.? Jesuf fam fe je politi, prizba donâfhni S. Evang. on je poli vfelej hvalil, inu povsdignil, inu mu perpifal pofebno mózh, kje rekel, de pofebna sorta hudlzhou ne nnre tfer^zhi pregnana biti. kakor s’ pollam , inu tnolitvo; al zirku od Jesufa pollavlena leto ne bo mogla sapovedati? kir vender vfe, kar sa-povej, na melti Jcsufa, v* imeno Jesufovimo sapovdüje ? Kaj tedej bo enkrat sa taille, ktir zvrkvi to oblaft odrekó, al sauizhüjejo, kir vpije Jesuf, kdor vaf, moji nameftniki, papesha, fhkofe, inu druge tnâfhnike, pofhlufha , inu Boga, ta méne pofhlufha, kdor vaf sanizhüje, ta méne sanizhüje, inu kdor méne sanizhüje,ta sanizhüje tega, ktir je méne poflal, ozhéta. Urshoh, de zirku poft sapovej, je leta , sapre» gréhe pravizi boshji sadôfti Uriti, jeso boshjo s’tim fpokornim delam potola'shiti , hudo po-shelénje mefa krotiti , truplo pod pokórfhno duhé perpraviti, dufho od grefhnih mifli ozhi-llifti , molitvi vezhi raózh dati , al to ni fo fvéti urshohi, sakaj je poft sapovedan ? Vftane vprafhanje, kdaj fé fmertno pregrefhl zhef sa-poved polla ? pervizh takrat, k’ fe mefo je‘| bres dopufhenja ; drugizh k’ fe mefne, inu potine jedi fkupej ushivajo; trekizh k’fenadan, vezh, kakor enkrat do litiga najej. Zhe kdo te tri vishe le enkolko prellópi, le tudi le en-kolko, toje, le odpnftlivò pregrefhi. Kdo je dolshan od mefnih jedi le sdershati? vfaki, ktir je fedtno leto foje ftarofti fpólnil, kir v’ti fiarotli fe she sazhne greh fposnuvati. Je pak tudi dolshan zhlovek prez po fpolnenimo led-mimo leto fe polliti? Kir mladoltvezh jedi po-terbuje, k’je fhe v’rafti, ni dolshan fe polliti, de ravno je dolshan od mefnih jedi fe sdershà-ti. Kadar fe pak mlàdimo zhlovéko poshelén* je, inu hüdo nagnenje glafiti sszhné, more tudi sazheti fi kej pertergvati; potim pa, k’vpr„-vi lian, k’ dobri mózhi pride, je dolshan ne farno fe sdershati, ampak tudi polliti. Kdor tedej je en , inu dvajfet 1er ftar, inu fzer per dobrimo sdravje, je dolshan pod fmertnim gré-ham ne farno od mefnih jedi fe sdershati, arn-)ak tudi fe poftiti, to je le enkrat na dan do ïtiga fe najéfti, inu fvezhir fi pertergati. Kriri b od dolshnofti, pofta vun vseti? Vfi taifti, uiri bodo od refnizhnih urshohou nasaj der-shâni, ktiri urshahi fe s’poftam ne morejo vseti, katolfhka zirku je dobra mati, ktira ima s’ sojim Vi'rnim vfelej vfmilenje. III. Od dolshnofti pofta fo tedej vun vséti pervizh mladi, kakor fim she sgorej fpomnil, inu ftari, ktiri fo toko flabi, de poterbujejo vezbkrat nafiteni biti, zhe si nozhejo na fojmo sdravjo fhkodvati. Vender ftaroft farna ne fgo-vorl od pofta, zhe ima zhlovk f he sadofti mo-zhl, de samóre poft prcnéfti, treba je veliko vezh na mozh trupla, koker na ftaroft gledati , sakaj* snajdejo fe moshé , inu sliéne per 70 leitah, ktiri fo bel sdravi, inu mozhnefhi, kakor nektére per 30 leitah. Staroft farna tedej obenga od pofta nesgovari, zhe ni ftaroft s’bo-lesnjo, al s’ flaboftjo fklénena , sakaj dokler zhlovk more , toko dolgo je dolshan délati po-kóro. Drugizh preglèda zirku poft taiftim, ktiri tefhko délajo, kir tefhke déla poterbiijejo ve-liko mózh trupla, kovâti, zimprati, orati, kopati, derva lekati, déla, ktire truplo utrudjo, " agoVore od dolshnofti pofta, vender ne dopu-fté jefti m«fo, zhe ui velika dragiua, zhe je mo- 24° mogózhe s’poftnim jedmi ishâjatî ; druge opravila pak, kakor pifati, mulati, 1'hivati, inu fploh vfe take dela, ktire truplo ne utrudjo, nesgo-voré od dolshnofti pofta. Trekizh pregleda zir-ku polt popotnim, zhe- fe snajdejo na dolgi, teshavni poti, na ktiri bo truplo vezhdejl mozh-no ftrudeno. Od sapovedi pofta fo vun vseti bolniki, eoi popólnama, eni le enkolko, ka-kerfhna je bolésen, sakaj zirku ne tirja, de fe ima mefo vmoriti, ampak le njegovo poshelén* je ukrotiti, inu kir je jarm Jesufov fladak , tok’nizh ne bo od zirkve sapovedano, kar je nemogózhe Ariti; sato odvéshe zirku od pofta tudi nofezhe, inu dojezhe matere, zhe bi morditi utegnil poft njeh ótroko fhkodliv biti. Vender kar je dobro samirkati, je leto, de taifti, ktirim je dopufheno enkrat , al dvakrat, al vezhkrat na dan do litiga fenajefti, vender jim ni dopufheno s’mefam fe shokati, ako od du-hovfke gòfpófke dopufhenje nimajo, sakaj be-feda sniiram oltane. kir pravi S- Dnh fkns nio-driga : Sturi, kolker ti je mogózhe ßriti ; fe ne morefh polliti vlaki dan, li dolshdn polliti fe vfaj nektére dneve. Ako fi tudi od pofta vun vset, vender njfi vun vset toko, deb’te ta sapovd nigdar, inu nikoli nizh ne sadela. Se ne morefh polliti popólnama, Huri faj tolko, koiker ti je mogózhe, sjutrej del zhafa tifh ottani , odreži lì take jedi, ktire le poshelénjo dopàdejo, nej bo misa smafna v’jedi j inu pia-zhi, k oker fe sa zhaf pokóre (podobi, moli vêzh v’polli, koker vdrusih zhafih, bodi bel vfmilen prut vbogim, odpufti rajfhi tim, k’ie reshaljo, odreži fi vefelje, inu kratik zhaf, . go- *4* govori rajfhi sr Bógam, koker s’ ludm'i ; dej ìposiiiiti s’tojem želim sadershanjam, de port je sa te zhaf pokóre, kdor je grefhil, iiej bo, kdor ozhe, ftar, al mlad, kmet, al vafha gna-da, bogat, al reven, jedolshan Uriti pokoro. Al od tega vezh v’ drugimo dejli. I. Kriftiani fzer vedo, dolshnoft, inu visho porta, imi vender koko malo bo dershana ta sapovd! pervi kriftiani do fonzhniga sahoda ni Po mzh vsluìi, fedajui kriftiani ne morejo dva-nnjfte üre dozhftkati, more she shelodiz napól-nen biti. Port oflabi moje truplo, pravi tak zerklivz, to ni oben sgovor, kir ravno to je, kar zirku ozhe, al bofh gladil truplo, ktiroje tolkokrat grefhilo? fi ti bodo (milili vdje pod* vrezhi jih ojftrófti, ktiri fo tolko zhafa greho fhlushili ? al fi morbit vezh, koker Dâvid, koker Efter, koker Judit, ktiri fo vfo ojftroft porta . prenéfli ; zlie toje truplo ni oflabélo, k5 fe je zelo nózh, Zel v’fabóto, kar ni blo da nafhih zliàfov nigdar fhliThati, per pléfo podlo , inu trudilo, ne’boj fe tudi ne bo oflabelo, ako fe bo v’ porti sdershalo od mefa, inu po-kiililo mejhuo ojftroft pokóre. O Israeli vpije Bóg fkiis preroka , al le farno sa volo mene liozhefh nizh terpéti? na poti greha, fe nigdar ( neivtrudifh, le na poti pokóre ne morefh (topine Uriti, kakerfhna framora sa imé kriftianal v Imajn pifano dopufhenje mefojefti, fim odvesan dd sapovedi porta od vikfhi duhovite gofpo-fke, pravi drugi zerklivz ; na to ci mòre na x6 mei- meilli méne toja leftna veli odgovóriti, ktir» pravi, de dopufhenje nizh ne vela ; zhe ga do-bifh zhes voljo zirkve, to je, zhe ni ref, de nemogózhe ti je fe polliti, zhe iniafli le smifh-leDe nrshahe , al zel lashnive, dobi odpufhen-je od ktirga ózhefh, de le nelì dolshan polliti, pred Bógam vender od te dolshnofti nifi odvé-san. Zhe imal'h refnizhne urshahe, inu du-hovfka gofpofka te od dolshnolli polla odve-she, fi pred Bógam tudi odvesan , nad tim ni zviblati, al vàri fe, de nrshahi, ktire naprej pernefefh, ne bodo smifhleni, lashnivi, ìzer golfafh zirku, inu fam fé , al Bogä ne inorefh golfdti ; ktir vfe vidi. Spomnite fe na Israelze, ktiri , k’fo fe mane pernajedli, fo Mojsela po-filili, de jim je prepeh'ze od nebef sadobil, al komej fo mefo pokiifili, ktiro jim je le sa volo godernanja, inu nadleshnofii dopufhéno blo, jim je bla she fmert sa petami, sakaj S. Pifmo pravi, mefna jed je file v’njeh vullih bla, inu je she perfhla zbes njeh boshja fhiba. Toko je, krifliani moji! keb’nam tudi katolfhka zirku obenga polla ne sapovédala, bi bli vender dolshni fe polliti, sakaj le premifhliijte, mi fmo na semli, kakor v’pulii, ptuji deshéli, kti-rà je polna shalolli , rev , inu nadlog, sa volo grehov, ktiri fo nam nebo saperli, móremo veliko terpéri, tedej naf she fama natiira na poft opomina, kir shalofien , nefrezhen, s’krishi obloshén zhlovk she fam od fé nima sheld je-lli, ne piti; kakor ludje fkashéne nature, kakor krilliani, kriri Jesufu fhlifhimo, zhe ozh-mo nebo, kriro Je pokóri , inu nedolshnolli 'od* perto Hoji, na fe potegniti, jenafha per va dolsh-J noli, noft, nafhe vunanje pozhutke krotiti, hudo poshelenje treti, mefó diiho podvrezhi, sa vfe leto pak bolfhi perpomozhi ni, koker poft, kir poft je tnefi nafprutno fpokorno dćlo, desravuo je uuzno trupli, inu duflii. IL Vinfki terti veliko nuza, ako lije bodo preobilne mladike obresane , ravno tako nuza zhlovefkimu truplu, ako mu bo uzhaft jed , inu pidzha pertergana. Sboll zhlovk, tok’mu osravlenik pervizh pofebne jedi, inu piâzhe Perterga, keb’ to sa sdravje nuzno ne blo, bi osravlenik to nigdar ne fturil; vemo, de vezh-krat fo bolniki s’ farnim poftam sdravje sadobi-li, polniki, pravi S. Hieron. ktiri terpé tergali-je po udeh, al podagra, nimajo bolfhi perpo-mozhi sa osdraviti, kakor poft, smafnoft v’jedi , inu piazhi, sa volo tega S. Krisoft. poft * inu smafnoft imenuje mater sdravja. Ravno to poterdi S. Duh, kir pravi fkus modriga, ktir je stmfen, bo dolgo shivel; inu od kod je perfhlo, de Adam , inu drugi ozhaki fo shi-véli po tolko fto let? vuzheniki pravjo, de to Je perfhlo vezhdejl od smanofti, v’jedi, inu piazhi, od kod je perfhlo , de tolko, S?. Pu-fhavnikov fo obderfhili Mišo fto let ftanovitno sdravje? od tod, k’fo smafno shi véli, k’foli pertergali, k’fo fe pollili, ravno od tod pri* ^ de , de kmet v’vfokih hribih, ktir flabó fhivl» je vezhdejl bel srav, rnozhan , inu vikfhi fta-noli1 dozhdka, kakór gofpód v’mefti , ktir fe * niehkizhi s’ shranim, dragim jedmi , inu nizh 16 * no- nozhe vediti od polla; poglejte, kokó refnìzh-no govorf S. Duh, kir pravi l’kus modriga , kdor smafno filivi, bo ftarofl dozhakal. Kririno poli dobro ne Uri, je vezbdejl fam urshah» zhe rósili en, al drugi, de poli, imi sdershan-je od mefnih jedi mu je fin'lu bolésen, ni ur-shah poli, ampak iirshah fo prevezh sbrane poftne jedila, prevezh vrózhe, imi mozhne piazhe , s’ktirim ózhejo namelliri, kar li s’sder-shanjam od mefa pertergajo. Kdor fe ne da zhes poshrefhni nesmalnofti, ampak le v’duho po-kóre sdershf od ene, al druge’jedì, ta bo gc* tovu od gofpóda shégnan sa volo foje pokorfbi-ne, inu v’bolfhimo sdravjo ohranen , kakor poshrefhni, imi nesmafni. Sam Bóg oblùbi tèmo dolgo shivlenie, ktir ozhëta, inu mater fpofhrtije, to je fkufil fam nad fabo Card. Sra-nislaus Hosius, k’fo ga pogovarjali osravleni-ki, inu perjatli, de le nima toko ojflro polliti, fam felli shivlenje perkrajfhati, de bo sa-mogel vezh zhafa zirkvi fhlushiri, jim jé dal ta odgovor: ravno sa to fe pollini, de boni vezh zhafa shivel, Bóg pravi, de imam ozliéra, inu mater s’fpofhtvdnjam bégati, zbe ozhem dolgo sili yeti, Bóg v’nebefih je moj ózha, inu moja mati na semli je karolfhka zirku, moj ozha misapovçj, de imam mefo krotiti, inu krisha-ti, moja mati mi prepifhe zhaf, inu visho, kdaj, inu koko imam to Uriti, jetl bógam tedej ozheta, inu marer, poln vupanja , de bom dolgo shivel, kir Bóg fam mi leto oblubi. Mifli, inu duri, o zhlovk! rudi ti roko, inu ogovori fam fé na to visho: Róg moj nebefhki ózbat sheh', de imam moje mefo pokóriti, zirku, moja ja S. mati mi prepifhe zhaf, inu visho , kako imam Iero ftriti, zhe lim dolshan moja telefne flarflie fpofhtvati, inu bógati, tok firn tudi dolshau begati, inu fpofhtvati mojga ozlieta, ktir |e v’nebefih, inu mojo mater, katolfhko zirku , kii* sa pokórfhino mi je dolgo shivleii-jc* oblübljno na timofveto, iuu neismirjeuo plazailo v’ vezhnoAi. III. A ko pak poA she truplu tólko miza, kake dnbizhke mòre fhe le dufhi perneAi ! fa doper-pelene grehe, (inu mifli, ozhlovk ! kolko jih je), pravizi boshji sadofti Ariti, ni bolfhi per-pomozhi, kakor poA, prizhajo vfi vuzheniki ; David feje poAil, inu greh prefhefhtva mu je bil odpufhén; Ahab fe je poAil, inu B<5g ni puAil nefrezho zlies njega priti, ktira mu je od preroka sashugana blu ; Judit fe ie poAila , inu Bóg je refhil nje ludAvo is oblaAi mogózhniga fovrâshnika; EAer fe je poAila « inu Israel je guado fadobil; Ninivitdrji fo fe poAili , inu Bó.r jim je sanefil. Poglejte, kaj poA Ari. Inu keb’rudi poA od Bogd ne bil sapovédan , bi fe vender mogla poshrefhnoA s’ poAam pokóriti, pravi Termi, k ir poshrefhnoA je fmert zhes Judi fklizala. Kakor je bil Adam sa volo jedi prepovédaDiga fad A is paradislia isgnan, pravi j, S. Atanas. toko mòre poA fpet paradifh odpre-ti. Kaj fe pravi to vprafha S. Bernd, s’poAam ,fc nain bodo gréhi odpufhéni ? to fe pravi, poli \ "hai refhi od vezhne lakote ; sakaj pekd fmo «aflushili, kir ni jedi, ampak vedua lakota, kir 246 kir bogati mofh vedno sa eno kaplo vóde pròli, imi vender je ne dobi, al polt odverne od naf vezhno fhibo, ozhifti dufho , vkroti pozhutke, podvershe mefo duhu, liri ferzé po-nishno, vgafi grefhno poshelenje, sakaj polt je ama zhiltofti , pravi S, Aranas, poli: je inozh divifhtva , pravi S. Efrem. poli je svirk dobrih shelâ, inu fvetih niifli, pravi S. Leo, poli je podpurna zhiliolii, pravi S. Krisolog. polt je mati vfili zhednolli , pravi S. Paulin. Poli je zhednolt, ktira od kriltianllva ne more lózhena biti, bres polla ni obeden perfhal délezh v’I've-tolli. Leto fo dobro vedili fvetniki pervih, imi posnejih zhafov, sa volo tega Ib narvezhi per-jatli polla bli ; o koko ojftro fo ga dershâli ? dobrotlivi Bóg! oni fo fkorej posatali, de imajo truplo, ktiro vfakdajno jed poterbuje, k’fo mogli jeft», fo vfelej is nevoljo jedli, oni fo ushiva'H le tolko, kolkor fe jim je sa shivlenje ohrduiti potrebno vidilo. O Ss. Ozhaki ! koko malo fmo jim podobni mi mofhkiga fpóla , fon-ze jih ni nigdar vidilu jelti, inu k’ fo jedli po Ibnzhnimo sahodo, je bla njeh jed seltsha, inu korenine; o zhille divize! koko malo jim je podoben shenfki fpol ! jeli nozhem nizh povedati od isvelizhane Divize Marie, Anne a Je-su de Paredes, ktira je fhe le pred Ilo letami is rega fveta fhla, ktira fe je od enajltisa leta toko ojliro pollila, de v*fhtirnajftih dnevih je le en kolzhek kruha nje zel shivefh bil, od te nizh dalej ne fpomnim, kir je zhudo boshje gna- ' de , ampak farno to vprafham, ako fo toko meh* t ke, inu fiabe trupla mogle prenelti tako ój-fìroll, sakaj bi ne mogli tudi mi ravno to Uriti ti s’ gnado, inu pomozlijo narvikfhiga , al zhe ne vie to, kir frac flabi, sakaj ne fai tolko, kolkor nam je mogózhe ? al nam ni fo fvet-niki dani sa isgléd , inu pofnemanje? ako nini ne moremo enaki biti v’ ojftrofti, ktira fé nam sdì zbes nafho mózh , fmo vender dolshni tolko ojftrofti na fe vséti, de fe nim smiram bel blishamo, de fe bo vidilo, de ftermo, kolker fmo v’ ftani ftriti. V’temo, lubi moji! nimamo obenga sgóvora, vfe je dognauo, vfe svi-shano, vfe je vredno vafhiga premifhluvanja, kar lim donef govoril# Le nnflite , kaj veuder zhlovk ni v’ftijni ftriti, kader v’refnizi ozhe. O sa tega volo, fkus vfmilenje boshje pro-fim vaf, lubi moji! fkâshite vafhetrupla, k’jih s’ poftam pokorite, Bogu kakorperjeten dar, ktir ima vrednoft pred njegovim oblizhjam. Ktiri Jesufa fhlifhjo, ktiri fo kriftiani vredui fojga imena, pravi S. Paul, ti krishajo foje mefo, foje grehe, poshelenje , inu hudo nagnenje. Poftite fe prizheózhi fhtirdefetdaufki poft, de Jesufu enkolko enaki poftânete, ktir fe je tudi poftil de fe k’ obhajanju velikonozhnih prašnikov vredno perpravire, narvezh pa de jeso bnshjo potolâshite, inu ftiirite pravizi boshji sadofti sa vafhe pregrehe; poftite fe fhtir quatre sa fprofiri od Boga vredne mafhnike, inu sa fklizati od nebef obilni shegen zhes dufho, telo , inu zhes vfe, kar imrfre , poftite fe v’ petkih k’fpomino terplenja, inu fmerti Jesnfove, v’fabntih h’ zhafti Marte zhifte Divize, fej velie, de per nje sa Bógam ftoji nafhe zelo isve-• ližhanje. Tosapovej mati katolfhka zirku, kdor je ne polìufha, kdorjc ne bòga, nevredno noli ime »48 imé katolfhkiga kriftiana, fe enak nevirnikam, inu ozhitnim grefhnikam. Kdor fe s’ isvolenim nozhe polliti kratik zhaf, ta bo s’ pogublenim terpel vezhno lakoto. Porti fe, o zlilovk! pak toko, de toj teléfni port bofh tudi s’duhovnim poftam fklenil, sakaj ni sadofti, ako le truplu pertèrgafh jed, inu piazho, ampak port telefni te mòre ftriti tuli bel vfmileniga, bel poter* pesliliviga, bel ponishniga, bel mirniga, bel brumniga. Inu zbe bofh tudi vfe to fturil, mifli smiram, de fhe ne bofh v’ ojrtrorti porta enak pervim kriftianam, med ktirim S. Palemon, k’ mu je v’ petik flabu sélishe s' oljarn sabelenu ponudeno blo , je savupil: moj gofpód,inuod-refhenik Jesuf je donel’ krishan bil, inu jert bom s’oljarn sabelenu jedel? Ako ne m or e f tl tolko rtriti. o zhlovk ! kolker fo fverniki tirili , ftriri vfaj tolko, kolkor ti je mogózhe ; «ko Ü ti port teshavn sdì, mifli, de port je sam, de terpimo, inu pokoro delamo, mifli, de nobefh* ko krajleftvo üloterpi, de bres truda ; fkerbf» inu premagvanja obeden v’ nebefa ne prida, mifli, de kolker vezli bofh mefo oflabil, imi krotil, tolko mozhnefhi bo tal duh, mifli, pravi S. Basil, de angeli té, k’fe potijo, v’sla* te bukve sipifujejo, de bodo enkrat s’obil-roftjo nebefhkiga vefelji natìrenì. Dej, labi Jesuf! guado, ina mo^k vßm vimini , de po tojmo ìsghdo, inu po J'apovedi katoljhke \irk-ve bodo v'pri^heb^himo çhafo pokóre mefo, inu njega poshe linje s'poflam sater li , inu sa foie grehe toji pravici sadùjli flrìli, dei )im v tih dnevih tolkç ve^h na du/hi shbesha, kolker ve\h fi na truplo od jedl, inu piaghe per- perurgajo, de potim k'bodo v' temo shivlenjo s'poflam, imi drugim fpokornim delani pla-Zhâli dolg fojih pregreh , bodo samogli ob ^ha-jo foie fmtrti imeti t rdno vupanje v’ toje kraj-leftvo K> ve^hirii nebejhkiga jagneta vsiti biti. Zeto profem fam sa fe, sa vje moje Jarmane, ina prizjieòzjie pofluJhav{c, vflijhi me , o Je* sufi Amen. PRIDIGA Na II. Nedélo v’ Pòdi. To je moj lubesnivi fin. Matih. 17. I-^onef teden fim vam resloshil pervo dolsh-noft, ktiro nam prizheòzhi ftirdefétdanfki póft naloshî, namrezh de fe imamo portiti, de fter« mó zhes dopernefene grehe pokóro, imi de po-tolàshimo reslialeniga Boga. Donef vam bom refklddal zheterro zerkovno sapovd, krira more v’ gl ih vishi v’ prizheózhimo S. Zhafì fpfert i inu leftna lubešen nar bel pobije, sakaj fpovedati fe enmu zhlovéku, ktirga he posham* al s’ktirim vezhkrat fkup pridem* inu nemil bizh perkriti, ampak resodéd mu vfe* kar fe je na fkrivtjim sgodilo* to poterbuje veliko pre-taagvanje , kir zhlovk sheli od vfaziga sa do-briga dershan biti * inu nerad resodéne fam zheS le to, kar mu je k’fhpóti. Leto teshavo per 1'povdi je Jesuf dobro previdil* vender nain je otel eno toko grenko arznio naprej pifati, deb’ naf grenkoft arznie oftrdfhila v’bolesett greha le nizh Vezh nasaj poverniti. Keb’fpovdi ne blo* kolko vezh hudobie bi Ce godilo ha Cveti 1 Al kokerkoli teshavna je sapovd Cpovedati fe* bo vender ta teshava fkus pofebno modroft po-iuajnfhana ; per eiimii reshâlenimu zhlovéku fpet v’gnado priti* kolko kofhtâ ffluje, inu po-hishahja, al per reshélenimü Bogu fpet v’ gna-do priti je sadofti eno farno ponishanje, s’ kti* rim še sgrévanì grefhnik h’nogam boshjiga na* toefthika Vershe» Bóg posàbi na vfe dopernefé-he hudobie* inu objame grefhnika, kakor ert òzha- fojga sgublehiga ßna * ktir fe je fpet k njemo nasaj povernil* Komo tedej bo pre-tefhko fe vidila fapovd fpovdi, ako premifli^ 17 de / đe Bóg sa gnado sprave nizh drusiga ne pogir-je , kakor de fe na tihim pred mafhuikam po-nishafh, potim k’fi fe v’prizho semle, inu ne* bef zhes Bogâ povsdignil, inu s’ nogami poteptal njegovo portavo ? Dobizhek, ktirga ti pernefe fpovd, namrezh odpufhanje tnjih grehov, inu mir vefti' more poiohkari vlo teshd-vo, ktiro imafh, k’ morefh fam febe roshiti« Srrifh vredno fpovd o zhlovk ! tok’ je bres vfiga zvibla, de praviza boshja bo potolashena, nekej fkus shaloft tojga ferzâ, nekej fkus safhlu-shénje Jesufovu , ktirga fkus ta S. Sakrament de* léshen ratafh. Sa vólo tega pravi S. Isidor. Spovd grefhnika osdràvì, ga pravi{hniga ßri, muda odpufhanje , fpovdni{a je kr tj gnade, kir ni greha takó tejhkiga, deb'jkus fpovd ne mogel od-pujhen biti. O freßina fpovd 7 savpije Cniiodor. kir odvsàme velini Jhpot, Petrus de Bois pravi , dç Bog tako govori h’grefhniko: oko ti toie grehe resodinejh, jih je/l sakriem, {he jih ti fposnajh, jih jefl odpußim , {he fe fam obtó~ shijh , te jeß sgovorim. Kolko gnade , lubi moji ! nam je tukej ponudeno ! ena guada, na ktiro fe ludje pred Jesufovim prihódam tudi sraven vfe foje pokóre ni fo mogli sanafhati, sakaj k’obenmu patriarchu , k’obenmu preroku ni rekel kdej vezhni Bóg, ktiritn botte grehe odpuftili, tim fo odpufhéni , to nam je lamo v’ novimo teftamento osnaueno. II. Drugi dobizhek , ktirga pernefe fpovd * je mir vefti , ktiro sadobffh, o zhlovk! ako fé zhifto fpovéfh , inu resodéaefh rano tojga ferzi» zâ boshjimu nameftniku. Vefh, moj zlilovk ! kakó velika je bolezhiua, kaj sa eno terganje, kadar fé na shvóci ena bula naredi, inu fe gnoj lkupej sbira , al zhe fe bilia prepulH, al pre-réshe, inu gniloba vun ftezhe^ bolezhina, inu terganje prež neha. Kaj sa enu vefelje, kaj sa en trofbt, inu lohkóto obzhuti grefhnik per famimo temo fponiino , de fkus fpovd je odló-sbil od febe eno butaro, ktira ga je fila mózh-iio na vedi teshi'la, k’fe fpómni, kako mofhko je (buril, de fe je premâgal, kaj sa en velik oferje Bogu dopernéfel, de fkus taifte fiopine, ktire je k’ fpovdnizi fturil, je odfhal bresno peklenfkimo. Ta premifelk s’kaj sa enim trofh* tam napolni ferzé fpokorjéniga grefhnika! David pravi v’enmo pfalmo: rejnica bo is ferule perjhlâ , inu pravica bo is nebef doli pogledala , zhes te beféde tako govori S. Aug. refni* za, ktira is senile pride, je ponishna, vredna ipovd, sakaj zhlovéko, k’je pregrefhil, je rekel Bóg: stmla fi bil, inu v'se mio fe bojh Jptt fpremenil, pufti is senile relnizo gori priti , inu praviza bo is nebef na te doli pogléda-la, fposnej, fpovej fe, kar li pregréfhil, tok’ bo refniza is tebe zvedlà, imi kaj potim? to, de praviza boslija, ktira fe zhes te ferdi, bo perjasno is nebef na te poglédala, Bóg ti bo dal vshiri fad fojga vfmilenja, inu na to fklene Aug. vfmilenje, inu refniza fe bodo frezhale, praviza, inu mir fe bota kiifhnila» Keb’ sanizh-vavzi Sakramenta pokóre le enkrat pokulili en r J?8)# od fladkofti tega miru, ktir na dobro fpovd pride, bi gvifhno ne rekli, de potreba ni fe fpovdvati, ampak bi fposnali, kakó obil- 17 * DO no bodo plâzhane sgrévane fovse, ktire tekò per eni ponishni fpovdi. K’ je Noe barko od-perl, inu golóba vuu fpuftil, mu je pernéfel prót nózhi seléno volkno vejzo k’, sdamimi , de Bóg je potoldshen. Ravno takó kadar grefbnik mafhniku Tuje ferzé odpré, inu fpuftf is fé fkrite pregrehe , prež mir bosliji ferzé nepolni, kir Bóg je potolâshen, fe vezh ne ferdi zhes grefhnika. Vfe to je ref, pravi eden, al drugi» vender fpovdje, inu ofténe vfelej eno tefhko, grenko delo. To jeft ne odrézhem, foje ferzé resodéti, kofhta' premag-vanje, ofert, inu leftna lubesen more per tléh biti ; pa keb’ ne blo treba fe premagati , ki bi bla pa krona ? pokóra je bla vfelej teshavna, vender fe je fpokórniki ni fo vftrâfhili; nebefa fo boshja leftuina, Bóg sna pogirvati sa nje, kar ozhe ; keb’ fe Bóg dergazhi ne dal potola-shiti, inu nam odpuftiti, kakor de imamo naflie pregrehe pred vfim ludmi ozhitno fposnati, bi fe moglo sgoditi, zhe bi otli imeti isvelizhanje, inu kir vender Bóg le to sapove, de imamo na-fhe pomankanje mafhniko na tihim na vufhéfa povedati, kdo bo jamral, de je to pretefhko? Isvòli fi, kar o^hejk, pravi S. Ang. \ht sdej tojc grehe Jkrite dershijh, tok' bojh bres fpovdi pogublen , Bug pogirje fpovd, de grejhnika , ktir fe ponisha, flrafengi ne podvershe, inu Bóg pogubi tega , ktir fe nofht ponishati, deb’bil rejhen od flraf enge. Ttfhko fe je fpo-vedati, pa Ihe te.'diej bo v’ pekli goreti, eno is tih dveh pa, al fpovedati fe, al enkrat go- ^ réti fe more perpetiti vfakimo , ktir je pregre-fhil, kdo ne bo rajfhi na tihim resódel foje gre- grehe mafhniku, kakor deh’ jih mogel enkrat vezhno objokvati, inu vender uigdar fpoko-rki ? III. Mene je firam povedati , kar fim duril , Pravi en drilli. Doßi jih je , pravi Termi. ktire Jramoshlivoß nasaj dershi, de fe grehov ne fpovedó, deslih fo jih bres vfe framoshlivo-ßi flrili. Ta fmotnava od hudička pride, pravi S. Ang. kadar ßilovk grejhl, mu hud'vßi ne daviditi gnufobo greha ,aeb’ fe ga neframval, al kadar fe ima Jpovedati, mu pokâshe hudimi greh v’ [di oßudnoßi, de fe gaframuje resoditi. i*a miril, o zhlovk! al ni tavshentkrat bolfhi, per fpovdi pred enim zhlovékam en meihen fhpot predati, kakor na dan foibe pred želim fvetam h’ fhpoti biti ? zhe te fhpot, ktirga vfaki greh fe-hoj pernéfe, od pregrefhénja ni nasaj dershal, te tudi fhpot, ktirga per fpovdi predojifh, od fposnanja tojih grehov ne Ime nasaj dershâti. Ktirga framoshlivoft per fpovdi premaguje , ta Hej mifli fam per febi, de ravno ti grehi, kti-re sdej samovzhi is framoshlivodi, bodo na dan foibe pred želim fvetam resodéri, sakaj S. Tom. a Vil. nov pravi : Ako ti toje^ grehe ne resodénefh, bodo od Bogà resodéti, ako Uh ti sakrivajh kakor ßilovk, jih bo on odbitne ßuril kakor Bóg. Pole! pravi B6g Ikus preroka Nah'im , jeß o^hem tojo nagoß kraj-lam, inu toj Jhpot krajleßvam pokàsati. Sa--igvijhno nova orenga fodbe je to , pravi S. Zeno , kir per ti fodbi bo hudadelnik pogub- leni len , ako foje hudobie sgovaria , bo pogna-dan , ako Jbje hudob'u Jposna. Pa kaj ho fpovdnik rekal, pravi en drugi, zhe mu povem vfe, kar lim fturil ? na to bom jeft odgovó-ril, fpovdnik bo minil» de ima pred feboj en-ga zhlovéka , ktir j'e ravno is te seinle vftvnr-jen, is ktire je on fturjen; fpovdnik bo miflil, de ni greha na fveti, ktirga bi ne mogel en zhlovk ftriti , kadar bo od Boga sapufhen; fpovdnik bo miflil, de en mozhân veter tudi nar mozhnefhi dervefa v’ borfhti okoli versbe, de hudo nagnenje tudi nar vezhi zhednoll premâga. Kar more.toj trofht biti, o zhlovk ! je to, de Bóg ni poftavil sa fpovdnike Angele, ampak ludi, kri ri fo flabi , kakor ti, snajo grefhiti, kakor ti, fe morejo fpovdvati, kakor' ti. She h’glàvi vfih mafhnikov, h’Petro, je rekel Jesuf : k’ bojh enkrat fpreobernen, poter-di toje brate; Peter, od ktirga vfi mafhniki nafh sazhetik imamo, je bil fam grefhnik , inu Bóg ni sabftojn perpuftil, de je grefhil , deb’ on fkus ledni padiz podvuzhen vfmilenje imel s’ blishnim , kaiiar pade. Sa volo tega ne vem, kakó more nekterim v’glävo palli, fpovdnik bo zbes njih Perdit, ako mu foje grehe resodéne* jo, nikar ne miflite tega. Vidim jeft, kakor mafhnik zhlovéka per mojih nógah klezhati, inu fe fpomnim de nebefhki ozha ga je k’ meni perpelal, de mi bo resodel, kar morbit enmo drugimo nozhe resodéti, o tok’me fili njegovo savupanje, de povérnem lubeseu s’lubesnjo, de ^ smefham moje vfmilenja povne fovse s' njegovim sgrevanim fovsami. Vidifh, o zhlovk $ de, -»I lposnanje tojih grehov fpovduika ne more fer- di- (litiga Ariti, kir takrat fé nebó zhes te vefeli', kadar toje grehe resodévafh, kakó fe bo mogel fpovdnik zhes te Perditi. NameApik boshji ja dobro ve, de nebó fhteje doAi Cvetnikov , ktiri fo nekdej veliki grefhniki bli , al sdej lo veliki Cvetniki, kir fo fe fbjili grehov ponish-iio Cpovedali, imi zhes taille vredno pokóro Arili. Al fpovdnik ne bo lubil tega, ktir pred njim Ari to, karto fvetuiki Arili? Kir tedej je temó takó, fklenem donaChno govoriénje s’ befédami Tertul. k’ je rekal : Bratje! primite fe pokore , dershite fe tega isveli-’ßianfkiga ^hovna , ktir sam vaf samore od pu-gublenja refhiti, fpovd vaf potegne vun is bres-na, v’ ktirga vaf fo grehi potopili, inu vaf poßavi v' paradijh boshje milofli. Ako ta nn-tel nüzare, imate dvojni dobizhek , pervizh fkâshete pokórfhino Bogu , ktir velikonózhno fpovd sapovduje, drugizh prefkerbite isveli-zhanje vafhih dufh , kar Bóg pred vfitn drugim nar vezh sheli ; kir per (povdi vam je odpu-fhanie oblübleno, nikar fe ne mudite te gnade fe deléshni Ariti, vafhe odlashanje le srni-ram vezh fini vilo, inu tésbo vafhih grehov gméra. Pole Bóg vam odpulhanje fam ponudi , nikar ne sanizhujte njegovo vfmilenje, sdej je perjemi zhaf , sdei fo dnevi isvelizhanhr Labi Jesuf ! keb’ mi toje proti nam lubesni polnu ferfe prav fposnâli, nigdar bi fe ne puflili našaj dershâti ne od framoshlivofli , ne od ßrahii, deb'fe najhih grehov per toiih nogah, ve^hkrat obtoshili, sa volo tega profimo, gte? nam gnado, tesho najhih pregreh prov fp o mati > ti, de jih bomo prav fermino fovrashili, tubi J e suj'! večkrat o^hmo peneči h'timu gnad-livimu bajerju Sakramenta pokòre , sa najhe dujhe od vfiga mâdesha oifiifliti, inu obirati s'tojo guado, kir fposnamo, de fpovd jt ar^nia sa pregrehe , ktire fmo dopernéfli, inu mitri obvarvati fe pred grehi , v’ ktire bi snali paßi , dej nam guado, de h' ti ijiajni sodbi vfelej is tako perpravo flopimo, jhira naj bo vredne flrila odpujhanja najhih pregreh , inu toje perjàsnofti. Dej, lubi Je-sufi vfim taißim, ktiri sa fpolniti sapood ka- , toljhke iirkve bodo v’ temo S, Zhafit ftrili velikonočno Jpovd, tojo obilno pomoč, inu guado , vfe grehe dobro Jposnati, is lubesni proti tebi is Jer^a jih obshalvati, ponishno, Člfl° fe jih obtoshiti, jkus pokorne dela sataifle toji boshji pravici sadofli flriti, shivlenje v’ re filili fprtoberniti, v’ pokori, inu v' brhmnofli do Jmerti (lanovitno o JI ati, de vjakimo is mojih poJhluJhav\ov bofh samogel reciti takrat, k'Je bo lofhil is tega fvetâ, to je moj lubesnivi (In, moja jublcna h?hi, nad ktirim sa volo ßuriene pokore dopadejènje imam , pridi fveßi, (ilap il-, sv e fla dekla V vefelje tojga gofpóda , pr/imi plachilo sa ßurjeno pokóro, vshivai ga vefelo Jkus ielo dolgo vtifinoJl, To guado pro-fim Ja m sa fe r sa vfe moje far mane , inu pri-iheóihe pojhlujhavie, vjhlijhì me > o Jesuf ! 4men, FRI* PRIDIGA Na III. Nedelo v’ Pólli. Kdor ni s?menoj, ta je soper mene. Luc. Ji. ^ovoril fim donef teden, kakor fe fhe ('pomnite, od zhetérte zerkovne sapòvdi, ktira nam dolshnod naloshi v’ velikonózlinimo zhafo, zhifto fe fpovedati, s’Bòga m mir, inu fpravo ftriri, fkus vredno pokóro , inu refnizhno po-bolfhanje potolasfiiti reshdleuiga Jesufa ; vender s’tim fhe ni lim vfe povedal, sakaj zirku sapove ne samó velikonòzhno fpovd , ampak tudi velikonAzhno obhailo. Inu od tega bom donef govoril, Kdor ni sy menoj, pravi Je-suf v’ donafhnimo S, Evang. ta je soper mene. Skuš ktire befede nam on ozhitno na snanje da, kakó mozhnó shel/, deh’ virni fe s’Djim fkle-oili fkus Zakrament S, refhniga Telefa, inu smiram s’ njim fkléneni odali fkus brümnoft , inu fvetoft fojga shivlenja. S’grefhniki fe pegati , grefhnika na pravo pót vishari, je blo to nar flajfhi opravilo Jesufovo, dokler je na fveiti shivel, kir le sa volo grefhnika je fie-béfa sapudil, inu na fvet perfhal, Napihneni Fariserji fo fe lila mozhno pohujfhali, grefh-no sodili, inu opra viali zlies Jesufovo sadér-shânje, de fe on ni framval is grefhniki v’ zn-ker hoditi, zel s’njimi jedi, iiiu piti; al vfe , ; to ponishauje hoshjiga fina je mejimo, ako;(q V’ per« v’ pergliho pofHvi , s’ tiiifto brcskonzhno lu-besnjo, inu globoko ponishnoftjo, s’ktiro fe ftvarnik vfih rezin' v’f labo podóbo kruha fkrije» inu fam Gäbe zhlovéko sa jed dd. Jesuf Kriftuf nam je v’prefvetimu altarfkimu Sakramentn per-pravil euo miso, kir on fam je jed , kir on vuf gori od shelâ, zhlovéka vliga fadii fojga S. ter-plenja deléshniga ftriti. Le shâloftno je , de fe jih malo per tej nebefhki misi snajde, deje zirku zel perfilena bla povablene fkus sapovd 1 filiti, de imajo priti h’nebefhki vezherji. Kaj bi rekel Tertulian, Ambros, Irenens, keb’ perfhli v’nafho zirku, inu bi vidili, kakó mejh-no je kardelo, ktiru po konzhanimu ofru fe boshjih fkrivnofti deléshnu ftri, imi kakó veliko je fhtivilo taiftih, ktiri žele mefze, ja zele leta S. obhailo na ftran putte, al komej enkrat v’leti, inu fhe takrat Bóg ve, kakó? od sapovdi zirkve perlileni h’ altarjo perftopjo. Sa tega volo sa ajfer proti temo S. Sakramenti v’ vafhih ferzah enkolko vshgari, firn fi naprej vsel, vam donef fkasari, de zirku po pravizi sapové v’ velikonózhnimo zJiafo Sakrament S. reshniga Telefa prejeti , to bom svishal v’ per-vimo dejli ; zirku mozhno sheli, deb’virili tudi fzer vezhkrat ta S. Sakrament vredno prejeli , to bom pokasal v’ drugimo dejli. To doje preden na dalej resloshim, poterpite. I. Pred vfim drugim treba je vediti, solca] je katolfhka zirku sapovédala, de vfaki *virv: •* je dolshan ravno v’ velikonózhimo zhafo Sakra- men- 2/5? nient S. refhniga Telefa prejeti ? nrshaha Ila dva : kir velikonózhni prašniki fo med vlim prašniki zhes leto nar pervi, narvezhi prašniki, v’ kti-rih je fin boshji ta prefveti Sakrament gori pojavil, inu s’taiftim foje jfigre napâfil ; drugizli kir ravno v’temo zbalo fo imeli Israelitarji od Boga sapovd, velikonAzhno jagne sak lati, kti-fo je blo podoba taiftiga praviga nebefhkiga jâgneta, k tiro fe je sa odrefhénje zhlovéka na krishi saklâti puftilu. Od fazhetka je bla an-dolit krifiianftva takó velika, de fo vfaki dan b’angelfki misi perftopili, al vfaj gvifhno vlako nedélo, al ta ajfer je bil vgaThil, sa to jo zirka sapovédala, kir le malo fe jih je obhâ-I jalojde vfaki je pod greham dolshan, zhe vender vezhkrat nozhe, vfaj enkrat v’leti fe obhajati. Zirkovuo sbiralfhe v’ meifti 'Agde je sapovédalo, de vlaki virni ima trikrat v’leto Sakrament S. Altarja valliti , inu fzer ob bo-sliizhi, ob velikonózhi, inu ob vinkuflitih ; al kir je mlazhnofi: ludftva smiram vezhi ratvals-j je tako delezlr perfido, de v’leto 1612. je sapovédalo zheterto zerkovno sbiralfhe v’Laterano pod pdpesham Innocent. III. de kdor v’ leti-vfaj enkrat ne bo Sakrament S. refhniga Telela prejel, ima is gmajne fvetnikov vun vershen biti, inu ako v’temo flauo vmerjé, ne bo pokopan na shegnanimo britofo. Ta llrafhua firâ-fenga, ktiro je zirkv sashiigala tim, ktiri to nje sa*povd ne fpolnjo, sadofti pokàshe, kakó imenitna je nje sapovd, inu kako grefhna ne-' pokórfhina, ako fe sapovd sanizhuje ; ftra-Mian greh, ktir zel v’fmertni uri more sader-shan biti, inu fzer is tega urskaha, de Kolti prò- afiS pròti zirkvi nepokórniga ne bodo smefhane s’ knftmi briimnih krittianov : Kdor fe je toko modino pregrejhil, de g a je çirku svergla od prejemanja Ss. Sakramentov, od molitve, inii gmajne virnih, leta ima she naprej vediti, pravi Tertul. de na fodni dan bo pravdo sgnbil Deslih pa zirku tokó ojftro sapové v’ velik«-nózhnimo zhafo S. refhno Telo prejeti , de je Trid. sbiraH’he fklenilo.de nepokórni imajo zel fkus deshelfko gofpófko h’pokórfhini fileni biti. imajo vender roafhniki oblati tudi v’veliko' nózhnimo zhafo odvéso odrézhi, grehe sader-shâti, fpovd.^inu obhailo na en drugi zbaf od* , loshiti , zhe takfhni grefbniki pred njih pridejo , ktiri ni fo vredni k’ S. obhailo perpufhéni biti; kir malika perprdve, zh i fiotti , poból-shanja, pogirje vrednoti, inu fvetofi Sakraments , de fe h’angelfki misi ne perftópi; zirku, ktira vpije fkus vufta fojih flufhabnikov, fveto Jhlijhi fvetim, ktir ni fvet, nej pretfi od (lòfi , zirku, pravim, sheli vredno obhailo, de Jt’misi gofpòda pernefémo tako zhitlotl Terza, | kakarfhno fvetotl Sakramenta pogirje. Zhe te- < dej fpovdnik vidi, de grefhnik sa velikonózh-no obhailo ni sadotti perpravlen, fe mu more i odvésa odlóshiti, inu grefhnik je dolshan po-kóren biti, movzhati, inu tiriti, kar mu je naprej pifano, Jesuf Kritluf fam sapové, de imamo ta S. Sakrament vshivati. kakor eno du- | hovno jed, ktira naf redi, inu mozhne tiri. Kakor pa taifti ne fpolni pollavo natiire, k d- ; ra sapové, de zhlovk more fam febe ohraniti , ktir ftrupéne, al fhkodlive jedi jej, kir fkns c-Tj fl «hivlenje krajfha, ravno tako ne fpolni sa- povd a69 povd zirkve taifti, ktîr atigelfki kruh v* taki-mo fiano vshije, v’k tir mo je vreden prekleft-va ; tedej fkus bogakrivno, nevredno obhailo fe ne ('polni zerkovna sapovd , kir zhes to sha* luje, iuu jòka zelo nebó. II. O deb’ pazh vira bel shiva bla, deb’ pazh vidili s’ ozhnu vafhih dufh breskonzhno boshjo fvitloft, ktira je is lubesni pròti nam v’podóbi ^ruha fkrita, velik Bogi s’kaj sa eno fkerbjo bi fe perpravlal zhlovk sa te prejeti! kaj sa eno andoht, kaj sa eno zhiftoft, kaj sa ene gorghe shéle, kaj sa eno ferzhno lubesen bi farni °d febe pogirvali, bres tega, deb’ naf zirka h’ temo mogla filiti, al deb’fpovdniki permó-rani bli velikonózhno obhailo na en drugi zhaf odlâfhati. Kakó globóko nam bi per ferzi le* shâlo, kar vuzheniki govoré, ktiri vfo fojo sgovornoft obernejo na to, deb’vime h’vredni perprâvi sa S. obhailo opominvdli. Kaj je misa vßgamogbßiniga ; vejh , pravi S. Aug. kaj je njegovo mefó, inu kri, ti je snâno ? itadar h' tej misi perßopijh, perprâvi fe s' vfo jkerbjo. Vari fe, o yilovkì pravi 5, Bonav. de mlafhtn, inu reßrefen ne perflópijh, kir ne-vredno fe obhâjajh , ßie nimajh ajjra, s he/e, ponishnofli, inu jkupsbraniga ferri. Kolkerpo-1 nishnijhi fi v' fer %iy kolker fhiflijhi v'* vejil, , kolker bel gore^h v’ lubesni, kolker bel v’ ter-jen v’ fhednofiih y kolker bel nedolshen v’ sait dirshanjo, tolko bel vreden perßopifh k' misi f gofpòda , pravi S. Laurent. Juft. Ber temone mifli* 2JO miflite • lubi moji ! kakor taifti mlazhni kri-ftiani miflio , kir pravjo: zhe vshivânje angel* fkiga kruha tako perpravo pogirje, tako žiti-ftoiT: ferzd, tâko fvetoft, tok’je bolfhi , de le h’remo Sakramenti zel ne perftópi, kakor deb’ fe fkus nevredno vshivdnje nezhaft Urila, takó nima obeden mifliti, inu fklepati. Ni fzer per* pufhéno fvéto pefâm naprej metati, inu delati fkus obhailo boshji róp, kar je pred Rogam ftrafhna hudobia, pa take perprâve tudi obeden ne pogirje, inu je pogirvati ne more od zhlo-veka/deb’ kakor Angel, al fvetnik k’boshji misi perftópil; sadofti je, de fe pred vshivàn-jam S. Sakramenta vert na tanko pregleda, inu ako najde zhlovk nad feboj vezhi greh, de ga popret fkus ferzhno grévengo , inu ponishno fpovd is. febe sbrifhe. Zhlovk, pravi S. Paul, more fam Jebe JhiJhati> to je fojo veft fpra-fhati, zhe je zhifta, iuu taka, de fkus nevredno obhailo fe ne bo pred Bógam greha kriv ftii-ril, kakerfhniga fo fe krivi Urili Judje, k’fo Jesufa krishali : Kir je flraj h na n\h , pravi Lalemnnd, nevredno Je obhàjati, tok'en mia-fhen tfilovk preç fam per J'cbi ta jklep flrl, de o^he, al le malokdej, al %el obenkrat k’ S> Obhailo perjlôpitu Al moder , dober kriftian dergazhi fklépa, inu fknfha fam febe, kakor S. Paul sapové, on ve dobro, de nevredno fe obhajati je ravno tolko, kakor fam febi shiv* lénje vséti, sa volo tega nej ti bo to sa navk , o zhlovk! shivi'fh v’blishni grefhni pericolino-fti, v’ktiri véztìdeH grefhifh, ako fé obha'afh,^ inu prêt perloshnófti ne sapuftifh , je nevredno abbailo. Imafh grefhno navado, is ktire pogodim ftim v’ greh padefli, ako fe obhajafh, imi po* prêt navédo ne sapnftlfh, je nevredno obhai-K ShiviTh s’tojim blishnim, v’jesi, al v’ fo-Vrafhtvo, ako fe obhajafh , iuu popret fovrafht-va ne resdérefh, s’fovrâshnikam perjasnoft ne ftrifh, je nevredno obhailo. Ako imafh ptnje, vkradeno, pergolfano blagó, ako fi tojmoblish-nimo na karkóli sa eno visho fhkodo, inu kri-vizo 11 uril » ako fe obhajafh, inu popret kri vizo ne poprâvifh, je nevredno obhailo. Si od-vsel fkus opravlanje tojmo blisbnimopofhtenje, zliaft, inu dobro imé, ako fe obhajafh, inu popret befédo nasaj ne vsamefh , dobro imé ne povérnefh, je nevredno obha'ilo. Poglej, ako fi v’ eni, al drugi, is tih pétih rezin' sapopâ-den, popravi prêt, fpové fe, potim perftópi h’misi gofpéda , prejmi tojga isvelizharja, inu ne bofh imel urshaha fe bâti, de ti nevredna obhailo fturil. III. Kdor v’ lejri le enkrat k’ S, obhailo per-ftópi , tiri fzer fadófti sapnvdi, ktira je ddna sa léne, inu sanikerne, pa ne fpolni shéle katolfh-ke zirkve, ktira abeti, deh’fe vfrni vezhkrat zhes léto snajdli per misi gofpóda. Premalo tiri, kdor dufho le enkrat v’léto liapafe, kir vender truplo mòre vfaki dan napafero biti. Ta Jed je fzer bofhja, je mozhna, da dufhi sa ze-i, Jo léto sadòfti mozhi', pa kako tefhko je ver-jéti, deb’ fe taifti prav perpravlen , vredno ob-' ''djal, ktir le enkrat v’ léti perfiópi ! kako tehfko je verjéti, deb’taifti imel zelo leto sa- dó- ï?! dèAi mozhi greha fé va'rvati, inu bruttino sili-veti, ktir po angelfki jédi obenga praviga po-shelenja nima! kako malokdej fe sgodi, deb’fe taki tudi ob velikonózhi vredno obhajali, ktiri zhes leto do te nebefhke jedi obéne prave lakote nimajo, kir fe tudi po velikonózhnimo obhailo vezhdeji fpet ravno v’ te grehe nasaj povernejo, v’ktirih fo popret gnili! Jesuf mozhnn sheli', deb’ ga vezhkrat vshivali, fermino firn skelel, je rekel on per sadni Vezherji, velikonó^hno jagne s’ vami jefli, preden tet-plm, on vófhi zhes vfe, deb’ fe fkus ta S. Sakrament s’nami fkleiiil, inu mi s’njim, deb’on v’nami shivel, inu mi v’njemo, deb’bil on gofpód , inu kraji zhes nafhe ferzé , inu mi ve* felje njegovi ga ferzâ. Al je mogózhe tim go-rézhim shélam Jesufovim foper flati? ako vira fhe ni popólnartia vgafnila, ako ferzé fhe ni oter-pnélu? slafti, kir oblube, inu shuganje je sra-ven poftavil Jesuf, k’je rekel: Kdor je moje mefó , inu pije mojo kri, ta oflàne v’ meni, inu j e ji v’njemo; na (pròti pa: Ako ne bo (le jedli mejo fina ßiloveka , inu pili njegovo kri, ne beiße shivlenja v’febi imiti. Lu besni vi Jesuf, deb’ naf k’ febi vlekel, fe je otel v’ podóbo kruha, inu vina Ariti , inu fe vishati po nafhi flabèlli, je otel vfo fvitlóbo foje zhaltl prezh odloshfti * deb* naf ne oflrafhil, k’ njetno fe blifhati, je otel, de ta Sakrament ima v’ viih zhalih, po vlih krajih katolfhkiga fvetâ vfaki dan pnnovlen biti, deb’ga samogel Zhlovk prejeti, kader sheli- On vòfhi to, sa to,, kir o/.he s’nami fklenen, inu od naf lnblen biti,'" sa to fteguje prèti nam foje róke, sa to zhaka na m Ha tiaf, deb* fé mogel zhes naf vfmiliti. Moj Bóg ! savpije rukej S. Aug. f'ej bi vender she to sa naf sadójli velika guada bla , keb' nani bil famo to perpußil, de Jhjemo najhe ferçè k* tebi povsdigniti, kaj sa tua guada je Jhe le sa naf, kir naf vabijh^ nam JapóveJh tebefa-miga vshivati, kakor deb'ti en dobißiek od tega imel, de naj'fregine ftrijh .? Bo eden od enga imenirniga gofpóda , mogózhiiiga oblaft-hika h’kofili povablen , se savsâme, ne ve, kaj bi fturil, inu Bóg, itvarnik vfih rezhi, pred ktirim fo vfe krónane glave en prašen nizh, naf vâbi, per foji misi snajti fe> kir je on fam jed, inu ra, ktir palej kdo bi fe ne sa vsel, kdo bi fe ne sazhudil, kdo bi ne vófhi! vezh-krat perftopiti, inu fojo dufho pogoftiti, fkle* liem pervi dejl, perpravimo fe. k’ drugimo* h V’Sakramenti aitarla) pravjo vuzhenlkì, je oblinoli nesapopadlivih gnad, sakaj dar, ktii* nam bo dan, je fam Bóg, pel* tej vezhirji naf pafe Jesuf s’fojim leftnim mefam, to,rkaf vshijemo, kar fe v’naf fpreobérne, je ravno failli Bóg, inu zhlovk, fctir je bil od Marie rojen , k tir je sa naf na krishi vmerl ; on fe s’nami fklene, ne famo v’volji* inu v’lubesni, ampak na eno naturilo, refnizhno. popólnama visbo, on liri, de pofta'netno vdje njegoviga telefa, kofti od njegovih kofli, mefó od njegoviga mefâ, de poftânemo s’njim eno mefó, ena rézli, eno farno zelo truplo. Moj Bôgî kaj sa ena guada ! kaj sa ena lubesen ! savpije 18 Dom, 274 Dom. Benedict. Vincent, dopovedati fe ne d&% sapopaßi fe ne more. Koko mozliuo inore per-gajnati to vezhkrat velkonózhno jagne vslnti , kir per temo vshivànjo ne sadobimo farno bosh-jo gnado, ampak tega, od ktirga vfe gnade svi-rajo, nafhiga gofpóda, inu Boga, nafhiga od-refhenika, inu isvelizharja, nafhiga nar bol-fhiga perjatla, nafhiga lubesniviga ozhéta, tega prejmemo, ta fe vreden Ari v’nafhe ferzé priti. Bóg, deslih je vfigamogózhen, ni mogel vezh dati, deslih je lires mire bógat, ni imel vezh dati, po eni taki dobroti kdo ne bo imel ferzhne shéie, inu védno Irfkoto? Vezhkrac vshiti Sakrament S. refhniga Telefa naf nafha leftna potréba pergajna; shelimo ohraniti truplo od flabèlli, ga moremo vezhkrat napafti, ozh* ino ohraniti dufho per duhovnimo shivlenjo, jo moremo s’nebefhkiin kruham vezhkrat pre-viditi. Mi fmo flabi, inu revni, tavshent po-mankanju podvérsheni, ndgnenje, inu poshe-lénje naf vfaki dan nadléshva, hudizh, inu fvet smiram s’fkusfhndvami pertifka, nafhe bitje je v’ fredi shivlenja , inu fmerti , v’ fredi luzhi, inu temóte, vezhkrat fe nam sdì, de zel. peku fe zhes naf groši ; kaj sa ena luzh, kaj sa ena mozh, kaj sa enâ gnada nam je potrebna v’enmo takó shaloftnimo liano? to luzh,mozh, inu gnado pa od kod bomo Sadobili, kakor od kruha angelfkiga , ktirga imenuje S. Krisolto-mus sapopâdik vfih gnad ? per tej misi dobimo mozh zhes nafhe fovrashnike, per rej misi bo pregnana remòta nafhe pdmeti, kakor vnih dveh 1 jogrov , k’lia Jesufa fposnala takrat, k’je kruh® ' prelomil ; per tej misi bo dufba od fojih boles- ni, ni, od ftrahiJ, shâlofti, inu drusih britkôfti os-dravleiia, per tej misi bo sadufhéno grefhno poshelénje, imi hudo nagnenje Blishej fe h' al-tarjkimo Sacramenti, o tfilovk! vpije S. Ambr. inu ti bojh näßten, kir to je pravi kruh, bofh vgajil shejo, kir to je pravifludcnç, bofh refvet-len, kir to je prava lufh, bojh rejhen , kir to je prava frajojl, bojh odpujhanje tojih grehov sadobil, kir to je ojer sa te saklan, jefl vam bom kakor jutrejna rofa, pravi jesuf fkus preroka Osea : inu vi bofic \vedli kakor Ulje. Is vliga tega kdo ne bo fklenil na potrebo vezh-kràt vshici ta prefveti Sakrament? II. Is tega lohko fposndte urshah, sakaj fo pervi kriftiani ta nebefhki kruh vshiväli s’takim gorézhim shelâmi, inu fzer vfaki dan; k’I'o bli od nevirnih pregajnani, de ni Ib mogli v’boshji hifhi fkupej priti, ampak po sharhih, imi podsémelfkih berlógih fe potikati , jim je zel dopufheno blo, ta S. Sakrament feboj vsé-ti, inu s’taiftim fe palli. Is tega vidite, sakaj fo Ss. Ozhetje v’ Trid. sbiralfhi takó govorili, inu pifati sapovédali : Mi opomlnamo, prôfi-mo, sarótimo , Jkus vfmilenje boshje, inujkus miloß najhiga gofpoda Jesuf a Krißufa, de vfaki , k tir oßie imi. krißiana vredno nofiti, je ima vefhkrat fpômniti na lubesen nafhiga gofpóda Jesuf a Krißufa, ktir je dal fojo dujho sa sa-flâvp najhiga isvelifhanja, inu foje S. mefà narri sa jed, to njegovo S. mefó imajo vfi vir-ni s’takó shivo viro, j’ takò andohtjoy inu Ig * po- 276 ponishnoßjo moliti, imi ßiaßiti, de bodo vredni s' taiflim po goßim Je napajli. Ss. Ozimki lb dobro vedili , de koker v’ temo Sakramenti fo vie gnade sapopâdene , tako bres vshivânja tega Sakraments ne more obliati obena zhed-noft, ne brumnoft, ne svetoft. Tukej pa le obeden ne mifli, deb’ fe s’ tim sgovarjal, inu rekel, jeft ni firn vreden inojga Bogd vezhkrat prejeti , sakaj jeft lim en grefhni zhlovk. Vem dobro, de ni fi vreden, ne ti, ne jeft, to fposndmo, preden fe obhajamo, tudi en Kerubim, al en Arhangel ne more vreden biti prejeti fojga ftvarnika, kir med ftvarjo, inu med ftvarnikam ni obene perglihe. Keb’fe ti k’vslii-vânju tega S. Sakramenta tudi zelo vezhnoft perpravlal, inu keb’imel fvetoft Jo.Kerftnika, vender nigdar vreden ne bofh Bogd v’ toje fer-zé prejeti, inu na to visho bi fe mogli sa vfe-lej od engelfke mise sdershati. Al Bóg, krir dobro ve, kakó 1‘labe ftvari fmn, ktir ve, de drusiga ni fino, kakor ena peft revne semle, ne pogirje od naf tdke perprâve, ktira bi vredno-fti bosbjiga fina enaka bla, sakaj kdor bi fe otel tako perpraviti, koker je Bóg vreden , ta bi mogel Bogó enak , ja on bi mogel Bóg biti, Nafha perprdva more le po nafhi flabófti, inu po gnadi , ktiro Bóg da, vmlrjena biti; ako na-fha veft fkus sgrévano fpovd ozhiftimo , inu fe pred oblizlijam boshjim v’ refnizi ponishamo, inu mu rézliemo, de is ferza shalujemo , k’ fmo ga reshalili, ako ftermo, kolker móremo, inu shélimo fhe vezli ftriti, keb’ nam mogozhe blo, tok’Jesuf naflio perpravuo voljo miloftlivo gori-vsame, inu namejfti to, kar nam manka, fkus foje foje lubesni polnu ferzé. Nei bo ref de fmo fiabe, mlazhne, na dufhi bolne, inu pomank-live ltvari, ravno sa to, k’fino flabi, moremo mozhni kruh vshivati, de fadobiino vezh mo-zhî soper nafhe fovrashnike; ravno sa to, k’fmo mlazhni, fe moremo nebefhkimu ogni blisha-ti, de v’lubesni boshji vrozhi poltenemu; ravno sa ro, k’fmo na dufhi bolni, inu pomank-livi , moremo po duhovniino osdravilo hrepe-néti, de na dufhi osdrdvimo, sakaj ne sdravi, ampak bolni poterbujejo osdravlenikajesufa Kri* ftufa, krirga nar vezhi vefelje je blo, dokler je na (Veti shivel, s’grefhniki opraviti imeti, je revne, inu fiabe fkus fojo gnado fojenebefhke vezhirje deléshne Ituril, On klizhe fhe dan do* nafhni vfe te, Kciri fo s’revami obdâni, inu jih ozhe bogate, inu mozhne ftriti, kir pravi v’S. F.vang. Pridite k’meni vii, ktiri fte s’ miljo, inu s’délam obloshéni, jeft vaf bom poshi-vel. III. Zhe pa is pogoltniga vshivânja S. refhniga Telefa tolko gnad, tolko dobizhka pride , sakaj zirku vfim virnim ne sapove vezhkrat k’ S. Obhailo perftopi'ti V morbit je ta urshah, kir zirku ve, de fedajni kriltiani ui fo vezh takó brumni, nedolshni, inu (veti , kakor fo pervi bli , k’fo fe vfaki dan obhajali ? ni to urshah J de zirku pogoltne obhaila pod greham ne sapone, je zel modro , sakaj zirku fe boji, keb’ vimini pogoltno obhailo zhes leto pod greham naloshlla, bi fe morbit sgodilo , deb’ fkus vezh 278 obhail vezh boshjih rópov dopernefheno blo* Deslih zirku dobro ve, de per sedajnih krillia-nih ni vezh tiftiga ajfra, ktir je per pervihbil, vender mozhno sheli', deslili ne sapore, deb’ vlaki virili vezhkrat zhes lero k’ S. Obhailu per-ilopil • kir zirku je previshana, de pogoftno vshivânje angelfkiga kruha je nar bolfhi micel zhlovéka pofvetiti, inu pokasâti tudi v’nafhih zhafìh isgléde takih dufh, kakerfhne fo v’per* vih zhalih vfi virni bli. Ne shivirao sdej tako brumuo, kakor fo nekdej shivéli, fino sdej h’ hudimu takó mozhno nagneni, v’andohti takó mlizhni, inu flabi, tok’ moremo ravno sa to vezhkrat perftopiti k’ ftudenzi vfih gnad, vfe milofti, de bomo od nafhih smotnav , od nafhe mlazhnofti réfheni, v’zhednoftih vlaki dan mozh- ; nefhi, v’fkufhnâvah terdnefhi, inu perviin virnim zhe ne popólnama vfaj enkolko enaki. Sa volo tega pnvikfhaj, o zhlovk! od dneva do dneva smiram bel tojo andoht proti fakra-mentalfkimo Jesufi, nej rafte lakota po temo nebefhkimo kruho; nikar soper ne ftoj shélam katolfhke zirkve, ktira pogoftno obhailo vt>-fhi, nikar ne sauizhuj lubesen Jesufovo, krir sheli v’temo S. Sakrainenti ftebój fklenen sili-vèti; pogoftno obhailo je andoht, ktira je bla od zélé katolfhke zirkve vfelej sa dobro fpos-näna, vfelej posheléna, andoht, ktira je od fa-miga Jesufa potérjena, inu mozhno perporó-zhana, andoht, ktira sraven vfih zhlovéku do-delénih gnad nar bel povérne Jesufovo lubesen s’nasprutno lubesnio. Srezbne vfe taifte ,du-fhe, ktire fe zhes leto vezhkrat, v’dianjo , na * duhovno visho pa vfaki dan andohtlivo obhâ- jajo; o deb’pazh to zel fvet fposnal, kolko vezh poshelénja, imi duhovne iókote bi blo per vfih po tej angelfki jedi. Vpili bi kriftia-ni glafno proti „Jesufi v’ S. Sakramenti fkri« timo, kakor fo vpili pervi kriftiaui, k’ Ib molili p Ini ajfra s’ tim befédami : o shivi, nebefh-ki kruh, o nebefhka mana! kdaj mi bo dofhlâ tailla isvólena ura, de te bom vshil, kir le ti fam samorefh mojo duCho nafititi! kdaj bodo meni vie posémelfke jedi sóperne pollale, deb’ le tebe famiga shélel! kdaj bo letó, o dobróta vfih dobrot! Jeli fhefim, ri véfh, kakó ? per-ilopira h’toji misi, pa fposnam, de ni firn vreden tebe prejéti, kir firn tebe dolìikrat mozh-no reshälil, inu ni firn, kakor bi bil imel, to-je reshalénje sadofti obshâlval, inu objokal ; shelini te prejéti, pa fposnam, de ni firn vreden, kir ni fhe vfe nagnenje proti vfakdajnira greham v’ meni popólnama vmorjéno ; shelim te prejéti , pa fposnam, de ni lim vreden, kir fhe ni firn toji lubesni, coji volji, imi pokór-fhini popólnama zhes dan, o lubi Jesuf! fkus mózh toje dobróte, inu obliibe lluri me vred-niga , de s’shivo viro tebe, o moja lubesen! prejmem. Tako fo fveiniki sdhivali proti sa-kramenralfkimo Jesufi , takó sdihujejo proti njemo fhe dan donafhni vfi railti, ktiri vedó, inu fposnajo , kaj prejmo, kadar k’ S. Ohhaili perftopjo. Kir tedej je temó takó, mozhno shéliiu, deb’fi Urili is donafhniga navuka dobre mi fl i, inu^previdnoft sa vafhe perhodno isvelizhanje. Previshan fi, o zhlovk ! de véshe te zerkovna sapovd, fpodbodajo teshéle, beféde, inu vâblen- je je Jesufovo v’ prìzheózhimu S, Zhafu prejeti Sakrament S. refhniga Telefa, inu kir ne zvi’ blam, de vi vfi_, kar fe vaf v’ prizho tukej snajde, shélite (polniti zerkovno fapovd , iuu kir fe trofhtam , de , keb’ tudi obeue sapovdi ne blo, bi vender sheléli vezlikrat per boshji misi fe gofliti, inu bi to tudi v’dianju flrili , sa volo tega fe mi nepotrebno vidi vaf h’ temo opominati, ampak prolim farad to, kadar fe obhajafh, o zhlovk! persadéni fi vfo mu jo, de fe hofh vfelej vredno obhajal, kolker fe zhlovk samore vreden ftriti ; o Iprafhaj popret vfelej svefto tujo veft, de hofh fposnal vfe, kar fi kdej soper voljo tojga Bogâ miflil, govoril , al fluni, kar najdefh nad feboj grefh-niga, o obshaluj is zeliga ferzâ is zhifte boshje lubesni, oblubi Jesufi, v’greh frejvolno nizh vezh nasaj pafli , Boga nizh vezh reshaliti, gnado boshjo nizh vezli sapravati, inu kar ob-lubifh s’jesikam, dershi, inu fluri v’dianju; obtdshi fe potim ponishno, inu zhifto pred boshjim nameftnikam, ponishej fe, fturi fara fe-bek’fhpóti, fposnej, de figrefhil, de nifi vreden vfmilenja* fnu po sadobléni odv'ési per-flópi If boshji misi, inu govdri-dtf Jesufi ; o Jesufi moj isveli^har ! poglej rhe, sdej pridem k' tebi nasaj, kakor sgitb linij‘fin k'Joj mo o^heti, ne savérsi me , fposnal fiifi pred tojim namejlnikam moje hudobi e, odpufli mi, greva me, de fini te reshâlil, sane Ji mi, veliko fim fe ti sadovshil, preglej mi. Lachen fitn tebe, napâji me , bolàn fini , osdrâvi me reven fim, obogati me, ojludenfini, o^hifli me; virjem te pod podobo kruha, de Ji moj odre- Jhenik, moj isvelifhar y moj o^ha, moj Bògy ìnu moje vfe ; savupam na toje breskon^hno vfmilenje, de mene bofk pogubil, ampak v' guado gori v Jel; hibi ni te %hes vfe, sa fo fr no^hem nigdar vefji re shaliti ; gujpód! ni firn vreden, de v' moje Jer^é pridejh, al rezi le eno Jamo bejedo , tok' bo moja dufha osdravlena, Projim hibi Jesuf! dej, de te bom sdej v moj-mo vandranjo na fveto vfelej vredno vshival, slafli pa, de v’ sadni uri te prejmem sa popotnico, inu grem fteboj jklenen vefelo proti freghili v tifino jli, kir te bomvidil, kakor fi Jam na febi, vshival, lubil, inu fhaftil na vekomei, Deb} tâko blo ne farno velikonô^hno, ampak vjâko obhailo, profim , dej gnado, o B ùg ! meni, mojim far manam, inu vfim prifhebthim pojhlujkavkam ; vjklijhi me, o Jesuf! Amen. PRIDIGA Na IV. Nedélo v’ Pólli. Velika mnôjhiia je sa njim Jhlâ. Jo, 6, ■K-aj vender miflire. hibi moji! od tega ludfl-va, ktiro hiti sa J esilia ni, inu fe ne more od njega lozhiti, ako lih on zhes murje gré ? al morete nad tim zviblati, de ajfer more fila ve« lik-biti ? Oni gredó sa jesufatn; deslih vedó, de Jo. Kerftnik je ob glavo djan, inu fe po pravici bati imajo, de tudi njim» k’fe Jesufa 2%2 dershé, bi fe vtegnilo hudó goditi. Oni gred<5 sa Jesufam, desiih Ib jim na poti veliki saderfh-ki, velike teshâve; Jesuf Uopi v’ en zhovn, oni pa, ako ozhejo sa njim priti, Ib perfileni Ji’nogam jiti, oni gredó sa Jesufam, bres tega deb’ fe puftili od fkerbi sa sojo liifho, od po-mankanja potrebniga shivesha nasaj dershati. Srezha Jesufa govoriti flilifhati, s’njim v’pu-fhdvi oftati, jim je vezh per ferzi bla, kakor njih opravila, kakor jed , inu piazha. Kdo te-dej bo rekel, de to ludftvo ni polno ajfra blo? kdo ne bo veliko vezli fam febi fojo mlazhnoft naprej metal , ako fe s’ tim ludftvam v’ pergli-ho pollivi ? To rt imajo naprej metati pofebno taifti, ktiri le famb takrat kej ftré , kadar fe jim rézhe , ti morefh, ti li dolshan pod fmert-nim greham, ti fi dolshan pod ftrafengo. Natura tazih kriftianov je, fkerbéti, de nizh tazi-ga ne rtré, kar bi peklenfkiga ogna vredno blo , al deb’ vfaki dan kej taziga tirili, kar je vredno nebef.to nozhejo saftopiti. O saniker-ni taki kriftiani ! al vam morbit perpufti vafh imenitni kriftianfki pokltz bres ajfra biti , v’ mlazhnofti shiveti ? al je morbit med isvóle-nim en reslozhik ? je morbit rekal ktinno smed vaf Bóg: ti sadofti ftrifh, ako fe hudiga var-jefh, dobro tiriti je dolshnoft enga drusiga? al ni lenoba, inu mlazhnoft vredna prekleftva, kir pravi Jesuf, de vfako drevb, ktiro dobri« ga (adii ne pernefe, ima pofékano, imi v’ogen vérsheno biti? tedej al ne tiri ta she famó fkus to kej pekla vredniga, kir nizh in^bef vredniga ne ftri ? Ako dosdej ni-rte saftopi-li, tako imate saftopiti potim, k’ bofte donafhno • pri- pridigo fhlifhali. Jert pravim, de ni nizh bel shaloftniga, kakor ena mlazbna dufha, inu fzer sa volo trojne flepóte, kri ra je urshah, de tako dobro foje frezhe, kakor foje nefrezhe ne fposna \ ena mlazhna dufha ne fposna tairte gnade, ktire sgubi, ne fposna taille nevârnofti, ktiriin fe vun portavi. Trie navuki, preden jih reshloshim » poter pite. I. St*n mlazhne dufhe je do konza nevaren, inu sbaloften , kir ne fposna gnade, ktire sgu-bi: Ena h’ ddi léna ròka, fuira ni {h ne ftrl, fama febi perpravla nefretfio , inu vbojhtvo , pravi S. Dilli fknsmodriga, inu leté befede vu-zheniki na nila/.hne dufhe obernejo, ktire fe snajdejo v’enmo fovs vrednimo vbofhtvo; vefh dobro, o zhlovk ! de fhazi, ktiri eno dufho obogiitjo, fo taiftp gnade, ktire nam bodo do-deléne od boslijiga vfmilenja, to fo fhazi, ktiri na fveto nimajo foje glihe, kir vfe posemel-iko bogaftvo prertópjo, to fo fhazi, ktiri tol-■ ko velajo, kakor nebefa ; te fhaze sgubi en nilazhen krirtian , kir fe jih fam obrópa, bres tega, deb’fposnal, on fe obrópa takó, de lie sgubi famo te gnade * ktire je slie sadobil, ampak fe tudi tih nevreden ftri , ktire bi flie suai sadobiti ; is ktirga pride, de fkus to sgu-bo fe portavi v’ftan taziga vbofhtva , ktirmo , fkorej ni vezh mogozhe h’ pomdzhi priti. Inu kakô.more dergazhi biti, kir shivlenje leniga, mlazbniga kriftiana drusiga ni, kakorenuvedno sapravlanje boshjih gnad; preglejte 1$ en ma* malo njegovo sadershanje, imi fe boite v’temo kmalo previshali: vi ga vidite moliti, pa bres samerklivofti, vuliga reftrefeniga, vi ga vidite k’ fpovdi hoditi, pa bres pobolfhanja, ga vidite Sakrament S.refhnigaTelefa prejemati, pa bres ajfra, bres andohti, ga vidite boshjo befedo pofhlufhati, pa bres dobizhka. On imrf- pred fojitn ozhmî narlepfhi isgléde brumnofti, on jih vidi , pa jih ne pofnéma, on dobi v’ roke Ss. Bukve, jih bere, parna nizi} ne nuza, on fhli-fhi vezhkrat reslâgati vezhne refnize, pofhlu-fha, pa ne bo h’ ajfru fpodbodéu, al fe na pravi to gnade prezh metati, ktire zhlovk , v’ roki ima, s’ktirim ifhe Bóg njegovo pamet ref-vetliti, deb’ Iposnal foj nevarni ftan? kaj bom rekel od notrejniga fpodbadanja, ktirmu fe (o-peritavi? kaj od notrejniga glafa, ktir ga sa volo mlazhnolti fvarj, pa ga sanizhuje ? kaj od pezhenja velti , s’ ktirim sheli Bóg njegovo safpano veli sbuditi , pa ga fam sadufhi? Sgol gnade, ktire mlazhna dufhasgubi, kir fi jih nozhe k’nuzi ftriti, gnade, na ktirih vifl vezli-no isvelizhanje. O keb’ pazh fposnal mlazhen zhlovk fhkodo te sgube? al ravno v’temo njegova narvezhi nefrezha obftoji, de ne fposnâ foje revfhne, kir fi s’breskonzhnim vfmilen-jam boshjim nefpametno perlisuje, samirka fojo revshno ravno tako malo, kakor taifti mlazhni fhkof v’ fkrivnimo resodénju S. Jo. k’je rekel firn o I febe : Jefl fini bògat, premóshen, ni\h ne pottrbujem, sraven pa ne fhlifhi, de nebo, kir vidi sametanje boslijih gnad, mn smirar» naproti vpije: ti ne vefh, ne fposnafh , de fi reven , framafhki, ndg, inu flep. U» Vender vie te gnade, ktire mlazhen kri-ftian sgubi, kir ii jih nozhe k’nuzi Uriti, gu file ne lire popóluama nefrezhniga, ampak tai* fte gnadç, ktirih fe sa pribodno nevreden ftri, ga v’ nar vezlii nefrezho pahnejo. ^ Eno dobroto , ktiro zhlovk ima, sgubiti, je ref nefre* fclia, al kaj sa ena nefrezha je fhe le sraVen tega , kar zhlovk imâ, sgubiti tudi to, kar bi mu blo fhe mogozhe sadobiti ? Inu ravno takó je per enmo mlazhnimo , on ne sgubi farno te gnade , ktire imâ , ampak fe nevreden ftri tudi taiftih gnad , ktire bi fhe samogel sadobiti, sa-kaj boshje gnade fo kakor glidje na kétini takó ena s’druga fkléneni, de ako fe perva guada sav’érshe, tudi drugo sa fabo potegne, inu Bogu mlazhno dufho tolkajn gnuh, de fe mu vezli ne polubi njo lubiti, nje fe perjâsen fkasati » njo k’ febi vabiti, al s’ njo fe fkleniti ; on nje fzer da gvifhne, navädne gnade, ktire tudi fojem fovrashnikam ne odrézhe, al pofebne gnade, pofebuo refvetlénje, pofebno pomózh, to nima od njega vupati. Le pofhlofhajre, kaj je govoril Bóg vnimu fhkofu, od ktirga firn she sgorej fpómnil, tok’bolle kmalo vidili, is kaj sa enim neperjâsnim ozhefam Bóg mlazhno du-, fho gleda, kir fi mlačen, ni fi mer sel, ne go* rak y fe groši vezhni Bóg, tok’ otfiem sa\het‘t te is mojih vufi vun pluvâti; beféde! ktire 2hlovéka ftrefnejo , k’ jih bére, inu premifli , sakaj te beféde, pravjo vuzheniki, poménjo gnufobo, ktiro ima Bóg nad 'mlazhno dufho, po-uićnjo nevólo, s’ktiro Bóg od verne od nje loja oblizhje, poménje vbofhtvo, iim nefrezho, v’ ktiri (e mlazhna dufha potopi, poménjo sgubo boshjih gnad, poménjo s’eno befédo, de'Bog s’ mlazhno dufho ne more vezh poterplénja imeti , de njo kakor eno sopemo, preveliko tèsilo s’Devólo od febe vershe. Kaj samôrem fhe vezh povedati sa vam na snanje dati, sa vaf previshati, de mlazhna dufha ne mòre od Bogd obene gnade vupati, kir sametanje boshjih gnad ne fposnà? kakó velika bi bla tedej toja nefre-zha, o zhlovk! ako bi fe ti v’ enmo takimo ftanó snajdil, ktir je Bogu tolkajn sopern, inu kdo te mere sagvifhati, de fe v’temo ftano ne snajdefh, pa takó, de ti ga toja flepóta ne pulii fposnati? al ftrifh kdej zhes to kakfhno pre-mifhluvanje ? vprafhafh ktirkrat fam febe, al lì mersel, al gorâk, al morbit v’nefrezhnimo ftanó mlazhnofti? o premifhlnj fe v’temo po goftim! alni per tebi eno soperpoftavlanje, ena pozhafnoft v’opravlanju dobrih del ? fi morbit len, keb’ imel kej dobriga Uriti, bres fkerbi, ako dobro opuftifh ? ni morbit per tebi eno vedno reftrefinje, ktiro, k’te vlezhe od Boga, ti ne perpufii, deb’ferzé h’ Bogu povsdignil? ni per tebi ena gvifhna gnufóba, ena gvifhna sopernoft proti vfeino temo, kar sadéne fhlush-bo boshjo, inu isvelizhanje toje dufhe? ni per tebi ena tàka neobzhutlivoft vefti , de per mejhnih rezhéh te nizli ferzé ne boli, ako jih snimer puftifh, k’fo dobre, ako jih ftrifh, k’fo grefhne? Ako zhutifh nad feboj vfe letó, o v’kaj sa enimo revnimo ftano fe snajdefh kakó vboshen fi na dufhi , kakó sopern fi Bógu ! kolko urshaha imal'Ji sdihvati po goftim: lubi 28? Jesiif! ne tebi, ne meni ne morem fkriti, de mlazhen lini, to fposnara is reftrefenja moj-ga duha , fposuam is lenobe v’ toji fhlushbi, fposnam is merslóte v’toji lubesni, firn previ-sban, de fim v’ shiiloftniino fianó mlazhnofti, o jeft nefrezhni ! tok’fim eden is taiftih, ktiri fe tojniu ferzu gnufjo? is taifiih, ktirim ti ne dal'h perjasniga ozhefaV o sakaj vender ni fim moj revni ftan popret fposnal? al od sdej, kir ga fposnam fkus toje refvetlenje, te profim , o Jesuf ! dej mi gnado, de v’ fianu mlazhnofti nizli vezh ne oftanem, jeft fe ozhem is te nevâr-nofti refhiti, inu s’tojo pomozhjo tàkoshivlén* je sazheti, de bom s’ novim ajfram popólnama popravil vfo fhkodo poprefhne mlazhnofti. III. Stan mlazhne dufhe je do konza réven, inu shaloften , kir ne fposna grebe, ktire ftrt. Ni bres fkrivnofti, de Bóg mlazhniga imenuje ne le fainó revniga, ampak pravi, de tudi je flep, sakaj sraven sgube boshjih gnad, is kti-ro bo mlazhna dufha ftrafana, je tudi tako/le-pa, de ne fposna, ne dobro , kar nji rnanka. kir ne fposna foje leftne revfhne, ne fposna hudo, kar fe smiram gméra, kir v’ greh pada bres rega, deb’ samirkala, al zhes to shaloft obzhurila. Inu fzer pervizh, kdo bo srajtal vfe dobro, kar bi mogla Ariti, inu vender ne ftri, kir opuftf vfe al is sanikernofti, al is le-nóbe, al is nevóle, al sa volo ftrahii ludjem fe samiriti ; mlazhna dufha rajfhi sgubl dragi zhaf v’prasnimo pogovori, kakor deb’v’zirku fhla, *88 flila , lì ra if hi dela fkus jegré , inii tinrzhie kratik zhaf, kakor deb’beledo boshjo pofhlu-l'hala 9 rajl'hî zerkla truplo s’dolgim fpaijnm v* gorki pórteli, kakor deb’ h’ Sakrament! S. Al* tarja perftopila; almoshno dati je ne vefelj, sa to opufti, molitu nji je soperna , sa to nji je sadorti , ako sjutrej, inu svezhir krifh ftri, zhe lili ozhanafha lie smoli, poft, inu druge fpokórne dela nje pretefhke naprej pridejo, sa to fe s’tim nózlie pezhâti, inu kar j^nar huj-fhi, je to, de vfe te samude dobriga nji nizh tefhko ferZé ne delajo, jih zel ne dershisa pre* grefhenje. Pa ni (e zbuditi, de samuda dobriga mlazhni dufhi ne ftri tefhkiga ferzi , kir ji zel hudo, kar smiram gméra, obene fkerbi ne dela ; kir je navajena vfaki greh, zhe le ozhit-lio fmertni ni, nizh porajtati, tok’ mejhne kakor vodo vfaki dan pijé, pravi Cornei, a Lap. Te beféde, de grefhnik grelle pije, kakor vodo, fe vam morejo refnizhne viditi, le sodite, en mlazhen zhlovk nima obenga uepokoja, ako fe sliishe per vfaki drugi befédi, ako fe gori der* shi v’nefpodóbnih miflil, ako fojim ozhém vfo p’roftoft perpufti,on povshiva grehe, kakor vo* do p na dve plati saftoplive beféde, samirklive, al zel klafarfke norzlne, nevumna leftna hvala, sbodenje, sanizhlivo opravlanje blishniga je sa* popadik fkorej vfih njegovih pogovorov, on povshiva grehe , kakor vodo ; dremanje , al po* govarjenje v’zirkvi , kar vfelej Boga resinili, inu blishniga pohujfha, nesmafnoft v’jegrâh, v’piazhi, inu v’jedi, nezhimernoft, inu dopa* denje v’oblazhilo; vfakdajna uevóla , prepe-ranje, vedna nepoterpeshlivoft, is vfiga tega fi nizh ne ftri, povsliiva grehe, kakor vodo. Jeft hi k on za ne najciil, keb’otel rajtati vfe pregrehe, ktire mlazhna dufha 1res viiga pezlienja Veftf dopernéfe , faino sa to , kir jih ne der-shi sa ozhitno fmertne, neglavne pregrehe \ de tedej vfe s’elio befédo fkup sapopndem, tok’ rézhrm faniô to, mlazhna dufha poshira gre* he, kakor vodo, is ktirih befedi, ako jihozli-te prav preminiti, bofte lohkó fposnâli, koko shaloften^ reven, inu nevaren jc ftan mlazhno-fti, nevaren takô, de prêt sna sarâfhen, ter-dovraten grefhnik h’pokóri priti, iuu isveli* zhanje sadobiti , kakor dufha, ktira ahivi' ne-obzhutlivo v’ ftani mlazhnofti» I. H’ temo hudimo, kar »nlazhen zhlovk fato ftrt, perflavimo fhe to, kar on fkns fojo mlazhnoft blishnimo fhkodje, kakó flikodlivi fo navuki, ktire vun trofi, de ni namrezh potréb-na' tdka cjftroft v’ sadershanju, ne jdka tenkoft v4 fpolnenju fojih dolshnofti ; de ni nizh takó • hndiga, po gvifhnih fhegah, inu navadah fve«* tà fe visitati, ktire deslih s’ojftroftjo S. Evang* fe ne sglihajo, vender ne gredó zhes boshje sapovdi, deje dofti brumnihdufh, ktire gvifh-ne mejhne rezhi ne porajrajo, fkus ktire brtim-noli veliko vezli soperna, kakor perjetna rata, BAg je s’nami sadavolen, zhe le njegove sapovdi v4 vezhi rézhi ne prelomimo, ako fe tudi na vfâko terzialfko, muhafto andoht ne dershi-mo. Kolko jih je, ktiri fe fkns take pogóvo-re, imi fkus täke isgléde puftd nasaj dershati od 19 bruni" brumniga saderslianja , od pogoftniga vshivanjâ Ss. Sakramentov, od doliterénja fojih pozhut* kov, inu od satajénja leftne nature, inu hudi-ga nagnenja. Enga mlazhniga vfe rado pofné-ma, kir vlaki fé s’ tim golfa, de le ozhitno fmert* niga nizh ne ftrf, to malo ga ne more pogubiti. Inu vender kolkokrat se sgodi, de med grehe, ktire mlazhen ftrf, inu sa mejhne der-shf, fe tudi fmertni vmef pomejfhaio, kir jih ne fposnè , al veliko vezh nozhe fposnati. Tako je mlazhne dufhe ! kir fe od ozhitno fmerc-nih grehov varjete , miflite, de fte le s’mejh-nim, odpuftlivim flaboftim obdani, al jeli vam povém, de val’ vafha mlazhnoft lila doftikrat v’lmertne grehe pogrésne, inu tö je takó gotovo , de per vii vaflii flepoti morete fami fposnati. Kolkokrat fami zviblare, al je to reslufh-tanje frejvolno, al ne, al je uno govorjenje l’hkodlivo ,al ne, inu tako naprej, jeftfzervem, de fodbo vfelej takó fklénete , de fe fami f bi nedolshni vidite, al v’fmertni uri, inu per fod-bi boshji, gvifhno ne bolle tako fòdili ; kadar bo ogrioalo, s’ ktirim vam sdej mlazhnoft ozili dufhe pokriva, prezh padlo , bolle natanko vi-dili, de taille perjasnolli, is ktire li ni fte ohe-ne velli délali, de taille neframne fhége, ktire sdej s’navâdo sgovarjate, de failli ferbéshni pogledi , fkrivno pogovarjanje, zlies ktiro le sdej obenkrat per fpovdi ne obtóshite, de vfe to ni blo nizh takó meihniga, kakor le je vam sdé-lo, to bolle vidili, inu sraven mogli fposnati, de mlazhnoft vaf je veliko vezh pregreh d/’lsh-na ftriia , kakor Ile fi v’shivlenju domifhluvali. Vpremifhluvanju tolko dolgov, ktire fi mlazli- na 29Î na dufha naloshi, ne vem* kaj vi mîflitej kar îiiene sai-léne , fposnam, kolkef vežh to premifh-lam» tolko vezh fe trefem, sakaj kdo ve , kok* ko grehov me je moja mlazbnoft deléshniga llrila, bres tega , deb* vfe fposnal ? kdo mi more povedati, kolkokrat moje dolshnofti ni fini fpolnil, al vfaj ne takô, kakor firn dolshan bil ? kdo ini more resodéti vie pomankanje, ktirofe je snajdlo per mojih Vfakdajnih opravilah ? kdo tiri more fposnati dati ptuje grehe, ktirih firn hiorbit fkus moj flabi isgléd urshah bil? inu kaf je nar bel shaloftno, kdo ve, al ni firn vezh* krat med tolkajn mejhnim grehi tudi v’fmertne padil, bres tega, deb’jih bil is grefhne neved-nofti fposnal ?’Ó lubi Jesuf ! kako velik je moj lirah v’temo pfetnifhlnvanjo! nigdar bi ne bil verjel» de me bo moje mlazhno shivlenje v’tak shaloften ftan poftavilo; jeli: najdem nad feboj tolko pomankaiija » de po pravizi morem rézhi s’Dâvidam » moji grehi fo mi zjies mojo glavo Trafili, oni fo mi kakor ena filna tésha râtali ; pofebtio pa , o kakó mozhno fe bojim , deb’me flepóta ne bla h’ sgubi toje gnade sa-pelala; o moj odrefhenik! profim te, ne saversi me od tojga oblizhja, kir fe s1 sgfévanîm fer-Zam h’ tojim nogam vershem ; jeft prekolnem mojo poprefhno mlazbnoft, inu s’ njo vred vfe pregrehe fmertre, inu mcjhne, ktire firn do te «re dopernéfel, ti pa dej mi gnado, de sa naprej s’ novim ajfram noter dopernéfetn > kar fiift dosdej fkus mlazbnoft samudih II. Stan mlazhne dufhe je fila reven, inu shd-loften, kir nefposna nevdrnofti, v’ktire fe pollavi. Keb’mlazhna dufha foje nevdrnofti fpos-nala , bi foj revni ftan sapuftila , inu dergazhi sazhéla shivéci, al kaj nuza ? ravno taifta fle-póta, ktira ji ne pufti fposnâti ne gnade , kti-re sgub/, ne grehe , ktire grnera, ji fkriva tudi nevarnofti, v’ ktire fe portavi ; inu kaj fo vender to sa ene velike, ftrafhne nevdrnofti ! Vam bo morbit zhudno naprej perdilo, kar bom rekel, vender pamet, inu vira poterdi, de nad tim obeden ne more zviblati, vezhkrat je mla-zhen kriftian v’ vezhi nevarnofti fojga pogublen-ja, kakor velik grefhnik ; poftavitena eno ftran julazhno dufho, kakerfhno firn donef popifal ; na drugo pa velkiga grefhnika, inu jeft ré-zhem, de mlazhni je v’ vezhi nevarnofti fojga pogublenja, kakor v’ pregrehah sansheni ; ur-shah jeta, grefhnik vezhkrat fposnâ nevürnoft, v’ k tiri fe snajde, inu k’bo zhes malo , al zhes dolgo oftrafhen, bo fegel h’ relnizhni pokóri; al kakó bo mlazhni foji nevérnofti odfhal, kir je nefposna? ja, kir zel mifli, de fe v’obe-ni nevarnofti ne snajde ? Perftavite h’ temo fhe to, de grefhnik, ktir bukve, inu pridige vezh-dejl fovrâshi, lohko fam vfe gré, inu foje hu-dobie s’sgrévanim fovsâmi prekoloe, rata fpo« kórnik is grefhnika, kakor hitro kej bere, al fhlifhi, kar ga sadéne, inu vftiéfhi, al od oj-ftre fodbe boshje, ktira po Imeni na njega zhaka , al od vezhnofti peklenfkih marter, ktire fo grefhnikam sashdgane, al od ftrafhne bo- boshje pravize, ktira nefpokórjenim ne sanéfe, al od breskouzhniga boshiga vfmilenja, s’ ktiriin vsame Bóg gori vfaziga, ktir fe fpokórjen k’ njenio nasaj povérne, to grefhniku ferze omezhâ, ga perpelâ h’ fposnanjo, h’ poköri, inu h’ pobólfhanjo ; al kaj samorejo vfe te vezh-ne refnize per mlazhnimo? nizh, zel nizh! on te refnize al fara bere, al jih fhlifhi, vender od mlazhnofti ne odftópi, kir te refnize al fam na fe ne oberne, al kir njegovo ferzé vezli ne sbodejo. Tako je, pravi Calian. vfakdajna fkufh» na smiram vuzhi, de vezilje vupati od grefh-nika , kakor od mlazhniga. Ja! Bóg fam fo-vrâshi v’lnji fhlusbbi vezh mlazhnoft, kakor tnerslóro, on sagvifha, de lubejfhi mu je mer-sla, kakor mlazhna dufha, kir pravi v’fkrivni-mu resodenju fkus vufta S. Jo. O.deb’ bil patfi mer sel, al gorak! saftopite dobro tebelede, Bog pravi: o deb’bil pazil inersel, al gord k , ne, kakor deb’ merslóta farna na febi majnfhi greh bla, kakor mlazhnoft, ampak fa to, kir mlazhnoft; bo veliko teshej pobólfhana, kakor merslóta. Tako govori tudi S. Greg. kir pravi, Merslóta, ktira pred mlazhnofti o gr'e, ima Jke vupanje, al s’ mlazjinofljo, ktira sa mtr slóto pride, je ftàganu, sakaj fpreobernénje grefh-nika je fhe smiram vupati, al kdor enkrat po fpreobernénju mlazhen rata, sgine tudi taiflo vupanje, ktiro fmo fhe od njega iraéli, dokler je fhe v’grehih ahi vel. * III. Bi rekel morbit eden , al drugi : pridigar sabftojn govori, jeft ne saftópim to, kakó bi mbizh- mlazhni, ktir fi naprej vsame boshjo sapovd v1 veliki rézhi nigdar prelomiti, v’ ve/.hni ne* varnofti Gojga pogublénja bil, kakor grefhnik, ktir sapovd boshjo v’ re fui zi prelomi, pogublen vender obeden ne bo, to vem, kakor ta, ktir ima tefhke , finertne grehe nad feboi, Prav je ! al fpótnni fe, ktir takcS govori f h, na to, kar fim v’drugimo dejlo moje pridige povedal, de v’ ftanó mlazhnofii bodo vezhkrar (menni gaehi dopernefeni» ktire pamlazhna dufha is radovol-ne flepóte ne fposna. Kdor fklene to s’tim, kar fim tudi svisbal, de mlazhni mejn fposna fojo nevârnoft , kakor grefhnik, de mlazhniga vezhne refnize mejn sbodejo, kakor gpefhnika» ta ne bo mogel tajiti, de mlazlnp fe snajde v’ vezhi nevarnofti fojga pogublenja, kakor velik grefhnik. Pa poftâvimo, de mlazhni ne pade v’ fmertne pregrehe * ktire is grel hne nevedno-fti ne fposnd, vender nikar ne miflimo, de fe bo dolgo varval velizih ozhitno fniertnih gre* hov , sakaj mejhni grehi, v’ ktire bres premi* felka pade, mu perpravlajo pôt v’fmertne, kir tedej fe tok’ rekózh na meji fmerrnih grehov gori dershi, kako lohko fe sna sgoditi, de v’ eni filni fkufhndvi, v’eni blishni perloshnofii is mejhiliga v’velik greh pade; kdor je Bogu nesveft v’ mejhnih rezhéh , ni v’ velizih rezhéh vreden boshje pomózhi, inu gnade, Žhe je mia* zhen kriftian v’shivlenju tikim nevärnoftim vun poftavlen, kako fe mu bo f he le v’ (inertni uri go* diio? al fe bo mogel, kir je tako flab, soper-poftaviti fkufhnavam hudizhovim? k’je shivel Z95 nafhati ? kako tnozhno fe je bati, deb’ ga takrat ne prepadla zagovitnofi, k’bo vidil vbofht-yo na zbednoftih, pomankanje na safhlushen-J° 5 inu ferbeshno savérshene boshje gnade. O i*óg ! tudi nar fvetefhi dufhe fe v’ (inertni uri tretejo, inu, deslih jih mozhna guada boslija podpira, vender trepetajo pred peklenfkim fkufilila vami , kako fe bo tedej fhe lé s’ mlazhno dufho godilo? Nevârnoft mlazhoe dufhe je sa-dofti fposnal 5. Bernardin, kir je rekel, poln ferafinfkiga ajfra : Gorje taißi dujhi , hira dni fojga shivlenja dopernefe na roßieju mlaßi-noßi. Lubi moji ! zhe val'te velue nevärno-fti vftrafhjo , tok’ vam jeft popolnama prav dam, sakaj kdo bi fe ne trefel, zhe ima vender kej Pameti v’glavi, kej vir« v’ferzi ? Al kir lirah fain nizh ne pomdga, ako sraven zhlovk fe ne Vsdigne is inlazhnofti, tok’samirkajte fi fri miteine, ktire prepifhe fatn Bóg v’ fkrivnimo re-sodénio S. Jo. Jeß ti [vetjem, fo boshje befé-de, dckupijh od mene stato , ktiro je jkus ogen Jkujhano, de obogâtifh, drugißl, jeß ti J'vet-jemì de obleßejh belo ob laßt ilo, de [ramata toje. nagoßi ne bo oßiitna ; trekißi, pomâshi toje oßii s' masilam, de bojh vidi/, fkusogen ozhifhenó slato poméni zhifio boshjo lubesen, belo oblazhiio poméni dobre Héla, inu ker-fhanfke zhednofti, mašilo sa ozhi poméni pre-mifhluvanje vezhnih refniz; to fo trije mitelni, s’ktirim fe more mlazhnofl: i*s Terza pregnati. Al kir vfa muja zMovefka nizh ne sdâ, ako ne bo podpirana od boshje gnade — Tok'pridi ti fam, lubi Jesuf ! pridi x inu vshgi vshgl v* najhih firmah ogen toie lab e sni , pridi , inu dei nam mo\h h’ dopernajhanju dobrih del, in« A' sadoblenju kerjhanjkih fliednoßi, refvetlinaf, de bomo toie venfino rejninfine, boshje navuke prav fposnâli. Kir ti Jam Ji rekel, de ß is tega nrshaha perfhal na Jvet, deb'na senili en nebejhki ogen pershgal, o tok’ (litri, bo ferie vfajiga smed naf od tega ogno vshgàno gorelo takti , de fe mlafh' nofl najhih ferì nigdar ne bo podftoplla. Dru-siga na skelimo, kakor to, deb' jkus ihifto boshjo lubesen, (kas lepe ihednofli, ina Jkus premijhluvanje boshiih rcjnii naf he ferie s’ toi im t imi toje s'najhim smiram jkleneno blo v'temo shivlenjo, dokler Je bo v' J menni ari sa vjelej /klenìlo flebo}, inu te lubilo , koker te Angeli, in« fvetniki lubjo, yÆns çr/a dWgo veihnofl. To guado proflm daneffam sa Je, 5« vfe mo-> je firmane y inu priflieóghe pojklttjhavie, vJA/i-/Ai to« , o Jesuf ! Amen. PRIDIGA Na tiho, al V. Nedelo v’ Pòdi. Kdo med vami me bo greha obdolshll, Jo. 8« K-akor malo more lonze temóte, ravno tako malo, inu fhe mejn more Jesuf greha obdol-shen biti, on ni bil famó vfelej proli od vfe pregrehe, ampak on zel ni mogel grefhili, zhe ga ga tudi le kakor zhlovéka preminimo. On ni mogel grefhiti, kir je bil Bóg, imi zhlovk fku» pej, kir boshja natura je tudi njegovo zlilo ve-fko naturo h’ neisgruntani fmofti povsdignila ; on ni mogel grefhiti sa volo obilnofti boshjili gnad , ktire ib v’ njemo vie fkupej sapop&lene ble; on ni mogel grefhiti, kir je bil fatn fvet, inu kir le on fam samore vfe pofvetiti; sadnizli on ni mogel grefhiti , kir je bil nar bel popól-liama mafhnik* imi nar zhiftifhi ofer; o kaj sa en vikjhi mafhnik ! pravi S. Paul, fvet, ne• dolshen , neomadeshvanf od grejknikov odlò-j fhen , \hes nebefa povsdigtien , ktirmu ni potre» ba, kakor drugim majhnikam, vfaki dan prêt sa foje grehe ofer perneJH , potim Jhe la sa grehe ludflva; icakóje mogel ta ofer fvet, inu I zhilt biti, kir lpec pravi S. Paul, ako kri shva-U ognüfene pofveti k’telefni zhiftofti, kolko vezh bo kri' Kriftufa, ktir je fkus S. Duini febe bres mddesha Bogu ofral, nafho veli od mert-vih dèi ozhiftila , de bomo shiviniu Bogu fhlu-shili ? kir tedej Jesuf is tolko urshahov tudi 1 nar majnfhi greh ni mogel dopernefti, tok’ fkle-nite, lubi moji! kako po pravizi je snal v’do-nafhnimo S. Evang. Judam odgovoriti, de obe-den ne more svishati, de on tudi nar majnfhi ' greh nad feboj ima , kdo med vami me*bo mogel greha obdolshiti? Inu Jesuf vender na kri» shi vili ! je bil vender perfhtét, inu glih der» shan hudodelnikam ! je bil vender nevfmileno martran, inu fhpotlivo vmorjen ! sakaj? al sa volo grelia ? sa volo kaj sa enga ? sa volo soj» ga greha ? on ni obenga imel nad feboj ; sa Volo greha jzhjovék», sa volo greha fojga ludft» va 298 va vili mertel ua krishi vuf resdjavu O greh, ftrafhna sverjazhina ! kir vmoril je tudi tega , ktir vender greha nigdar ni mogel ftriti* Al to fhe ni vfe, de je greh enkrat Jesufa vmo» ril, hudóba greha fhe dalej gré; greh, kolker-krat bo fturjen, tolkokrac pouovi fmert Jesufo-vo; rudi to fhe ni sadofti, greh, kolkerkrat bo dopernefhen, tolkokrat k’ nizh ftri fmert Jesufovo. Befédî, inu mozhi' smanka leto resla-gati, vender bom fturil, kolker mi bo mogtS-zhe v’ donafhni pridigi, ktiro takó resdelim : greh je bil urshah terplénja Jesufoviga, pervi navk ; greli je pouovlénje terplenja Jesufoviga, drudi navk; greh k’nizh ftri terplénje Jesufovo , trëki navk. Preden to na dalej resloshiin, poterpite. . I. Greh je urshah terplenja Jesufoviga. Keb otel en sbrifau inalar smalati vfe nefrezhe, kri-she, inu nadloge, kar jih greh je na fvet per-pravil, is kaj sa enim ftraham pred greham bi mogla ta malaria vlaziga zhlovéka napolniti ! keb’ vitli! na ani (traili table ludftva , ktire je kuga konzhala, vali’, ktire fo fkus vojfko v’ pepel fpreobérnene, keb’ vidil na drugi plati' od povodna salito polje, o J tozhe resdjane nógra-de, keb’vidil v’enimo drugimo kóti oftanke od meift, ktire je pot ref pogresnil, keb’vidil nad Teboj ognéne ftrele , ktire is zhernih oblakov na semlo leté, keb’ vidil pod feboj odperto gorezho peklenfko jezho , v’ktiri goré pogublene ciuf he bl’es vupanja, deb’kdej odréfheue ble; okolko hu- hudiga, kolko ftrafhniga bi vidi! per temó pogledi. Al kaj bi bla ena s’vfim tini nadlegami, kar jih je greh na fvet perpravil, sina-lana tabla, ako (e v’pergliho pollavi s’podobo krishaniga Jesufa? Ako viro pol'blul'hntno, tok’ rćzheni lires vfe perglihe vezh, kadar od na-fhiga sa volo greha saklâniga Boga fpomm fi rim , kakor deb’ srajtal vie nefrezhe, s’ktirim je greh zel fvet napolnil. De bolle pa to refni-7.0 prav fapopâdli, is ktire fe hudoba greha jfposna, tok’fpómnite fe na dobróto , na ime-liitnoft, na vrednofl, na nedolshnoft Jesufa, ktirga na fhpotlivimo krishi vifeozhiga molimo ; on je bil, kakor vçfte, edino rojeni lin o z beta nebefhkiga, nad ktiriin je ime! vfe dopade-jenje, on je bil svirk vii h gnad, i.sgléd vie lepóre, sapopadik vfe tnndrofli, fludenz vfe fve-tofti, murje vliga safhlusheuja, ni. kaj mu je vfe to pomagalo? desìi h ni obenga leftniga greha nad feboj imel, je bil vender oblushen s’na-fhim pregrehami , kir je per fojnni ozhetu sa nafh dolg dober Hal ; inu to je she sadofti blo , dc je zela grimnoft boslije jése zhes njega planila, de fo fe vie taille llrafenge zhes njega reftile, ktire fino mi greffoniki safblushi-li. K’ je tedej britka shaloft njegovo dufho flifkala, k’le je opravlanje, inu sanizhvaiije njegove zhafti lotila , k’ fo nigdar fhlifbane martre njegovo truplo pésnle, tok’urshah tega nikar neperpifhite nesveftóbi njegovih perja^ lov, ktiri fo ga sapuftili, ne nevofhlivofti tai-ftih , ktiri fo ga sdali, ne krivizi tega, krir Je fodbo fmerti zhes njega isrekel, ne nevfmilen■< ju trinogov, ktiri foga mirer,ali, ampak ur» * ah ah 300 shah perpifhite famiinu grehu, ktir je pcrgajnal jogre h’ nesveftôbi, toshuike k’ jesi, foiinika h’krivizi, brifhke hlapze h’ nevfmilenju; al perpifhite veliko vezh urshah boshji pravizi, ktira je nafhe grehe ftrafvala nad nedolshnim Jesufam- K’ je Jesuf sa naf zhlovk portai, je nebefhki ozha ferdit zhes njega, kir ga je vi* dii s’nafhim grehi pokritiga, takó govoril : jeft vidim nad mojim linam taifto prevsetnoft, inu ofert, s’ ktiro le je zhlovk zhes me vsdig-nil, inu fpuntal, to ima on plazhati s’takó glo* bókim ponishanjam, de bo takó rekózh vuf sa-tert mogel fam od febe fposnati, jeß fini tfierv inu ne yhlovk ; jeft vidim nad mojim linam taifto nepokorfhino, s’ktiro je zhlovk moje sapovdi ferbeshno s’nogami pohodil, to ima on plazhati s’tako urno, inu ftanovitno pokorfhi-no, ktiro mi more fkasati od fojga rojftva v’ fhtali noter do foje fmerti na krishi ; jeft vidim nad mojim linam taifte grefhne lufhte, fmerdlivo vefelje, grehe nezhiftofti, v’ ktire fe je zhlovk vuf potopil, ou jih ima plazhati s’tako obilnim martrami, de uda na njemo nima sdraviga oftati, Strafhna praviza! pa fhe ftrafhnejfhi greh , kir je pravizo takó resdrâshil zhes ne-dolshniga famô sa to, kir nedolshni je podôbo naf grefhnikov na fe vsel. O ftrafhuji hudoba pregrehe ! ir. Lubi moji! Ss. Vuzhenikam mersel pot po ahvoti gré, per temo premifhluvanjo, ohi le «avsetnó zhes terplenje Jesufovo vezh, kakor zhes 1 zhes gmejn potop, v’ ktirmo je zel fvet konz vsel, vezh , kakor zhes ognéni défh , ktir je fhtir nezhifte inefta poshgal, vezh, kakor zhes vfe ftrdfenge, s’ ktirim je bil tepen Farao kraji v’ Egipti, inu to po vfi pravizi» sakaj kaj bel ftrafhniga fe je vender mogózhe dominiti, kakor de Jesuf Bóg, inu zhlovk bo preklioan, od sanikerniga judfiva safhpótan, rânen, resme-farjen, na krifh perblt, de bo filen nedolshen bres trofhta, bres vfmilenja preliti do sadne kaple fojo S. divifhko kri. Inu vfe to is oben« ga drusiga urshaha, kakor sa volo greha, sakaj Isaj. pravi, on je rânen sa volo nafhe hu-dobie, on je vdarjen sa volo nafhih pregreh. Kaj fe more vezh sgovoriti, sa dati na snanje hudobio pregrehe ? kdo fe ne bo greha bal vezh, kakor vfiga liudiga, ktir letó v’ shivi viri pre* mifli. Sposnej, o zhlovk ! vpije S. Bern. inu sheli, deb’ ga fhlifhal zel fvet, fposnej, o zhlovk 1 kako nevarne fo ble toje réne, ktireti je greh fiuril, kir sa té osdraviti je mogel Jesuf rânen biti. O zhlovk ! sanikerni zhlovk ! fposnej vender enkrat, kakóglobóke, kakó ne-vârne morejo rdne toje dufhe biti, kir sa té osdraviti je potrebno blo, de S. nedolshno telo boshjiga fina je moglo od r,óg do glave s’réna-mi pokrito biti. O v’govorjenjo fpoteklivi je-sik! fposnej vender enkrat hudobio tojga oprav* lanja, tojih klafarfkih pogóvorov, saliiblenih pefmi, nefrantnih norzhii. V’ pogledih resvojs-ilano okd! fposnej hudobio, inu nevarnoft rojih takó neframnih, sapelivih pogledov; o v’ miflih grefhno ferze ! fposnej hudobio tojga fhte-nianja, toje oherole, toje nevofhlivofti, toje Söa jése, fovrafbtva, imi fiezlnftofli, fposnej, ka-kó nevdrne morejo vender té toje rane biti > kir sa re osdraviti je potrebno blo, de Jesuf ja m.ogel nevfmileno rànen biti. O kaj sa en is-gléd sa naf, keb’ orli fposnati, je na krisho vi-feozhi Jesuf ! kakó ozhitno nam kàshe v’fojih bolezhinah nafherane, v’fojih martrah nafh dolg! SepOglédafh kdej v’ta isgléd, ozhlovkì jefl to ne zviblatn, sakaj shvinfka jiehvalesh* noft bi mogla biti, keb’ kriftian pogoflim ne obernil foje ozhi na S. krifli, na ktirmo njegov Bóg sa njega perbic vili. Al kadar ga pog!e-dafli, kako ti je vender takrat per ferzi ? al ogovorffh fam febe poln framote, imi gréven-1 ge : pole! v’kaj Sa enfiati je perpfavil moj greh boshjign fina , ktir je otel sa me zblovk poflà.* ti ! jefl fini ursbah njegove martre, imi fmerti * je(l firn mu zimpral krifh s’ mojim nezhiflim miflami, s’mojim pohuifhlivim befédami, s’mojim grefhnim diaiijam, jefl firn ga s’mojim pre* gréhami na krifh perbil, ktirih firn fe takó malti bal, kfire fini tako malo porajtal, ktire fini takó malo sgréval. Zhe dosdej ni fi takó miflil * o zhlovk! per pogledo krishaniga Jesti fa , fliiri vfaj sa naprej takó, imi kaderkoli 5. Krifh po-gkdafh , rezi fam per febi poln ferzhne shâlo* fli : pole ! kakó delezh je moj greh Jesufa per-prâvil ! moj greh je nrshah, de njegova glava je fesbodéna, de njegov obrns je refprafkan, de njegovo truplo je refmcfârjeno» de prebodé-ne To njegove roké, noge , imi defna flran. Imi morbit ni temu takó? kdo je med nami, deb’ saisogel rézhi: jefl firn nedolshen nad krivjo Tega pravizhniga? fej moremo vfi fposnati, de na- nafhi grehi fo urshah terplenja Jesufoviga, kar lim avishah ' III. Greh je ponovlenje terplenja Jesufoviga. Nikar ne miflite , lubi moji ! de jeft kej povik« fhujem, akô rézhem, de fe Jesufovo terplenje fhe dan donafhni zel doftikrat ponovi, deslih on v’vshivanju vezhne zhafti je nevmerjozh, ne more vezh terpeti. Terplenje Jesufovo fe ponovi fhe smiram na dve vishj ; pervizh ponovi Jesuf foje terplenje fam fkus zhudo (oje lubesni na altarju, kir on fam febe ofra ozheti nebefhkimu kakor en ofer lubesni; drugizh po* novi grefhnik Jesufovo terplenje fkus zhudo foje nehvahleshnofti, kir ofra Jesufa kakor en ofer foje hudolne fojmu poshelénju, inu hudimu nagnenju, kadar v’ greh pade. Na altarju bo ponovléno terplenje Jesufovo na eno Bogu zheS vfe perjetno visho, v’ferzo greflinika bo ponovléno terplenje Jesufovo na eno zhes vfe sa-nizhlivo visho ; ponovlenje terplenja Jesufoviga, ktiro fe na altarju godi, nam pokâshe. vira , inu od tega donef ne govorim, ponovlén* je terplenje Jesufoviga, ktiro fe godi v’fer^o greflinika, nam pokâshe luzh pameti, inu od tega govoriti je donef moje naprejvfeije. Po-vete, kriftiani ! kaj nezhlovefkiga, kaj nevfmi-leniga, kaj bolezhiga najdemo v’ želimo ter-plenju Jesufovimo, kar bi grefhnik ne ponó-vil ; sdajanje, inu nesveftóbe ? al kaj ftri kri-ftian, kaJar grefhi drusiga, kakor de taiftiga ßoga, ktirmuje sveüöbt» perfegel, sapufti,inu 3°4 fe oherne na hudizhovo ftran ? fhpotdélanje, inu sanizb vanje ? pa al nesanizhuje grefhnik Jesula, k ir njegov isgléd sa vershe, njegovimu Evang. lramoto déla, njegovo vifokort sanizhuje? Je* sufu fe je velike saframvanje godilo , k’ je bil zel hudobnim resbojnikam liasaj poftavlen, pa kaj ne rtri grefhnik ravno letó, kir portavi na-*aj Jesufa jési, imi sovrashtvi, Jesufa nezhi-ltorti, Jesufa oferti , inu vpije sraven, kakor fo vpili Judje, Jesuf ima krishan biti, de sado-rti rtrim hudimu nâgnenju. Tukej pa obeden ne rezi, de Jesufa sdej fhtriki vezh ne veshejo , de ga terne vezh ne bode, de ga gajshle vezh ne mefarjo, de ga shebli ne morejo vezh na krifh perbitigreh rtri vfe to, kar je to tiran* fkooroshjertrilo: Shtrikigrejhnikov j'orne sve-SÂH) ’tósbi Jesuf fkus Davida. Poglejte fhtrike; Kakor je bil Jesuf nekdej od Judov gajshlan , tako njega sdej grejhniki s'grehi gajshlajo ; pravi S. Aug. Poglejte gajshle. Hude mifli, grejh** ne shelefo tern/e sa Jesufa, pravi Hugo Card. poglejte ternje ; Grejhniki Jesufa Jpet na novo krishajo, pravi S. Paul, poglejtk sheblé, inu krifti. Vidite, de grefhnik na duhovno visho s’ Jesufatn ravno tako déla, kakor fo nekdej Judje s’ njim delali, inu ponovi vfe njegovo rerplenje. Al kaj govorim? Bóg otel ! deb’ kriftiani zel Jude ne premagli v’hudobii, inu v’ grosovitnofti ! Ref je , Judje fo nevfmileno zhes Jesufa divjali, pa oni ga ni fo fposnâli sa tega , kdor je bil, keb'fe jem bil fposnati dal, bi ga gvijhno ne bli krishali, pravi S. Apoftel Paul, Pa more en kriftian s’nevednoftjo fe fgo-varjati, kakor Judje? po obeni vichi, on fposn? is PB is vire* imi is pameti, de jesuf )'e fin shiviga Bogi, odrefhenik zeliga fvetd» inu Vender ftri Tkus greh na duhovno visho ravno letó, kar fo Judje v’dianjo ftrili, kaj tedej bo mogej imeti sa en sgovor? zel obenga, kakof bofte The p re* Vishani» h Inu vender tö, kar firn dosdej govorit, fhe hi vfe> kriftiani Ib s’Jesufam bel nevfmileni * kakor fo Judje bli, sakaj David pravi: Krtflid-hi s' hogatni poteptajo Jesufa, kar vender Judje ni fo ûrilit' sa to pravi S. Paul» de hudobia kridiana je veliko hujfhi, kakor je bla hiido-biajudovfka» sakaj k’fo vidili Judje Jesufa res-gajshlaniga, krishaniga» bres zhìovefke podó-be, bres shivlenja, bres krivi, jim je sadofti blo, fo vergli is rók tiralifko oróshje, inu fo fe v’ foji grimnòfii potol&shili ; al grefhnik ne ftri letó » on divja fhe zhes Jesufovo resbodé-no glavo, zhes njegove feftegnehe ude» zlieS bjegovo she vthorjéno truplo» inu vfe dne, vfe terplenje, vfo martro fkuš greh ponovi* O hüdobia, inu hevfmilenje! al je vender mo-gozhe » de zhlovk fe more tako sadetshâti prod taiftimu ßogu» ktir je is lubesni prod njemu ha krishi vmerl. O zhlovk ! ti vidifh tojga Sa te dpluvaniga , resgajshlaniga, resmefarjeniga, kri-shaniga Boga, inu fhe grefhifh? o deb’fe pazil miflilo ua to » v’ uni hifhi, kir ni dfusiga, kakor hepokej, inu jésa * v’unimu tovarfhtvi, kif ni dnisiga,kakor klafânje, inuopravlanje» v’uni boshji hifhi, kif ni drusiga, kakor reftréfenje » 20 inu 306 inu pohujflilîvo saderslirfnje; kako rad bi rekel jeft na vufhefa teniu mladenzhi, uni dékelzi» temu móshu , uni sakónfki shéni, o zhlovk ! ti vidifh tojga sa te krishaniga Boga, inu fhegre-fhifhj poglej, on je vniorjen , imi fzer sa volo tebe, od tojih grehov, inu to ti fhe ni sadofti? njegova kri fhe ne more pogafiti per tebi ogen nezhifte lubesni, ogen jése, inu fovrafhtva? O lubi moji! te mifli vezhkrat v’ferzi ponovite, inu kaderkoli obérnete ozhî na krishaniga Jesu-fa, ogovorite fe s’tim befédami: je vender mo* gozhe, deb’jeft to ferbeshnoft imel terplénje mojga Jesufa, mojga Boga fhe kdej ponoviti? pole! on je vuf refzukan, inu jeft bi ga otel l'he bel refzukati ? njegova podóba je vfa fka-sèna, inu jeft bi jo otel fhe bel fkasiti ? od glave do nog je vuf s’ra'nami pokrit, inu jeft ga ozhem fhe bel raniti? To premifhluvanje bo ftrilo, de bofh imel ferzhno vfmilénje proti Jesuli, inu sraven bofh lohkó naprejvsetje ftu-ril, njegovo terplénje fkus greh ne vezh ponoviti. Refnizhno vfelej oftane , de terplénje, ktiro grefhniki ponové Jesufi, mu veliko bel bolézhe naprej pride, kakor je taifto blo, k’ je terpel v’Jerusalemo od Judov, krifh,na ktir-ga ga grefhnik s’ greham perbije, mu je bres perglihe bel teshdk, kakor je taifti bil, na ktir-ga fo ga Judje refpčli. Sa to tóshi Jesuf fkus vufta S. À ug. imi pravi : Sàk a j grejhna dujhat Timprafh same v’ tojmu feriti teshji krijh, kakor je bil judovfki ? na krishi, na ktirmu fim vmerl, fim imel vfaj ta trojht, de moja fmert bo k' isveli^hanju \eliga fiveta, al kaj sa en trojht morem imeti na temu krishu, na ktirga me me ti s'greham perbijejh ? Komô, kriAiani! bi letô k’terzi ne fhloV kdo bi greh ne sovrasti, ne preklel, kir vidi de greh ponovi ter-plénje Jesufovo, inu fztma eno bel nevfmileno visho, kakor je terplénje taifto blo , ktiro je I preftal Jesuf r’Jerusalemo, kakor firn vam fpec sadoiti svisimi. it. Greh k’ nizh Ari terplénje Jesufovo, je treki navk, ktirga imam reslâgati. Vefh, o zhlovk ! k’ fe je Jesuf sa naf sa radavolui ofer dal, tok’je bla to njegova perva milel, deb’ i bil greh zhloveka s’fojo leAno fmertjo sbrifal, kakor prizha prerok Isa j. imi Jesuf fam, k’je v'dil, de pregreha je foje tiranfko krajleftvo po želimo fveto refhirila, je rekel fojim jogram, de , potim k’ bo veliko dòlo nafhiga odrefhénja konzhal, tok’ bo on greh, tega nevfmileniga I gofpodarja fvetâ, is trona vergei, inu k’ nizh fturil, inu kir je otel tega premagvanja tudi zhloveka delëshniga ftriti, tok’mu je dal fojo kri, inu foje safhlushenje, deb’ s’tim oróshiam tudi zhlovk samogel greh vfelej premagati, inu k’ nizh Ariti. Al o neisgruntana hudobia ! savpi-je David poln shdloAi, grefhnik k’ nizh per-pravi, kar je Jesuf popólnama Auril, grefhnik nuza greh, de k’nizh Ari terplénje Jesufovo, uameiAi deb’ nuzal terplénje Jesufovo, deb’greh k’nizh Auril; grefhnik preobèrne zel namen Jésufov, kir poAâvi na tron fpet taiAiga lovrashnika, ktirga is trona vrézhi je Jesufa tolko muje kofhtalo. Grefhnik ve, de dergazhi 3d8 ne more grefhiti, kakor đe prelito kri Jesufo-va s’ nogami pohódi, al nej bo s’krivjó Jesufovo, kakor ozhe, on ozbe grefhiti. Al fe je rao-gózhe eno bel fhpotlivo visho smifJiti, kakor je ta, na ktiro fe terplénje Jesufovo k’ nizh flri ? Pa to fhe ni vfe; grefhnik ne ftri farno k’nizh terplénje Jesufovo, ampak on taifto sraven tega tudi sanizhuje. Mi fe savsamemo , inu fzer po pravizi, zbes hudobio Judov, ktiri, deb’ periilili Pilatusha Jesufa k’fmerti obfoditi, fo vpili, njegova kri nej pride zhes naf, inu zhes nafhe otróke; al zhe naf luzh vire fhe ni po-pólnama sapnftila, povejte, kaj mi ftermó dru* siga, kadar v’greh pervólimo? kaj ftermó dru-siga , kadar flitimi boshji vufhefa samafhimo, de nafhe négnenje fpólnimo ? al sanizhujemo Jesu-fovo kri na grefhno visho? al ne vemo, de gnada, ktiri fe sóperfìàvimo, je zena S. Krivi? al ne vemo, de greh, ktirga ftermó, je sarne-tânje S. Krivi ? kdo ne vidi, de tako sanizh-vanje, inu k’nizhfturjenje terplénja Jesufoviga, kakor Jesufi nar vezhi framoto ftri, ravno ta-kó grefhnika v’ nar vezhi nefrezho pogrésne. Zhe je sanizhvanje, ktiro fo Judje Jesufovi krivi ftri li, njih s’ rolkajo nefrezhâmi obloshilo, de fo sgubili krajleftvo, inu duhovftvo, kakor fhe dan donafhni leftniga krnjla, inu ofrov nimajo, kaj fe mi imamo fhe lé bati, kir sa volo sanizhvanja , inu k’ nizhfturjenja terplénja Jesufoviga fmo vezhi ftrafenge vredni, kakor Judje, k fo is nevednofti Jesufa krishali? Gorje taifli dufhi, vpije Jesuf fkus Sofon. preroka , ktira me k’ jési drashi , deslih je odrefhe-na 1 nehvaleshna, fkus mojo kri odrefhena du* fha! 5°9 fha ! ti fi odrefhenje nozhefh k’nuzi (triti, gorje tebi ! ti fi bla v’ fushnofti, jeft (im toje kéteue reftergal, ti fi bla prodana, jeft firn te s’mojo krivjó odkupil, tebe je fhe fkorej pe-klenfki bresen posherl , jeft fini te s’sgubo mojga shivlenja od pogublénja odtel, inu ti Ipet grefhifh ? fpet sapuftifh mene , inu fe hudizhi zhes dafh ? gorje tebi, deslih li s’ mojo krivjo odréfhena, « III. Kri Jesufova vpije sa mafhvanie zhes tega, ktir fi jo k’ nuzi ne (tri, bel glafno, kakor je vpila zhes Kajna kri nedolshniga Abelna, inu zhe je vpitje Abélnove krivi' zelo hudo vreme vfe forte nefrezh, inu ftrafeng zhes Kajna fklizalo, kaj bo fhe le samogla Jesufova kri zhes grefhnika? Sdf fe mi, de Jesufova kri s’ tim befedami zhes grefhnika na mafhvanje klizhe : ozha! vezhni ozha! kako dolgo bo fhe k’ sbrifanju gregréh * inu h’ potolâshenju toje jése prelita kn' tojga finu, sanizhvana , inu k’ Dizli fturjéna od grefhnikov; ta nuza foje bo-gaftvo h’mojmu reshalénju, inu ga fhe ne sa-déne neprevi'deno vboshtvo? una mi krade s' fojim perlisvanjam , s’ fojim pohujfhanjam , inu resvojsdanoftjo moje perjatle, inu fmert fhe ne konzhâ nje nezhimerno , sapelivo shivlenjeV greh mi dela framoto bres nehanja, po vfih krajih, inu fe toja praviza fhe ne ho sbndila? al toja roka, sa me fe obnefti, fhe ne bo zhes grefhnika tefhka rrftala ? o ozha ! lubi ozha ! «anafhui vender kri tojga finu! Miflite morbit, de ta glaf Jesufove krivi ne bo mezh boshje pravize nabrulil ? Dershi, o zhlovk! sa vezli-no refnizo, de kri Jesufova nozhe, inu ne more movzhâti, al govori k’ nafhimo isveli-zhanjn, al k’ nafhimu prekleftvu, al proli sa naf gnado, al pravizhno marhvanje,enu gvifhuo pogirje, kir nigdar ne movzhl. Nozhefh , o zhlovk! de ne ko h’toji vezhni fhkodi govorila Jesufova kri, tok’vari fe s’vfo fkerbjo, dejo ne bofh sanizhval, inu k’ nizh fturil. Inu de bofh bel saftopil, kakó fkerbno fe imafli tega vdrvati, pollavi fi naprej enga vmerjozhiga grefh-nika: poftreshbe! prozh s’vami, to ni vezh zhafa sa vaf ; prozn lufhd ! to fo minute bo-lezhfn ; perjasnofti, ofert, bogaftvo, zhaft, prozh s’ vanii, vi ni lie sa tega, ktir gre v’ vezhnoft. Dejte mi v’róke podóbo krishaniga Jesufa, ta je edini perjatel, inu trofhtar vmerjozhiga, s’tim v’rokah ftopimo h’ pórteli vmerjozhiga, ktirmu fhe dufha na shnablih fedi. Poglej, gofpóda Jesufa Krifiufa, ktir je per-pravlen tojo duflio na foj rozhej gori vseti, pollavi savupanje na njegove rane, ktire fo ti sa prebivalfhe odperte, savupaj na njegovo sa toje odrefhenje prelitp kri; al 1 ubi moji! kaj more on imeti per pogledi krishaniga Jesufa sa eno savupanje, kir je njegov krifh vlelej sa-metal, kir fi njegovo terplénje ni k’nuzi fturil? kako bo mogel vupati , de mu bo krifh k’isvelizhanju, de v’ râoah Jesufovih bo naj-del svirk gnad, inu vfmilenja? ako mu per po-gledo na krishi vmorjeniga Jesufa vira, inu veli porézhe : o nefrezhni zhlovk ! ti fi urshah fmerti tojga Boga, ti fi njegovo terplénje s’to- jim 3i* jim pregrehami tavshent, inu tavshenkrat ponovil , ti fi njegovo kri sanizhval ? al bo mo-gozhe per temu naprejmetdnju imeti savupanje? al ga ne bo britkoft, inu zagovitnoft pretnag-vâla. Pejdi sdej grefhnik ! ktir greh, kakor vodo pijefh, inu kir vidifh, de greh je ur-shah terplénja Jesufoviga, ponovlénja terplénja Jesufoviga, inu de k’nizh ftri terplénje Jesufo-vo, rezi fhe, zhe fi vupafh, de greh ni nizh takó hudiga. Lubi moji ! kdor med vami je al fojo nedolshnoft dosdej fhe neomadeshvano ob-dershal, al foje pregrehe s’sgrëvanim fovsâmi she opral, ta nej fe boji greha, vezh kakor vfiga hudiga, zhe vender lubijesufa, ta nej fe Varje vfake nevdrnofti, vfake perloshnorti h’grehi. Kdor pa med vami zhuti, de ima s’ tesh-kim grehi obloshéno veli, ta nej ftri po isglédi sgrévanih krisharjov, ktir fo fe na perfa tov-kli, inu polni pokóre is gore Kalvarie domii fhli, inu v’ premifhluvanju krishaniga Jesufa prekovni s’ ferzhno grévengo fojo nehvalesh-noft, inu vfe hudobie. Zhe je pa kdo med vami, ktir je bil morbit tavshenkrat urshahJesufoviga terplénja, je taifto ponóvil, al morbit zel s’grehatn k’ nizh fturil, inu vender fhe mifli v’ grehih oliati, zhe je en tak med vami, tok’nej le naprej grefhi, pane med kri-fiiani, ampak med nevirniki, kir krishaniga Jesufa ne bo vidil, inu nizh vezh imenvâti fhli-1’lial njegovi ga S. Imena. Al lubi Jesuf! trojhtam fe, de obenga ta-%iga med nami niì mi v fi jkupej imamo terd-no naprejvfetie tebe nigdar vetfi reshallti« Od-nam vfim nafhc nchvalcshnoßi, s' ktirim [mo fina dosdej toje terplénje plafhvali. O kaka shai nam je, kako gréva naf, fubijestif! de Jmo tolkokrat sanißivali tojo sa naf prelita kri, toje sa naf preß âne martre, rajj hi oßinia tavshenkrat vmréti, kakor tebi Jhe enkrat taka framoto Jlritu Sa volo tega profimo te, kri-shani J ejus ! Jkus odperto rano tojga fer^d, od-verni toje ofhl proßi od nafhih pregreh, ktiri fo tebi take britkojliflrili ; al ßit vender na najhe hudobie pogledajh, tok' poglej jih le sa to, de bodo Jkus tojo S, Kri smiram vefh, imi veßt oprane. O S. Krijh ! Krijh mojga isve-l'vßiarja ! saß ava mojga odrejhenja! tebe po-> nishno mUim, na te poflavim vfe moje savu-panje ! bodi ti per boshii pravici moja bram-ba ,.v' JkuJhndvah moja moßi, v'shdloßi moj trojhf, v’'Jmeni najhe prebivaljhe, Pod fen^a tojga krisha, lubi Jesuf! oghmo shiveti, inu vmréti, toji o {h mo biti shivi, inu mertvi. De bomo v’ temu shivlenju jkus bnimnoß vfelei toji perjatli, inu depo fmer ti naf k’J'ebi vsa• mejh k' vshivanju nebejhke ßiaßi. To je, kar proßm donef fam sa fe, sa vje moje Jarmane, inuprißieoßie pojhlujhav^e, vjhlijhi me, oje--Suf! Amen, FBI’ PRIDIGA , Na zvetno, al VI. Nedélo v’ Polti, Polc ! toj kraji pride k' tebi krotâk, Matth, 2i, ^ïiloft boshja nizh tolkajn nesheli, kakor grefh» nika od greife odverniti, k’ fposnanju perpeldti, inu po sapufhenimo greho fkasati mu vfe vfmi-lènje, imi gnado; te shéle polebno na snanje da Jesuf v’ donafhniino S. Evang, kir pravi : pole toj kraji pride h’tebi krotak, kakor deb* otel rézhi; grefhnik ! ne boj fe, destili fl gre-fhil, ako fe sgrevan k’ meni nasaj povernefh , bofh najdil nad menoj, ne ojftrigafiltrafvavza, ampak vfmileniga ozhéra, krir reshalónie rad odpuftj, inu fe refvefeli nad pokóro grefhni« ka. Ravno is tega urshaha ozlie mati katolfh-ka zirku, de donef per ofru S. Mafbe bo. naprej brana zela pergodba terplénja Jesufoviga , deb’grefhnik fpomnen bil, kaj je Jesuf sa volo njega predal, inu fturil, inu deb’sraven fposnal, de zelo terplenje Jesufovo dresiga ni, kakor delo boshjisra vfmilenja, ktiro je ponu-deno vfakiinu grefhniku, ako grehsapufti, pokóro ftrî, inu fe povérne fpet nasaj k’reshdle» nimu Rogli. Al kolko je grefhnikov, ktiri, kadar fo fhe s’fhtriki vfe forte pregreh ople» déni, fe pufté od fovrâshnika nafhih dufh mo« ,tUi5 inu fjçpitiî fovraslinik je takim, preden 3T4 jih je v’ grehe samótal , greh le kakor eno mejhno rézh naprej malal, kakor eno flaboft zhlovefke nature, ktira bo zel lohko preglé-dana, ne fatnó na fmertni podeli » temuzh tudi v’ ftàrofti $ on jim je le vfiniienje, inu dobró-to boshjo naprej malal ; al potim, k’ fo v’ vfe forte grehe sabrédü, grehe s’ greham gmérali, v’grehih fe vkoreninili, inu navado ftrili, jim fkrije hudizh vfo dobroto, inu- vfiniienje bosh-je, inu jim le pravizhniga, ojftriga, mafhvav-niga Boga pred ozhi poftavla, inu jih na sadne tako oflepi, de is hudóbnim Kajnam pravjo, vezhi je moja hudobia, kakor deb’mogel od-pufhanje vupati. Leti bodo vezhkrat fkus no-terdajanje S. Duha h’pokóri vđbleni, inubi fe radi^ h’Itogli obernili, al od fâtana omâmleni pravjo fami per febi, fhtivilo nafhih grehov imo dopolnili, tedej ni sa naf vezh gnade. Take k’savupanju, inu h’pokóri obuditi je donef moje naprejvsetje, kir fkasal bom, de vfaki grefhnik, s’karkoli sa eno tefhko Initaro pregreh je obloshén, zhe ozhe fkus pokóro, inu refnizhno pobolfhanje h’ Rogli fe oberniti, bo sagvifhno miloft boshjo, inu odpufhanje fojih grehov dofegel, kir njegovo fpreobernénje she-li Bog ozha, sheli Bóg fin, sheli S. Duh. To preden na kratko fkashem, proiim sa navadno poterplenje, I. Moj grefhnik 1 Bóg ozha sheli toje fpreobernénje, ne zviblej nad to relhizo, ktiro je on fara v’ vezh krajih S. Pifma na snanje dal; po- poglej , vftmleni Róg fe zel perfeslie : takó gvijhno, kakör shivlmy pravi gofpod, tako gvifhno je , de ne shelim , nähern Jmerti grejhnika, ampak de fe /pokori, de sapulK loje hudobne pota, inu de shivi, de fkus ref-liizhno pokoro sadobi fpet pofvezheozho bosh-jo guado. Obernite fe k’ meni, govori fpet Bóg y a drugiino krajo S. Pisma: Inu jeft fe bom. k' vam obernil; karkoli sa eno uro fe bo grejh-nik k’meni obernil, inu bo vfaj v’ fojmu ferzu Bdihnil, óftiem jeft njega vjhlijhati, keb' bli toji greh kakor Jhkarlat rudeftii, bo râtala toja dujh a od taiftih oftil/hena, bela kakor fneg ; povejte, al bi bil mogel Bóg ozha vfigamo-gózhni foje shéle, deb’le grefhnik fpreobérnil, bel ozhitno na snanje dati? On je namrezh ozha vfmilenja, ktir vfe dobro fojini otrókam Shell; on je nafh ózha, ktir je naf is nizh vun ^otégnil, deb’njegovo vezhno zhaft vshi-väli; on je en lubesuivi ózha, ktir je naf takó gorézhe lubil, de fojmu leftnimu, lubesnivimu, edino rojenimu linu ni sanefel , temuzh is lu-besni proti nam je dal njega v’roke njegovih fovrashnikov , deslih ga je takó milo v’verti Getsémaui profil, deb’grenki kelh terplénja od njega prozh vsel. Sazhudi fe, grefhnik ! on ga ni vfhlifhal v’njegovi ponisitni profilili, on mu ni sanefel, temuzh po befédah preróka Je-rem, je njega v daril sa volo pregrehe fojga ludflva. Zviblej sdej, grefhnik ! zhe morefh, nad njegovo lubesnjo, vfmilenjam, inu gorézhim shleldmi, s’ktirim on vófhi toje fpreobernenje. Nafproti pa on bi ne bil nafh lubesnivi ózha, .ampak ózhem, nevfmilen tiran, keb’naf bil vftvaril, deb’naf vezhno pogubil. Povete, kako ozbitnifhj bi vam mogel njegovo voljo na snanje dati, de ozhe vfe isvelizhati, tedej koga more bel gorézhe sheleci, kakor deb’ grefh-nik , ktir je pravo pót sgréfhil, fkus pokoro fpet neftópil pót vezlmiga isvelizhanja ? H. Jeft vem, kaj tukej eden, al drugi tnifli : Bóg ozha je f/.er vfmilen, pa je tudi pravi-zhen, njega ojftra praviza je fegndla prevsétne Angele is nebef, nafhe perve ftârifhe is para-disha, je potopila Noemitarje. Ref je fzer vfe to, vender is vlih tih ftrafeng le lefketâ boslija miloft, Angele je v’ pekel pahnil, v’ krirmo je vezhni ogen pershgal, sakaj? sa to, kir je vfmi-len, deb’ludje iméli isgléd, fe njegove ojftre pravizebdti, deb’fe tudi njim takó ne sgodilo, deb’tudi om' v’vezhni ogen ne padli, kir vid-jo, de zel Angelam ni blo saneféno. Nafhe perve ftârifhe je fzer is paradisha fpodiU al miloft jim ni odvsel, sakaj on jim je sanéfel, je njih,' jnu zel zhlovefki rod refhil fkus fmert fojga edino rojeniga flna. Noemitarje je fzer s’ gmejn potópam pokonzhal, pa sakaj? kir fo fami takó otii. Sazhydite fe nad prezhudnim boshjim vfmi-lenjam, inu dolgim sanâfhanjam, poglejte ioo. 1er jim je fojo miloft ponujal, ioo. let jim je fkus Noeta pridigval, inu k’ ferzi govóril, fkus ioo. let jih je otel refhiti od ftrdfenge , al kir ni fo otli h’pokóri fëzhi, kir ni fo otii foje pregrefhne póra sapuftiti, kir fo vfe opotnin-V&ije boshje, inu Noet3 sanizhvali, fo otli la- P7 mi pogubléni biti, tedej fo fami ufshah, ne mi-loft boshja , de fo pogubléni. Al bi bil njim ßog sanélel, keb’le bli fpreoberttili ? ja! ravno takó, kakor Ninivitarjam, ktirim je fk us preroka Jona osnanval, de njih veliko mefto bo v’ ftirdei'ecih dnévih konzhano, ako ne bodô pokoro ftrili, al kir fo h* pokori legli , jim je sanélel vfmileni Bóg. Zhe vfe leto le po verbo preiniflimo, kdo smed naf ne bo fklenil s’krajlam Davidam : De %ela serrila, je polna bo-shjiga vfmilenja ? kdo De bo rekel s’njim: Vjmilenje gofpóda bom na vekomtj prepeval ? kdo ne bo s’prerókam Jerem, fposnal poln hva-leshnofti : Miloft gofpóda je, de Jhe ni fmo konçhâni. Sagvifhno vtmilen je nal'h nebefh-ki ozha, kir ne sheli fmerti grefhnika, cemuzh deb’fe fpokoril, iuu sliivel. HI. Al ravno tako vfmilen je Bóg fin, Letó fkasati meni ni obena teshâva, sakaj povete mi, kaj je fina bosbjga is vifókih nebel' na sem-lo potegnilo? grefhnik; kdo je njegovo boshjo Maturo s’zhlovefko fklenil? grefhnik; deb’nje* ga kakor zhlovk od pekla refhil; sakaj je per obresvânju, v’verti Getsémani, per fojimu ne-vfmilenimu gajshlanju tolko shlahtne krivi prelil ? deb’ blo dobro sa grefhnika ; sakaj je she-jo, lakoto, pregajnanje , inu vfe forte nadloge preterpel? sa volo grefhnika, deb’grefhnik bil tiafiten s’nebefhko zhaftjo, inu napojen s’potó-kam nebefhkih Infhtov ; sakaj na krifh perbic .vmerjé v’ Velizih britkóftih? deb’grefhnik vezh- no 3iS no shivel, njegovo lubesen fposnal, inu vfaj is hualeshtiofti od greha nehal, inu fkus polcdro fe k'njemu obernil. Al morbit ni bil leto zil, inu konz vfiga njegoviga sadershanja? pofhlu-fhajmo ga , kako on fain od febe govori : jefl ni firn pcrjhal sa volo pravilnih, ampak sa volo grejhnikov ; al ni on s’oftudnifhim grefh-niki vzaker hodil tako, de fo zel fariserji go-derndli, inu fe pohujfhali? sdej fe fam k’enmu ozhitnimu grefhoiku Matevshi, sdej k’ enmu snanimu ohérniku Zahevsu na goftje povabi, sdej klizhe enga ozhitniga, krivizhniga zólnar* ja, inu ga ftri sa Apoftelna; tam per fhtirni fe perfino pogovdrja s’ eno ozhitno lóterzo od Samarie, tukej v’ témpelno eno v’ prefhefhtvi najdeno od fmerti odrefhi, shena ! te ni obeden k'fmer ti obfodil? pravi on lubesnivo: tudi jeft te ne bom obfodil, pejdi, inu greha vefi ne furi, Kaj ozhe pergliha od dóbnga paftirja dru-siga rézhi, al ne da na snânje gorézhe shéle Jeiüfove, deb’fe grefhnik fpokóril? al ni on fam dobri paftir, ktir popufti vie ovzhfze, ina tézhe po hribih, po dolinah shejn, inu lazhen, dokler najde sgubléno ? al ni on evangelfk i shéna, ktira je sgubléni dnar s’ persbgâno luzh-jo ifkâla, inu najdla ; inu potim kadar sgubléni grefhnik fe fpet k’ njemu nasaj povérpe, o kaj sa eno veliko vefelje ima on nad njim s’ vlim nebefhkim prebivavzi ! kdo bi verjel, keb’Je-suf fam to refnizo ne poterdil? kir pravi : refnitfmo vam poyém, de vefii vefelje je v' ne-béfih nad grejhnikam, ktir pokóro fri, kakor nad devet, inu devetdefet pravifinim. De boite od te refuize fhe bel previshani, pofhlu- fhaj- 319 fhajte fhe drugo pergliho, fkus ktïro je Jesuf fhe bel foje'shéle grefhnika fpreoberniti na snan-je dal, to povém v’drugimo dejlo. L Sin enga bogdtiga ozhe’ta pogirje od ozhéta fojo déto, ga sapufti, se podâv’dâlno deshélo, saprâvi vfe, kar je imel, s’ióterzami, òhi fesvojsdanim shivlenjam ; v’ tifti deshéli vftane velika dragina, inu lakota, en meftnik ga is vfmilenja gori vsâme sa fvinfkiga paftir-ja, ga pofhle na fojo prillavo, on fe pafe s’ prefhizhi s’ shelódam, pa fhe tega ni dolli ; on gré fam v’ fe, fe fpómni, kakó dobro imajo zel hlapzi v’bifhi fojga ozhéta, fkléne fe nasaj povernlti, inu njega sa odpufhdnje profiti. kadar ga ózlia she od délezh sagléda, vfi-ga revniga, flâbiga, reflérganiga, lâzhniga, vmasaniga, fe mu v’ferze vfmili, mu tézhe na proti. Hudobni lin pade pred njim na kolena, objókan , inu sgrévan ga proli: ozha! jtß firn grcjhnik pred teboj, inu vfim ludjern, vsemi me sup et g òri. VImileni ozlia ga objâme, od tal vsdigne, inu kûfhne rekózh: o moj lubesni-vi lin! kako velel lini, de te fpet imam ! delim te fpet najdil ! berfh, pravi hlapzam, berflj pernefite nar lepfhi oblazhilo, obležite ga, vrnite ga, mu da pérltan na róko, ga peld s’ ve-feljam v’ hifjio, pulii saklàti pitano téle, naprd-vi golli, najmé godze, je dobre volje , itlu fe mozhno s’y fi rn domazhim vefell, kir je fupec fojga sgubleniga fina dobil. Leté lépe perglihe Jtfinileniga Jesufa ni treba reslagati, vi saltópi- V 1 te re fami, de Sgubléni , poredni, loterfkì fin je fléherni grefhnik, ktir sapufii fojga Jubesnivi-ga ozhéta Jefusa, vfe daróve, ktire je od njega prejel, fkus grefhno shivlénje sacravi ; al kadar fe prebrihta. inu fe l'upet k’njemu nasaj podà, ga lubesnivo, inu s’ vefeljam gori vsame , imi ne ozhita njegove hudobie, ga oblézhe s’obla-2, hila m foje gnade, mu da na fóke perftan foje perjasnofti, ga gofii s’sojim leftnim rnefam, inu krivjó, inu obhaja vefelje s’ viim nebeliikim Angeli, de je sgubléno ovzo, ktira je njega tol-kajn kofhtâla» od peklenfkiga vovkasupet odtel, inu nasaj dobil. O zartani vfmileni Jesuf ! Ipos-nâmo toje shéie naf isvelizhati, inu odrefhiti od vezhne fmerti, o sakaj lim fe preVezh toje pravize bal ! sakdj firn tako malo savupal nato-jo breskonzhno miloft! sakaj ni firn s’sgublénint finam fe h’tebi nasaj obernil rekôzh: vfmileni, dobrotlivi Jesuf! jeft firn grefhil pred teboj, inu tojim ozhétam, ni lim vreden toj fhlushab-nik imeiivdn biti, vsemi me fpet gori sa tojga fpokórniga hlapza ! II* Moj 1 grefhnik ! ktir fi zviblal nad tojim isvelizhnnjam, ktir fi bil od fovrashnika krivo podvuzhert, de je vezhi roja hudobfa, kakor boshje vfmilenje, al ne dobifh fpet v’ cojmu ferzi novo savupnnje odpuflianje tojih grehov dofézhi? kir vidifh, de Bóg ozha, inu Bóg fin takó mozhnó slielita toje fpreobernéije ? Inu poglej fhe na dalej, tudi S. Duh nizh bel ne sheli, kakor deb’ fe fkus pokóro nasaj povérnil h’ toj- 32t h’tojmu Bngri. Al mnrliit nad to refnizo zvi-blafh? pove mi, od kod pridejo taifte notrejne itiifli , taifto rorerdajânje v’roji dufhi: nehaj od greha ! fluri pokoro ! kaj bo na fmertni pó-fieli ? kaj bo per fodbi ? kako bojh mogel prebivati v’peklenjkimu ognu ? o kaki) ftrajkna jc vc^hnofi ! Od kod pridejo te iVete mifli, kakor od S. Duhd ? od kod pride, de ena norrejna shaloft toje ferzé prepade f< kakor hitro fi greh dopernelel? od S. Duha; 'od kod pride, de v* zhafi shéle v’tojmu ferzo obzhutifh, deb’ fvé-tó, inu bruttino shivel? od S. Duhâ i od kod pride, de v’zhaii befedeenga pridigarja, al fpovd* r>ika toje ferzé sadéneio, inu raujo? od S. Dulia; od kod pride sdihvanje, fovse, shéle, kti* re vezhkrar tojmu fpovdniku l’esodénefh ? kakor od S.Duhd ? S, Duh je, ktir vfe to ftri, on sheli, deh’konz Buril toji pregrehi, deb’sazhel pokóro deisti 9 deb’teshki jarni pregrehe od fette vergei, inu fladki, lóhki Jesufov jarm na \^.fe vsel; on shelf, deb’pokuiil, kakó fladâk je "gofpód tini, ktiri pravo, inu refnizhno pokóro delajo; on, ktir je tebi mâdesh poirbaniga greha per S. Kerftu doli sbrifal fkus fojo gnado, te ozhe ozhiftiti tudi od tih grehov, ktire fi po kerftu fturil; on, ktir je tebe per S. Firmi v’ v fri poterdil, slieli tu li, deb’ v’ pokori terden, inu ftanoviten bil; S. Duh je, ktir bi tebe rad is fushnnfii hudizha poftavil v’proftoft boshjih otrók. Kaj fe tedej nuidifh, kaj odlâfhafh fe k’tojmu lubesnivimu ozhétu nasaj poverniti? ktir je tebe sa fe vftvaril, kaj odlafltafh besha-ti k’tojmu bratu Jesufu, ktir te s’refpétini rolkami zhaka, deb’te objel, inu kufhnil? kaj odit ld- $22 läfhafh nasaj fe poverniti k’ tojinm lubesnivi* mu trofhtarju, kcir bo fovse od tojih ozhi obri-fal, ktir bo toje shaloftno ferzé refvefelil, ktir bo tebe v’vfili ftifkah, inu nadlógah potrofh-tal ? III. O zhlovk ! nikar ne mifli, jeft ni lim is fhtivila isvólenih,‘jeft fim prevezh grefhil, kri, linert, inu terplénje Jesuîovo meni ne bo nizh nuzalo, ne govóri to, ne mifli tega, saka j to fo beféde taiftih, ktiri na boslijo miloft zagujejo, to je goyorjenje, ktiro S. Evang. sa-vérshe, inu prekolne. Ti, o krisli Jesufa Kri* Aula , ti hrib Kalvaria! ti s’ krivjo pomózhena semla! ti prizhaj zhes take, katiri tako govo-ré. Bi blo to ref, kakó bi fe tedej beféde S. Paula mogle saftopiti: Jesuf Kriftuf je isveli-zhar vfih ludi, pofebno v/rnih, on je sa vfe ofran bil, on je sa vie vmerl ? on je ofer sa • vfe, inu kakor fkus greh Adamov fo vfi vmérli, takó fo fkus fmert Jesufa Kriftufa vfi od fmerti odküpleni. Al kaj je treba takih prizh? Jesuf Knftuf vezhna refniza fam govori od febe : Sin çhlov'eka je per [hal na fvet nefoditi , ampak isvelifhati. V colini Bùg ! mi Jposna-mo, inu mulimo tojo neisgr/mtano miloft, mi vidimo, de Bóg o\ka ne ifhe najhe pogublen-je, de ni^h ne Jovrâshi od tega, kar je v [Iva-ril, mi Jmo previshani, de Jesuf ima gorghe shéle naj' isvelifhati, deslih Jmo ga sapuftili ; deb’ nam njegova fmert, inu terplénje nudalo, letù je on per tavshent perlushnoJWi na snanje dal; mi fmo previshani, de tudi S. Dnh sdei % imi doßikrat fojo gnado poniija, tok' rekóffi naj'per gaina, imi fili h' pokòri, kir nam tol-kokrat k' ftr^u govori ; kaj nam je tedej flritiÌ pamet pravi, treba Je je poboljhati, treba je grehi jlovó dati, treba je k' vfmitenimu obietti perbeshati. Lubi oßia ! mi oßimo tedej saej, in n k m a/o fe k' tebi obernlti bres odlajhanja, sakaj perhodni tfiaf morbit ne bo v’ najhi oblaja ; mi prekolnemo vuf greh, kir naf ne fregne flrl, lakovnoß naj' s' tavshent Jkerbml na-pùlni, ne^hiftoß nafv'Jhpot, imi v’ fr amoto perprâvi, poshrejhnojl, nesmafnofl, pianih vanje v'revfhno , v' pomankanje, v' bole sen; jesa , imi fovrajhtvo najhe Jertf nemirno, imi nepo-kojno ßri, mi otfimo obiokati najho flepùto, de fmo takó dolgo Jhlushili tim trinogom. A ko Pa per vfemti temu, deslih boshje vfmilenje lposnamo, bofh oftal terdovraten v’ tojih pregrehah , o zhlovk ! ako bofh fpreobernéuje od-lafhal, gnade boslve saniéral, gofpód! ne bojh ti ur shah, ampak grejhnik bo ur shah famy bo terpel v'fm ermi uri \agovitne britkofti, grejhnik bo urshah fam , ako ga bojh per fodbi sa-V er gel, on bo fposnal fam v’ ognit peklenjkimu, de pravißien ß} o gojpód ! inude pravifhne fo vfe toje fodbe. O odvérni to nefrefho od mene y od mojih furmanov , imi vfih mojih po-JhluJhavzov, profim Jkus toje breskonßino vj'mi-lenje y vjhlijhi me, o Jesuf! Amen. de 2 L PRI* PRIDIGA » Na Velikonózhno Nedélo. Krißus, potim k’ je od fmerti vfial, vetfi ne vmcrjL Rom. 6. Nar navadnifhi, pa tudi nar nuznifhi, kar fa donef virnim pridiguje, je duhovno gorivftajén-je, vfi pridigarji ftre donef po isglédi Ss. Vu-zhenikov , iuu boshjih Apofielnov, ktiri, kader-kóli fo perloshnoft imeli govoriti od fmerti-vftajënja Jesufoviga, fo foje govorjenje od Kri-ftufa kmalo na virne obernili, inu didli, kakor je Jesuf grob fmerti sapufiil, inu gori vital, takó morejo tudi virni grob fojih grehov saputiti, inu k’shivlenju gnade góri vfiäti. Sre-zhen ft, o zhlovk ! ako fi v’ pretezhénimu polt-nimu zhafu leto flnril! inu zhe fe ozhefh pre-vishati, al fi turi] to, al ne, tok’ mirkej le na to, ako je toje shivlénje sdej dergâzhi, kakor je poprefhno blo. Leto fe fploh donef pridiguje. Inu sagvifhno mi imamo frezho, inu vefelje viditi rektere kriftiane po fturjéni velikonózhni fpovdi tokó brumno shiveti, de zel nizh zviblati ne moremo, de fo is groba fojih pregréh v’refnizi góri vflâli; ta, k’je dosdej mlazhen bil, sdej svelto zirku objifhe , ta , k’ je dosdej zhes viro , zhes andoht, inu brumnoft sanizhlivo govoril, klezhi po goflira vuf sgrevau pred altarjam , jesik, ktiri je dos- dej veliko opravlav, sdej fkerbno movzhi, ta, k’je dosdej nezhifto shivel, sdej framoshlivo sili vi-, inu déla pokóro; vidi fe pofhténje per resvojsdanimu, tenka veft per frejvirnimu, ve-feli obras per dosdej zagovitnimu ; dofti jih je, ktiri fo sdej vfi drugi, kakor fo popret bli, ib s’Jesufam gori vftäli, bódimo zhes njih fpreobernénje vefeli. Al le nikar fe presgodej ne vefelimo, de fe je grefhnik fpreobernil, leto fhe ni sadofti, mi moremo fhe viditi, kakó fpreobernénje naprej gré. Potreba je , de grefhnik fkus greh , potim k’je góri vftâl, nizh vezh ne vmerjé, kakor Jesuf nizh vezh ne vmerjé, potim k’je vftâl od fmerti. Ozhefh, o zhlovkl enak biti Jesufu, tok’ne fmefh vezh grefhiti, kakor Jesuf vezh ne vmerjé ; le na en zhaf fe fpreoberniti, inu od greha nehati, ni sadofti , fpreobernénje more ftanovicno biti. Al jfakó mozhno fe imafh bati, o zhlovk ! sa volo toje neftanovitnofti, ktiro fi fhe tolkokrat nad feboj fkufil ! pred to te obvarvati je donef moje naprejvsetje, kir pokasal ti bom urshahe, is ktirih neftanovitnoft pride, resodel ti bom fhkode , ktire is neftanovitnofti svirajo, dal ti bom na rbke mitelne ,* ktire ako bofh nuzal , bofh oftal do konza ftanoviten v’dobrimu. Ti trie sa vaf fila potrebni navuki fo fapopddik moje donafhne pridige , ktire preden Jesufu h’zhafti, inu vam h’nuzu na dalej reslosluin , profitn sa poterplénje. I. Zhlovk! tóshifh tolkokrat, de toje dobre na- 326 uaprejvsetja obene ftanovftnofti nimajo, de fi veliko naprej vsamefh, pa le malo v’ ilianju ftrifk, de veliko sazhnePh, pa malo fpe-laPh, kolkokrat pravi ta, al uni, jeft fini 11 u-ril per uni pridigi naprejvsetje , de ózhein prež fpreoberniti moje shivlenje, inu fe perpravlati h’ frezhni vézhnofti , inu vender, k’ fe je bePé-da boshja is glave fkadila , mi je prePhla tudi mifel pobolfhanja; k’firn pred enim zhafam od mojga zeliga shivlenja zhifto fpovd fturil. Pravi en drugi, lim miPlil, de nizh ne bo v’ ftani prelomiti moje fturjeno naprejvsetje, jeft lim zhes moje grehe jokal; inu Bóg vé! s’ kakó sgrévanim fovsimi5 jeft firn nar lepPhi red fturil, kakó ózhein sa naprej brumno shivéti, jeft lim tudi she sazhel zhlovefki ftrah premagva-ti, ludi ne porajtati, sveftov’zirku hoditi, po goftim Ss. Sakramente prejemati, lim savergel ofert, so porti 1 navado , inu grefhne perlósh-nofti, jeft firn miflil, de obena fkufhnava me* ni v’ ftami vezli perPlepiti, de bom oftal, kakor nepremakliva 1’kala v’Predi nepokojniga mu rja , inu vender, k’fini enkolko posâbil na navk,na opomin vanje mojga fpovdnika , lim sagasil Ppec v’ ftaro mlako, lim prelomil naprejvsetje , lim (pet grePhil. Od kod vender pride ena tako fovs vredna neftanovitnoft? vefh,moj zhlovh! ti bom povedal, vender prêt mi morePli na to vpraPhanje odgóvor dati, keb’ eden na eno go-rézho Pvczlio vodo vlil, al jo na veter vua poftàvil, al bi gorézhi lampi, kadar olje sman-ka, nizh vezli ne perlil, keb’mu lampa vgâPni-la, pótim bi pa tóshil, inu vpraPhal, kakó Pe je to sgodilo ? kaj je urshah ? kaj ne ? mu bofh od- 3 V odgòvóril, dergazhi ni moglo biti, lampa je mogla vgafniti, kir je pléinen, al vqda sadu-Hifla, al ga je veter vgafnil, al je olje smanialo. Poglej, tukej imafh, pravi S. Krifofto-m»s, tri urshahe toje neftanovitnofti, vii trie vredni Iträfenge, kir fo ti frejvólni; luzh, kti-ra vzhali gnado S, Duha v’ tojinu ferzii persh-bo vgafnena na trojno visho; al fkus vodo* fkus ktiro fe saftopjo nefinafne pofvetne fkerbi, inu opravila, ktire zhloveka vfiga re-ftréfejo ; al bo ta luzh vgafnena fkus veter, fkus ktirga fe saftopjo fkufhnave, ktirim zhlovk vezhdel fam perloshnoft , inu urshah da; al bo luzh vgâfnena, kir olje smanka, to je, k’zhlovk popufti molitu, andoht, Ss. Sakramen-fe, inu len, sanikern rata, v’boshji fhlushbi. Preglejmo te tri rezili en malo bel na tanko, eno sa drugo, kakó ozhefh , o zhlovk ! v’ do-biiniu ftanoviten oliati, ako fe zelo ferzé vto-Pl v’pofvetni fkerbi, inu opravilah ; she David je sdihval, de njegova dufha fe je pofhufhila, kakor lonzharfka glina, k’ bo na fonze poftav-lena, inu urshah je perpifal fkerbém , inu opravi lam , ktire mu je njegovo krajleftvo délalo. Pavno takó fe godi dan donafhni med kriftia-nami; leta, uui bi rad brumno shivel, inu she sazhné, pa fe pulti od pofvetnih fkerbi, inu opravil takó noter vsćti, de mu ìiizh, al zel malo zhafa zhes oltane, fkerbéti, al kej (triti Sa dufho, sa vezhnoft, sa Bogd. Ti lì, kakor voda reslit, fe sua rézhi vfakimu takfhnimu, kakor je rekel Jakob fojmu finii Ruben, ti ne hpih is enim v’ zhafno sainifhlenim ferzam 'JUgdar v’ brumnofti gori jemal , dufho ne bofh bofh prefkerbel , tefhko isvelizhal ; ja, en tak v’ brümnofti ne le famo ne bo gori jemal, ampak tudi ne bo vun fpelal, kar fi je naprej vsel, inu ne bo konzhal, zhe je tudi she sazhétik fturil. Inu ravno letó je sviazha , ktiro nuza peklenfki fovrasbnik sa k’ nizh perpraviti Itur-jéne, dobre naprejvsetja, inu sa zhloveka ne-ftanovitniga ftriti; on délas’tabo, kakor je delal Farao s’Hebrejarji ; k’je Farao fhlifhal, de Israelitarji fo lì naprej vseli , Bogu v’pufhdvi ofruvati, jih je s’tako teshkim délam oblóshil, de ni fo imeli zhafa mifliti na ofruvanje, inu na Bogä ; ravno tako hudizh fteboj dela, kader vidi, de lirifh naprejvsetje brumno shiveti, inu Bogii fhlushiri, tok’vé foje savjazhe tako oberniti, do fe toje fkerb/, inu opravila srni* ram gmérajo, de al sa volo reftrefenja to, kar li naprej vsel, zel ne sazhnefh, al zhe lì tudi sazhel, fpet sapuftifb. II. Glej, moj zhlovk ! al prevezh pofvetnih opravkov , al v’ opravkih prevelike fkerbi' fo pervi urshah roje neftanovitnofti, sakaj is tega pride, de Bogii ne dafh , kar fi dolshan Bogii dati, de le fvetu dafh, kar fi fvetu dolshan. Žhe fo nesmafne pofvetne fkerbi, inu opravila ftanovicnofti v’ dobrima tolkajn fhkodlive , tok’ fo tudi ravno takó fhkodlive fkufhnave , ktire bodo fkus veter naprej poftävlene. Tukej da ne govor/m od taiftih fkufhnav, ktire vaf neprevideno prepadejo, bres tega deb’ farni urshah bli, sakaj tim je vfaki podvershen, inu k a- kakor v’ va fillobi alti ne fioji pred takim fkl|f tonavano fe vârvati, tako val tudi Bog s lojo gnado podpira, de jih ravno takó hitro premagate, kakor hitro zhes vaf pridejo, polenil o ako on vidi, de fte perpravleni, inu sheltu njemu svettò fhlushiti. Jett: govorim le od tiltih fkufhnav, ktirih fte farni' urshah, k’ fe fiejvolno , s’premifelkam podafte v’ grefhne perlosh-liofti, inu rézhem, de fe ni zbuditi» de nefta-novitni râtate, inu ferbeshno prelómite fturjeno dobro naprejvsetje. Kdo bo rekel, de bo ta dolgo na nogah obliai, ktir fe na led poda', kir vé, de bo padel? Hrepenifh po tovarfht-vu, inu kolker bel velela je driifhma, tolko bel ti je perjema; hrepenifh po jegrâh, inu deslih jih sa pofhténe» sa nedolshne dershilh, vender samirkafh, de te le fkasheno , naturilo nâgnenje h’raiftim vlézhe; pravifh, de ta per-jasuoft, una prepovedana, iiezhifta lubesen le sa to dershifh , de ne bofh dershan sa tumpa-ftiga zhloveka, ktir fe ne vupa s’iudmî govoriti, fe oblazhifh uelramno, resgaleno, pohujl Ulivo . norzhujefh, klafafh, inu pravifh. de to nizh v’febi nima, kir takó je navada, kir no-zhefh sa muhaftiga pofebnika dershan , inu safmehvan biti, šraven pa vender fposnafh, de, ako lih sel plemen hudih fkufhn.iv ne sazhné v’ ferzu fadlati, al faj en gotti dim zelo dufho prevlézbe, norzhujefh, inu roje norzhie fo na dve plati' saftoplive, inu pohujfh-live. puftifh ozhém proftoft, inu vidifh, de tojt poglédi fo neframni » nevarni, dershifh s’» s’ unitn perjatlam, inu «apnrkafh, de ti je h’fpo-> tekvanju, kako raorefh potim rézhi, de ne vefh, 33° vefh, od kod pride, de toje fturjeno, dobro na-prejvserje nima obene ftanovitnofti ? O zhlovk ! te nar fvitlejfhi luzhi, ktire Bóg v’ tojmu ferzu pershgé, poftavifh na veter , takó ja morejo vgafniti, tako fe ja ne morefh zhuditi, de tudi dobro , kar si sazhel, more sadufhena biti. Vari fe fhkodliviga vetra frajofti, shivi bel fa-motno, imej fkupsbrano ferzé, inu bofh vidil, de neftanovitnoft bo nehala, inu fe bo persh-gal gel ogen ajfra v’dobrimu. Vender to fhe ni sadofti, vdrvati fe perloshnofti, de veter hudih fku'fhnav luzh gnade boshje ne vgafne, ampak potreba je tudi v’lampo olje perlivati, de luzhi ne bo smankalo shi'vesha. Nekteri fi veliko dobriga naprej vsaine, inu fin sazhetik v’ briimnofti, al kaj fe sgodi, sdej spufti vun kerfhanfki navk, inu pridigo, sdej zel teden od snotrej zirkve ne vidi, opuft/navadne, vfak-dnjne molitve, morbit zel naloshéno pokóro, odlâfha zele mefze Ss. Sakramente prejeti, ne fprafha vfaki dan svezhir foje vefti, kako je potim mogózhe, deb’ v’ dobrimu naprejvsetju ilauoviten bil, kir v’lampo olje ne perljd, more vgafniti , kir dufhi duhovno jed odmakne, more mlazhna , fiaba, neftanovitna râtati. Poglejmo zhlovk! svishano sadofii , de urshah fi vfelej fam toje neftanoftitnofti, kir ajfer poga-fifh fam fkus nesmafne pofvetne fkerbi , inu preobilne opravila, ga pogafifh fam fkus nevarne fkufhnave, k’ fe ne ogibafh grefhnih perloshnofti, ga pogafifh fam, kir puftifh du-1 ho ftradati, inu nji ne dafli duhovniga shi'vesha ; nikar tede) ne perpifhi letó flabófti toje nature, kar je le hudobia toje volje; ti fi ne- ftanoviten, kir fam ozhefh nefianoviten biti, obshaluj to flepóto , inu rézi sa menoj : O Je* sufi jeft fposnam, de fam iim urshali moja grefhne neftanovitnofti, sa to morem tudi le sam /lies fe tóshiti, le fam febe objokvati. Nej ti bo dopadliva moja shaloft, inu nej bo l’kus to moja poprefhna neftanovitnoft doli sbrifana,sa naprej pa dej mi gnado, de v’dobrirou, kar fi naprej vsamem, da konza fi-anoviteu oftanem. III. Ako pravijìinì od pravice od/lópi, pravi Bóg fkus preróka Ezeh. ina hudo Jlri, ne bo shivel, na vfe njegove pravice, ktire je popret fluril, bo posâbleno» Zhe brinimi od brumno-fii odftôpi, nesveft, nefianoviten rata, inu fpet grefhf, tok’ima vediti, de Bôg na vie to ne bo fpomnil, kar je popret dobriga fturil. O firafhna fhkoda , ktira pride is neftanovitnofti ! fovse grévenge, ktire je fiozhil, ojftrofti pokore , ktire je dopernaflial, krishi, teshâve, nadlóge, ktire je preftal, ajfra polue‘molitve , ktire je opravlal, vfe to bo posâbleno, ako nefianoviten rata, inu fpet grefhi. Vfe je sgu-bleno , fkupfpravlene dobre dela , dobleno vu* panje uebefhkiga plazhila, boshja gnada , inu perjasnoft, vfe je prozìi, ako nefianoviten rata, inu odfiópi od dobriga , kdo ne vidi ftrafli-no fhkodo, ktira pride is neftaoovitnofti? One bres urshaha je imenval S Paul Galatarje nefpa-métne norze, k’jili je fvaril sa volo neftanovitnofti , inu je rekel ! al fie sabftojn tolko hu* diga preftali, sabftojn tolko dobriga Urili, de S3* fe sdej na enkrat ob vfe obrópate ? Vem, de bo miflil eden, al drugi, te fhkode, ktire is neftanovitnofti pridejo, fo fzer ref velike, pa vender snajo fpet popravlene biti, ako fe zhlovk pred fmertjo obérne fpet nasaj k’ fojmu Bogii fkus pokóro, ktirga je fkus greh sapuftil. Ja! to jeft ne odrézhetn, pa to meni tudi obeden ne more odrézhi, de sna fe sgoditi, de bofh prêt od finerti is fveta poklizan, preden fe bofh h’Bogii obernil, inu popravil vfe fhkode toje neftanovitnofti. Zhe je pa temu takó, al ne sna neftanoviten zhlovk ravno takó v’ nefrezhnimu. kakor v’dobriniu ftanu vmréti, ktir shivi' sdej *’ Bógam , sdej s’ fvetam , sdej v’ vifokófti, sdej v’ globozhini, sdej v’boshji gnadi, sdej v’ pre-gréhi? al je morbit pred nefrezhno fmertjo sa-gvifhan ? al nima urshaha fe nje bâti? evan-gelfke nóre divize tudi ni fo menile, de njih shénen bo ravno takrat perfhal, k’fojim lamp-ze vgâlhile, k’fo sa olje fkerbéle, inu vender je ravno takrat na vrata poterkal, k’ fo nar mejil perpravlene ble, inu fo mogle fhlifhati, refnizhno vam povém, jeft vaf ne posnatn. Kavno ta nevârnoft vfim neftanovitnim naprej ftoji, ti fe imajo bâti, de, kir sdej fe h’ Bogii povernejo, sdej ga fpet sapufté, bi jih snala fmert ravno takrat prehitéti, k’ bodo od Boga odlózheni ; inu zhe fe to sgodf, kaj bo sa dufho, kaj bo v’ vezhnofti, kir ne bo mogózhe nizh vezh popraviti, kar v’shivlenju ni blo poprav-leno. Mifli na to, o zhlovk! inn bodi moder. Al od tega fhe vezh v’ drugimu delu. I» Dopuftimo r de fmert bo zhes te fhe le takrat perfhla, kadar (e bofh povérnil naša) h’ tojmu Bogu, inu fe fpokóril , al vender kol-ko fe imafh v’fmertni uri fhe vfelej bati sa volo toje neftanovitnofti 1 al bofh mogel sdershati fkufhnave hudizhove, s’k tiri m bo v’fmertnt uri na te pertifkal, kir fi v’shivlénju.takó ne* ftanoviten bil? Hudizh ferzhan sa volo toje njemu snâne neftanovitnofti bo takrat fi vfo mur jo dal sa tebe premagati, kako fe bofh tedej vbrânil nar filnifhim fkufhnavam, kir te sdej nar majnfhi podére? tudi nar fvetefhi. nar'fta-novitnifhi dufhe fe majejo per vetru sadnih fkufhnav, kako fe bo en flab, neftanovite» zblovk obvârval, deb’ne padel? En neftano-viten ne more vupati, deb’v’sadni uri premagal, ako mu Bóg ne bo poflal gnado, ktira Je ravno tako mozlma, kakor je on flab; pa kako bo mogel tako pofebno gnado vupati od tai-fìiga Roga, v’ktirga fhlushbi je vfelej nesveft , inu neftanoviten bil ? al nima veliko vezh ur-sbaba fe bâti, de ta gnada mu bo odrezhena , kit je vreden ni. Sdej povete , kakó bo mogla taifta dufha v’fmertni uri vupati, de bo isve-lizhana , ktira v’ shivlénju v’ dobrimu , kar je enkrat sazhéla, ni ftanovitna bla? k’sadoblénju nebefhkiga vefelja kej vezh fhlifhi, kakor de , eden rézhe, jeft donef to andoht vun fpuftim » jo bom pa jutri oprâvil, jeft sdej moje naprej-vsetje prelómin , ga bom pa en drugikrat ponó-vil , jeft sdej ta greh ftrim, fe ga bom pa entrât fpovedal, jeft sdej sapuftim Boga, fe bona pa pa fpet k’ njemu povérnil ; kakor deh’ taifta guada, ktira je k’ fpreobernénju potrebna , fiala v’ nafhi, inu ne v’boshji oblafti. O zhlovk ! kir vidifh , kaj sa ene ftrafhne fhkode is nefta-novitnofti pridejo, bodi ftanoviten v’ tojih dobrih naprejvsetjah, hódi svelto, inu ftanovitno popari, ktira pela k’isvelizhanju, inu nikar ne perpufti, deb’te al trudnoft, inu nilazhnoft, al leftna, al pofvetna lubésen od te pòri od vernila,* firimo po isglédi nafhiga Jesufa, ktir je foj tek ravno s’ tim ajfram konzhal, s’ ktirim ga je nafiopil, vernimo le k’njemu nasaj s’sgré-vanim ferzam, inu ga nigdar vezh ne sapufti-mo, ampak oftanimo mu ftanovitno svelti noter do fmerti. II. Is vfiga tega je viditi, bo morbit rekel eden , al drugi, de ne le farno teshko, ampak, de zel nemogózhe je sopel* neftanavitnoft en mitel najti, kir zhlovk je proft v’ foji volji, inu smiram bel nagnen k’hudimu, kakor h’do-brimu , sa volo tega, je fkorej ravno tako ne-mogózhe, deb’ zhlovk ftanoviten bil, kakor ne-inogózhe je, deb’nehal zhlovk biti. Pozhafi, 1 ubi moji! fe golfare,* de zhlovk ima profto voljo, de sna v’dohrimu, zhe ozhe, ftanoviten hiti, al od dobriga, zhe ozile fpet odfto-piti, to je gnada dana zbloveku od Roga, de pa zhlovk brumnoft sapuftî, inu grefhi, sa to, kir je od nature neftanoviten, to je njegova leftna hndobia , inu tukej poterbuje mozhne mi-telne. Sa te mitelne najti, pejmo v’duhu bliso mur* murja, kir niurje je podóba neftanovitnofti, poftâvimo fi naprej en zhovn, ktir v’ (redi valov, inu vetrov hiti h’kraj», v’ takimu nepo-kóju neftanovitniga murja koga obdershi zhovn ftanovitno, de ne sgrefhi pot, ktira h’kraju pela.? brodnik je ktir na konzi zhovna fedi, inu svefto gleda , kam fe ima zhovn vishati, na nebi vidi, proti kaj sa enmu kraju gré, inu de konz ne vsäme, zhuje s’ vib fkerbjo. Ravno to imafh ftriti ti, o zhiovk ! zhe ozhefh v’dobrimu ftanoviteo ofiàti, s’enim ozhefam glej pròti nebefam, s’ drugim zhuj zhes nevâr-noft, v’ktiri fe snajdefh , to fia dva mitelna soper neftanovitnoft , ktire nam je lam Jesuf na ròke dal, k’je rekel: {hujtc , inu molite» Tai-fti. ktir al farno zhuje , pa ne mòli, al le farno mòli, pa ne zhuje, ne bo nigdar ftanovi-ten oftal \ famó zhuti, pa ne mólitije ferbesli-noft, kir tak zhiovk ozhe fkufhnâve premagati is leftne mozhi bres boshje gnade, farno moliti pa ne zhuvàti, je lenóba, inu sanikernoft, kir tak zhiovk ozhe nevârnofti odjiti le famó fkus boshjo pomozh , bres leftne fkerbi, inu muje. Molitu, inu zhuvanje obduje je potrebno, sakaj kdor zhuje, inu mòli, ta samirka fkus zhuvanje nevârnoft, v’ktiri fesnajde, inu fkus molitu sadobi mózh, de odjide uevâruofti. Ozhefh tedej ftriti konz toji neftanovitnofti v’ dobrimu , o zhiovk ! tok’ vsdigni na pervo ozhi proti nebefam s’ krajlevim prerókam Davi-dam , kir le od sgorej dòli morefh pomózh , inu gnado vupati; inu kir povsdigvanje ozhi fe sna sgoditi na dvé vishi, al fkus premifhluvanje bosbjih fkrivnofti, al fkus ua pomózh kliznnje boshje gnade, tok’rtu ri obd uje. Gvifhno bi nebil takó neftanoviten v’dobrimu , keb’fi refnize na-flie S. Vire vezhkrat shivo naprej pollavi! ; v’vfih tojih délah, pravi S. Duh fkus modriga: Mifli na toje pofledne re^hl, inu ne bojh nig-dar grejhil ; keb’ tudi tavshenc let shivel v’ Credi neftanovitniga Cveta, bi fe gvifhno ne bal konz vséti, keb’ refnize S. Vire imel sa toje visharje ; fmert, ktira vfe , kar lubifh, tok’ sha-loftno konzhâ, fodba, per ktiri bodo preifkäne vfe toje, tudi nar fkrivnifhi mifli, pekel, ktir bres vfiga vfinilenja ftrafa vfaki greh, ako ne bo v’shivlenju fpokórjen, nebefa, kir bo ftano-virnoft s’nevmerjozho kròno plrfzhana, keb’te refnize vezhkrat premiflil , bi te ftrile v’ Credi fkufhnav, inu perlóshnofii kakor fkalo ftano-vitniga. To je fkufil fam nad feboj David, ktir, potim k’je is greha vrtal, inu v’taiftiga nigdar vezh nasaj padil, je zelo mozh premifh-Jnvanju vezhnih refniz perpifal, k’je rekel: Keb’’ ne bil tojo poßavo premijhluval, tok' bi bil morbit v’ moji revjhni konç vsel. Sraven tega premifhluvanja treba je tudi klizati na bosh-jo gnado, inu pomrtzh, de kir fmo od nature neftanovitnofti podvérsheni, on s’ gnado rtri, de v’ dobrimu, kar fmo fkus njegovo noter-dajanje sazhéli, fkus njegovo pomózh do kon-za rtanovitni oftanemo. III. Zhuj tedej, o zhlovk ! zbes toje pozhut-ke, de te v’fkufhna'vo, inu i* fkufhnâve v’ greh ne sapeläjo , zhuj zhes toje poshelénje, inu S 37 înu nagnenje, đe te ne premaga, imi ne odver-ne od Boga, zhuj zhes sapelivi fvet, de te ne odvérne od kriftianfkih dolshnófti, zhuj zhes hudizha, de te ne sapelâ; gorje tebi, ako te prašno savupânje na leftno mózh ftri nefkérb-niga, inu sanikerniga. Is prevelikim savupän-jam na leftno mózh ftanovitnoft v’ dobrimu nig-dar ne more obliati ; vupanje, inu ftrah fo dve ftopine tega, ktir ozhe ftanoviten biti, on gré med vefeljam, kir saviipa, inu med ftrahatn, kir fe boji, on ima sadofti mozhi, pa vender fkerbno zhuje, on je korajshen, kir fe trofhta od nebef pomòzh, pa fe vender trefe, kirfpos-na leftno flaboft, sato svefto mòli s’ savupan-jam od nebef pomózh sadobiti, sraven pa vender sveftó zhuje is ftrahii, deb’ premagan v’ greh ne padel. Si tak’ o zhlovk ? molifh po góftim ? zhujefh bres nehanja? ako to ftrifh, fe snafh trofhtati, oftal bofh ftanoviten v’ brumnofti. Ako pa na vezhne refnize nigdar ne smiflifh, ako ti molitu veliko ne defhi', ako svefto ne zhujefb , tok’ toje shivlenje drusiga ne bo, kakor vedno gorivftajénje , imi nasajpadanje j inu kakfhna bo toja fmert ? Lubi moji ! od take fmerti jeft fzer nozhem nizh hudiga naprej per-néfti, al dobriga tudi ne morem nizh govoriti. Kir tedej je temu takó , mozhno shelim , deb’fi is donâfhniga govorjénja Urili sgodej dobre mifli, inu previdno!! sa vafhe isvelizhanje.^ Sa volo rega obernimo fe vfi fkupej h’ nafhìmu zhaftitlivo od fmerti vftajozhimu Jesufu, inu sdihnimo k’njemu s’ ponishnim ferzam : O lubi Jesuf! ne perpufii, deb' sa volo najhe neftano-vitnoßi najha fmert ne j reclina bla ; fmert po 22 eni- enimu neflanovitnimu shivlinju nè mote biti tres ßr alili, inu bres nevârnofli, vàri na/ pred njo, lubi Jesu/! ltiu kir verno} de ta sabßojn pupa fregino /meri, ktir v'shivl'enju ni /lanovi-ten v’ dobrimu , tok’ fi obiubimo od done/ sa naprej flanoviten aj/er, inu svcflòbo v* toji Jhlushbi, fo o/hmo obdersfiati, /kns premifhlu-vànje tojih ve\hnìh re/ni\, /Jus ponishno molitu , ift/f jkerbno /huvanje ßies na/he po^hutke, inu nàgnenje. Dodeli nam le tojo guado , de na/poter di,, inu dei nam taifiiga duha mo/hi, sa Ktirga te je /pokorjeni David tako poQûhno profil y k'je rekel: poterdi me s'tojim mô^nnim Duhàttik Da to visho bomo v lip ali, de v’/tish-noß grehay is ktir e na/ je toja guada rejhila, ne bomo veßi nasaj padli) ampak kakor /mo saßieli, do kon^a /lanovimi opali v' dobrimu, dokler po enmu dobrih del polnimu shivlenju na/ poklifhejh ki /ebi v’ toje krajleßvu, v' ktir• mu te bomo gledali) tubili, inu vshivali /kus %elo dolgo veßinoß. To gnado profim /am sa /e , sa v/e moje /armane, inu prifheb/hc po• jfhlu/hav^e, v/hli/hi me9 o jesu/! Amen» PRI- PRIDIGA Na I. Nedélo po Velikonózhni. Tornasti pa ni bil per njih, kadar je perjhal Jesuf. Jo. 20. I^-do bi verjel , de kratko odlozhénje od brum* niga (ovarfhcva dvojo, lila veliko fhkodo du-fhi Uri ! Zhe premiflimo, kar govori donafhni S. Evang. vidimo, de ne en gmejn zhlovk , ampak Tomasli en A podel Jesufov je fkufil to fam sTojo narvezhi nefrezho ; leta , k’fe je ló-zhil od kardéla Apoflelnov, le na en kratik zhaf, lì je fturil fam elio dvojno, fila veliko fhkodo, perva fhkoda je bla, k’ni deléshen bil taiftiga vefelja, inu trofhta, s’ktirim fo ble ferzâ njegovih tovarfhov napólneoe, kadar fe jim je Jesuf po fojmu gorivftajénju perkasal; druga fhkoda je bla njegova nevira, ktiro je potim, k’ je h4 Apóltelnam perfhal, ozhitno na snânje dal, sakaj k’Ib mu njegovi apofiólfki to« varfhi polni vefelja povedali, de Jesuf njih lü-bleni mojfter je od fmerti vfial} inu fe njim per-kasal, jim on ni otel verjéti, ampak je terdo-vrarno odgovóril : Dokler ne bom vidil na nje-póvih ròkah, imi nbgah ràni, inu dokler ne poloshlm moj perft v njegovo JIran t tok.'dolgo ne.vir jem. Poglete, rolko mu je lozhénje od bnimniga tovarfhtva l'hkódvalo. Zhe je pa temu takó, kaj ozhmo rézhi od taiftih , ktiri 23 * gvifh- gvifhno ni Ib tako mózhni, kakor en Apoftel, inu vender fe ne le famó od tovarfhtva brum-nih ne lózhjo, ampak sraven tega zel grefhne drdfhine ifhejo, fes’hudóbnim bratjo? kaj sa ene neva'rnofti, kaj sa ene fhkode, kaj sa ene pad-ze fe imajo bâti ? Jeft terdim, de snânje, inu tovarfhtvo s’ hudóbnim je ena tih narvézbih nefrézh, ktira fe snajde med fedajnim kriftianft-vam ; sakaj ako to prav premiflimo, najdemo, de vfe hudo is tega pride ; inu vender fi letó maloktir k’ferzi vsâme, vfaki ozhe imeti per-jâsnoft, snânje, inu drüfhino, pa s’kom per-• jâsnoft, inu snânje ftrj, na to obéden ne gleda; al fe je potim zhuditi, de na to pride grefh-no shivlénje, inu nefrezhna fmert. Lubi moji! kir drusiga ne shellm, kakor vafhe isvelizhan* je, sa to vam bom donef pokasal, kolko hudi-ga pride is tega, aku fe eden dershi grefhniga tovarfhtva, kir fkus to bo reshâlen Bóg , bo pohujfhan blishni, bo leftna dufha v’nevârnoll pogublénja poftavlena. To preden resloshlm, poterpite. I. Tovarfhtvo s’ hudóbnim reshali Bogrf. Pa saftopite, kar govorim, jeft vem, de eni morejo s’ hudóbnim v’ zaker hoditi, inu s’ njimi opraviti imeti, tega fili ftan , uniga fhlushba, v’ktiri fe snajde, nedolshna feltra more shi-veti 9’ resvojsdanim bratam , brumni ozha s’ malopridnim linam, pohlevni hlapiz s’nevfmilenira gofpódam, to jeft dobro vem, pa od tih ne govorim , sakaj kakor fe leti v’ temu ftanu, v’ ktir- mu mu shivé, v’ tej fhlushbi, ktiro opravlajo, vezhdel is volje boshje snajdejo, tako jim tudi Bóg gnade sadofti da, de snajo s’ hudobnim shi-véti, inu opravit iméti, bres tega, deb’bli od njih fkasheni, kakor fonze feje v’ fmerdlivu blatu, bres tega deb’bli sharki od blata ognü-feni, Jeft govorim le od tairtih, ktiri frejvolno hudobno tovarfbtvo ifhejo, inu s’ njimi perjâsnofi ftré, bres tega, deb’ pravizhen ur-shah iiuéli, al deb’jim potreba blo ; od tih govorim, imi prâvim, de mozhno reshâljo Bogâ. Inu sagvifhno, al bi ue dershâli vi taiftiga pod-lóshniga sa ftrafenge vredniga, ktir bi s’ fo-vrashniki fojga gofpóda dershal , inu s’ njim saftóplen bil, en tak’ sdajavz safhlushi gavge ; al bi nedershàli tajftiga lina sa sanizhvavza fojga ozhéta , krir bi perjâsnofi imel s’takim, ktiri njegoviga ozhéta fovrashjo, inu pregajnajo ? kaj sa en fhpot fe ftri tedej file le Bogii, na-fhimu gofpódu , nafhimu krajlu, nafhimu nar-vezhimu dobrotniku, ako eden tovarfhrvo hudobnih lubi, s’ njimi dershi, s’ njimi perjâsnofi: ima, s’njimi zhaf vefelo sapravla ? kdo bo tajil, de tâki fo perfésheni boshji fovrashniki ? sakaj kdorhudóbno, pregrefhno shivi, ta fe zhes Boga vojfkuje, ta Bogii dufhe krade, ta viri, inu Jesufu fhpot déla, ti fo nar perprav-nifhi, nar mozhnefhi oróshje, ktiro miza hu-dizh, de fe zhes nebó vojskuie. Jay nravi S. Ang. uni hudobni p eriatei, ktir ga tubifh, uni resvojsdâni tovarjk, s' ktirim fe pajdafhijh , je hudičkov o oróshje , ktir mu pomâga dujhe sa-pehati, nebó prasniti, inu pekel polniti s'prekletim, Ako ozlunu to refnizo prav premi f liti 34a ti bomo viviilì, de en hudóben zhìovk Bogii veliko vezli krivize ftrf , kakor lam lmdizh , vezh dufh vkrâde Bogii en nepokojni, jesizhni, lo-vrashni dòli v’ eni hifhi, kakor hudizli, vezli dufh rani en vmâsan, nezhifti jesik, kakor hu-dizh, vezh dufh sapelâ en resvojsdäni frejvir-nik, kakor hudizh, sa to fkléne S. Ang. de en hudoben zhlovk hudizha premaga v’ hudobii. Al tedej fe ne godi' fhpot Bogu, al ne bo re-shàlen Bóg, ako dershifh perjâsnoft s’njegovim narvézhim fovrashniki ? de bolle pa tesilo tega reshalénja fhe bel saftopili, poglejmo, kako ojftro nam S. Pilmo prepovduje s’ hudobnim to-varfhi perjâsnoft imeti: Lubi bratje! pi The S. Paul, jeft vam sapovem v’ imenu najhiga go* Jpóda Jesufa Kriftufay deje vja^iga ogibate, Ittir ntródno shivi; samirkajte tukej, S. Paul ne prepové, vârvati fe covarfhtva terdovratnih Judov, al flépih malikvavzov, al kezarfkih kri-vov/rnikov, ampak on sapové ogibati fe to-varfhtva tdkih, ktiri, potim k’fo per S. Kerllu sveftóbo, inu viro perfegli Jesufu, resvojsda-no shivlénje pelâjo, inu s’fojim pohujfhlivim , grefhnim sadershdnjam fvetofti S. Evang. fhpot délajo. Ravno takó ojflro pi fhe S. Apoftel na Korint, kir pravi : Zhe it kdo med vami ne* tfiißnik, al òhernìk, al malikvav^, al pr Min* vavç, al pian^y al tat y tok's'takim %el ni* màtt j e JU* Zhuditi fe pa ne fmétno, de S. Paul tako ojftro govori, kir tudi Jesuf fam ni v’tej rézhi nizh bel mehak, kir sapové v’S. Evang. zel roko odfekati . oku sdréti , akó bi naf imelo pohujfhati : Nikar ne verjemite , pravi S. Krisoft. de Jesgf govori od rók, inu od o{hl trupla, on govori od taißih ludi, ktiri fo nam morbit takó pcrietni, kakor oku, tako nutrii, kakor róka, iati nam sapové njih to-varjhtva fc ogibati, akti bi nam vtegnili na dujhi Jhkodlivi biti. Is vfih tih prepovdi ozhit-no vidimo, kakó fila mozhno fovrashi Bóg to, varfhtvo s’hudóbaim, inu de vfaka driifhina, vfaka periâsnoB, ktiro s’malopridnim dershifh, je sa njega veliko reshalauje, velik fhpot, II, Al reshalénje , ktiro fe Bri Bogd fkus to-varfhtvo, inu perjasnoB s’ hudóbnim, fe fhe bel Iposna is ojBroBi ftrafeng, kakor is ojBroBi prepovdi. Berem v’ S. Pifmii, de tovarfhtvo, inu perjasnoB s’enim farnim grefhnikam je vezh-krat zhes žele meda, inu žele deshéie jeso boshjo fklizalo; berem , de nezhiBoB enga la-miga Benjainitarja je fkorej zel ród Benjamin k’ nizh Brila ; berem, de sa volo ene faine tatvine Ahaba je bla zela vojfka Josveta vdârje-na ; berem, de sa volo ene fame nepokórfhine Jóna je zela barka bla v’ nevârnofli potopi éna, biti ; berem, de Israelitarji fo sa volo hudolne dveh Sinov Heli od Fililterjov Brattino vdâr-jeni bli ; kaj sa ene Brafenge tedej se ima bati fhe le failli, ktir fe v’ tovarfhtvo hudóbnih frejvolno podd ? sadolti je, de vam povem, de tudi nar fvetejfhi moshjé, inu krajli, hadar fo s’hudóbnim .savéso , inu perjasnoB Brili, fo bli Brafhno od nebel’ Bràlani. Kraji Josafat, ktir-mu sa volo brómnoBi zelo S. Pifmo hvalo da, je dvakrat s’fovrashniki Israela perjdsnoft Buril, per- vizh s’Ahabam, clrugizh s’ Ohoziam, inu je pervimu s’ ludmi, drugimu s’ zhovnmi na pomózh perfhal , Bóg fe je zhes to fila mozhno refer-dil, inu mu je poflal pervizh preróka, ktir ga je ojftro pofvaril , drugizh mu je poflal dru-sìga preróka, ktir mu je sraven pofvarjénja osoanil, de sa ftrafengo fo vfi njegovi zhovui konz vséli. Takó je, lubi moji ! inu nizh der-gdzhi, Bog ne terpi perjâsnoft s’ sojim fovrash-niki. inu on pove zelimu fvetu s’ glafam fojih ftrafeng, de sovrashi tega, ktir ima perjasnoft s’njegovim fovrashniki. O deb’fi pazh nektéri letó k’ferzi vséli, ktiri ü od ene plati doniifh-lajo, de Bogii v’refnizi fhlushjo, od druge plati pa fe tósiijo, de jih Bóg smiratn s’krishi, inu nefrézhami objifkuje, miflite, bi jim jeft rekel, keb’fe per méni potoshfli, miflite, s’kom v* zaker hodite, bofte kmalo nefhli, kaj je ur-shab vafhih nefrézh, inu krishov; vi vefte, de per tej driifhini, v’ ktiro sahâjate, fe smiram zhes blishniga opravla, inu vi vender to drti-fhiBO Bibite; vi vefte, da ta perjatel, ktirga fe dérshite, je nefhimen , nezhift , pohujfhliv , inu vender fe ga ne ogibate, poglete, to je urshah, de nefrézhe, inu krishi zhes vaf lete, Bóg vaf tépe, kir dershite s’njegovim fovrashniki ; ozhte , de bo Bóg proti vam fe dergazhi sadershal, sapuftite perjasnoft, inu tovarfhtvo s’hudóbnim , lozhite fe od gréfhnikov, tok’fe bodo tudi fhibe boshje od vaf od vernile. Pa kako je mogózhe, bo rekel eden, al drugi, v* frédi fvetâ shivèti, inu s’hudóbnim óbenga snan-ja, obéne driifhine iméti, kako je to mogózhe? se rezi, d« to mogózhe ni. Szer? rezhefh, de Bóg Bóg pogirje od tebe kej taziga, kar ni fi v’ fia-ni ftriti , obdolshifli Bogâ, deje krivizhen, inu nevfmilen , kar je preklivdnje boshje, ftrafh-ni greh. Keb’ te en hudobni tovavfh, ktirga imal'h sa perjdtla, reshâlil, al ti kakfhno kri-vizo fturil, kaj ne, mu bofh perjâsnoft gori dal, fe ga bofh ogibal, ga bofh sapuftil; zhe tedej jésa samóre' Urici, de ga sapuftifh , more tudi povélje boshje ftrah pred reshalénjam bosh-jim tolko mozhi iméti, de te nagne ogibati fe vfaziga, ktirga is grefhniga sadershdpja fpos-nal"h de je boshji fovrashnik. III. Tovarfhtvo s’hudóbnim pohuifha blishni-ga. Blishnimu pohujfhanje dati fe tolko pravi, kakor njemu perlóshnoft, imi urshah dati, de v’ greh pâde, gvifhno je pa, de kdor s’hudóbnim perjâsnoft, inu tovarfhtvo dershf, da blishnimu ozhitno perlóshnoft h’ pregrefhénju. Vemo is fkufhne, de fvet je tako hudoben, de vfe, kar vidi, fódi, tudi takrat, kader eden kej taziga ftrl, kar je famó na febi nedolshno, al zel hvile vredno; kaj tedej more fhe le mifli-ti, inu foditi fvet od taiftiga, ktir fe frejvol-no v’tako driifhino poda, v’ktiri bo al pofh-ténje blishniga glójeno fkus opravldnje, al bo zhjftoft ferzâ ognûfena fkus nefpodobno klafân-je, inu nefrâmne norzhie ? kaj bo fvet miflil, inu fódil od taiftiga, ktir žele ure sgubi v’ ta-kimu tovarfhtvu, kirbonebó, dufha , inu dnar na sgubo poftdvleno? kaj bo fvet miflil, inu fódil od taiftiga, ktir okoli hódi» inu perjâsnoft dershf s’ takim, ktirili navnki Ib sapelivikti-rih pogovori fo pohujfhlivi, ktirih isgléd ja poln hudobie? kar je pa per tovarfhtvu s’hudobnim nar hujfhi, je letô, kir to, k’le s’njimi perjâsnoft derslri, jih v’ hudobii potérdi, de fe nigdar ne pobdlfhajo. Po vete, al ni ref, keb’en frejvirui jesizhnik, en opravlivz, en klalazh, en pianz, vidil, de fe ga vlaki ogiba, inu boji, de obeden nózhe s’nji n govoriti, al k ij opravit imeti, bi fhal gvifhno lam vTe, bi le Ira in val foje hudobie, bi fe pobólfhal, sa to pifhe S. Paul : Bratje! \he kdo med vami gre fh-< no shivl, na tega s' p er JI am kdshue, inu s' njim ni%h opravit ne imeti, de, k’ bo vidil, de fe ga ogibate, bo k’fhpóti fturjeo; inu fpodbodeii k’pobolfhdnjii, ina h’pokori: Hudobnimu vje~ lej veliko mi[a, pravi S. Inoc. ako obeden nje-gov isgled ne pojhema, on neha grtjhiti, ako vidi, de obeden sa njim ne JlrL Al kir hudobni vezhdel vidjo, de fe jih ne farno ne ogi-bafh, ampak njih tovarfhtvo zel ifhefh. de jih rad imafh, de njih hudobie, zhe jih tudi ne h va li f h, jih faj ne fvarifh, fesgodi, de fe ne fimo ne pobólfhajo, ampak zel smiratn bel ferbéshni, inu v’ hudobii ferzhni ratajo ; ti te-dej, ktir hudobniga rad imafh, njegovo driifhi-no lubifh, njega s’vefeljam objifhefh, ti fi ur-shah njegove hudobie, ti ga poterdifh v’ hudima fkus perjâsnoft, ktiro s'njim imafh, ti mu ferzhnoft dafh fkus perjasne pogléde, inu po-góvore , inu al ni to pohujfhanje fila veliko pohujfhanje pred Bógam ? Inu kaj bo sa tazi-ga , ktir s’ hudobnim perjâsnoft, inu tovarfht-vo imš, v’ finemu uri V on bo vidil pred feboj v®* en zel kup pregreh, ktirih fe v’shìvlénju ni nigdar sa kriviga fposnal; dej rajrengo, bo rekel boshji foduik Jesuf, od na dve plati salto-plivih befedi bres fhtivila, ref je fzer, de fain jih ni ii govoril, al od drusih fo sa volo tebe govorjene ble, sakaj kir ii s’ unim hudobnim zhlovékam imel perjasnoft, in« snanje, fi bal perlóshnoft, de fo drugi sa volo tebe flabo govorili ; dej rajtengo od tolko drago odkiipleuih dufh , ktire fo sa volo tebe kranzel nçdolsh-liofti sgubile, ref je fzer, od tebe fe ni fo navuzhile, fo fe v’ ti rtih drüf binali, kamer jih je toj isgléd vlekel; dej rajtengo od klaianje, od opravlânje, od kletve, od sanizhlivih pogo-vórov zhes viro, zirku» duhovftvo, in« hostije rezili, ref je fzer, ti pogovori ni fo filli is tojih vuft, ampak is vuft tojih perjäclov , pa ii fe jih tudi ti delésben fturil, sakaj oni bi taka pogóvore ne bit pelali, keb’ fe bil ti njih to-varfhtva ogibal. Kaj sa en fhpot sa te , per pogledu toikajn pregreh, na ktire v’sliivlćnju nigdar ni miflil ! Glej, moj zhlovk ! kako refnizhno je , de tovârfhtvo s’hudóbnim res h à* li Hogrf, in« pohnjfha blishniga, kar lini dosdej fkasal, pa tudi ftrafhno rani leftno dufho, kar bolle vidili v’drugimu delu. I. Kdor je perjatel hudóbniga, ta je foj nar vezhi sovrashnik, s’hudim tovarfhtvo, inu per« jasuoft imeti, je ravno tolko, kakor fam fehl s’leftno rokó peku odpirati. Nikar ne minite« de prevezh govorim, moje beféde potérdî vi« ta» ra , pamet, imi vfakiiajna fkufhna, Bóg fatti pravi v’vezh krajih S. Pifma, de kdor s’hu-dóbnim perjdsnoft , imi tovarfhtvo dershi, ta bo tudi zhes malo, al zhes dolgo fatti hudóben ratai; kdor s’modrim dershi, bo móder, kdor je perjâtel pregréfhniga, bo pregrefhen , pravi S, Duh fkus nirtdriga: Kdor fmólo prime, fe ognuft, kdor je tovarjh prcvsktniga, bo fant prevseten , pravi módri Sirah. Ne puftlte fe sa-pelili, pravi S, Paul j grefhni pogbvorl jkasè dobro sadershânje ; is vliga tega le sadofti vidi, kolko fhkode liri foji dtifhi taifti , ktir s’ hudobnim perjâsnoft, itiu tovarflitvo dershi. Ja pamet farna pravi, de ravuo tako ne mogó-zhe je s’hudobnim perjâsnoft, inu sndnje iméti, inu od njih ne hudobio le navuzhiti, kakor ne-mógozhe je, kiishen luft poshirati, inu ne sbo-léti. Poreden isgled, pravi S. Zipr. ferzé tega, ktir ga vidi, tako prevsâtne, de nâgnenju h’grehu ni mogózhe sóperftàti, kakor ta fe ne vbraniti, deb’ne gorel, ktir v’fredi ogna ftoji. Inu kaj ne ftri zhlovk sa volo zhlovéka, kadar fe suajde v’flabi drdfhini ! kolkokrat fe sgodf, de pofliténo gorisrején mladenzh, al dé-kelza fe boji greha vezh, kakor finerti, inu deslih nad drugim flabi isgled vidi, vender nima proti temu óbenga poshelénja, óbenga nàg-nenja, kir vender samirka, de njegovi perjadi sa slo gori vsâmejo, ako s’njimi ne dershi, al kir fe boji, keb’ po njih isglédi ne fturil, sa prevezh fhkrupelnaftiga dershan biti, ftri sa volo zhlovéka, kar bi fzer nigdar ne fturil, inu fe po zhati, de ne samirka, kakó, na hudobfo navadi, kdo jeurshah? perjâsnoft, inu tovarfhtvo vo s’ hudobnim. Istega fe takó delezh pride» de zhlovk fe framnje, ako v’vfih rezhéh s’hu-dóbnim ne dershi, inu vfe, kakor oni, ne dr/, kakor fposna fam od febe S. Ang. de fe je fram-val, kir ni mogel takó, kakor njegovi tovâr-fhi neframen biti. Pa fej mi ni treba leto na dalej svishati , kar sadodi poterdi vfakdajna fknfhna. Povete , od kod vender pride tolko neródnodi » inu smeflinav , kar fe jih v’ nafhih zhafih vidi med kridinndvam? od kod taka res-vojsdanoft, inu pohujfhanje v’sadershanju ? vfe to pride od tovarflitva , inu pcrjasnodi s’hudobnim ; uni popret ni mogel viditi kvarte , kégla, norzlue, inu lufbtov, sdej sgubi v’temu žele ure zhes dan, zel popóldan v’nedelo, inu v’prašnik, morbit tudi vezhi del nozhi, kaj je urshah , de fe je takó fpreobérnil ? en hudoben perjâtel gaje pregovóri 1, sapelal, febi enako hudóbniga duril. Ta je bla popret v’ famotno, fkrito shivlénje vfa salublena, ni vedila vezh, kakor sa eno, al dve hifhe, kir je eno pofh-téno, brumno perjâtelzo obifkala , sdej ne more oben vezlnr domà odati, sheli priti v’ driifhi-ne j fe ozhe povlod viditi puditi, povfod smln-je delati, kaj je urshah, de fe je takó fpreo-bernila? ena budóbna, pofvetna, nezhimerna perjâtelza, ktira nji je naprej klepetala, de je nevumna, ako d obenga vefelja ne pervófhi » ako ozhe zvet foje mladódi famotno sgubiti. II. Tako je, lobi moji, inu nizh dergâzhi, ako enmu brumnodi manka, je urshah fam leta, kir s’ ta* SSO s'takim liiđmi tovai'fhtvo ìmd, ktiri bnimtioftî nimajo, akoeden rad opravla» pride le od tod, ktirs’takim perjâsnoft dershf, ktiri blishniga radi resn&fhajo , zhe fe nedolshnoft le tefhko narajma v’ ivafhih zhafih, ja zhe zel v’ zvetu inladtSfti per mofhkitmi, inu shsnfkimu fpolu fe snajde ftara navadna Iiudobia nezhiftofli, tok’ nrshah je farno grefhno tovarfhvo. O kol-ko jih je morbit v’prizho tukej, ktiri moje govorjenje poterdjo, inu sdilnijejo v’ferzi rekózh't o deb’jeft pazh ne bil uni predpuft; to jefén, uno lern fe per tej, uni driifliini snaidil, kolko frežhnifbi bi sdej bil ? kaj sa ene neframne pogovore, inu oftudno diânje firn flilifhal, inu vidi! h’ neisgriintani fhkodi moje dufhe. Zhe je pa temu takó , al bo fhe mogćzhe, moj zhlovk ! de fe ne bofh ogibal taiftih perjârlov, ktiri sa vn]o fojga ljudóbniga sadershdnja fo roji rarvézhi fovrashniki V jeinogózhe, de bofh fhe ]ubi 1, inu ifkal njih driifhino, na melili, deb’ jo fovräshil ? ti hi fe gvifhno lozhil od per* fbóne , od hi fhe , od mella» Bóg vé, kako de-lezh » per ktiri bi tudi le od delezh samirkal enkolko nesnàne, kiishne bolésni, inu fe ne bofh lozhil od tovarfhtva hudóbnih, ktiri fo sa tojo dufho ftrup, fmert, inu pogublénje? al ti morbit manka pofhténih, modrih, brumnih perjatlov, s’ kririm snafh bres reshalénja boshji* g a , bres pohtijfhanja toiga blishniga, bres ne-vdrnr fti toje dufhe vshiti pofhténo vefelje, ne* dolshen kratik zhaf ? Jeli vem, ako fe bofh inu nmja, ktiro Ite s’go-risrejénjam vafhih otriik v’ mladófti iméli, inu bolle firafhno ojftro rajtengo mogli dati enkrat vezhnimu Bogü sa volo vafhe lenóbe, inu sa» nikernolti. O miflite vezhkrat, ]ubi moji ! na taifto ftrafhno lozhónje dobrih od hudóbnih , ktiro fe bo na fodni dan godilo, sakaj S. Evang. pravi : de Angeli vim pojdejo , inu bodo hudobne od dobrih lochili. V’ kaj fa enmu to'» varfhtvu shelifh takrat biti ? V’ tovarfbtvu is-vólenih? Al kako bofh mogel vupati v’to te-varfhtvu priti , ako fe sdej rad gori dershifh v’ tovarfhtvu hudóbnih ? al nimafh veliko vezh S5* urshaha Te bâti, de bo takrat ravno v’temu obdala toja ftrdfenga, v’ Kómer sdej toj greh ob-ftoji ? III. Mladenzh ! bodo rekli Angeli, ti fi dershal perjâsnoft s’ tdkim tovarfhi, ktiri fo bli nar res-vojsdanifhi, doli tedej v’dnifhino prekletih po-hujfhlivzov; dékelza ! toji perjäcli fo bli sape-livzi, njih fladkim, golufuim befedami fi verjela vezh , kakor boshjim naméftnikam, fi shi* véla v’ pidnofti nezbiftih lufhtov , doli tedej ined te, k’ fo tebi enaki, med neframne , ne-zhifle , med Sodomitarje. Al fe ne srajma td-ka ftrifenga sa takfhne pregrehe? po vfi pravi-zi. O zhlovk! akó fe ozhefh na dan fodbe snajti med isvólenim, tok’vsemi sdej flovó od hudóbnih ; med fio perjâtlami, nej bo komej eden, ktirmu savüpafh perjâsnoft, inu ferzé, inu tega fkufi popret, preden s’njim tovarfht-vo dershifh, de ti ne bo h’ fpotekvanju , ampak h’pobólfhanju. Vari fe nezhiftih, ti fo kuga kriftianftva, ne bodi perjâtel nigdar s’ tdkim, ktir ima vmdsan klafarf ki jesik , ktirga ferzé, inu sadershdnje fmerdi po nezhiftimu grehu, sa volo ktirga bo narvezh prekletih; vari fe oprav-livih, ti fo tovarfhi hudizhovi, ne bodi perja-tel nigdar tdkim, ktir blishniga rad glóje, rad njegovo pregrefhenje resnafha, rad resodéne drugim to, kar bi moglo samovzhano biti, fzer bofh deléshen tavshent pregreh, deslih fam jih ni fi fturil ; vari fe pianzov, ti fo fhpot zhlo-veftva, nigdar ne bodi perjatel s’takim, ktir nesmafno zéha, fzer bofh Sagâsil v’ pregréhe, ktire bi nigdar ne fturil, keb* tresil» inu sniâ-fen bil; vari fe frejvirnih, inu sanizhvalzov bosh-jih rezhf, ti fo ozhitni fovrashniki Jesulovi * liigdër ne bodi perjatel s’takim, ktir fe is vire is katolfhke zirkve, is andohti, is boshje befe-de, is mafhnikov uorza déla, inu to, kar je. bosbjiga, sanizhuje, fzer bo tudi per tebi luzh vire vgalnila , bofh padel v’vfe forte grefhne, nevarne zvible, inu zhe viro sgnbifh , je sgu* bléna dufha, Bóg, inu nebô, Il'hi vfelej take perjâtle, bodi rad v* taki drûfhiüi, kir je v’sa-dershânjli framoshlivoft, v’ govorjénju fvetoft, kir vfe, kar fe delà, al govori, gré al sa boshjo zhaft , al h’ leftnimu pridu, al h* pridu blishniga, kir tedej je temu takô, sdihnimo k* Jesuli sa pomózh, de bomo ftrili sa naprej po donafhnimu navuku. Lubijefus! mivüpamo9 inu nafhe vupanje na to napreivsetje poftâvimo , ktiro donef flermo, de fe o^hmo vfelej svefto vârvati tovarjhtva hudobnih , famo tebe, flad-ki Jesuf I inu té, ktiri po tojih sapovdih brutti-no shivè, ofhmoimeti sa nafhe perjâtle, ktiri p a fo jkus hudobno sadershânje toji fovrashniki , tih fe o {hm o vfelej ogibati, sr aven pa na tihim sa nje moliti, deb' fami v'fe Jhlf fe JpreobernUi, inu v'Joji budobii koni ne vseli. Nam fila globóko per ferii leshl, de na ftrafh-ni dan gmejn Jodbe ne bomo na levo ßran med te savérshene poflavleni. Al kir je fvet poln hudoble , inu kir hudoba je veihkrat Jkrita pod odéjo nedolshnoßi, tok' te prófimo, lubi Jesuft sa te dve gnade , pervißi de taiße drùjhine, ktire fo tebi s op er ne, inu nam Jhkodlive, bomo 23 vfe- vfelei [postlali, driigifii, de potim, V jih sa hudùbne [postiamo, [e jih bomo y [dej [kerbno ogibali, de, k’ bomo sdej v’ shivlenju od to-varjhtva hudóbnih v [dej odlbtfiieni, bomo vred-ni na dan gmejn Jodbe med [re\hno kardilo tojih isvùlenih poßavleni biti. To guado prò-firn [am sa [e, sa v[e moje [armane , im pri-fiieófiie pojh/ujhav^e, vjhlijhi me, o Jesuf! Amen. PRIDIGA Na II. Nedélo po Velikonózhi. Jefi firn dober paßlr. Jo, io. De nek tere ovzé od ravno taille zhéde pod brambo zhujézhiga palìirja mirno pozbivajo, drupe s’sgiibo fojga shivlenja derézhimu vovku v’kremple pridejo, velie, kaj je urshah tega? kaj to pomeni? to poméni, inu naf opomina, de, dokler zhlovk na fveti shivi, more shivèti med ftraham, inu med vupanjam. Zhe dona-fhni S. Evang. premiflimo, de Jesuf fam, kakor dober palKr sa naf .bres nehanja zhuje.inu fkerb/, kdo ne bo poln savupanja? al zhe sra-veu premiflimo, de hudizh , kakor derezhi vovk li vie persadéne, neprevidne ovzé pogubiti, kdo bo shivel bres ftrahu? urshah tedej imämo vupati, pak imamo tudi urshah bati fe, mi bomo tedej po pameti Urili, ako fi obdva urshaha toko toko k* ferzi vsâmemo» de kolker od ene plarf viratilo, ravno tolko fe bomo od druge piatì bali. Al kar je shaloAno, je letó, ile dofli jih je, ktiri le tiAe urshahe premffhlajo, k’jini samorejo vupanje Ariti, lia to le pa le nmlok-dej fpdmnimo * kar nam mòre Arah délati ,* drugi nafprot miflj le na to, kar jim déla Arali, to pa zhiAo is fpom/na puAé, kar bi jim mogio Vupalije Ariti» od tod pride, de eni s’ ferbesh* noAi prevezh vupajo , inu fe premalo bojé , drugi uafproti fe prevezh bojé, inu premalo vu* pajo. Vari naf vezhni Bóg ! pred tim dvema nevarnim bresnami, kir fe al sa volo prevelizi-ga vupanja, al sa volo preveliziga Arahu po* gubi veliko dufh. ZeAa, ktira prot nebelimi pela, je fredna zeAa* ktira na defui ròki vupanje, na levi Arah irnrf} zhe fe kdo al na defno, al na levo Arali toko oberne» de fe dershl at fàmiga vupanja , al fämiga Arahu» ta more sajt-ti , inu na sadne vezhno konz vséti. Kir lo moje ferzhne shele vaf pred to nevarnoAjo ob-varvati, inu vam pokasati, ktire póti fe îmâre dershati , tok’je moje naprejvsetje vam pokdsati snamina, is ktirih boAe fposnali, al se dershite prave poti , al ne. Zil, inu konz mojga govorjenja je fam letâ, deb’odvernil ferbeshnoA od tih, ktiri prevezh vupajo, iliu deb’ pregnal zagovitnoA od tiAih, ktiri fe prevezh bojé» kir ferbeshnoA, inu ZagovitnoA fo grehi v’ S. Duha , ktiri zhloveka samorejo vezhno pugubiti. Se shelifh dershdti prave, ravne poti prot ne-befam, o zhlovk ! shivi med vupaujam, inu med Aràham, sakaj ti bom svishal, de kdor le famó 'Vupa,ra flabó vupa, pervi navk; kdor fe farno 23 * boji 9 boji, fe flabo boji, drugi navk ; kdor ima vu-panje s’ traham fkleneno, ta fam dobro viipa , le dobro boji. Potreben navk sa vfaziga smed naf, fkus ktirga bodo ferbeshni vftrâfheni, zâ-govni pak potrófhtani, preden na dalej reslo-sliim, kar fem li naprej vsel, pi'ofim sa navadno , samerklivo poterplenje. L Kdor le farno viipa, ta flabo viipa. Kdo bi bil kdej verjel , de viipanje isvelizhanje dofe-zlii bi snalo biti mresha, ktire fe hudizh poflü-sin, sa duflie sapélati, inu pogubiti, inu vender je temu ref toko, on pogubi vezh dufh s’ viipanjam, kakor zagovitnoftjo ; inu poglejte, kako; on poftâvi grefhni dufhi Boga naprej, kakor ozhéta, ktir obenga drusiga nagnenje nima, ktirga edina leftnofl: je farno vfmilenje, ktir vfe pregi'ébe pregléda, inu prenefe s’ne-premaglivo poterpeshllvolljo, ktir vfe nemu ftur-jéno reshalénje rad odpufti, hitro posâbi ; on mu mala naprej, de Bóg po obeni vishi nozhe fmerti grefhnika, ampak de miza tavshent per-pomozhi, deb’vfe isvelizhal ; on ga pogovarja, de, ako zliloveku leftniga saflushenja manka, mu bo saflushenje Jesufovo h’ pomozhi perfido, ktir je s’fojim terplenjam, inu fmertjo, sa vfe liafhe grehe obilno sadofti uril. Inu kaj ifhe hudizh per zhloveku s’takim noterdajanjam ? dnisiga ne , kakor to, deb5 prasniga vupanja polni grefhnik v’ fojih grehih safpdl, deb’fe s’ obenim ftraham sbraitati ne piiftil, ampak fe vezhno pogtibil s’goliifnim vupanjam, To je to- toko gotovo, de Fulgenz fi viîpa rezhi ; Hudinji sap'ele ve\hi del dujh s' golufnim vu-panjam, de jim bo Bóg odpuflil, inu jih toko dele^h perpravi, de fe pravice boshje nefh ne boje, potim, k’jih je s’ krivmi sapopadkmi od vfmilenja boshjiga popolnama preflepil. Szer ne odrezhem, de moremo vupati , inu fzer terdno vupati, terdim , de Jesuf je sa nafhe grehe v’ vfi obilnofti sadofti fluril, fposnâm , de vfmilenje boshje je bres konza veliko, vem, de flie obeden ni k’framoti bil, ktir je na Boga poftavil terdno savûpanje, sa to pravim s’ S. Ildefons, de ne farno nuzno, ampak tudi potrebno je vijpati na boshje vfmilenje. Al sra-ven morem poflaviti, kar vfi vuzheniki vpijejo, de nevarno je, ako zhlovk s’farnim vupan-jam na boshje vfmilenje zhaka isvelizhan biti. Inu gotovo, alni prekleftva vredna ferbeshnort, ako dufha, od ktire je Bóg reshâlen bil, le lamo vüpa, inu fe ne boji, kir vender vé, de je sa volo greha Bogii oróshje zlies fe v’ roke dala , inu sraven ne vé, al je njegovo jeso s’po-kóro potolashila, al ne ? koko more nje ferze kdej bres firéha biti, slatti kir S. Duh fkns modriga opomina: Zhlovkl tudi sa volo odpu-Jheniga greha ne bodi bres flrahu? koko more taifii mirno ferze iméti, ktir ne vé, inu tudi véditi ne mòre , al je vfe dolshnofti refnizhne pokôre dopolnil, al né? Pa keb’odpufhenie do-pernefenih grehov terdno viipal, je vender sa-nikern, ako smiram v’ftrahu ne shivi. Zhe fi tudi greh sapuftil, pokóro ftiiril, odpufhenje sadóbil, o zhlovk! snafh vender fpet grefhiti, inu to fainó more she sadofii biti, de smiram v’ Ara- v’ ft rahn sili vi fli; tolko nevarnofti, v’ktirih fa snajdefh, tolko fkufhnav, kcire terpifh, tolko perloshnofti, v’ ktire pridefh, tolko hudiga jiagnenja, ktiro zhes te gofpodari, al ni vie to S3dofti urshalia, de smiram v’ ftrahu shivifh? kokó lohko je, de, zhlovek ! kir fi tako flab , tenar majnfhi veterz okoli vershe, kir fi toko neftanoviten, fe toje ferzé prezh obérne, k’fi k’ ht'nlimu toko ndgnen, de fi morefh smiram filo persadévati, deb’ v’ greh’ ne pervólil, inu ne paJil, II. Inu kar je nar hujfhi, al ni to, de opra-viti imamo s’enim fovrashnikam, ktir je fila hudóben , svit, mogózhen , inu terdovràten, koko lohko fe sgodi, de bomo popddeni, premagani y pogubléni, Inu v’ taki nevarnofti , v’ktiri fe smiram snajdemo, Ttoko móremo bres ftrahu biti, inu prevezh savdpati. Pa fhe ni lem vfe povedal , ne farno grehi, ktire fmo she dopernefli, al ktire fhe dopernefti snatno, ampak tudi zel nafhe dóbre déla nam morejo dilati bojezhnoft, inu ftrah. Moj zhlovk ! ti morbit leto zhudno naprej pride ? Jobu ni zhudno naprej perfhlo, k’je rékel ; Bojim fe fa volo vfih mojih del ; on je bil vender toko vterjen v’zhednoftjb, inu v’fvetofti, de ga je pohvalil fam B<3g, de je pravizhen inofh, on je vef górel od ogna sa boshjo zhaft, bil ponishen, poterpeshliv , s’ boshjo voljo popol-nama fklénen, inu vender per vfemu temu li ni délai ferbeshniga viipanja, ampak je bil poln ftrahu; inu fzer po pravizi, pravi S. Greg. sa* kaj on je védil, de fodbe boshje fo vfe derga* zhi, koker fodbe ludi. Inu sa ref ! kolko del je, k’ fe nam dobre vidjo, ktire bodo morbit vender enkrat savérshene, k’ fmo jih doper-nefJi al v’ftanu fmercniga greha, al ne is zhi-ftiga zila, inu konza, ne sa voljo Bogd, fo bi es samerklivofti , reftréfeno oprâvlene molitve , fo nevredne fpovdi, inu obhalla, fo safpauo poflüfhane pridige, nevolno fturjene almoshue, je nebruinno obiskanje zirkva, take delà al nam ne lire veliko vezh ftrah, kakor viipanje ? Al tedej ni ref, de kdor prevezh viipa , ta flabo vûpa, sladi kir vezhdel grefhniki fo, k’ prevezh vupnjo, kir nozhejo saftopiri S. Greg. k’ pravi : Vupanie, ktiro ni na saßushenje striano y ni pravo vupanje, je le samirliva fer-beshnofl. Ne saneli fe ua golf/e, o zhlovk! opomina S. Duh fkus preróka Jerem. kakor fo fe nekdej Judje sanâfhali : to hudobno lud (Ivo je menilo, de Bóg jih sa volo tempelna nig-dar ne bo fhtrafal, al prerok jim je rekel, ne sanâfhajte fe na to vupanje, sakaj goliifno je; de ravno Bóg med vami v’fojmu tempelnu prebiva , vaf bo vender ftrâfal, ako nimate pred njegovim reshalénjam ftrahu, kakor fe je tudi sgodilo. Ravno tako govori' Bóg h’tebi, grefh-ni zhlovk! ti pravifh , Bóg je vfmilen, te Shell isvelizhati, vfe to je ref , vender ne sanâfhej fe farno na to vupanje , te sna golfâti, te sna pogubiti , ako nimafh v’ferzu boshjiga ftrahu, He ravno je Bóg vfmilen, vender ne bofh isve-lizhan. Zhe je kdej kdo bil, ktir je urshah > imel veliko vüpati, inu malo fe bati, je bil go- '36° gotovo David; de ravno je bil greh mu odpu-fhen, vender, dokler je shivel, je vedno zhes greh jokal, imi shivel v’ ojltri pokóri, imi kir drusiga ni shélel, kakor Bogu s’Jubesnio ravno tolko doparti, kolker fe mu je bil poprec s’greham samiril, kolko ft je dal fkerbi pia» zhati foj dolg s’dóbrimi délami ! vender per vfiinu tému (e je smiram bai, ino fzer toko, de je blo viditi, de v’ njegovimu ferzu drusiga ni kakor bojezhnort, inu ftrah ; sdej fpos-na fam, de fe boji, sdej opomina vie Indi', de fe imajo bati, sdej proli Bogd, deb’ga napólnil 8’ ftraham, Kriftiani ! al fe po tim mi ne bómo bàli, k’fmo bogati na pregrehah, revni na do» brih délah, kir ne verno, al nam je odpufhe-no, kar fmo grefhili, ne verno, al bómo sa* naprej oliali Bogu svelti , al ne. Glejte, svi-sbano je, kar firn rekel, de kdorprevezh vii» pa, ta flabo vüpa» III- Kdor fe le farno boji, ta fe flabo boji, Jeft firn rekel, de zhlovk ne fme farno viipati, ampak fe more tudi bati, inu ravno tukej je fpet druga nevarnoft. So, k’ fe boje, pa fe prevezh bojë, sa to fe goltajo ravno toko, kakor ti, k’ prevezh vupajo, ne fo fzer ferbesh-ni . ampak fo zdgovni. Premiflimo le» kaj pride is tega preveliziga ftrahu, Prevelik zâgov-ni ftrah sa volo isvelizhanja ftri tolko hudiga, de ni mogózhe dopovedati, ta brani grefhniku pot pokóre naftopiti, pravizhnimu na poti bruni-nofti naprej jiti, kir grefhniku pokóro, pra- vizh- 3ßi * vizhnimu fvetoft toko tefhko naprej poftàvi, kakor deb’ vfo zhlovefko mozh preftopila ; ta teshava tedej jih nasaj dershi, de nelpolnro dolshnoAi, ktire Ib od pameti, inu od vire naprej pifane. Bóg oteli deb’ne iméli obenga isgléda od takih zagovnili dut’h ! Vezhkrat le sgodi, de greflinik , ktirga ranena veft martra, mozhno sheli, foj grefhni lian sapuAiti, al k’fe prevezh boji, ne more fojmu Ipreobernenju sa-zhetik Uriti ; fe boji , deb’ grefhne navade, ktire fe v’njegóvimu ferzu globoko korenine Arile, fpet nove grehe ne ponovile; fe boji, deb’hudo nagnenje, ktiro zhes njega gofpodari, ga fpet v’poprefhne hudobie ne polililo ; fe boji, deb’ reshàleni Bóg ne mogel vezh poto-la'shen, sgnbléua gnada ne vezh nasaj dobléna biti, inu rnifli, kakor jemiflil zagovitni Kajn, moji grehi fo vezhi, kakor deb’mi mogli od-pnfhéni biti. Kir tedej bo od nesmafnjga Ara-hu premdgan, tok’btftaro fojih grehov odloshiti smiram odlafha*, sabftojn fe mu rézhe, sa po-trófhtati njegovo ferzé, de Bóg nezh toko ne sheli, kakor viditi per fojih nogah sgrevano ferzé, inu de gnada boshja mozh da flabolti fpokorjeniga grefhnika, to tnu ne gré k’ ferzi, ne preshéne njegov zagovnì Arah, ktir Arah na mei Ai deb’svese njegovih pregreh resvésal,jib le fhe smiram bel fkupej fkléne. Zhes kar fe je pa narbel savséti, je to , de zhlovk, ktir takrat, keb’ imel greh sapuAiti , je zagovn » inu bojezh, takrat k’ ima greh doperneAi, je vefél, mu ferzhan. K’ga popade fkufhuava, kaj sa o, pravi, zhe pervólim, to fo le fla» , boAi, ktire Bóg pregleda , tolko drugih je pad* 36* lo, pa fo fpet vdali, fej mi bo vfelej lohko k’ Bogu savûpanje vséri, inu od njega miloft, imi gnado sadobici. Inu kir fi na to visho fam ferziinoft delà, gré is enga greha v’ driisiga, inu toko fi nizh is tega ne ftr/, ako v’ globo-zhino vfih fiudobii sagasi. Toko je, lubimoji! saviazha nar vezhi hudizhova v’temu obftoji, de ftrl zhlovéka h’ grehu ferzhniga» h’ pokori zagóvniga, kader naf fkufhnâva vije, fin, de fmo k’ vfimu ferbeshni , kader naf sa volo greha veft pézhe, fin, de fmo bojezhi, inu žago vni. Na pervu nam hudizh ftri viipanje, de h’grehi pervólimo, po tim haf pahne v’velik Arah, de nad odpufhenjam zviblamo, inu toko nafobdersln v’pregrehi. Na to visho fegrefhnik vfelej boji to, kar bi fe ne imél bati , inu kar bi fe bati mogel, tega fe ne boji. On fe boji pobolfhati fe , al grefhnik biti, fe ne boji, on fe boji, inu zvibla per Bogu v’gnado priti, al v’grehu shivéti, v’grehu vmreti, tega fe ne boji. Kakor pa je ta ftrah fhkodliv sa grefh-nika, ravno toko fhkoliv je tudi pravizhnimu, sakajzhlovk, slafti brumen zhlovk, ako fe pre-vezli, nesmafno boji, inu zvibla nad fojim is-velizhanjam , fe flabo boji, kakor bomo v’ dru-gimu delu vidili. I. Snajdejo fe dufhe, ktire v’nefpâmetnimu premifhluvanju fi tavshent prašnih fkerbi smi-flio, od kririh bodo nevfmileno mârtrane; sdej premifhlajo foje gréhe, inu jamrajo polne za-govituofti, o kdo vé, al fini obshalvâla moje 3^3 gréhe prav, al ne, kdo vć, al .lem fé jih prav fpovédala, al ne , kdo vé, al mi jih je 8óg odpuftil, al ne; sdej premifhlajo nevirnofti prizheozhiga shivlénja, inu jamrajo, okoksha-loftno je to popótvanje, ni kraja, ni ftàrolli, ni ftanü , kir bi ne blo obéne nevarnofti ; vfaka pot je povfka, kako bo mogózhe dufho isveli-zhai ? sdej fi poftavjo naprej pravizo boshjo toko ojftro, de fe jim sdi, de ne more poto-lashena biti, sdej najdejo v’ brumnimu shkvlén-ju teshave, ktire fe jim nepremaglive vidjo; kir tedej bodo s’ tim preinifhli vanjam vfe smó-tene, sgubé ferzé$ inu pollanejo nesaviiplive. Glejte, kolko hudiga is tega pride, sgubé vfe vefelje do boshjih rezhi, poltanejo v’ fblushbi boshji mlazhni, stnefhajo notreni mir fojga ferzi, odpro vrata zagovitni shalofti, inu.zhe vender dóbre dela popólnama ne opufté, jih vender le s’nevoljo opravlajo. Tako delezh perpravi dufho nesmafni fìrah , zhe fe od njega prevséti di ; inu Bóg ótel ! deb’ s’ tim vfe kon-zhino blo, al kar je nar hnjfhi, je to, de take zagovne düfhe fo v’ozhitni nevârnnfti, deb’ Bóg nih nesavûplivoft s’perkratenjain (òjih gnad ne ftrafal. Sna fe jim sgodi'ti, kakor fe je sgo-dflo tim , ktire je Mojfes poflai obliibleno de-shélo ogled vati ; ti k’fo nasaj perfhlì, fo govorili, o Bóg! Ta deshéla je lépa, je rodovitna, ref je, al hribe ima take, de ni mogózhe zhes priti, mefta tike , de jih ni mogózhe premagati. S’tim perpovdvanjam fo ftrili. de fo felsraélzi preftrâfhili, inu kir fo ogledvavzam vezh, kakor oblübam hoshjim verjeli, fo fhe flUéniü v’Egipt rajfhi fe nasaj verniti, kakor 364 deb’pnit oblûbleni đesheTi naprej fh|i. Al koko dragò fo plazhali ta Bogu samirlivi ftrali ! Bóg zhes zâgovne ogledvâvze referden jih ttrâ-fa s’naglo fmertjo, inu osnâni Mojsefu, de obe* den is tih, k’fo fe bali, nima v’oblûbleno de-shélo priti,> kar fe je tudi sgodilo. Navk sa naf, kriftiani! de Bóg per fojih fhlushâbnikih ne terpi' obéne zâgovne nesaviiplivofti, inu zhe ftrdfa re, ktiri prevezh savdpajo, kakorsanizh* vavze fojga vfmilenja- Kdor nimaferzâ fevojfk» vati, ta tudi nima glave, deb’bla vredna kró* nana biti. Sa to sapové Bóg fkus Isai. zâgov-nim ferzhnô délati, kir pravi, povejte zâgov-nim, bodite ferzhni, inu ne bojte fe. Sa to ré-zhem tudi jeft, dufhe! ne bodite zagovne, sa-versire prasni ftrah , kir imâte enga Bogà,ktir je vafh perjdrel, vafh paft/r, vafh ôzha, vafhe vfe , odloshire od ferza zagovni nepôkej, nej vain na pori brumnofti pridejo naprej teshâve, kakerfhne ôzhejo, ne sgubite ferza. Pa tudi grefhniki! ne bodite zagovni, kir imâte enga Boga, ktir vaf k’febi vabi, vam odpufhenje pomüa,_ verm'te fe le k’ njemu , inu kokorkol velika je oftudnofl:, inu fhrevilo vafliih pregreh, ne pnftîte zhes fe zagovni ftrah. Kdo more mifliti na Boga, deb’neimél na njega sa-vdpanje, Glejte fpet svishano, kar fern rékel, de kdor fe prevezh boji, ta fe flabo boji. ÎI. Is vfiga tega móremo fkleniti, de le fam ta fe dobro boji, inu dobro vüpa, ktiri drall fkléne s’vüpanjatn. To je navk vfxh Ss. Vuzhe- ui* nîkov, med ktiriin pravi S. Tom. vupanje » inu ftrah fta toko na tanko fklénena, de ftrah boskji je farno takrat popólnama, kader vüpanje sraven lebe imâ, inu vupanje je le takrat bres pomatikanja, kader je 's’ ftraham sdrusheno} is ktirga fe fkléne, de le taifto ferzé samóre popólnama imenvano biti, v’ktirmu je ftrah fklénen s’ vupanjam. Bóg je govóril, pravi kronani prerok David, de per gol'pódu je mózh, inu vfmilénje, mózh, ktire fe imamo bati, vfmilenje, na kriro imamo vüpati. Zhe tedej Bóg fam poterdi, de od vupanja , inu ftrahù vili nafhe zelo isvelizhanje , kdo bo mogel zvi* blati, de kriftian, ako ozile isvelizhan biti, more sili veti smiram v’ ftràhu , smiram v’ vü-panju. Pa keb’ tudi Bóg leto ne bil takó ozhit-noresloshil, kaj pomèlli tajfto krajleftvo, v*ktirmu je vfe vefélje, k’nalil je oblubleno; kaj pomeni tajili brésen, v’ ktirmu je vfe terplénje, k’nam je sashtigano ? kaj pomèlli i de S. Pifmo hvali sdej tega, ktir na Bogd saviipa, sdej te* ga, ktir fe gofpóda boji? kaj je to drusiga » kakor opominvîlnje, de , kader prut nebéfam pogledamo, imamo viîpati, kader fe prut pekli dòli osrémo, fe imdmo bati ? de tedej fam failli déla po viri, inu po pameti, ktir ftrah fkléne s’ viipanjam. Inu kaj pomenjo pergodbe* ktire nam S. Pifmo naprej poflâvi, zhe poglé-damo defniga resbójnika, ktir lia krishi para-dish sadobi, zhe pogledamo léviga, ktir is kri-sha v’pekel pade, zhe miflimo, de Manafef je bil fzer od kónza velik grefhnik, po tim ve* lik fpokornik, Salomon nafproti od konza sveli ' flushâbnik boshji, na sadne malikvkvz» Paul 366 od sazhetka pregajnavz katolfhke zirkve, na sadne nar vezhi vnzhenik, inu apóflel, Judesh nafprori od k on za joger Jesufov , po tim sda-javz fojga mojftra, kaj nam kâshejo te pergod-be drusiga, kakor de shivéti móremo smiratn med ftràbatn, inu med viipanjam? kdor S. Pifmo pogleda , bo komej najdil eno ftran , kir mu da* je viipanje, na drugi ftrani bo slie najdil, kar mu dela Urah. Vender nizli naf s’ tako filo ne perganja shivéti smiram med ftraham, inu med vupanjam, kakor nafh na krishi vifeozhi Je-suf, zhe fe fpómnimo od éne ftrani na S- Refhno kd, ktira je sa nafhe odrefhenje prelil do sadne kiple, inu zhe premiflimo od dnige ftra» ni, dejesuf je pravizi boshji sa nafhe gréhe v’zeli obilnofti sadofti ftiiril, inu vfe nafhe dolgóve plâzlml, kakfhno viipanje nam ftri letó , de bomo isvelizhani; zhe pa nafpróti premifli-mo, de fe praviza boshja ni nikól bel ojftra * inu ftrafhna skasäla, kakor v’ terplenju jesufo* vimu, kir Bóg zel leflnimu finu ni sanéfel, k’je vender le nafhe, ne foje pregrehe nad fa* bo imélvkakfhen ftrah nam mòre ftrit» letó, deb’ pogubléill ne bli. S. Bern. k’je. to premifhlu* val, fatti’sposni, de sdej je od vefeliga viipan-ja pofkokvil, sdej fe je od veliziga ftrahu tré-fil. Ja ! kamerkol nafhe mifli obérnemo, vfe nam pravi , zhlovk ! vupaj, pa fe tudi bój; to nam pravi nebo, kir nam pokâfhe euga Boga, ktir je polu vfmilenja, kar nam vupanje dela, ktir je pa tudi vezhno pravizhen, kar naf ftrà-fhi ; to nam pravi S. Pifmo, sdej nam déla oblìi be, ktire naf trofhtajo, sdej nam naprej pollivi shuganje, ktiuo nam ftrah dela. nt. Ravno to nam pravi gora Kalvaria, kir fe je pokasdlo nar vezhi boshje vfmilenje, pa tudi nar vezhi ojftroft boshje pravize; to nam pravjo vfe pergodbe, kir nam naprej poftavjo, de Bóg eneplazha, druge ftrafa, de ene isveli-zha, druge savershe , de ene pufli h’ pokori priti, druge sapuftf v’terdovrâtnofti, zhe je pa temu toko, lubi moji! al nimamo urshaha re-zhi, de zelo shivlenje móremo dopernefti med ftrdham, inu med vupanjam, de ftrah je le takrat dóber, kader je s’vupanjam fklenen, de vu-panje je le takrat fveto, kader je s’ftraham sdrâ-sheno ? Ako me pa vprafhafh , o zhlovk ! kaj more vezhi biti, ftrah, al vupanjer, tok’odgovorim, de eni imajo vezh urshaha vilpati, kakor bâti fe, drugi fe morejo vezh bâti, kakor vupati. Dufhe, ktire fo enkrat fklenile dersha-ti fe poti prave brumnofti, fnu fo flanovitne, inu svelte, dufhe, ktire fe le po navukih S. Evang. vishajo, dufhe, ktire nizh tolko ne sbe-lé, kakor Bogu fhlushiti, Bogd zhaftiti» Boga lubiti, Bogù doparti, snajo iméti veliko vupan-je, inu de ravno bres vliga ftrahü ne smejo shivdti, imajo vender vediti, deb’ Bogû veliko nezhatt Orile, bi fe mu mozhno satmrile, kek* njeh vupanje vezhi ne blo, kakor je ftrah. Al dergazhi je govoriti od tairtih, ktiri v’ mif ih • inu v’sadershdnju fo vfi pofvetni, ktiri drusih shelâ nimajo, kakor do bogaftva, do pofvetne zhaftf, dolmerdlivih lufhtov, inu grefhniga ve-felja , ktiri, k’fo gnadi boshji odmdrli, inu f» 'V* grehu pokopàni, al is greha nikoli gori ne vfld- gßg yftânejo, al zhe tudi vftânejo, fpet nasaj pâde= jo, ktiri, kir nizli nozhejo fhlifhati od nasaj« dershanja fbjih pozhiitkov, od doliterénja grefh-niga poshélenja, inu liudiga liàgnenja, od sata-jénja lettne nature, fe lefini luhesni popolna* ma zhes dadó. Take dufhe* kTo od navuka, jnu i*gleda Jesufoviga takó delezh odlózhene, imajo urshah fe bati, inu fzer tnozhno fe bâti, kir grefhno shivlénje ima malo urshaha do vii-panja, al urshahov dotti veliziga ftrahu, inu bojézhnofti. Ha nej bo temu» kakor ózhe, al imafh, zhlovk! vezli vüpati, al fe imafh vezh bati, ref vender oftâne, de ftrah, inu viipanje more smiratn fkupej fkléneno biti; to zhe fe sgodi, kako vefela bo fmertna ura! sakaj vediti imafh, o-zhlovk! de hudizh v’ ftnertlli uri fkufha sdej s’ferbeshnim vüpanjatn, sdej s’ za* govitnoftio, tedej je farno vüpanje, inu ftrah taifto oroslije, fkus ktiro morejo te dve fkufh* nave premàgane biti, fkus viipanje bo zagovit-noft, fkus ftrah bo ferbeshnoft premâgana. Vu* pej tedej, o zhlovk ! pa fe tudi boj; boj fe, pa takó, de vüpanja ne bofh sgubil, vu pej, patakó, de ti ftrah ne bo prefhal, keb’ imel prevezh vüpati, pollavi fi naprej urshahe, is kti-rih fe morefh bâti, keb’teòtel prevséti zagovni ftrah, preshéni gafküs vüpanje. S,Duh fkus mo-driga pravi, isvelizhan taifti zhlovk, ktir je smi* ram v’ ftrahu , pa fpet pravi S. Duh fkus Davida , isvelizhan taifti zhlovk, ktir ima na gofpó-da foje savupanje; frezhen fi tedej» o zhlovk! ako fe na urshahe, sakaj morefh vüpati, inu na urshahe, sakaj fe morefh bâti, vezhkrat fpómnifh, inu smiram med ftraham , inu med vüpanja'm shivifh , vûpanje te ho fpodbâdalo h’dobrim délam» h’zhednofti, inu h'brûmno* Ili, ftrah te bo nasaj dershsll od greha» inu ré-shalénja boshjiga, frezhen bofh v’fmertni uri, ako bofh mogel rézhi, jeft vüpani, pa le tudi bojim, jeft fe bojim» pa tudi vii pam, frezhen per fodbi, frezhen v’zèli vézhnofti. Kžr ledei je temu tako, tubi Jesuf! oblu-timo ti , de nigdar ne bomo tako ferbeshni, deb' le vûpali, sraven pa fe tudi ne bàli , ur-shahi bâti fe, fo sado/Ii veliki; (Irajhio naf grehi, ktire Jmo dopernefli, kir ni J'mo sagvi-t J h ani, al fo nam odpujheni, al ne, ßrafhio naf grehi, ktire Jhe dopernefli snâmo, kir shl-vimo v' fredi fvetâ polniga nevärnoßi , inu Jkufhnav , ftrajhio naf ‘{lo dela > ktire fe nam dobre vidio, kirne verno, alfo tebi dopadlive al ne; sa volo tega nofftimo ferbeshno viipati» ampak imiti 0{hmo bojefhtiofl, shiveti \miram v’ jlrahu, obdershi ta ftrah ver naf dokler shi-vimo , sraven tega pa vender viipamo na te, lubi Jesuf! inu oßimo viipati, dokLr bomo shi-vili ; fposnâmô J{er najho revjhno, pa fposnâ-mo tudi toje vfmilenje, koikir fe sa volo per v e bojmù, talko na drugo savupamo ; vûpanje na te naj nima nigdar sapufliti, ampak kolker ve{h fe prevaliamo, de nifh ne J'mo, de nvßi ne samôremo, tolko veßi fe sanifemo nate, kirti fam fi nam vfe ; poter di le nam nafhe sa-t vûpanje s’ tojo guado} bres ktire ni{h ne samôremo. Sadni {h fturi, o Jesuf! de vûpanje , inu ftrah bodo najhi tovarfhi, dokler v’ temu „ shivftnju proti ve{hnoßi gremo, de se bomo 24 f{er fìcr smìram bàli, pa tudi smìratn vùpalì; \ht fi na najke. '-grehe Jpómnimo, imamo fier ur-shaha sadofii , v’ Jlrahu biti, al tudi urshaha sadojli imamo vüpati, ako premiflimo, debres kon^a veliko je toje vfmilenje, dej tedej gnado , lubijesuf ! de shivêli bomo vfilej medßrahamy ina med v v panj am, dokler pridemo Viaifto fregino nam obliibleno deshèlôi kir ne bo ve^h (iraha, n« vûpanja , kir tebe zgubiti Je ne bomo vt {h bàli , imi to, feđr sc/ty' viipamo, tomo imé/i, i/itf vshivàli jkus çelo dolgo remino fi. Amen. ................1 ' . =6 PRIDIGA Na III. Nedelo po Velikonózhi, Zkes fnejhno me ne bo (it ridili. Jo. 16. Bóg otel ! deb’ mi prav saftoplli navk, ktirga nam da Jesuf v’ donafhnimu S. Evang. preden mini sapuftiri Foje Apoftelne, inu fe v’nebéfa hasaj verniti k’fojmu ozhé'tu ; on jim pravi, zhes mejhno, lubi moji! me ne bolle vezh vi-dili, sakaj grem nasaj h’ temu , ktir me je na fvet poflal. Velie pa, kaj je to sa en zhaf, od ktirga govori tukej Jesuf s’ fojim Apollel-Bi ? Kard. Hugo pravi, de zhaf, od ktirga govori Jesiif , je prizheozhe shivlenje , to on ime* nüje kratik zhaf; S. Aug. pravi, de pod tim zhafam sallópi Jesuf vfe taille leta, ktire fo she > iv ► she pretekle od perviga prlhóda boshjiga finii, inu bodo fhe pretekle do fodniga dnéva. Pa koko vender morejo vfi dnévi nafhiga shivlen-ja le kratik zhaf imenväni biti ? Po vfi pravi-zi > sakaj Job pravi, kratik je zhaf shivlenja zhlo-vefkiga; inu S.Greg. pravi, vfe, karkonziiba, je kratko. O navk imenitni ! ktir bi mogel «dpreti ozhi vfim ludjem , deb’na vezhnoft ne posabili. Al kaj miza ! de ravno zhlovk dobro vë, de njegovo shivlenje je lila kratko, vender je v’leto vuf samifhlen, inu sraven tega sguln taifte vezhne leta, na ktirih vifi al njegovo isvelizhanje, al njegovo prekleftvo. Kok velika flepota, de tulku frejvirnih dufh, ktire fi domifhlajo, de s’ zhalnim shivleujam vfe ne-hd, po meluimu, inu grefhnimu vefelju toko ogneno hrepene; de dufhe, ktire obéne pofta-ve nefposnajo, ktire po prizheozhimli drugo perhodno shivlenje ne yirjejo, fe v’fvet, inu v’ pofvetno vfe sakopa'jo. Vender de ti toko shivé, ktiri al obéne, al le flabo, mertvo viro imajo, zhes to fe ne zbudim; al de ravno toko jposablivo na vezhnoft shivé tudi kriftiani, ktiri lo v’ S. Evang. podvuzhéni, inu previslm-ni, de po prìzheozhimu, kratkimu drugo, vezh-no shivlenje pride, de ti nefposnàjo potrébo, inu dolshnoft, sa perhódno fe perpravlati, sa-flusheoje fktipej shirati , sa isvelizhanje fkerbé-ti, to ne mòre obéden sapopafti, zhe le iskro sdrâve pameti, le enkolko vire ima. Inu vender fe na fvetu toko godi, de dofti jih je, ktirim vezhnoft malokdej v'fpomin pride, inu de ravno vedo, ja s’ rokami obn'pajo, de dnévi rjeh shivlenja fo kratki, vender is tega nozhe- jo ftriti potrebni fklep, đeb’. bres odlafhanjà fvoje grehe obshalvali, inn sapufiili, Terza od fvetâ odtérgali » s’dopernafhanjam dobrih del sa foje isvelizhanje Ikerbéli. Vari Bóg! deb’ med vanii ktirbil; kirjesuffam poterdi, de le kratko je naflie shivlenje, miTlimo vezhkrat na to, inu ftrimo ta fklep: shivlenje haflie je kratko, tedej moremo grehe bres odlafhanja fpokoriti ; to je sapopadik moje pridige, ktiro toko resde-lim ; nafhe shivlenje je kratko, tedej moremo ferzé od fvetd odtérgati ; nafhe shivlenje je kratko, tedej fe moremo sa vezhnoft s’dobrim dé-lami previditi. Srezhen bofli, ozhlovk! ako bofh fturil po navku, ktirga preden v’ dveh délah mojga govorjenja na dâlej resloshim * pro-fim sa poterplenje» L Shivlenje iiafhe je kratko, tedej ne fmemo Odlafhati ftaflie grehe fpokoriti. En dolshnik , ktir vé, de v’pol'ebnimu zhafu more foj dolg plazhati k na to tolko bel fkerbno mifli * kolker bel fe zhaf plazhila blisha. Zhe je pa temu toko , koko velika more biti nafha fkerb, sa pla-zhati nafhe nemejhne> ampak v’refnizi velike dolge, ktire fmo s’grehi boshji pravizi ftrili ? preglej, zhlovk ! malo bukve toje veliti, de bofh vidi) 9 perzhimfii kolko, inu kakfhne dolgóve fi ftüril v’toji mladofti * kakfhne v’ ve-zhi ftarofti, nezhiftoft , nezhimernoft, jesa, grefhno govorjenje, to je lad mladih let, vfe to fi dolshan plazhati tojmu Bogü. Inu de pla-zhati moreffa v’temu shivlenju, nad to refmzo ne (ie morefh zviblati, inu de zhaf tojga shivlen-ja je kratik, dobro vefh, sakajjob ga pergliha roshi, ktira sjntrej vefeto zvedé, svezhir vfahne, inu fe pofufhf. To ti prizha Isaf. ktir shivlenje travi pergliha , ktira donet’ na travnike selena ftoii, jutri bopokofhéna, fe pofufhi. To ti prizha S, Duh fkus modriga, ktir shivlenje morfki peni pergliha, ktira fe komej naredi, je she fpet vezh ni; to ti prizha S. Jak. ktir shivlenje jutrejni megli pergliha, ktira komej fe na nebu pokdshe , fe she fpet sgubi, Zhe je tedej toko kratik zhaf, kripga nam je Bóg odiò* zbil sa plazhati naflie dolgóve, tok’ povejte, al ne tirja sdrava pamet, de fe nezh ne mudimo pravizi hoshji sadofti ftriti. Kaj bi vi rekli od taiftiga, ktir bi mogel svóliti , al v’Ilirih , petih tednih fojga dolshnika plazhati , al foje zelo shivlenje v’jezili sdihvati, inu on bi te tedne dopernefel, v’jegri, inu vefelju? al bi ga ne dershali sa norza? al bi ga dershâli sa vfmilenja vredniga ? inu glej, zl'.lqvk ! v’ta-kimu (lanu fi ti, al morefh v' kratkimu zhafu tojga shivlenja plazhati toj dolg, al bofh mogel sa to v’ vezhnofti bres vfmilenja terpeti, koko tedej fi vupafh odlàfhati (triti, kar fi dolshan ? Berem, k’je Jonas perfhal v’ meftu Ninive, inu je pridig val, de v’ftirdeletih dnévih imajo al pokoro ftriti, al bodo vfi konzhdni, inu pogu-bléni, fo bres odlafhanja greh sapiiftili, inu h’pokori fegli, vefelje fe je preobernilo v’sha-loft, pojedne v’poft, resvojsdanoft v’fveto s_a-defšhanje; vfe od vezh gi do majnfhiga fe je persodélo s’falsami v’ozhéh, s’pepélam na gla-^ vi, s’ fpokórnitn oblazhilaiu na shivotu, s’ moli- litujo na jesiku, s’ shaloftjo v’ ferzu potaUshiti reshaleniga Boga. Tak ftrah fo jim ftrili kratki dnevi, ktiri fo jim bli fa pokóro odlózheni. Keb’tedej jeft vam ravno s’tim befédami rekel, fhe ftirdefet dni imate zliaf dobro ftrit», potim morete vmréti, tok’ vem, deb’ ne blo obenga toko pofvetniga raladenzha, ktir bi foje shiv-lenje prež ne obernil, obéne toko neframne shenfkeperfhótie, ktira bi prež fâma v’ fe ne fhla« Al keb’ vam fhtirdefet dni oblubil, bi vaf golfa! , kir oblübiti vam ne morem juterfhniga dneva, rezhi vam snam farno to, kar pravi David, de le fhe kratik zhaf je, inu grefhnika vezli ne bo. Od let, mefzov, inu dni ne morem nizh govoriti. S. Piftno le farno to pravi, de kratik je zhaf, inu fmert bo ftrila konz grefhni-mu poshelenju, ako ti ne ftrifh, fmert bo tirila konzjési, inu fovrafhtvu, ako ti ne resile* refh, fmert bo ftrila konz vlimu grehu, ako ga ti ne sapuftifh. O grefhnik! kdurkol li , ako shivlenje ne fpreobernefh, bofh zhes malo zhafa nehal grefhiri, pa bofh tudi nehal shi-veti, sakaj David pravi, le kratik zhaf je fhe, km grefhnika vezh ne bo. II. Sdejmenim, de bofhsaftopil, moj zhlovk! de S• Duh , k’ naf h’ pokori opomina, ne terpi le farno odlafhanje od leta, do leta, od mefza, do mefza, ampak zlo ne od dnéva, do dneva, urshah je ozhiten, sakaj tam fe ne fme nizh odlafhati ,kir je zhaf kratik, dokler jesa bosh-ja, govori na dalei S. Duh, bo na enkrat perdila, 373 fhia, imi bo grefhnika v’foji grimnofti koii-zhala. Toko, lubi moji! govori taiIti Bóg, ktir, k’ le fam ima ure nafhiga shivlenja ifh-téte, osnâni, de kratke fo. Inu toko kratik zhaf fi vupafh nevredno, nepridno fgubiti ? She ne fklenefh poftaviti v' red tojo sméfhano veft? al ni to fols vredna ('lepota ? ktira sa-flushi ravno toko ojftro fvarjéna biti, kakor je Bóg fvaril terdovrâtno mefio Jerusalem? o ne-srezhno mefio ! je rekel Jasuf, nekej is vfmi-lenja, nekej is S. ferditolli, k’ ga je od delezh pogledal, inu fe fpomnil, kokó nevredno je sa-prâvilo vuf zhaf , krirga )e Bó^, deh’blo sndlo pokóro Uriti, inu guado sadobiti, o uefrezhno mefio ! tok’ je vender ref, de ti, k’ fe nebefhki lu/.hi, ktira nad tabo fveti, terdovrâtno nafproc ftavifh, nozhefh h’toji frézhi odpreti ozhi! o deb’ pazh sposnalo vfmilenje, ktiro Bóg sa te perpravleno ima, deb’fi pazh k’ nuzu (trilo zhat, ktirga ti Bóg dodeli sa pokóro (triti ! al kir fi ti toj zhaf nenuzno sopravilo, tok’ imafh vediti, de sdej moj zhaf pride, zhaf v’ktirnm ti kakor ofer moje jese bofh vidi lo pomózhene toje zefte s’ krivjo tojih otrok; zhaf, v1 ktirmu bofh vidilo fkus ogen konz vséti tojo zhaft ; v’ ktirmu kamen verh kamena nima oftâti ; ja nefrezhno mefio! ti zhaf tojga isvelizhanja r.o-zliefh fposnati, sa to bofh moglo zlies tojo voljo fposnati zhaf moje pravizhne jese, inufer-ditofti ; inu k’je Jesuf to govóril, pravi S. Evaug. fe ni mogel sdershati, ampak fe je sjo-k*al zhes mefio Jerusalem. O Bóg ótel! deh’to Jesufovo jokanje, shuganje , inu njegove Tolse ue padle tudi zhes enga, al drusiga smed naf ! Bóg ótel ! deb’ tudi nektéri is mojih poflufhav« zov, v’ grehih koker Jerusalem vtérjeni, b* ca kratik zhaf, ktirga jim Bóg dd sa pokóro Bri-* ti, nepridno ne sgûbili. Lubi moji! prevddri-moto, shivleoje je kratilco , tezhe kakor zhovn po vodi naprej, ura ftrafhne fodbe fe blisha, inu morbit je she sa enga , ai drusiga srned naf lila blisa, koga fmo dosdej sa sbriianje na-fhih gréhoe fhe firili ? Smo jih Che oprali s’sgre--vanim folsami, fmo jih savergli s’ ferzhno sha-Ioftjo ? Cmo jih fpokórili s’ S• ojftrofljo ? al bomo odlâfhali greh sapuftiti, dokler nat' bo greh sapuftil ? al bomo fhe le takrat na fpreoberneu-je nafhiga shivlenia miflili, kader bo she shiv-lenje h’ konzi fhlo ? zhe je shivlenje kratko » tok’ je nevarno vfako kokerkol mejhno odla-fhanje ; h’ Bogu fe oberniti ni odlafhati na per-hodni zhaf4 ktir ni v’nafhi obldfti, ampak sgoditi fe more ta* v’temu zhafu, ktirga nam Bóg sdej da; sdej naf vabi k’ febi boshje vfmilenje, sdej naf fpodbada boshja gnada, sdej na naf zhdka Jesuf, tedej ne mudimo fe, Nizh vezh, lubi Jesuf! fe nozhmo muditi, ampak polni shalofti pademo pred te, de fmo kratke dneve nafhiga shivlenja le h’tojmu reshalenju obernili* na meili deb’jih bit dopernefü v’toji fhlushbi sa nafhe isvelizhanje; kir naf leto is ferza greva , sa to te profimo sa gnado, de , k’ fmo she dober del nafhiga^shivlenja v’ grehih sapravili, inu tojo pravizo zhes fe resdrashili, bómo vfaj te dni, ktire fi nam fhe odlózhil, dopernéfli v’pokori, inu sadobili toje vfinilenje. Ili, Shivlenje nafliç je kratko, tedej ne Tme-mo odlafliati Terze od Tvetâ odtérgati. Pravi urshah, sakaj jih dofti Terze od Tvetâ ne odter-ga, je, kir nozhejo verjeti , de njeh shivlenje je kratko, kir jih Tlepi, inu golTâ al zvet njih mladófti, al sdravje, ina mozh nih trupla, al liesmaTna lubésen prut shivlenju , lì smiram do-miThlajo, de bodo The dolgo na Tveti , sa voljo tega, ako bodo opominani, de imajo Terzé od Tvetâ odtergati, nepokojni poftanejo, inu go-dernajo, sakaj bi toko hitro odpovedal vlimu , kar me na Tveti vefeli? bo The perfhal zhaT, k’me bo fiva glava, inu sgérbleni obraT per-gajnal, Tvet ne vezh porajtati, . sdej, dokler firn mlad, sdrav, inu veTel , me je Thkada pogovarjati , deb’ s’ Tvetam ne dershal, Al o Cie-póta ! al Te morbit Tmert mladófti vftrsiTlii ? al ja kdo vé, de bo ftaroft dozhdkal? Pel dopuflimo, [ dt bojk (lar ratai, al bo sa volo tega toje shivlenje nehalo kratko bili, praTha S. Aug. Shivlenje, keb’Te tudi toko delezh reftegnilo , kakor delezh Te toje miTli reftegnejo , ti bo vender na kouzu toko kratko naprej perThlo, kakor veter, krir komej sapiha, she Tpet neha. ReT je fzer, dvajTet, trideiet, Thrirdefet let sa naprej nam sdej kej veliziga naprej pride, al kader te leta minejo, Te nam bo kej inéjhenga * sdelo, oTemdofet let ftar moTh bo mogel Tpos-nati, kakor pol leta Raro dete s’Da vidam, mo» je Jeta To preThlé, kakor dim. Toko je, pravi S. Aug, ifiaf najhiga shivlenja nam. dolg na J prej pride, dokler en dan sa drugim sad pu~ j , /ftn- Jkamo y al k'bo enkrat preteklo y bomo fposnâ* ä y koko kratko je. blo. Usatomi) na prizho va-fho leftno fkufhno; zhe v’zhafi vafhe prete* zhéne leta premiflite, koko fe vam sdì, ai ne prävite polni savsetjâ, inu shâlofti, moje pre-tezheno shivlenje mi ravno toko naprej pride, kakor fanje, sdi' fe mi, kakor deb’ file le en farai dan bilód takrat , k’ firn v’sibéli leshal, tok’ hitro je pretékel vuf zhaf. Kar vi od prete* zhenih let pravite, ravno to bofte fposnâli enkrat od tih let, ktire vam fhe naprej ftojé, inu fe bofte porerdili, de, kokerkól dolgo fte na fveti , je vafhe shivlenje vender kratko blo. Z he je pa temu toko, kdo bo vesal ferzé na lvet, inu na zhafne rezht, ako bo na konzu shivlenja tréba fposnâti, de vfe je hitro menilo? kdo Te bo sai ubil v’fvet, ktir nam nemore dati ne frézhe, ne vefelja, deb’ ftanovitno blo? Pove, zlilovk! kaj imafh sdej od taiftiga vefelja, od tiftih kratkozhafnofti , ktire li nekdej vshival? mladenzh zhe fi ne fi odrekel obénga vefelja; shéna! zhe fi sheléla drugim doparti ; mofh ! zhe fi sa volo ftrahü ludjem fe sami ri ti, Bogi , inu boshjo flushbo na ftran po-ftavil, kaj imafh sdej od tega? nizh , fam fpos* nafh, inu zhe do fmerti toko shivifh navesati na fvet, kaj bofh imel takrat od tega, nizh, bofh fam fposnal, de vfe je prefhlo , kakor fénza. Leto , kdor prav premifli, al je mogó-zhe, deb’odlafhal foje ferze odrergati od fve-ta? De bofte pa nev.umnoft taiftiga, ktir ima na fvet navesano ferzé , fhe bel fposnâli, 'pej-te s’mano h’eni vodi; glejte, sraven vodé ftoji vifoka, drago isidana, bogata liifha, gofpódac je 37* je v’njo tulkajn saht bleu, đe sa to ozirati ozhe zelo foje premoshenje dati, vie fe fvéti od sla-tâ, inu shlahtnih kâmenov, je enaka euinu po* semelfkimu paradisbu, pa poglejte tudi, való-vi derézhe vode bres nehanja na hifho bijejo, fo she zel vogov podjedli, gofpòdar to vidi, iuu vender v’ hifho salublen ottine. L On vidi » de na enkrat sna hifha poderts biti, ina vender je ne neha zirati, beliti, ina malati ; nevurauefh ! sakaj sapravifh tolko sa osidje, ktiro bo fkorej konz vselo ? al ne jesi-mo le zhes tega neprevidniga gofpódarja, jesi-mo fe fami zhes fe; mi fmo» k’v’eni hifhi sra* vea derezhe vodé jérpergvasno, uafhi dnévi fo vaiavi, ktir kakor vodi hitro naprej tekó, inu na naf vpije'o, zhlovk ! fkorej bo toje shivlen-je fléklo. Vfaki dan en del nafhiga shivlenja poshré, otrózhje leta lo she poshérta, roshna roladóft je tudi prezh, móshka üäroft je per nekterih tudi prefhlâ, inu kar nam fhe od shivlenja zhef oftàne, bo tudi kmalo prefhlo; al bomo na to revno kajsho nafhiga perfténiga trupla tolko dershali? fhe ne ferzé od fvetâ odtergali? o flepóta vredna fols! od kod pride ta nevumnoft? Samo od tod, k’fe le malo kdej fpoinnimo, de nafhe shivlenje je kratko. To je urshah , de je tol ko nagnenja do boga ft va , do pofvetnezhafti ,donezhiinerniga vefelja. Zhlovk! pfevishej fe, de toje shivlenje fe komej sazhné» she konz imâ, inu s’shivlenjam vsâme konz le« póta, vefelje » zhaft, truplo, inu vfe; inu nag« loft, s’ktiro vfe prejide, je toko velika, dç vezhkrac v’tokó mejhnimu zhâfu, kar bi s’ozhé-fam trenil, vfimu zhâfnimu konz ftrf. Toko , zhlovk ! morefh mifliti, toko fam s’feboj govoriti, kar zbe ftrii'h , ne bofh naves val na fvet toje ferzé, ampak ga bofh lohko odlufhil od vfiga /halhiga, inu rekel s’S. Bonav. O prizheo-zlie shivlenje» kolko jih golfafh, k’naprej grefh, re fi nizh, dokler terpifh, fi le fenza, k’zve-defh, fi le en prašen dim. Lubi moji! sbudi-mo (e, inu k'kratki zhaf nafhiga shivlenja pre-niifhlaino, vuzhiino fe od S- Pavla, kaj moremo fklénici; Zhaf je kratile, pravi S Apoft, te Jej shlvi, Thlovk ! na fveti tjkó. koket deb' ne bil od Jvetâ. Sakaj fe bofh rçavesvâl na pofvçtné dobróte, ktire bodo zhes malo zhafa fpred tojih ozh/ sginile; fvet, inu kar fvet ima , te bo sa-puftilo, inu ti bofh fvet sapiiftil; vishej tedej l’erzé na druge rezhi, ktire fo bel vredne toje lubesni, na rezhi, ktire te snajo v’ refnizi frezh-niga (triti, na rezhi, ktire bodo odale tudi takrat, k’bo zhafno shivlenje nehalo, na rezhi jiiimrezh vegline, toje, na nebela, inu na toje jsvelizhanje. Inu koga more biti » kar naf v’ refnizi vefeli, kar naf l’amóre vezimo frezhne Uriti, kakor Jesuf, on fam je taifta breskonzhna dobrota, ktira samóre nafititi naf he ferzé, taifta dobróta, ktira bo tudi po zhafnimu shivlen-ju vezimo terpéla ; k’njemu tedej, ne h’vefelju fvetâ , k’njemu, ne h’dobrótam fveta morejo vfe nafhe shelé, nafhe zelo ferzé vishano biti» Stegni tedej, lubi Jesuf ! k’nam toio roko, kti-fo sa naf raneno s’audohtlivim kufhvanjam zha-(timo, inu pertifni s’ taiftim sheblâm, s’ktiriin 38t je prevértana bla, nafhe ferzé na krish * de fb uè bo nigdar od tebe lozhilo ; tebe famigaozh-mo sa naprej lubiti, kir fam ti fi vreden nafhö lubesni, kir ti fam tega nigdar ne saputtifh, ktir te ltibi ; pa dej nam gnado* de te bomo lu»-bili s’ tako ftanovitnoftjo, de od toje lubesni ne bomo nehali, dokler he bo nafhe shivlenje ne-hälo, de po tim, k’ te bomo V’temu shivlenjü vfelej lubi'li, bomo tudi ob zhafu nafhe fmerti vredni v’ fhteviloisvolenih gori vséti biti, s’ktb* rim te bomo lubfli, inu vsluvali, o vezhna dobrota, dokler ti Bóg oftanefh, to je na vezhho» It. Shivlenje nafhe je kratko, tedej ne fmemo odlafhati dobre déla fkupej fprävlati. Kdor S. Pifmo pogléda , ta naide, de, nafhe zelo shivlenje bo v’ vezh krajih s’enim farnim dhévatn perglihanoj David ga resdeh' v’ jutro , ihti v* vezhir, kir pravi: Sjuirej \vedk t svenir Cè pofujhi; Ezeh. pravi, de shivlenje je enako Jon^hnimu prihodu, im Nahodu; ja Jesüf farti je foje zelo shivlenje le en dan inumai. k’ je rekel : Abraham fe je vefelll * dib moj dan vi-dii. Pa vette, sakaj bo nafhe zelo shivlenje le enimu dnévu perglihano? ne farno sa nam pokdsati * de je kratko , ampak pofebno sa nam te dve refnize na snanje dâti, pervizh de kakoü jedanzhaf sa dëlati, ravno tokó je nafhe zelo shivlenje taifti zhaf, v’ktirmu móremo fkerbéti sa tornar itìienitnifhi ined vfim délami, namrézh sa nafhe isvelizhanje ; drugizh, de kolker bel kratik je ta zhaf, tolko hitréjfhi, inu s5 vezhirn ve- Vefeljam mòremo dòlati. Kaj ftri délavz, ktir imd shlahtno dòlo v’rokah, pa ima le malo zhafa sa raifto sdélati? zhe ozhe spolniti fojo dolsh* noft, ne fine obéne mimire sgubiti, ampak vuf zhaf oberaiti na to, de delo konzliâ. Is tega redej toko fklenem, zhe je naflie shivlenje roko kratko, de bo le enim» dnòvu perglihano, kokó velika more biti nafha fkerb, de bo frezh-no, ino dobro fpelano imenitno delo nafhiga • isvelizhanja» Al je pazh drugo opravilo, ktiro bi nam mògio tokó per ferzu biti? al je opravilo, ktiro bi fe sna jel lo v’ tólko nevarnoftih ? Sa opravilo nafhiga isvelizhanja dobro fpélati, kòlko je treba premagati hudiga nagnenja , kol-ko je treba sadobiti zhednofti, kolko doperne-fti dobrih del, kolko fkupej fpràviti safluslien-ja. Inu to délo more v’ enimi kratkimu zhafu konzhano biti, kdo fi bo viipal nepridno sgubi-ti zhaf ? kdo ne bo rekel> kakor je rekel Je-suf, jeft morem delati déla tega, ktir me je poflal, dokler je dan ; nozh moje fmerti kma-lo pride, nozh, v’ ktiri ne bo mogózhe nizh vezh delati, zhe me ta prepade, preden delo mojga isvelizhanja vun fpelarn, kni bo sa me? Toko, kriftiani! fmo dolshni fklépari, inu fe previshati, de kir shivlenje nafbe je kratko, ne fmenio odldfhati dobre déla fkupej fpnlvla-ti. Pa kolko jih je , ktirim fe po pravizi naprej vérshe, kar je blo od evang. ozhéta lenim délavzam naprej vershéno , k’ jim ie rékel : Kai fiojiti tuiti %tl dan près dela.? dan vaf biga shivlenja fe pint vézhiri blisha, inu vi dragi zhaf v’ lenóbi sgubite, bres tega deb’ na vafhe îsvelizhanje miflili? al ne vidite , de fe žtier- J na §83 tea iiozh fmertî perblishiije, ktira, k* vam ko ■oduséla zhaf sa délati , vam bo odusék tudi vfe vupanje plazhila» Od tih kratkih dni, k’vaf pu» fti Bóg na Cvetu shivéti, vifi vafha zela frezh-na, al nefrezhna vezhnoft, kej je vaflia fkerb sa isvelizhanje ! O deb’ pazil fhlifhal, inu sa-ftopil to refuizo zel Cvet, pofébno tam V* VÜ-liih drushbah, kir bodo v’ jegrâh sgublènè zélé nozhî, pofebno tam v* v tini hifhi, kir bo al v’prasnili, al zel v’grefhnih pogovorih saprav-leno tólko zhafa, pofebno tam’ v’ vatlih fhtazii-liah, kir fo vfe mifli v’ zhafnih fkerbéh, de Bóg , dufha , vezhnoft zel dan V’ fpomin ne pri» de-, al ni to fmerdh'va lenóba, kir (e ša isveli* zbanje nizh ne Bri? de favno le kratik zhaf je zhafuiga shivlenia, vender ni fkerbi sa fkup» spravlanje dobrih del, inu kerfhanfkih zhed-I mufti» m. Inu sa ref ! al ni to flepóta, ktiro bi ne blo mogózhe verjeti, keb’je vfaki dan ne vi-dili, vediti, inu izeris vire vediti, de treba je delati sa isvelizhanje, dokler je dan, vediti, de zhaf, v’ktirmu fe sna isvelizhanje perdobvati, je fila kratik, imi vender po tim zhaf v’ vfe drugih opravijah sgubiti, v’ posemelfkih dobizh-kih , v’pofvetnih nezhimetnoftih, v’ nepridnih kratkozhafnoftih, v’fmerdlivi lenóbi, al ni to flepéta? Vi bi gotovo rekli, de temu pameti ' manka, ktir bi foje zelo premoshenje ótel sa-pràviti, deb’le en fam dan mógel v’vefeljudo» pernefti, brestega, deb’fkerbel, koko bodru* ge 3&4 ge dni fojga shivlenja dopernefel ; pa al ni fó ti fhe bel bres pameti, ktiri vfe foje mifli, fker-bi inu trud le nato obernejo, kokó bi hektére kratke ure fojga zhafniga shivlenja vefelo do-perìiefli, sràveapa jih malo, al nezh ne fkerbi, kokó bo v’ vezhnofti. Zhe fole na temufveti v' zhafti, inu v’ imenitnofti -, v’vefelju, v’bogaft-Vi , inupremoshenju, jim je she sadofti, kokó jim bo V’ vezhnofti, to ne porajtàjo, inu de ravno hjeh pot fe smiratn blisha , Vender ne vidiojde jim malika saflušhenja, inu dobrih dèi, kar (amo samore zhloVeka v’ vezhnofti frezhni-ga ftriti. Lubi moji ! miflimo sa baprej, koker inórejo kriftiani mifliti, inu kader priizheozhe shivlenje s’ perhodnim » zhafno s* vezhnim v’ pergliho poftavimo, režimo, karfo govorili SS. Marterniki, ktiri, k’jim je tiran obétal bogaft-vo, Vefelje inu zhafti, ako sapufté, inu Jesufu flovo dado, fo s’ ferzhhoftjo odgovórili, to mejno ne bomo nigdar gori vseli ; ta ne porajta obeno zhafno frezho, ktiri vezhno vii pa , sab-ftojn fo toje oblube, sabftojn toje shuganje, ker-fhanfko ferze ne porajta ne dobióte, ne ter-plenje shivlenja , ktiro , k’ fe komej sazhné, she behâ *vezhnoft, Vezhboft je zil, inu kónz vfih nafhih shelâ, de bomo le v’ vezhnofti freghili, ne porajtamo ne toje martre, ne nafhe shivlenje, inu kri. Toko foMarterniki tirânam govorili, toko móremo tudi mi govoriti fovra-shnikam nafhih dufh, naf ozhejo preflepiti s’ lubesnio prut bogaftvu , prut vefelju inu pofvet-ni zhafti ; jejnej, móremo rezhi, jejnej, gohif-ni fvet me sapelvdti s’ tojim dobrótami, ne fern toko flep, de, kir moje zhafno shivlenje bo k ma- $85. kmalo kotizHno, bi 6tel nevmerjozhe Mago si posfinellke, nebefhko vefélje sa pofVetüo spinelliti» Vezhnoft fama mi je per fer zu, nej fé godi na fvetu, koker ózhe» via moja fkerb jo farno ta, de dufho isvelizhain, de frezhno vezli-iioft sadobim, To fo mifli , ktire nam more nafhe kratko shivlenje nóter dati ; kdor toko ne mifli, toko ne govori, ta pitna drusiga dočakati , koker shaloft , inu ftrah, kader bo fmert zhafno shivlenje konzhdla. Koko vlmilen-ja vredni fo failli > ktiri fe v’ prizheozhimil shivlenju s’dobrim délaini sa vezhnoft ne pre-vidjo, nej majo boga it vo, nej ushivajo vefelje, Hej fe fvétjo v’zhaili, kokerkol ózhejo, diti dan vender kmalo pride, na ktiri dan bodo bres vfiga trofhta toshvžli s’ befédami preroka Jerem. Sliétu je menila, inu nam ni pomdgano. Skup-fpravlanje zhafnih dobizhkov, vshivanje pofvet* niga vefelja, perdoblenje nezhimerne, posemel* fke zhafti je konzhâno, al meni ni pomâgano, sa vezhnoil ni firn perpravlen, kir lim samudil Zhaf fpraiviti fkupej dobre déla, inu kerfhanfke fchédnofti. Sdej vidim, de s’ zhafnim je sgublé* Ho tudi vezhno, s’ miplain tudi dufha» s*fve* tam tudi nebo» Kir tedej je temu toko, koker fmo previ* shani, de kir liafhe shivlenje je kratko, tedej ne fméttio odlafhati grehe (pokoriti, ferzé od fvetd odtergnti; dobre delà sa vezhnoft fkupej fpravlati ; tok ne perpufli, tubi Jesufi deb na/ prehitela jmert, preden doperne/éne grehe /pokorimo , preden Jer^è od /veta odtergamo, preden Je j’ dobrim delàmi, inu s’ obilnim sa* 35 flu* flushenjam sa ve\hnoß perpravlmo, kirßrajhno shaloßno, nevarno bi blo sa na) bres pókóre, bres odterganja od /veta , inu bres dobrih det jkleniti najhe dnl. Dej, de bomo Jposnâ/i, de ne Jamo nejpdmetno, ampak jerbeshno, inu hudobno /e, oko ^hlovk, kir is jkujhne, inu is vire ve, de shivlenjt je kratko, de po tim bres-kon\hna veßinoß pride, ako vender sr aven tega na veßinoß nigdar, al J'aj malokdej mijli, v* prißieoßit shivlenje najproti je vuf satelebân , ktiro bo vender kmalo konßiano. O odverni to nevumnoß delcih od naj, proftmo te9 inu dej gnado. de, k' J'mo previshani, de le batik je %haj', kolker naj' na temu Jvetu shiveti pufiifh , ne bomo odlajhali pretepene leta popraviti s’ obshatvanjam , inu pokorjenjam najhih pregreh, de bomo prißieoßii %haf fvetó , inu sa naj' nuntio dopernejli j’ odterganjam najhiga fer^d . od J'vetà inu pojvetnih restii, de bomo perhod« ni [haj, kolker nam ß ga Jhe odlomil dati, obernili sa Jkerbno jkupjpravlanje lepiga sajlu-shenja, dobrih del, inu kerjhanjkih %hednoßi, de ob \haj\i najhe fmerti bomo sambgli vupati po vjmileni Jodbi tujim isvolenim perjhteti biti, s' ktirim fe bomo gledali, ushivâli, inu lubllit vjmileni Jisuj' ! jkus çelo dolgo vetfinojl, kirnen. PRI- PRIDIGA Nâ IV. Nedélo po Velikonózhi. J e ji vam irnamjhe veliko povedati, Jo, 16. ■^ar vezhi fkerb Jesufova po hjegovtihU žha* ftitlivimu gorivftajénju je bla ta, deb’ foja Apoftelne, ktiri sa volo njegove martre» hiti fmerti preftrâfheili tli fo védili, al bi verjeli Vfe, al 110 , kar jiin je njih boshji mojfter go* vóril, reftlne, inu iiepremaglive fturil * sankaj oni fo bo , na ktire, kakor ha mozhtia fkalo je sidal Jesuf kâtolfhko zirku s’ sagvifhânjam , de peklenfke vrata njo ne bodo nigdar preti a-gate, kar fe ni Sgodilo ne od sazhétka v’ nat* hujfhimu preganjanju » fe tti sgodilo posndje, fe ne sgodi sdej * inu fe ne bo nigdar šgodilo, ( deb’ zirku premdgaua » okoli vdrshena, popóina-nia satérta bla; Apofteìni fo bli, fkus ktire je Bog pershgal isveližhaofko luzh katolfhke vire po Zelimn fveti, tedej deb1 njo oni mogli pov-fod resglaÜti , v’ férza virnili safjrfri, poterditi» inu smiratn zvedeózho ohraniti » je potrebno blo » de fo fe popret farni v’ viri vterdili * deb’ sa-niogli po tiin tudi druge v* viri terdne » ihti niózhne Ariti. Sa Volo tega, po tim k’ ititi je Jesuf virnih refnizbres fhtevila shë tçslôshil » tnu je tjie smiram dotti oftalo t kar jim je tnoglo resodéto biti, kar je Jesüf sam fposnal » kjimje j rekel, kakor prizha donafhni S. Ëvahg* Je(t j Vam imam J he Veliko povkdati, pa sdtj ni 2s * mb+ SS8 mórtte vfe sapopâfli, leader pa pride Duh rejnice , ktirga bo moj o\ha %kes vaf pojlal, ta vaj' bo vu[hilt kar sdej ne mórete saflopltu Kavno takó rézhem vam tudi jeli, o lubi moji! jeli vam imam fhe dofii povédati sa vaf poter-d iti v’ viri, na k riri vili vafhe Zelo isvelizhan-je ; govóril fìm she vezhkrat od vire, h’ ktiri le fposnâte, od katolfhke zirkve, v’ ktiri shi-yite , vender vam vfe fhe ni firn dopovédal, ja ! keb’ zelo leto le od tega govóril, bi kornej sadofii bl<>. Obdersbite le to, kar rte fhlifhali, inu dejte lì mujo, de bolle v’ dianju pokasali, sakgj isvelizliatì vaf samore le farna kat. vira s’ dobrim délami fklénena. Donef, Krillkni moji ! vam resloslìim , kaj sa ena frezha sa vfe naf je leto, de fe v’ pravi viri, inu v' kat. zirkvi snajdemo, sakaj gvifhno je, de kolker zhlovk dobroto , inu vrednoft ene rezhl fposna, tolko vezh je obrajta, tolko vezh sa frézhniga fe der-shl, ako to rezh ima, tolko vezh fi persadéne fkerbi, inu muje, de to rezhnesgubi, satorej, ako bofh prav fposnal, o zhlovk frezho, de fi v’kat. zirkvi, je bofh gvifhno obrajtal, fe bofh gvifhnó sa frézhniga dershal, fi bofh gvifhno vfo fkerb, inu nuijo dal, de bofh vreden fin, vredna hzbi ene tako S. matere; sakaj farna kat. zirku vuzhi zhifte » trofhta polne nauke, to pokdshe pervi del ; farna kat. zirku fi vfe persadéne, dtb’ mi fveti bli, to pokâshe drngi del. Preden óbduje na kratko resloshlm, po-terpite, I. Navk, ktirga nam kat. zirku naprej nefe,,. sna 389 j i , • . sna v’ doje forte resdeléti biti, ene forte navk sadéne nafho viro, druge forte sadéne nafhe sadershânje, pervo moremo v’ ferzu vir vati, drugo v’ dianju ftriti. Od obdujga boin govoril, (fl) Naf vuzhî Mati kat, zirku, de je en farni Bóg, ktir je vft varil, inu ohrani vfe rezhf, en Bóg, ktir je fzer edini v’ naturi, pa trojni v’ perfhonah, en Bóg obdan s’ vflm popólnoma-ilim. Ta refniza kaj peruefe virnitnu zhloveku sa en trofht ! kir je en fatui Róg , tok vfe njemu fhlifhi, tok’ od njega vfe pride, tedej ima zhlovk le enga famiga gofpóda, ktirmu more fhlushiti, per ktirmu zhe je v’ gnadi, ima vfe , kar more posheléti ; keb’ vezh bogov blo, kaj bi bla to sa ena nerodnoft , zhlovk bi ne védil , ktirga fe ozhe dershati, ktirmu fhlushiti. (b) Naf vuzhi Mati kat. zirku, de druga boshja persóna je Bog, inu zhlovk fkupej, oftane fzer Bóg, kakor je vfelej bil, al v’ zhafu je ratai 9 kar oigdar ni bil, namrezh nam enaki vmerjózhi zhlovk; to je virna fkrivnoft, ktira vfo zhlo-vefko pamet preftópi, nevirnik, k’jo pervizh fhlifhi, fe savsâme, jo ne more sapopâfti ; kaj je ta fkrivnoft zhloveku sa eno frezho pernefla, kaj mu sa en trofht da , kdo je, de bo sadofti dopovedal, kir leto zhlovefko naturo zlies vfe povsdigne? sa to savupije S. Leo papesh : o ?hlovk ! fposnej tojo vrednofl, kir Bóg je tojo naturo na fe v sef Bóg je tebi enak ratai. Patriarhi ftariga teftamenta fo le zhâkali, inu vü-pali vidi ti bosbjiga fina v’zhlovefki naturi, al lui imo ta zhaf doshivéli, inu vidimo s’ ozhnu uafhe vire to , kar fo oni le v’ duhu vidili, } veiuo is vire, de fe je sgodilo to, kar fo onî le le vtipali , de fe bo sgodilo. Trekizh naf vuzhf Mati kat. zirku, de Jesuf boshji fin, potim k’ je is fame lubesni proti zhloveku sa nafhe odrefhénje neisrezhene martre terpel, imi na krislm flipotlivQ vmorjén bil , po tim k’ je is k risba fhet bil, v’grob poloshén, je na tretji dan Ipet od (metti vftal, fmert, greh, inu hudizha premagal, inu zhes 40 dni sopet v’ne* befa fhal. inu tako poterdil nafho viro , imi vi'ipanje, de bomo fnh' tudi mi enkrat sa njim kje gori ; deflih bo nafhe truplo v’ grobu legnilo, bomo vender na dan gmejn fodbe od fmerti vrtali , inu po tim vezhno shivel». ( inu nogé, tente naf v’ tlópah, je vpil Adrian, inu rjegovi tovarfhi, perveshke naf divjim kon« jam na repe, podtte jih po bldtu, inu kamnih» fo vpili Hipolitno , Porfirig , Venanzi, radi térpimo vfe, de le viro ne bomo sgubili ; ver-site me sa jed lazhnim lévam, inu tigram, je rekel S. Ignazi, versi te naf na péso ; refhtejte vfe kotli, fo vpili Abdon, inu Senen ; pervenite naf na mâlenfke koléfa, smelite nat do prdha, fo vpili Viktor Kriketa, inu Sabina; denke naf v’ ledéuo vódo, de smérsnemo, al v* nrélokópu, de fe fkéhamo, je vpilo 40 mar» ternikoy v’St batli, vfe radi terpimó, preden bi imeli viro sgubiti, al potlave kat. zirkve saditi* Pa fhkoda, k’jih rajtam pofebej, bres fhtevila jih je blo, ktiri fo rajfhi nar grosovit-nithi martro, inu fmert prekali, kakor deb’ 39$ Ili Rej Arili, al pecptiftìli , kar bi tudi le od delezh nauku kat» zirkve nafprotno blo, IL Vfe to je kej velizìga, imi naf obilno previsha* de zirku je iméla vfelej brumne ttnóve inu bzhire, ktiri fo sa viro, inu 5s. poftave veliko aifrali* pa vender pravi prerok Daniel* de kraleßva Je-sujoviga na senili ne bo nigdar konç, fkus ktire befede nam na snanje da, de do konza fe bodo snajdli virui » ktiri v* viri kat. zirkve bodo ftanovitni oliali, inu svetto dershdlinje poftave, ako luzh vire per nafvgafne, je bo pershgâl Bóg v’ drugih deshélah, ktire sdej v’ nevirni flepóti shaloftno konz jetnló, Brumni fo bli od sazhetka * fo sdej, inu bodo do konza ; komej je bil pervim virnim osndnen S. Evangelium, fo près odlafhânja po taiftimu porta vili v’oren-go foje shivlenje, ni fo dershâli farno svetto, kar Evang. sapovdujej ampak miijali fo fe na tanko fpolniti tudi to, kar le farno fvétje. Ko-mej fo fkus S. kerft otrozi kat. zirkve portali, fo proddli vfe, kar fo iméli, fo dnarje h’ nogam boshjih Apoftelnov pernéfli, fo fe popolnoma njih fkerbi zhes ddli, zela kriftianfka truma je bla^ enaka eni liifhi* kir je le en gof-podär, eno ferzé, ena mifel, ena volja, sgol lubésen, inu mir je med njimi bil, vfe je blo gmejn, oben ni pofebej fkerbel sa foj shivesh, fkerbéli fo vfi glih , obeden ni bil reven, obe-den bogat, kir premoshénje je vftm glih fhli-fhalo; njih edina fkerb je bla farno ìetó, krn-leflvo Jesufovo, viro, inu kat. zirku povfod rs* 399 tefhìrìtì, vfaki je shelel enak biti Jesufu, njegovo shivlenje, njegova fmert jim je bla fhe v* ipominu, ravuo sa to drusiga ni fo vofhili, kakor krishe, inu terplenje po njegovimu l'sglédu. Kolesni, sanizhvanje, pregajnenje , fovrafhtvo , krivize fo dershali sa nar vezhi frezho , kir fo perloshnoft iméli sa volo Jesufa, inu is lubesni proti Jesufu terpéti. Glejte, tako je blo kriftian-ftvo v’ fojmu sazhetku. Al na dalej jih tudi ni mânkalo, ktiri fo sa viro, inu sa zirku aifrali. Minuzius Felikf en Bar vuzhenik previshan , de kriftiani fo vfi nedolshni, tì je vuoal ozhitno rézhi ajdovfkim poglovàrjam , pokàshite mi v‘ vfih i't\hah le enga famiga krìfliana, fuir bi sa volo enga drusiga pregrejhènja v* je^ho saper t bil, kakor sa to, k' fé h’ kat. viri Jpos-«a, on mezhe ajdam naprej, de fo prefhtvarii, inu nezhiftniki, sraven pa fkashe, de med kriftiani ni viditi nezhifte lubesni, ou mezhe ajdam naprej pianoft, inu poshrefhnoft , sraveti pafkashe, de kriftiani le poftjo, fo smafni v’jédi, inu piazhi. Kdor shivlenje pervih virnih le po verhu pogleda, najde rez M, nad ktirim fe ni mogozhe sadofti prczhuditi, kaj fo ftrili, kakò fvefto fo dershali virne , inu zirkovne poftave* ti fo vfe proddli, inu med vboge resdelfli, uni io krono sapuftili, inu v’ pufhàvi shivéli, ti fo divifhko zhiftoft ohranili v’ nar grefhnifhili Perloshnoftih , v’ mefu shivéli, kakor deb’ bli bres mefa, fo shivéli v’ sakónu, enako bratam inu feftram , kakor deb’ sakóna ne blo, inu deflih fo sarozhéni bli, fe Vender vefelé sdej v’ nebefih s’ liljo divifhke zhiftofti, kakor ea nedolshen Shtauislaus, kakor zhifta diviz# Neaha, ktira ktira dva drusiga fpoU nigdar ni fta fposnjfla» Zhe le en pogled v’ pufhâvo vérshemo, vidimo ene v1 shimnatih , fpokórnih oblazhilih » druge V’ ojftrih pafóvih, ene med svelino, druge v4 posemelfkih berlógih délati pokóro, de dervefa, inu fkale fe nad tim savsàmejo» fakaj vfe to> faino is tega ursbaha , deb4 pokasàli, de shivé po viri, po poftavah, inu (Vetih kat. zirkve» de shelé enaki biti Jesufu. O zhafi pervih kri-ftianov ! kako fila mozhno fedajno kriftvanftvo k’ fhpoti ftré, al fe ni bati, de kir med nek-dajnim, inu fedajnim kriftiani je tak’ velik res-lozhik sdej v4 shivlenju, de tudi velik reslozhik bo med njimi na fodni dan ? m. Sdej kriftiani ! fmóvi ene take matere biti» take brate, inu feftre v4 nebelih iméti, v4 eni taki viri shiveti , ktire navk je vul zhift, inu fvet , ktire muja je velika deb’ tudi mi 1'veti bli, kaj sa ena frezha , kaj sa eno vefelje, kaj sa en troflit sa naf ! Ja shiher, inu po pra-vizi le sa frezhne dérshimo, de fino kat. kriftiani , vender le razhaf» ako po viri, inu po poftavah nafhe Matere kat. zirkve shivimo, ako pa to ni, sabftojn imamo od Boga resodéto pravo viro, nizh nam ne pomaga, de fe v’kat. zirkvi snajdemo ; sakaj kdor po viri, inu poftavah kat. zirkve ne shivi, nima farno nizh dobriga vupati, ampak bati fe ima, ravno fkus kat. viro pogublen, inu hujfhi, kakor nevîr-niki pogublen biti. Kat. vira kaj pa de je sa fchloveka nar vezhi frezha, inu zhaft, al ravno sa 4ôt Sa to more $ fvetim Sad er sh Biljam» inu lépimt fehednoftitli sdriishena biti, kaj sa ena zhatt je Sa enga porednica» sapravliviga, resvojsdaniga lina j ako je rójen od shlahtüih Itarftiov? Ab-falom je bil eiiga kralja lin » inli fzer ettga S. kralja Davida, al kaj mu je to mižalo? to mil je blo veliko vezh k^fhpóti „ kakor k’ zhâfti, on bi ne bil sdej prhd zélim fvetam takó sanizh* liv, kelCbil enga fromika lin, kakor deje bit od kraljeviga rodii, veliku gerji je en madesh ha shidanimu » kakor na žvilhaftimu oblažhilu* Zhednoft je róka, ktira kriltianu krono naglâ-Vo pollavi » greli je mezb, ktir krôno is gldve Sbije. Ta liavk je Tam Jesuf fariserjam dal » leti fo fhtemani bli > inu l'o le veliko hvalili » de fo lino vi Abrahama, kil* „[esulti lia fvarjenje dru-Siga tli To mogli odgovórtti, To mu rekli, rpofh* tuj naf, sakaj mi (mo Otroži Abrahama» vi ni rte» jim je odgovóril „Jesuf» kir to v’dianju ne pokâshete» žbe Ile otrózi Abrahama» pofne» hiajte, ftrite Abrahamove déla. Per Sbpartânarjih je bil en gvifhen ród » pifhe S. Rril'oft. vfaki' otrók , k’ je bil is tega rodii rójen» je pernelel feboj na Cvet na shvotu eno snartiine v’ podòbi ene fulže, ako en otrók tega snamina ni imel» k1 je bil is tega rodii rójen, ni bil fposnan sa sakònfkiga, je bil savershelî ; ravno leto po^ girje Bugna Vlaki dufhi virnih kriftiahov, oben-ga ne (posnd sa lojga otróka, žhe je tudi v’ kat. fcirkvi rójeil, ako nima na dufhi snamine od zhednofti. dobrih del. inu fvetófti fojih fpred-hikov. Velik zir sa kriftiana je kat. vira, teC jo, pa le takrat, kadar je s’Cvetim sadershân* •> jam» imi lepimi žhednoftmi fklénena, viro kat* 26 imi inu brumno shivlenje morefh imeti • o zhlovk! sko shelifh Bogti dop.itti, inu sadob/ti vezhno isvelizhanje. ü lubi moii ! obrajtRjte vfelej veliko tó neprefhdzano guado, de fe v* kar. zirk-vi snajdete, inu hvalite ßogd, kolker ftvac Itvarnika, hvaliti samote, de on, k’jih je tol-ko tavshent* inu tavshent al v’ajdovfki, ju-dovfki, al mahométatifki flepóti saputtil, al «jim po foji pravizi, sa volo njih hudobie luzh prave vire odvsel, de t’o v’ kezarte, al v’ kri-vovirftvu sagasili, Te je vender zhes vaf vfmi-lil bres vfiga vafhiga safhlushenja, is sgol fo-je neisgruntane milotti vaf puttil od virnihttar-fhov rojene, v’ kat. zirkvi gori srejéni biti, sunej ktire ni isvelizhanja. De botte pa v’dian-jn pokasiili, de to gnado v’refnizi obrajtate, o pokdshite fkus dela, kar v’ferzu virjete, fej fo nafhi (predniki, pervi kriftiani, ktire sdej kakor fvetnike v’nebefih zhâltimo, tudi vfelej fkus dela fkasâli, de fo otrózi katol. zirkve, fposnuvavzi vire Jesufove. Deb’ viro ne sgu-bili, deb’ nevredni otrózi katol. zirkve ne bli, deb’fkus viro enkrat vafh zil, inu konz sado-bili, ktir je Je Bóg fam , to je bil urshah , de lini donef od vire, inu zirkve govóril. Srezh-ni botte, ako dershice, kar tte fhlifhali. I Kir tedej je temu takó, tok’ftrite fi, lubi moji ! potim , sgodej previdnott sa vaf he per- 1 hodno jsvelizhanje. V’ barki Noeta obeden ni konz vsel, deflih je gmejn povóden zel fvet potopila; v’barki katol. zirkve tte, ako fami i nozhte,ne botte konz vfeli, deflih botte vidili na dau fodbe žele milione dufh fe v’ vezhni * • bré- 4°3 forése» vdirati, kir prave vire ni To imeli, kir v’karol. zirkvi ni l'obli; v’zhrtviii 5. Petra, deblih je velik vihâr bil, fe vender obeden ni potò pil, v’zhóvni Jesufiovimu fté, ako le farni nozhte, ne bolle kouz vseli, dedih bolle vidi* li na dan fodbe žele trume katol. vintili dufh fe v’pekleiifki ogeii vdirati* kir po viri ni fo sili véli, kir njih vira bres dobrih del je mert-va bla. Profite tedej, hibi moji 1 Jesufa, de kir vam je dal gn^do v’ katol. zirkvi, v*pravi viri biti* da tudi guado po viri shiveti t Sahvâ:•* limo te fio tavshenkrat * lubijesufl de fi breS nafhiga sajhlushtnja, is sgol toje breskonfiine milo (li na naf pogledal* naf A’ pravi viri po-klical, naf v’ katol. \irkvi rojene biti pufiil * o dej, de bomo to gnado prav Jposnali * imi jo po vredno(li obraitali-, dej , de bomo vfelejshi-y eli} kakor vira vwfiii * de ne bo mertva * am* pak v* dianju Jkasana * jkus dobre dela ; dej, de bomo vfelej sveßi * vfelej boglivi ; kit le na to visho snamo vitpati, po priqiebfhimu revnima shiv/enjti enkrat kje gori priti * kir te bomo od ob/ifiija do obličja gledali, tubili* ina vshiv&li jkus telo dolgo vefhnofi. Amen. PRIDIGA Na V. Nedelo po Velikonózhi. Karkoli bofte profili acheta v* mojmu imenu» vam bo dal. Jo. i6. Kolker bel pretniflim nevârhofti, v’ ktirih fe v’sliivlenju snajdemo» tolko bel fposnam, kakó refnizbno je, de fvét drusiga m, kakor eno nevarno tnurje» Zhe okóli febe pogledamo, ne vidimo drusiga, kakor shaloft, ktira dnfhi brit-koft delà9 bolésni, ktire truplo mârtrajo, ne-frézhe, ktire premoshénje poshró; inu kakor deb* Vie te teshdve fbe sadofti ne ble, sa nam ter-pl'enje nakladati, pridejo h’nadlógam, s’ktirim naf fvët obklada, The fküfhnàve, s’ ktirim naf pekél pogubiti ozile. Bóg otel ! deb’ faj nafhe ferzé imélo tolko ferzhnófti, inu mozhi, deb* kakor eh dober zhovn samoglo inoliti tok’ dobro tésho zhainih nadlog, kakor tudi mózh peklen-fkih fkufhnav* Pa kdo ne vë, de ha zelimu imirju ni takó flàbiga zhovUa, koker je nafhe ferzé. Mi tedej fe nimamo malo bâti, deb’ mi na medi deb’ perfhli zhes hevàrno thUrje tega fvetah’ kraju vezhniga isvelizhalije, Veliko vezh na nafhi nevdrni vóshni fe vezhno ne potopili. Jett fzer ne rézhem, de v’ Credi tolko hevdrhofti nimamo roozbi, ne vi'ipanja réfheni biti, snatno fe obvärvati, snamo fe refhiti, pa Uriti tnóremo rav- 405 ravno tokó, kakor fo nekdej Apdftelni ftrili, kir fo fe snajdli na murju v’ ozhitni nevârnofti potopléni biti, Jesuf pa je fpal. K’ je bil njih zhovn od valov pokrit* k’ fe je she sazhel topiti , kaj fo ftrili ? oni fo vséli k’ jesufu foje savupanje, fo fé na njega oslrali, ina vpili, Gofpód ! pomagaj, fzer konz vsâmemo. Inu drusiga, kakor to, jim ni blo ftciti, vihar je potihnil, tnurje je pokojno râtalo, nevârnoft je prefhlâ, oni fa bli réfheni. Ravuo to imamo tudi mi ftriti ; nevârnoft nefrezhne fmerti * y ktiri fe snajdemo, dokler shivimo , je gvifhno velika, nadlóge, krishi, nefrezhe, s’ ktirim naf fvét obklada, fo obilne, fkufhnave, s* ktirim hudizh na naf pertifka, fo mozhne, flabóft naflie nature fe fhibi, tedej inoliti móremo, kriftiani ! veliko, s’ ajfram moliti. H’ teinu naf fama mati kat. zirku sveftó opomina, kir je perhodne tri dni odlozhi'la pofebno sa raolitve.inu sapavddala, de virno ludftvo fe im& s’ sojim paftirjam fkup sbrâti, s’ andohtlivo, ponishno, fkupsdriishe-no gmejn molitovjo proti nebefam klizati, sa tptofiti od vezhniga Bogâ odpufhanje grehov, odvernçnje zhafnih nefrezh , nadlôg , inu krikov, sa fproftti shegen zhes shitno polje, sa aadobiti od nehef potrebno pomózh, Molite tedej kriftiani ! inu veliko molite. Zhe je kdej molkov potrebna bla,je gvifhno v’ nafhih zhalih potrebna, kako fe godi fami vidite, kako fe bo fhe godilo, vé fam Bóg, de vezh hudiga, kakor dobriga nam naprej ftoif, to ne more obe len tajiti, Skuš molitov je ludftvo vfelej pomózh dobilo, molitov bo pomagala tudi nam, zhe bo le imela taifte leftnofti, ktire more imeti, Kolka do- 4o6 dobriga pernéfe molitov, vam ozhem donefreslo-shiti, de bolle perhodnf reden bel s’ajfram molili ; tedej resdelim pridigo v’re tri oavuke: molitov naf potrofhta v’slialofli, pervi iiavk, molitov naf varje v’fkufhnavah, drugi navk. molitov naf mozhne ftii v’flabófti, tretji navk. Glejte dobizhke , ktiri od dobre molitve pridejo. Preden to v’dveh delali mojga govor-jénja na dalej resloslüm, poterpite, I. Molitov naf trofhta v’shâlofti. She farna natura naf vuzhî, de zhlovk v’shàlofli iflie trofht, al veliko jeh ifhe trofht tam, kir ga ni, sakaj kaj lire fploh ludje, kader jih al shdlofl prepdde, al en krish sadéne, ki ifhejo trofht, inu pomozh ? jeft movzhim, imi od ti-ftih, ktiri sa febe potolashiti druge nepokójne ftré. k5s’toshbanii, inu godernanjam zelo lb* féfko napolnjo, al k’tega, ktir je urshali njih nefrezlie, al shdlofti, preklinajo, roté, hudizhu i sdâjajo, al k’tega, ktir jih je reshdlil, nevfmf- i leno opravlajo, mu vfe hudo, ja zlo ftnert pervofhjo , al zhe drusiga Uriti ne morejo, fe | zhes Bogd vsdignejo, zbes njegovo previdnoft godernàjo, njega krivize obdovshé, fkns vie to vender njih shaloft ne bo prevsdlgnena, al k vezhdel pogmérana ? kaj sa ena nevumnoft, bolesen s’ftrupam sdraviti ; od vfih takih, ktirih fhtevilo ni mejhno, jeli ne govorim, ampak vprafham famd to , al ni ref, de, k’je zhlovk v'shâiofti, al v’nefrezhi, rajfhi od fvcti iflie t trofht, imi pomózh, kakor deb’ njo otel ifkati ! le 407 le famó per Bogii, eie zhlovk ifhe lufhre, jegro, driifhine, deb’fi fkus to pofladkàl gren-kofi Cojga ferza. Kaj sa ena fiepóta, kaj sa ena golf/a je to ! kdo more miniti, de trofht, ktirga fvét da, samore eno shaloftno ferzé po-tol^shiti. Zhlovk ! kader te tére en krisii, iHii le frifhen luft na polju, pojdi le h’godbam, v’koinédio, h’plefu, delaj fi kratik zhaf al per kvartali, al per kéglih, al per pianili bratih, al bo l'kus to shaloft pregnàua, bo po-teldsheno ferzé, ti bo kej pomagano? zio nizh, k’bo kratkozhafnofi: menila, k’bofh fpet finn ofial, ferzé bo fpet ravno takó shaloftno, inu ne-pokojno, kakor je popret blo. O zhlovk! sa eno shaloftno ferzé potrofhtati, je potreba vie kej drusiga, kakor napokej fvetà; trofhti, krire fvét da, nej bodo koker ozhejo, vender naflii-* mu ferzu ne morejo eno refnizhno vefelje dati; sakaj trofhti taga fveta, al fo grefhni. al fo nedolshni; fo grefhni, tok’ shaloftno ferzé fbe bel nepokojno ftré, kir pufté sa feboj bodezhi tern rânene vefti', fo pa nedolshni, vender tolko fladkòfti nigdar v’ febi nimajo, deb’ sa-mogla is shaloftniga ferza vfa grenkoft preg-nana biti. Le Bóg fam, k’je svirk vliga isve-lizhanja, sapopadik vfiga trofhta, sna, inn samore pregiati vuf zherni oblak od shaloftniga ferza, inu taifto potrofhtati, inu resvefeliti. K’ njemu tedej, shaloftne dufhe ! morete vseti vafhe savupanje, per njemu morete ifkati trofbt, od njega morete vüpati pomózb. O kolko ob-zhiitliviga vefelja vam oblubi Isai. od tega ftu-denza vfih trofhrov, zhe le ozhte vufta odpreti, inu v’molitvi k’njemu sdihvdti, zhe vaf ftrah, inu fkerbî nadléshvajo, zhe vam shaloft Terze oremni.zhe vam 7-vibli, zagovitnoft, nevednoft glavo niéfha, težite bres odlashanja h’tenui ftudenzu vfiga trofhta, is tega hafte dobili prêt, imi bel gvifhno trofht, inu pomózh, kakor heb ga orli ifkati od lashniviga fveta. David ram samore letô nar bel pri'zhati, kdo je bil bel sbâloflen, kakor on, k’je bil od fojga kralja fovraslien, od fojga puntarfkiga fina pre-gajnan, od fojga leftniga flushabnika safhpd* tan, inu sanizhvan? ki je ifkal on v'foji slrâ-loOi trofht? ki ga je nefhil ?morbitper fvetu? ;^per ludjeli ? nizh mejn, kakor to, on sposnâ; •moie ferçé fe ni dala vtolashiti, al k* le je h’Bogû paddi, je prez zhutil, de zelo murje vefelja, inu trofhta je vropilo njegovo ferze. sa to pravi, k'firn smiflil na te , a gofpod ! fim nejhit moii dujhi vefelje, inu trojht. il Savupanje h’Bogü vseti, pravi S« Jak. to jo arznia sa csdraviri bolAsen shâlofti, te martra, moj zhlovk! notrenja fuhóti, ni andohti, ne ajfra, ne bòshje lubesni, ne g évenge zhes greh ; martra truplo kakfhna bolésen, dufho ena, al druga britkoft, ne najde toje ferzé nizh , kar bi te snalo resvefeliti, prdaj fe h’Bogii, nefl mu naprej toje teshâve, poftavj na njega toje savupanje, profi ga sa troflit, inu sa pomózh, imi bodi sagvifhan, kakor véter preshéne me-gld na firmaménti, ravno takó bo molitev vlo > shaloft pregnâla. Ja shaloft ne bo farno nehala» ampak bo zlo v’vefelje preoberoena , sa* ( kaj 409 kaj Bóg ima to navado, de nam vezh da, ka-kor ga profimo, deb’naf refhil od krisha, pod ktirim sdihujemo, ftri vezh, kakor skelimo, inu naf ne farno od krisha ref hi, ampak nal' sraven fhe s’dobrótami obdaruje. Spomnite le tukej na traifto Ano , od ktire govori S. Filmo, ktira je bla sa volo nje dolge nerodovitnofti filuo sbâloftua, je bres nehanja h’ Bogu sdih-Vala, inu Veliko jokala. inu kaj fe je sgodi-lo ? una ni fhla famó potrófhtana is témpelna, ampak Bóg ji je dal tudi enga fina, ktir ja pollai zir fojga rodii, zhaft fojga ludftva , en S. Mafhnik, en saflushénja polni fodnik, inu eden is nar vezhih prerókov. Glej, zhlovk ! takó gvifhno je, de, kdor v’shalofti, al v’ potrebi fe h’ Bogii obérne, inu vsarne k’ njemu foje zelo savupanje, ne dobi farno trofht, inu pomózh, kar je profil, ampak sraven tega sa-dobi tudi to, de shâloft fe fpreobérne v’ vefel-je, krish v’frezho, terplenje v’ pozhîrek. Sa-kaj tedej sdihujefh rolko zhes toje teshdve, o zhlovk! ktire te tla'/hjo, zhe imafh soper leté nar bolfhi mitel pred rokami; ti fzer sbivifh v’dolini fovs, ref je, imafh obilno krishov, inu tesliav, ne morem odrezhi, ena neirezha zhes drugo zhes te pride. sdej sadéne truplo , sdej ferzé, ja vezhkrat ne manka veliko, deh* pod tésho tojga terplenja popólnama ne omd» gai, vfe toje ref, al kir vefh, de fkus moli« tov snafh trofht, inu pomózh sadobiti, tok' je she farno to sadofti, de morefh nehrfti zhes kri» she godernati, ktiri te teró, zhes boshjo pre« vidnoft tóshiti, ktira te terpéti puftf. Tedej v’ potrebi le vfelej fe podaj h' Bogu, inu ktizhi , M na njega, kakor ie klizal Jerem. k’ je rekel : Poglej s' vfmilenim o^hefam na mojo revjhno, o gofpùd ! sashihrej ga, de le od njega savu-pafh trofht, inu pomózh sadobiti, kir virjefh, de le on fam je, ktir vdâri, pa fpet osdrâvi, Vmori, pa fpet k’shivlenju obudi, inu fe bo sgodilo, de al bo Bóg toje krishe, inu britkó-fti s’ enim samim poglédam foje vfigamogózhno-lli pregnal, al, zhe bo previdil, de to, kar terplfh , je sa toje isvelizhanje, ti bo dal tol-ko ferzhnófti, inu mozhi, de fe bofh fam zhes fe sazhudil, inu fposnâl, o Bóg ! jeft bi ne bil nigdar verjel, de terplenje satnore iméti v’ febi tolko fladkófti. Lubi Jesuf ! keb’ mi to refni-zo prav fposnâli, inu po nje fe vishali, kakó frezhni bi mi bli tudi v’ fredi vfiga uafhiga ter-plénja ! al mi nefpâmetni ifhemo trofht, inu pomózh le per fvetu, inu nozhmo fposnâti, de li fkus to nafhe terplenje le pogméramo, na mefti, deb’ fl ga pomajnfhali ; fturi tedej, lubi Jesuf ! de lie bomo vender enkrat prevfshali, de sabflojn ifhemo v’ shâlofti trofht, ako ga v’ tebi ne ifhemo, de bomo fa j sa naprej le famó v’ tebi trofht ifkali, kir fara ti samórefh resvefe-liti shalnflno ferzé. Molitov naf varje v’fkufhnavab. Skufhna-ve, ktire zhes naf pridejo, naf poftavjo v’eno veliko vezhi nevârnofl: nefrezhne fmerti, kakor krishi, inu teshâve, ktire nam shâloft délajo , vender sa volo teça ferzâ ne fmémo sgubiri, eakaj molitov, kakor naf trofhta v’ shâlofti, rav- * III. no 4II no takó naf varje v’ fkuffmàvali. Jefl vem, de opraviti imdmo s’enim mozhnim, savirim , hudobnim fovrashnikam, s’enim fovrashnikam , ktir dobro saftópi vislio nam fhkodvati, naf pogubiti, s’enim fovrashnikam, ktir sa naf fha v’vezhi nevdrnoft perpraviti, fe fklene ne farno s’fvetam, v’fredi ktirga shivimó, ampak tudi s’mefam, ktirga po v Tod feboj noiimo, pa nizh sa to, nej pertifka, nej fkufha, kokerkol ozhe, tega vender ne bo premagal nigdar, ktir fe s’ molitovjo brani. Berem v’S. Pifmo, de David, fhe kakor nevumni paftir, fe je podal v’boj s’Goliatam, ktir je bil Urah zeliga ludftva, imi venderje premagal Goliata ; berem, de Moj-sef je bil perjét v’ pufbdvi od neismirjeniga fhtevila Amalezitarjov, inu vender fo bli premagani ; berem, de Josafat je bil od gr osne Moabitarfke vojfke popaden, inu vender ni fo zhes njega nizh samógli; berem, de zhes Afa je perfhló defetkrat Bo tavshent samorzov, imi venderlo bli vdârjeni. f labi fo premâgali mozlw ne, pa kako? fkus faniómolitov; David je molil , Mojsef je milil, Josafat je mòli], Afa je móni, al je po tim zhudo, de, k’foBogâ fkus molitnv na fojo plat potegnili, fo tako frezhni bli ? Od vfih tih tedej fe sna po pravizi rézhi, k«r je pifal od Judit S. Aug. k’je rekel: De ß le ficus molitov (lrila montino orôshje. Kar tedej je samógla molitov zhes fovrashnike ludftva israelskiga, al ne bo samogla ravno to zhes fovrashnike nafhili dufh ? Zhlovk ! ako prezej, .kakor'hitro te fovrashnik popade, s’Davidam °zhi, inu ferzé proti nebefam povsdignefh.ako pi’ez h’ Bogü savupanja polno sdihvanje pofhlefb, 4U ktiro, k’jebres koaza miloftliv, ga fili» da more vfmiliti fe, tok snafh sagvifhan biti, de hudizh s’fojo fkufhnjavo per tebi nizh ne ho opravil, ampak bos’veliko framoto premagan, inu odgnan. Nej bo fkushnâva fhe takó mozh* Da, inu filna. bo vender foperltavk The mozh-néfhi, ja kolkerkrat te bo fkufhnavz s’fkufh-nâvoperjél, bo vfelej nasaj vérshen, ako bofh previden s’oróslijam ferzi)ne , ajfra, imi savn» panja polne molitve : Skujhnâve hud'i{hove /o J\er màcine, al Jhe mo^hn^hì je naj/ia moli-tov , pravi S. Aug. Ravno takó govori S. Bern, en velik premagvavz hudizhovih fkufhnav. Inu sató prav pravi S. Krisoft, de molitav je ena fe-* finga, hira od hudička ne more premagana biti; kakor namrezh eno mefto, ktiro vlako uro tolko pomózlii ima, kolker je more skeleti, ni v’nevârnofti od fovrashnika premagano, inu notér vseto bui, ravno takó duftia, ktira samore vfako minuto fkus molitov dobiti taillo poni ózh , ktiro poterbuje, fe nima nigdar bâti, deb’od hudizha premagana bla. Bo Izer fkd-fhana na vfe vishe, fe bo oshivelo sdej to, sdej uno grefhno nâgnenje, njo bo filila natura pervoliti sdej v’ to, sdej v’ uno pregreho, fe bo tref la , fe bo bàia, bo v’ ftrâhu, de greh imd, al previdena s’oróshjam ferzhne, ponishne, ajfra, inu savupanja polne molitve fe nima bâti, fkufhnâve bodo nehala, nâgnenje , inu poshe-' lénje bo oflabélo, natura bo premagana, du-fha, ktira pollavi na molitov loje savupanje bo »raven vUh fkufhnav Bogu svelta oftâla. 4*3 L Ref je fzer, de môremo fe Vojlkvâti , kit dolshni fmo, nâgnenje, ktiro nam nadlego delà, satréti, mélo , ktiro nsi* h’gréhu napelûje, krotiti, nevärnofti, ktira nam shùga, feogi* bâti, tnifli, ktire nal‘ virttajo , is glave sbijâti , ja tudi mi fe móretno vojfkvfcci, ref je, pn takó» de vfelej nafhe vojfkvdnje s’ molitovjo fklénemo» kakor nam pové S. Piftno od Mahalv de nam-^ rezh takrat, k’ fo Fe s' mdzham v’ rôkah zhes Fovrashnike bojvâli, je blo njih ferzé v’ molitvi sapopädeno. Mi móremo Ariti, kolker je v’nafhi mózhi.sa fovrashnika premagati, al kir toafha mózh je bres perglihe Flabfhi, kakor mòzh «afhiga fovrashnika , takó móremo $’ nafhomu-jo fkleniti ponishho molitov, O deb' fe paZh pofhhishil. o zhlovk! tega tako mozhniga oró-shja, bl re imel urshah jokati Zhes tolko sha-loftnih padzov» ktire vfaki dan ftrifh; al liti-dizh, kir vé, de njegova mozh nizh ne samo* re zheš tega, ktif mòli, fi da tnujo pred v fi iti drugim, de zhloVekâ takó delezh perpràvi, de al zio ne mòli, al mòli flabo , bres samerkli-Vofii, bres vire, bres Savttpànja. Zhe hudizhu to rata, al zhe vidi, de dufhft sa volo pomàn-^ kanja molitve oflabi, je fpet Fhe enkrat s’vfo' inozhjo popâde, premaga, podére , na sadne pogubi, Ti, k\fo to fküfili, vedó, de refnizo govorim. O lubi moji ! mi fe ne móremo pottV shiti, de fkufhnav je preVézh, de fo prefilne, ini ni fino nefrezhni sa to , k4 fkufhni ve térpi-mo , sakaj fknfhnâve fo vfim nuzne, ja nek* terim zel potrébne ; nafha zela nefrezha le v’ ta- . mu 4H nui obftoji, de takrat» k'bomo fkufhani, h’Bo* gii m? beshimó» k’njemu ne vsa'memo nafhe sa-vupanje, v* temu famó nafha zela nefrezha ob-floji. Pa kilo je ursliah te nefrezhe, kakor mi farni ? Zhe tedej naf fovrashnik premaga, zhe naf pogubi, zhes kogrf imamo toshiti, kakor farni zlies le? kir mi sraven vfiga tega, kar pifhe S. Bern. fe ne damo pogovóriti, de mo-jitov je perva zhednoft, ktiro moremo imeti takrat, kadar bomo fküfhani. Sami zhes fe mó» remo toshiti, kir ne vsâmemo gori opomin vanje, kriro nam da S. Hilari.de, kakor hitro naf fkufli-nâva prime, móremo moliti» fami zhes fe mó* remo tóshiti, kir ne bógamo Jesufa, k’naf opomina , de imamo raôliti, de ne bomo od fkufh* nave premagani. Sposnàli bomo to, kadar bomo fiali pred nafhim fodnikam Jesufam , de tol-ko pregrefbénja, sa volo ktirga fe sdej s’ mozh-jn fkufhnav, imi s’flaboßjo nafhe nature sgo-varjamo , ni vredno obenga odpufhénja , ohen-ga vfmilenja ; vezhni födnik nam bo ozhitno pok â sai, de, ako fmo padli, fino padli famosa to, kir ni fmo molili, k’je vender moliti zhaf, inu perlóshnoft bla ; de fmo grefhili farno sato, k’ ni fmo h’ Bogii yséli nafhe savi'ipanje, kar hi Mi vender vfelej lohko ftrili; de fmo grefhili famó sa to, kir ni fmo per Bogü ifkali pomózh, ktira nam je vender obhiblena bla;de tedej fmo padli, kir fmo otli palli; inu na to kaj bomo odgovórili, kakor, ja, gofpód ! ref je temu takó! O Jesuf ! ne perpufti, deb’mi en- . krat pred teboj takó previsioni, inu oframóre-ni Mi ; rajfhi fposmlmo sdej, de fmo fe fkufh* sàvam vfelej frejvolno vdali, al odpufti nani 1 to, to, kir naf is férza greva ; mi obUibitno, de per pervimu sazhetku ene fkufhndve ozhmo tebe na pomózh klizati, sa to te profimo, dodéli nani taifio mozhno guado, krira nani sdej v’shiv-lenjii, slatti pa v’ fmertni uri bo dala mozh premagati vfe fkufhnave hudizhove. II. Molitov naf mozzine Ari v’ flabdfti. Enflab fcliovn ni bres fìrahii , inu bres nevàrnofti, zhe je tudi zelo murje pokojno, bres vfiga vétra , sakaj zhe fe tudi nizh drusìga nima bâti, vender more sa volo i'oje leftne flabófti v’ ftràhu biti. Ravno takó je s’nami na nesveftimu mur-ju tega fvetâ; kakor flabi zhovni móremo she farni' pred feboj fe bâti, inu ftrah imeti, inu zhe °af tudi od dergot obéna nevârnoft ne firafhi, Naf more vender ftrafhiti nafha leflna flaboft. Vender per vfemu temu ferzd ne fmémo sgubi« ti., sakaj deflih Imo od nature flabi, inu tnor-bit naf je hudobia fhe flabii Arila, naf vender samore molitov mozhne Ariti, inu fzer tako mozhne, de sa volo mozhi nimamo urshaha komu nevofhlivi biti. Sa potérditi, kar govorim, premiflimo mozh molitve le per enim» grelhniku , per enimi is flitevila taiAih, od kti-pifhe S. Pavl: De Bóg jih je njih nagncn-M ^tS daI > en tak’ grefhnik je od liudobie tako truden, de fe komej more ganiti fkopati fe vun is loje hudoMe, jesa ga per vfaki perjósh-nojti premdga, fe ne more nasaj dershâti, ne-fcinftoft ga shgé , jo ne more vgafiti, nevofh-uvoft ga napihuje, fene more od nje refhiti» prev- 4i6 prevsetnoft ga povsdiguje, fe jì ne more vbra» niti, veft ga nevfmileno pézhe, jolie moro po-tolasliici, ojftrolt pravize hoshje niu je stnirant sa petami, lì jo ne more is glave sbiti j zhe pogleda proti ttebelam , vidi, de ilebó mu je sa-perto, imi kluzha nima, debili ga odpérl, po* gleda na sellilo dòli, vidi , de pekel je sa njega od pere * inu ili ma mozM, deb* fi ga mogel sapréti \ al more nefrezhnifhi Hall biti, kakor je ftan taziga grefhnika. t*a nej fe ta fro-mak h’ molitvi podći, ktira sa njega po fprizlivanju vfilì vuzhenikov je edini mitei , fkus ktir-ga mu samóre pomdgatio biti, nej proli ponisli-no sa odpufhenje, Hej klizlie h’Bogiì sa gnado, jnu vfmileuje, kmalo bomo vidili v’njemu pono vléno mózh, ktira je fkus greh oflabléna bla J njemu fe sazliné nad njegovim grefhnim ftanam gnuliti, on fe sazhné ibjmu poshelénju, inii nâgneliju soperftaviti , on lì da mujo grefhne navade sapuftìti, inu kolker vezli rafte v* njemu lubesen do molitve, tolko vezh jémle gori njegov ajfer, dokler takó možhdli fata, de tok* rekózh pofili Boga, de mezh foje jése na ftran poloshi, de s’ njim mir» inu perjäsiioft ftrl » , de ga vsame gori sa prijatla , sa lina, sa irba fojga kraljeftva. Al more mózh molitve bel shivo popi fana biti? o grefhnik! keb’ti otel to refnizo pi*av saftopiti, tok’ gvifhno bi temu» ktir te opomina, od greha odftopiti, grefhno ìiavédo sapuftìti » nâgnetlje ìlasaj dershàti, vezh ne odgovoril, jeft ne morem» Keft je, ti ne inorefh fpreobernénju sazhetilc Briti , doklef V* toji flabèlli oftanefh, inu liozhefh moliti. dcb’sadobil mózh} al keb*ti ßogii tojo flabóft 4'7 naprej poftdvil, keb’ ga sa mózh ponishno pro-iil, tok’bi fkus njegovo gnado tako mozhan ra-tal, deb’ satnogel savése tojih, kokcrkoli vko-renfnenih pregréh takó lohkó reftérgati, kakor keb’ ne bil nigdar is uavdde, ampak le is flabèlli pregréfhil ; ja ti bi mogel fposnâti is ledne fkufhne, de is greha h’ pokori, is fovrasht-va boshjiga v’ perjasnoft boshjo preftopiti, is hudizhoviga fhushua prijatel boshji ratati je temu, ktir mòli, inu Boga sa gnado profi, ne la-mó lohkó, ampak zlo vefelo; sakaj kar ne samare zhlovefka flabóft, ftri gnada boshja, sa ktiro gnado pa Bóg ozhe profiten biti. III. Sdej zhe molitov tolko samóre v’ vuftih grefhnika, kolko bo fhe le v’vuftih pravizh-niga samógla ? kakó hitro sgine tukej vfa zhlovefka flabóft , kir pravizhni fkus molitov samóre vfe. Jeft vam ne bom na dolgo resldgal, kaj fo fvetniki fkus molitvo samógli, inu Urili » jeft ne fpómnim nizh od Mojsefa, ktirinu je fkus molitvo zela natura pokórna bla, nizh od Aarona, ktir je fkus molitvo vftâvil kiishne bo» lesni, nizh od Eliasa, ktir je fkus molitvo ogen is nebef fklizal, nizh od Eliseusa, ktir je fkus molitvo mertviga k’shivlenju obudil, nizh od Ezehia, ktir je fkus molitvo foje fovrashnike v’eni nózhi k’nizhfturil, nizh od Apoftelnov, ktiri fo fkus molitvo sdej hudo vreme pregni-li.s sdej nevarne bolesni osdrdvili; sdej hudizhe jsganjali, vfiga tega fo bukve takó polne, de " Teodoret vupa rézhi : Molitov it. vfigamo- 27 gO^fi- gòtfina, samóre vfe- Jeft tedej le od tega M Kratko fpómnim, kaj pravizhen k’fojmu leftni-mu dobizhkti samóre, kadar mòli. O Bóg 1 kol-ko vender samóre ! zhe fé njegovi pozhutki pred evang. ojftróftjo vftrafhjo, mu da molitovmózh, imi ferzhnoft, de ojftro fpokórno shivlenje objame, inu poküfi njegovo fladkôft; je pót proti popólnamnfli bedézha» le bojézhe Terze ne vupa taifte dershati Te» ga fM molirov vrniga, mu odvsame, lohke tiri vfe teshâve ; poterbuje refvedénje foje pameti, shtli iméti Ss. mifli, ozbe gnade, ifhe grévengo , vfe sadobi fkus molirvo. Kaj The vezh ! guada frezhno vmréti, preftopi vie uaThe safhliishénje , zhlovk n.kóli ne more rézhi, fianovitnoft v’dobrimu do fmerti mi ne more doli vdarjena biti ì zhe pa to guado Tkus obeno zhednoft safhlushiti ne moremo, jo snamo vender fkus molitvo sadobiti, kirob-hibil je jo Bóg dati temu , ktir ho sa njo profil. Sdejpovete, al je ena mózh » ktira bi sa-mogla s’mozhjó molitve perglihana biti ? Glejte tedej, kakó malo fe imamo bâti sa volo na* The flabólti ; kaj sa to, zhe fami od lebe malo sntnóremo, zhe imamo v’nafhih iókah taifti mitei, fkus ktirga sarnóremo vfe? keb’ le bel po goftim , s’ vezhim ajfram, s’vezhim savupan-jam molili. Al kir ne molifh, moj zhlovk! oftanefh smiram na zbednoftih reven, inu bogat na pregrehah, pozhiuke krotiti, nâgnenje nasaj dersbâti, po Evang. shivéri, to ti vfe prevezh teshko, ja nemogózhe naprej pride, lubesen je mersla, poterpeshlivoft mejhna, andoht mlazli-na , sakaj ? sa to, kir ne molifh : inu kir ne molifh, fi v’ nevariiofti sgubiti tudi taiflo po- fled- 419 fledno guado, na ktiri vifi toje isvelizhanje. Bo inorbir kdo rekel, jeft bi rad molil, pa ne vem , kakó ; drugi pravi , jeft vem , kako imam moliti, pa nimam zhafa; pa jeft ne vtm, kabó bi to mogôzhe blo , deb’ bolnik ne snal govoriti s’ Pojim osravlein'kam, h'apiz s’Pojim go-ìpódam, Pin s’Pojim ozheiam; kader móhPh, Pej nirnaPh drusiga ftriti, kakor to, de kakor ré-vePh, ktir imaPb toîko bolésni, kolker htidiga nagnenja , Pe h’ tojmu ilebePhkimu osravleniku podâPh, mu revni ftan toje dtiPhe naprej polla-viPh, in ti ga proiiPh sapo»6zh; kadar mólil'h, fej nirnaPh drusiga ftriti, kakor to, de kakor hlapiz, ktir bo doli tert od vPe Porte krishov, inu nadlóg * pred tojga goPpóda doli padesh, inu ga prolifh sa pomózh ; kadar móliPh, Pej himaPh drusiga ftriti, kakor to , de kakor lin , ktir vPe Porte gnade poterbiije, pred tojga ozhé-ta ftopiPh , inu mu naprej poftaviPh, kar she-liPh, kdo more rézhi, de to ne siiaPh ftriti ? Tudi to ne verjameß, deb’ ne imel zhaPa sa molitve, zhaPa sadofti sa druge opravila, sa po-góvore, sa jegré, sa kratkòzbàPnofti, al samo-litvo Pamó bo zhafa mànkalo? kdor zhaPa sa molitvo nima, Pi ga more vséti, kir shaloftno bi blo, ako zhlovk sa vPe drugo zhaf imd, le sa to . kar sadéne njegovo vezhuo isvelizhanje mu zhaPa smankuje. Molite tedej kriftiani! inu veliko molite, molitva vam je zhes vPe potrebna; je potrebna, zbe ozhte v’shdlofti iméti troPht, je potrebna, 2he ozhte v’ PkuPhnâvah obvârvani biti , je potrebna, zhe ozhte vafhi shalofti mozli saclobi- 27 * ti, ti, potrebna pa zbes vfe, zhe shelite v’vafhi fmertni vui sadobiti pofledno guado, inu vezh-no isvelizhanje» Pa jeft fe trofhtam de. takim govorim, ktiri mòli ti snajo, ktiri sa mo-lirvo zhaf imajo , ja ktiri po goftim," inu fzer radi moljo. Sa volo rega fe obernem h* tebi, lubi Jesuf! inu te profim jkus to je lubesni, imi vjmilenja polno Jertf , poglej vfelej s’ gnadli• vim ofhefam na najho molitvo; ne poginemo, dtb' naf vfelej vjhlijhal, deb’ nam vfelej dal, kar skelimo, dej nam le to, kar ti previdijh, inu vejh, de je sa tt>jo jftafl, imi sa najhe is-v dirkanje ; kar s' fer^hnim shelami profimo, jt to, de nam dafh od dneva do dneva vefh lu-besnU ina ajfra do molitve, de bomo radi, s'vtfeijam, inu pò goflim molili ; oko fe to sgodi, vupamo od toje breskonrfint dobróte, lubi Jesuf Ì de kakor nam molitvo perporó• Zfiajh, tok’ naj bojh tudi vfih dobidikov molitve deleshne fluril, inu nam dod’elilgnado na fvetu brumno shivéti, enkrat v’ toji perjasnofli fregino vmrtti, po fmerti pa sadobiti veffino isvelizhanje. Amen. PRI- PRIDIGA Na VI. Nedelo po Velikonózhì. To firn vam govòril, de, kadar ura pride, fe nato Ipomnite. Jo, 15. A-ico bi zhlovk vedil, ktira is vfih bolesni, kar mu jih Bóg pofhle, je sadna, tok’ bi g vi f lino med tim , kar jih na pórteli vmerjé, ko-mej eden bil, ktir bi fvetó ne fklenil foje dni; sakaj kdo bi fi ne dal vfo nvujo 9’ Bógam Ariti k tauko rajtengo? kdo bi ne fkerbel boleseti foj-ga trupla h’pridu foje dufhe oberarti ? keb’ vedil , de fkorej fe bo snajdil pred fodnim ftolam fojga lodnika Jesufa? Al vupanje, ktiro vfelej imamo, de bolesen, ktira naf v’pórtelo ver-\ she, fhe ne bo sadna, naf nasaj dershl, de fi. sadno bolesen takó , kakor lino dolshni, k’ pridu ne fìermó, inu takó bo tudi .perpräva k’fmerti samujéna, na ktiri je vender vfe leshézhe , kir je otel vezimo previdni Bóg, de ne famó ne vemo, ktir bo nafhiga shivlenja sadni dan ; ampak de nam je tudi nevede taltó pravim jeft , vede, sakaj je Bóg tako orel, de ne ve-mo, ktira je naPha sadna bolesen, k’ naf bo v’vezhnofl: pok lizala ? sa co, deh’ iî vfako bolesen, ktira nafsadéne, k'pridu Brili , sakaj zhe fi vlako h’ pridu obérnemo, nam bo tudi sadna isvelizhanje safhlushila. Kir tedej mozhno she-liin, deb’vaf vfe sadna bolesen k’ frezhni liner» ti perpra'vila, tok’je moje naprejvsetje govoriti donef od tega» kako lj more zhlovk, vlaka bolesen, ktira mn Bóg poPlile, h’ pridu Briti. Govorim vam sdravira 5dej od tega sa to, de kadar tairta ura'prüfe, de vaf bo roka boshja sadéla, inu bolesen vergla v’pórtelo, fe borte fpómmli nato, kar fini vani povédal. Takrat fhe le borte vidili, inu fposnali dobizhek, ktir-ga dondfhna pridiga v’febi ima, kir fpolnilo fe bo nad vami, kar pravi*S. Evang, de vafha shaloft, ktira bolesen feboj pernéfe, bo v’ve-f lje Cpreobernena, sakaj bolesen zhe ne bo sadna , bo sa vaf velela, kir vaf bo s’obilnortjo boshjih gnad, inu lepiga safhlushénja obogatila, zhe bo, sadna, bo sa vaf fpet veféla, kir vam bo krdno nebefhke zharti na glâvo portâvila. Kesdefiin tedej govorjenje na to visho; ozhefh, o zhlovk! fi vfako bolesen , ktira te sadéne, h’ pridu ftriti, tok’ morefh pervizh prež od sa» zhetka bolesni h’Bogu vseti toje savupanje ; drugizh morefh v’temu zhafu, k’bolesen terpi, imeti rtanovitno poterpeshlivoft ; trekizh, kar konz bolesni sidéne, ti more vfe eno biti, al osdravifh, al vmerjéfh. Trie fila mizni, inu potrebni nauki, preden jih resloshim, poter-pice. I. Pervigil firn rekel, de prez od sazhetka bolesni treba je vséti h’ Bogiì foie savupanje. Kir co fhlifhite, bode niorbic miflili > de moja nianenga je, de treba je prez molici, sdihvati, profiti sa sdravje , perbeshalfhe vseti h1 entriti • al arugimu fvqtniku, if ktirmu zhtovk polebuo savqpanje ima, de treba je prez druge h’ molitvi najeti, fkus maflie, alipóshne, inu onlube Boga k’ vfmileniu mehzhâti j to ni moja mi lei ; jed fzer vfe to hvalim, vie to poterdim , vie to Cvetjem , vender od tega govoriti donef ni moje naprejvsetje ; jed donel' le to rerdim, de bolnik fe more prez s’Bógam fpraviti, prez boshjo gnado il'kâti, prez fkus sgrévano zhido fpovd mir Uriti s’reshalenim Bòga m. To je perbeshalfhe h' Bogti vséti, o 1 ktirga jed govorim , urshahi tega fo fila veliki ; fo mózhni, pofhlufhajte ; ako fe bolni grefhnik s’Bogi m «e fpravi, kaj mu pomaga vfe drugo? ako bolnik le en farni fmertni greh nad leboj ima, kako je mogózhe vtipati, deb’ profili sa njega Angeli, Cvetniki , ai Maria boshja Mati, kako bodo profili sa taziga, ktir obene fkerbi nima, deb'râne foje dufhe osdrâvil, ampak le sa sdravje Cojga trupla fkerbi ? al fe ho pravizhii re-shâleni Bóg vfmilil zhes fojga puntarja, ktir fe mu fkus greh fhe smiram soperdavi ? zhes puntarja , ktir, deflih je od njega v’ pódelo yérshen , vender fido hudobio fhe ne l'posui, jo fhe nozhe sapuditi ? zhes puntarja , ktir deflih je od njega obzhutlivo ponishan, vender nozhe ponishna bici ? ßolesen ja drüsigst ni, kakor ponishanje prevsetniga zhloveka , sakaj ' kolesen pride od Bogd; inu fzer vezh del sa ftrafenge pregrehe: Bug tepe truplo sa volo gre-ha dujhc, pravi S. Krisoft. Bo/esen je ßräfen-ga greha, pravi S. Ambr. Skuš bolesen bo greh pokorjen, pravi S• Basil, inu to fo fe Ss. Vu-zheniki od S. Duha navuzhili, kir pravi fkus modriga : Kdor pred oblißiiam fojga Boga gre~ Jhi, ta bo osravleniku v’ roke pâdil. Zhe tedej ur-shah pervi bolesni je greh, kdo ne vidi, dé bolnika perva mifel, inu fkerb more biti, greh is fòrza vuu Ipravitt, de, ako urshah bolesni od febe fpravi, bode fpravil od febe tudi bolesen. Inu ravno leto je zil, inu konz, ktirga Bóg ima, kadar-zhloveka s’bolesnjo objifhe, on ka- ' kor sa naf fkerbni ozha vidi, de, dokler je nafhe truplo sdravo, inu mozhnó, nimamo do-fti fkerb/ njemu famimu dopâfti; on vidi, de fino vfe prevezh na fvet navésani , zhakaj , zhlovk! pravi vezhni Bóg, jeli: vém, kaj bom fluril sa odtérgati toje ferzé od fvetâ, inu taifto k’ meni navishati ; ki fte hlapzi moje pravize, yrozhina, kolika, kerzh shelodza, vodeniza, jécika, inérselza, inu druge bolesni, popadite zarrano tniplize, martrajte ga, oflabite ga, dufha bo nehsda hudôbna biti, kakor hitro bo truplo bolno, inu «flabo, bolesen trupla bo du-fho osdràvila. Tako Bćg govori, inu takó tudi ftri, on tëpe mefó, kir sheli, dufho osdraviti , inu de bo v’ ferzu vgaféna lubesen boshja fpet’ vshgana, (tri, de truplo vfo gorkóto sgu-bi. Sdej zhe je to zil, inu konz, sakaj Bóg pofhle bolesen, alni po pravizi, de bolnik bres oJlâfhanja to fin', kar Bóg od njega po- gir- gïrje, de fe namrezh fkus Sakrament S, Pokóre s’ujim fprdvi? • II. Inu keb’ tudi Bóg tega zil, inu konza ne imel, kadar pofhle bolesen, bi vender mogel bolnik she fam od Tebe imeti fkerb s’ Bógam fe fpravit, sa V9I0 trofhta, inu notrejniga miru foje vefti, fej en bolnik ne more imeti bel refnizhniga , bel fladkiga trofhta, kakor zhe mu prizba vert, de fe snajde v’ gnadi, inu v’ perjdsnofti fojga Boga? dokler je zhlovk sdrav, jegrd pred fvetam, Bóg vé ! kaj sa euga mozh-niga duha, al kadar mózh trupla doli vsdme, kadar lepota trupla ozvedé, kadar fe shivlen* je enako eni fpomladaiifki róshi sazhné fufhîti, o takratni mogózhe, deb’fe grefhnik ne bal, deb’fe ne tréfel, ako le ena nova flaboft zhes njega pride, o Bòg! kaj sa ene britkofti ga prepadejo , sabftojn ga rrofhtajo prijatli, inu snanzi, sabftojin mu osravleniki dajejo ferzh-noft, dobre befede, fladke obliibe fe ne primejo ferzd, sakaj v’ftani greha , v’ktirmu fe snajde , mu bres nehanja naprej mézhe vert , revni grefhnik! zhe vmerjefh, fi sa vfelej pogublén; zhe pa bolnik od sazhetka bolésni prež s’ Bógam mir, inu fpravo ftri, koko mirno je per tej prizhi njegovo ferzé, de ravno truplo dofti terpi, je vender dufha pokojna, inu velela, k’ fe snajde v’boshji gnadi, tudi fatua fmert, ktira tok’ rekozh pred pórtelo vidi, ga ne vltrafhi, kir fladko vupanje ga pogovarje, de bo frezhno vmerl, kir fe snajde v’bosbji gna- di; keb’ teJei tudi obenga drusiga urshaha no blo , koker trofht ferzd, inu mir vedi, moro she (amo Jero bolnika sadofti pergaojati, de prež od s.izhecka foje bolesni s’ fojo veftjo rajtengo liri, inu fe fkiis Sakrament S. Pokóre portavi v’ ftan hoshje gnade, Kar ga pa vender k’teinu more narvezh perganjari, ja smiram leto, kir njegova Kolesen, karkoPsa ene forte je, sna sa niega sadna biri, z he tudi od sazhetka ni viriti o'iéne nçvarnorti, fe vender sna sgoditi, kar fe tudi vezhkrac sgoli, de fmertna neva'rnoft pride, ktira je potim rolkajn bel teshko o.lver-niri. kolker mejn je jo zhlovk previdi!. Sdej pravim, keb’bla bolesen v’refniz» sadna, kdo ne vidi, de, ako fe fpovd odlâfha, je zhlovk v’nevàrnorti, de al jo zlo ne bo mogel ftriri, al jo bo le flabo fturil, de jo ftriri mogózhe ne bo, sna urshah biti, ako fe bolnik v’ pâme- I ti snieflia, akó belcdo polo hi, ako v’ fmerrno fpanje pàde , zhe fe pi tudi "> ne sgoli. ie vender nevàrnoft, zhe fpovd odlafha , de jo bo flabo fturil, kir kolker bolesen bel gori jetnle , tolko glàvo bel (Tlabi, inu zhirto neperpravna poftdne fpolni i na tauko vfe to, kar dobra, zhifta, vredna fpovd poterbu.ie. Glejte tedej, kolk" urshahov je, ktiri te morejo fpodbófti, o zhlovk! de prez oi sazhetka bolesni fkus zhi-fto fpovd vsamefh h'Boom tnj; savnpanje, ako • te boshja róka sadéoe, niglar ne olidfhej leto ftriti, nafpovdnika, inu na osravlenika more biti toja perva mifel, perjatli morbit porekó, de je file zhaf, pufti jih govoriti, inu fpové fe ; osravle-nik ti bo morbit dobro vupanie dajal, pufti ga govoriti, inu fpové fe; suanzi morbit porekó, de fe bres urshaha finerti bojifh, pufti jih govoriti , inu fpové fe , dobizhek imafh fkus to Car vezhi , sakaj al je bo lesen sadna » al ni; zhe ni sadna bofti omehzhâl Boga, de ti bo fpet sdravje dodélil, zhe je pa sadna, tok’v’gvifh-noft poftavifh toje isvelizhanje ; nafprôci pa, ako fpovd odlâfhafh , zhe bolesen ni sadna» drashifh Bogd. de te bo fhe obzhutlivifhi vdâ-ril, kir v’ grehu oüânefh, zhe je pa bolesen sadna , kir je nevarnoft ozhitna, de zhafno shivlenje trupla bo s’vezhnn fmerrjo dufhe sa-menéno, Te fhkode, ktirih fe je bâti, tidobizh-ki, ktire je niugózhe iinéti, kogâ ne bodo fpod-bódli prez od sazhetka bolesni vseri h’ Bogii fo-je perbeshalfhe, inu (triti s’njim mir fkus .Sakrament S. Pokóre? Ja lubi Jesuf! mi obltibi-mo, kaderkoli naf bofh objifkal s’ bolesnjo, imeti pervo fkerb, de bomo veft ozhiftili fkus s^révano fpovd, inu sadobili tojo perjdsnoft, dej nam le gnado takrat, ta S. Sakrament vredno prejeti, kir v’sadni bolesni vredno prejet rfa vupanje po zhafni fmerti preftopiti frezhuo v’vezhno shivlenje, m. Drngizh flm rekel de v’ temu zhalu , k’ bo-lesen terpi, treba je imeti ftanovitno poter-Peshlivoft. Narvezhi nefrezba bolnika je ne-poterpeshlivoft, sakaj bolesen fhkodje le truplu, aI nepoterpeshlivoft dufho nefrezltno (tri, inu tudi truplu fhkodje,fhkodje truplu, kirbolezhi-!le pogméra, fhkodje dufhi, kir nje safhlushén» odvsdme. Ako tedej shelifh, o zhlovk ! de bo- bolesen ti bo k’ pridu, previdi fe s’ takim pre» mifhluvanjam, ktiró te bo sniirain obdersndlo v’ poterpeshlivofti, premifli le famó te tri refni-zet Róka boshja meje sadila, B6g tipe nad menoj moje prtgrihe, na fodni dan bom fpet gori v (lai, ina bom vidil mojga Boga. Ne bo mogózhe, deb’nepoterpeshliv bil, ako bofh premiflil, de Bóg je, ktir ti je poflal bolesen ; nefpametno je, bolesen perpifdti nesdravimu vremeni , jédi, al piazhi, f labimu shelodzu , al zlo temu, unimu fovrashnimu zhloveku, de je naredil, al sazópral; jeft dopuftim, de vfe to sna* jo biti perloshnofti h’ bolesni, al deb’ to pervi urshah bli, to ne morem dopuftiti, kir pervi tirshah je le Bog, bres ktirga volje, al dopu-1'benja fe nizh ne sgodi, Bóg fe pofhlushi nes-drav>ga lufta, flabigavremena, fhkodlive jedi, al pidzhe, de zhloveka , k’je grefhil, s’bo-Jesnjo vdari, sakaj S. Duh fkus modriga pravi: Dobro, ina hudo shivlenje, ina fmert, vbojht-vo , ina bogafivo, vfe pride od Boga,- to ref-nizo , ako bolnik v’ shivi viri prsmi f li, bo mogel glavo poterpeshlivo nagniti, in a rézhi s’fpo-kórnim Davidam : Jefl firn mutaß ratai, ina v aß ni firn odperl, sakaj to fi ti fluril, o go-fpòdl toja róka je, k’me tépe, to vediti mi je sadofti, jeft jo mólim, terpi'm, iuu movzhim. Staven róke boshje premifliti fhe boshje ferzé, kaj sa eno fpodbodeuje h’poterpeshlivofti ! vefh zhlovk ! sakaj te Bóg, ako ravno te lubi, vender vezhkrat s’bolesnjo objifhe? sa to de ti perloshnoft da, pldzhati toj dolg, ktirga fi fku.s greh boshji pravizi fturil. Vliiki vé, de greh vlezhe sa feboj dojno ftrafengo, vezhuo , iuu zhaf* zhafno, vezhna ho fzef fkns Sakrament S. Pokore odpufhèna, imi Sbiifaiia, al zhafna ofta-nc, to more grefhnik fam sbrifati fkus pokóro, inu dobre dëla, kdor je ne sbrifhe v’shivlenju, jo bo plazhval v’ vezhnofti, kaj tedej liri do-brotlivi Bóg? on pofble zhloveku bolesen, ga vérshe v’ póftelo, deb’ zhlovk fkus kratke vize , ktire le truplo martrajo, odfhal ftrafhni-inu ognu na unlmii fvetu, kir duflia, inu truplo móreta terpéti: Bolesen Jo 9 pravi zhaftitli* vi Beda, oko jo preftojmo s’ poterpeshlivoßjo. O Bóg orel! deb’li samirkali, inu k’lerzu vseli letó vfi taifti, ktiri, kir nizh tolko ne lub-jo, kakor roéhko , zerklivo shivlenje , nimajo obene fkerbi, deli’ foje grehe fkus frejvolne fpokórne dela fpokorlli, gvifhno bi ne goder-nâli, ne toshili s’ tako nepoterpeshlivoftjo, kadar jih Bóg s’ eno al drugo bolesnjo objifhe, ampak bi veliko vezh sa veliko frezho der-shali, de imajo perloshnoft plâzhati njih velik dolg fkus mejhuo, kratko terplénje, bi fposnâli s’S. Greg. de Bóg näm dobroto fkashe, k’naf objifhe s’ bolesnjo, kir fkus to terpi truplo, ktiro je grefhilo* Od tega vezh v’ drugimu delu. I. Kar te more fhe bel poterpeshliviga ftriti v’ bolesni, o zhlovk ! je na dalej fhe to, kir bolesen ni famó ftrafenga sa greh, ampak je sraven tudi safhlushenje nebefhke kröne , planila , inu vefelje vezhniga, sakaj sgovóriti ne da , kako obilno safhlushenje fi taifti fku- pej 43ö pej shira; ktir holesen poterpeshlivo terpi: kakor ho slato fkus ogen zhiAeno, tako tudi žhednoit nar lepfhi lepóto sadtjbi fkus holesen, kolker vezh truplo fkus holesen fkumra, tol-ko bei fe dufha na safhlushenju redi. Sa volo tega fe goifafh , o zhlovk ! ako v’ bolesni slia-lujefh snto, kir ti ni mogózhe zirkii ohjifkàti , per S. Mafhi fe snajti, befedo hoshjo pofhlu* filati i navadile molitve opravlâti, goifafh fe, ako nepoterpeshlivo toshifh. tuoj Bóg! kakô nefrezhen fini ! prej; dejo dnevi, tedni, imi mefzi > imi Me Arim nizh dobripa, al fe ti ne sdi m nizh dobriga* ako fpolnifh hoshjo voljo. Bóg te ozhe bolniga imeti, tedei ne pogirje od tebe ne dolgih molitov* ne objifkalìja boshjih zerkva, on pogirje poterpeshlivo A, inudefkle* nefh tojo s’ njegovo voljo. Dobro Ariti ne ob-Aoji farno v’ temu, de fhlnshifh Bogii po toji volji, po tojmu dopadejénju ; fhlushiti mu mo-refh po njegovi volli. ne glej na to, kar more en sdrav zhlovk Ariti, fpolni dolshnoA bolnika, de terpifh volno, kar ti Bóg n a los In' ter* plenja , sa volo Boga terpéti je ravno tako dobro , imi fvetó j kakor sa volo Bogd délati, poterpeshlivo terplenje ti da vezhi šafhlushenie, kakor nar imenitnifhi delo , kir natura fe bel s n* perAavi terplenju * kakor délu. Zhe pa fhe vfe to ni sadoAi, deb’ te Arilo v’ bolesni poter-peshliviga , tok’oberili ozM na S.Krishu» inu premifhluj tojga sa volo tebe na krishu refpéti-ga Jesufa, o lubi moji! kako more ta nepo* terpeshliv biti, ktir fojga sa fe terpeiózhiga, Boga s’ ozlimi S. Vire pred feboj vidi ? kog» fo vf« zhlovefke bolesni, ako fe s’ terplenjaifl Je‘ a. «v Jesufovim v’ pergliho poAavjo! al fo nafhe bo* lezWne vezhi, kakor fo ble Jesufove? al je nafha sheia v’ vrozhini bel go rezil a, kakor je njegova bla ?al fo nafhe osravìla grenkéfhi, ka* kor je bil shovzh, imi jefili, ktirga je mogel Jesuf piti? al je nafha pfdlela bel terda, kakor je bil krisht na k tifiti u je Jesuf vifel? inu vender nedolshni Jesuf je rada volito terpel, ja zlo s’ vefeljani, kir ttaf je lubil , imi ufi grefhni* ki, vredni vezhniga terplenja, bomo godernâ-li, toshili» hepoterpeshlivo sdihvali, al zlo uro nafbiga rojilva kleli, kadar naf Mg objifhe s’bolesnjo? o fhpot sa kriAiane! kakó moremo po tim »upati, de bo Jesuf nafh trofht v’na-fhih fmertnib britkoflih, zhe ga niitiaino sa is-gled poterpeshlivofti v1 terplenjii. Spomni fe, o zhlovk ! na Jesufa* te Opotuinam s’ befédami S. Pavla, kadar te bolesen sadehe, fpomni fe na Jesufa, ktir je veliko sôpergovorjënje terpel od grefhnikov , de ne bo fzdgalo toje fer/.é , midi na njegove rane, na njegove bolezbine, tla njegov krisli , kmalo bofh nehal godernati, inu toshiti, terpel bofh poterpesblivo. Ja lu* . bi Jesuf! takó ozhmo Ariti, kadarkoli bo toja volja , de hal* bo prepadla ella, al druga bole-Sen , dej nam le gnado prav fposnâti , de po tojtuu vfmilenju s’nami dçlafh , kadar naf s’ ter-, i plenjam obloshifh, Kir fkus to Arafafh nad na* i mi greh, ktirga fmo Arili, inu nam dafh per** . lóshuoA saflilushiti króuo nebefhke zhaü'i. Trekizh Am rekel, kar konz bolesni sadé** ne, ne, ti more vie eno bici, al osdravifh, al vmerjefh. Zhe pogirjein od bolnika, de ima v’ ferzo takó vfharan bici, de ne bo ne sdrav-je shelel, ne fmerti fe bal, ampak de fe v’ bosh-jo voljo da, inu zhaka na to, kar bo Bogu do* pddlo, s’ njim Uriti, jeviditi, kakor deb’jeft prevedli pogirval , sakaj nafhi naturi je she perrojeno, de shell shivéti, inu de le vmreti boji. Vender prevezh ne pogirjem, fkus to naturi zhlovefki ne Urim lilo, ampak jo le she-lini v’ftan fladkiga mini pollaviti, sakaj kaj samore bolnika narbel nepokojniga Uriti, kaj ga bel méfha, inu mòti kakor Urah pred fmertjo ? ktira fe tudi nar ftarjimu fhe vfelej presgodua sdi, kaj ga bel tesili per ferzu, kakor shéle le fhe enkrat osdraviti, inu fhe dalej shivéti ; ja to doje je, kar ferzu bolnika nar vezhi nepo-kej déla, to je, kar ga s’nar vezhi grenkoftjo napolni, inu kdo bo dopovedal, kakó fhkodlivo je leto? Nizh ne rdzhem, de to bolesen pog-méra, kir bolnika v’nesmafno shalolt potopi, de to ga nasaj dershi', s’sojim rezhml orengo Uriti , sa foje prefkerbéti, preden jih sapufti, jeli oftdnem famó per temu, de to bolnika sa taille zhednolli neperpravniga Uri, ktire kri-lliaufka brumnoll od njega pogirje-, to ga pollavi v’ nevàrnolt, Ss, Sakramente al zlo ne pre* jéti, al vfaj s’premejlmo perpcâvo, al zio ne-vrednu ; to je urshah , de vezhkrat zhlovk vmerjé, bres tega deb’vedil, kako more en kri-ltian vmréti, bres perprave h’dobri fmerti. Vfe to od verniti ja ni bolfhiga , ne drusiga mitel-na, kakor to, de zhlovk v’bolesni lojo popól-»ama s’boshjo voljo fklene, de mu je vfe eoo, m tìl osdrâvi , al vtnefjê, takô mo ne bodo délaie fiepokója shéle The dalej shivéti» inu mu ne bo delal brirkoft ftrah pred Imertjo, Bolte» morbic rekli, deje teshko, v’ lerzu tako vfhafan biti, jeft pa pravim, de ni teshko, ako zhlovk le te dve virne refnize prav premifli, pervizh , de na fverti ni (mo nevmerjózbi, de Vmfeti mo* re vie, drugizli, de, kil* liad perhodnonevtder-jdzhnoltjo nefmetno » inu ne moremo zviblati* imamo shivlenje, inu fmert le tolko porajtati» kolktr nam je al eno, al drugo bel k’isveli* zhanju, zhe fe tedej v’tih dveh virnih refnizah prav previshafh, o zhlovk 1 kakó ti bo moglo teshko bui, iméti tako Terze, de ti je vfe eno, al osdrâvifh, al vmerjéTh ? fej ne vefh, ako tì je shivlenje bel k’ isvelizhanju, kakor fmert » zhe tudi ftrifh tavshent dobriga naprejvfetja, de bofh délai zhes greh pokoro, de bofh brum* lio shivel, ako The osdrdvifh , vender ne nrn* refh dober flati, de bofh dershriU tou fpolnit vie, kar v’ bolesni oblubifh ; k’bofh po bolesni Tpet perfhal med velki fvet, boTh najdil fpet ravno te nevârnofti, imi ^ perlôshûofti, kir li popred tolkokrat pregréfhil, jesik bo Tpet po ftari navddi preklinal, klafâl, opravlat blishni» • ga bres reslozhka, ozhi bodo fpet fhle po ne* • vàrnih, prepovédanih rezhéh, vufhefa bodè - fpet nâgnene sa poflufhati , kar bi ne iméle k flifhati, ferzé bo fpet polno tiekdajnih, v*bo-i- lesni en malo satértih, po tim pa fpet oshivlé-'e iiih grefhnih mifli. Ö fej flaf vuzhl sadofti l- Vfakdajna, shéloftna fkufhna, de ta, tini ravno 1- taifte pregrehe, ktîre je v’bolesni tavshenkrat ■), preklél, po bolesni fpet doperndflu, inu akobo flg du* dufha posnéje fkus take nasajpadze pogubléna» al ne bo v’peklenfkimu ognu vofhi'la, deb’trii* pio ne blu nigdar osdravilo ? kolko jih sdihuje v’ peklenfki jézhi martranih od te mifli » o keb’ bil Bóg v’ vuui bolesni meni fmert poflal, bi bil sdej isvelizhan, kir takrat fini zhifto fpové-dan , inu s’ Bógam popólnama fpravlen bil, al jeft nevumni firn prolìl sdravje , firn ga sadd-bil, fini fpetgrefhil, fpokóril ne firn-, sdej firn pogublén* III. I Vender is tega, kar govórim , ne fméte ta fklep filiti • de sa sdravje po pàrneti nimamo f ker beti, dolshnofl: je, k’te popade bolesen, poklizhi le osdravlenika , pofvetvaj fen’jim, nuzej arznie, ne samiidi nizh od tega, kar vozhenófi:, al fkufhna sa sdravje ohraniti naprej ‘ pifhe , dolshnoft je, sukaj zhlovk ni leftni go-l’pód , ampak le varh fojga shivlenja. Tudi je hvale vredno, de vsâmefh perbeshalfhe, inu klizhefh h’pomózhi Cvetnike, Maria boshjoMater, de ftrifh brumne oblube, ifhi le pomózh od semle, od nebef , od natdre, od gnade , od Bogd, inu od ludi, pa vfe to pokojno, mirno , bres nesmafne shàlofti, bres prevelike fkerbi, smiram s’takim Teržani, de ti je vfe eno, al osdrâvifh , al vtnerjefh , kakor je boshja volja. IsgJed tega nam je David nad Teboj snpuftil, ta S* Kraji, k’je bil od fojga puntnrfkiga fina k’ fmerti ifkan, fi je vfo fkerb, inu mujo dal njegovim hudóbnim rókam odjiti, on je beshai, Te je Tkrival, je zelo vojfko fpravil Ikupej sa fojo hrambo, pa sraven je vender rekel : Ako mi Bóg ùtfic pomagati, tok' bo dal mojim fol-datamfvet, mo\h . ino Jertfinofl , fovrashnik mi ne bo mogeljHodvati, zhe je pa per Bogu fkleneno, de bom nefrezhen ofer hudobie mojga fina, fe ne branim kri, inu shivlenje dati, nej fili gofpód, kar je njemu dopadlivo. Takó kriftiani ! more en bolnik mifliti, takó govorit, takó Uriti, nej fi le da vfo fkerb , inu mujo sdravje fpet sadoblti, pa sraven more tudi rézhi, kakor David: Moje fer^e fe per-pravleno, o gofpód. Sturi s’ menoj, kar tebi (lopâde, zhe fe vreden ftrifh, o gofpód ! mojo profhno vflifhati, zhe dafh arznlam mózh, de fpet osdravim, firn perpravlen moje shivlenje podalshati, de ti bom mogel dalej flushiti, ako pa ózhefh, de k’mojmu nuzu moje shivlenje konz vsâme, firn tudi perpravlen fmert gori vseti, de te bom popred v’nebelih vidil, vshi-val, inu vezhno lubil. O kaj sa en flakdi mir v’ferzu vshlva bolnik, ako v’frédi fojih bole* zhin je toko fkléneu s’ boshjo voljo, de mn je vfe eno, al osdrävi , al vmerjé, kaj sa eno do-padejenje ima nad nini zelo nebo! inu zhe je bolésen v’ refuizi sadna, koko vefelo bo sa njega , k’ mu bo fmert napovédana, Bóg je gofpód, bo rékel s’befédami S• Pifma, kar je ujemo do-padlivo, nej firj, njegovi voli fe popólnama podvershem. Srezhen fi , o zhlovk ! vezimo liezhen , ako po donafhnimu navuku bofh fklé-Jùl toje dn/, inu ravno letó je bil urshah, de fini donef od tega govóril , kar fe bo vfakimu 'enkrat pred, al posneje periodilo, de fe bolle takrat fpómnili, kar fim vam naprej povédal; govoril firn farno sa to, kir vaf v’Jesufii per-ferzhno lubim , imi vaf shélim na vfe visbe frezhne v’ temu kar sadéne vafhe vezhno isveli-zhanje. Nezh vam ne perkratim od tega, kar vem, de je inizilo, al potrebno (od tega) sa vaf , kir is lerza shel/m , deli’ v’ temu kratkima zhalu, kar bomo inorbit fhe fkupej, vi moje ovzé, jeli vafh partir, s’vfim prevfdeni bli, kar flifhi h' brumnimu shivlenju, imi k’ frezh-ni fmerti. Oben trud mi ni pregrenak, sa vafhe isvelizhanje, defravno moje sdravje je flabo, defravno flaboft mojga trupla me nasaj deva , vender me vefell, kir vfeiej bom snal rezili > de prifhenza , fpovdniza , duhovne opravila v>DÜ fkerb sa isvelizhanje vafhili dufh mi je dni mojga shivlenja perkratilo» ni fim sha-lofteu sa to, fe vefelim» Le farno to vaf profim, o lubi moji ! bo-gajte , kar fe vam fvétje, dershi'te, kar fe vam perporózha, ftrite kar fe vam resbiga, nikar ne rezite, kakor lajajo fedajni frejvirniki , far, menih more kej govóriti, to mu da saflushik , is tega shivi , o ne miflite tega, govorim is dolshnofti, vidili bodo enkrat vrt sanizhvavzi duhovftvaj inu boshje beféde * de krivizhno, hudobno fo delali, k’ fo fe nafprut ftavili fpos* ndni refnizi, al bati fe je mozhno, deb’to fpos-nanje ne blo preposno , vidili bofte pa tudi vi, de dobro, fveto, modro rte délali, k’ rte fe dali radavolno od gréha vrnzhati, inu h’bruin-nofti napelvdti. Le poterpite , fej [iride dan , k’ bo vie resodéto# Inu de tifti bo Irezhen sa vaf, samirkajte dobro, kar rte donef fhlifhali, de de bofte takrat po temo navko rtrili. Bojte fe vlake bolésni, kir ne verte, ktira bo sadna, nui Urite li vlako po donafhnimu navku tako k nuzo , kakor deb’ v’refnizi sadna bla. Oblu-bite to Jesufo, inu rezite sa mano: tubi Je. sul ! a bodo Jhll h’ kon^i dnevi nafhiga shiv-lenja, k' bo treba sapu/liti fret, inu v' vefiinofi fe podati , fkâshi nam takrat te tri gnade , pervifii , de jkus yhiflo, sgrevano fpovd ofiii-flimo ve(l y inu prejmemo vredno toje S< Rejhno telo ; drugifii de bomo poterpeshliva bres ne-vo/ie , inu godemanja terpeli bolečine, britko-ßi, inu nedleshnofl bolesni, inu fmertne teshâ-ve, is lubesniprui tebi, k' sbrifanjo najhih pregreh, inu k' saßushenjo nebejhke fhafli, trt-khh de bomo popolnama s' tojo voljo jklêneni , de bomo sdravje, alfmert, kar bo/h dal, od tebe s' v efeli am gori vseli. Na to visho vupa-rpo, de frefiina bo sadna (iopina, ktiro bomo is fvetâ v' vcfimofi flrili, kir bres nehanja, tnu bres kon^a bomo gledali, labili, intivshi-vali tebe lubi Jestifv’ vefeljo nebe/hkimo, kar vam ravno tako pervojhim, inu skelim, kakor famfebi. Amen. PRI- PRIDIGA Na Binkufhtno Nedelo, Kdor me ne lubi, ta ne dersht moje befede. Jo, 14, Refnizhna perjasnoft ima to leftnoft, de, kar perjarel perjatlu rezhe , fvetje , perporózhi, fe vfelej dersh/» perjasnoft, ako fe ne pokashe fkus dela, je le jesizhna perjasnoft, nizh ne vela; sa to pravi S. Evang. de je nekdej rekel Jesuf, kdor inoje sapovdi ima, inu jih der- ( shi, ta je, k’me 1 ubi, kakor deb’bil ocel rezili, kdor v’ dianju ftri to, kar jeft sapo vem, ta pokashe, de je moj perjatel. Ravno toko f govori Jesuf v’ donafhnimu S. Evang. kir pra- ' vi, kdor ne dershi moje beféde, ta me ne lu-bi, is ktirga fe nafproti fkléne, de ta ga lu-bi, ktir njegove beféde dershl. Zhe dershimo, kar je narozhil Jesuf, inu fturimo v’dianju, kar je vuzhil, fkashemo lubesen vlim treiii boshjim perfhonam, ozhetu, linu, inu S-Duha, kir vfe tri fo le en fami Bóg. Ravno toko pa tudi nafproti, ako Jesufovi navk savershemo, ako fo nafhe dela superpnftavlene njegovim be-fèda m , pademo v’samiro per vfih treh boshjih perfhonah, per ozhetu, finu, inu S. Duha, ar‘ shah je fpet poprefhni, kir namrezh vfe tri perfhone fo le en farni Bog. Nizh mejn fo go» tove pregrehe , ktire, kdor dopernefe , pofeb-no reshâli tretjo boshjo perfhono, S. Duha, kir fo namrezh narvezh nafprotne vfmilenju ,gnadi, poterpeshlivofti, inu lubesni boshji , ktire left-nofti fo nar vezh perpifane trofhtarju S, Duhu. Inu kir donafhni prašnik, eden narvezhih pras. nikov, je pofebno pofvezhén S. Duhu, tretji boshji perfhoni, kir ravno na donafhni dan je perfhal zhes Apoftelne boshje v’ podóbi gore-zhih jesikov, tok’menim, de ne bom nerodno fturil, ako bom govóril donef od zhafti, inu lubesni, ktiro fmo S. Duhu, tretji boshji perfhoni dolshni, Inu zhe ozhmo S. Duha vredno zhaftiti, inu Uriti fe deleshni njegovih gnad , moremo pred vfun fkerbeti, de nefturimo nig-darto, kar njega pred viim drugim narvezh reshâli, inu to je fheft hudobi, ktire fe fploh grehi soper S. Duha imenujejo, ftrafhne hudo-bie! gorje timu, ktir je v’tajftih sapopaden. Te pregrehe fo : i ) Ferheshno na boshjo miloft: grefhiti. 2 ) Nad boshjo miloft (zagati. 3 ) Spos-nâni refnizi superftati. 4) Hlishnimu sa volo boshje gnade nevofhliv biti. 5) Prut dobriinu opomuivanju terdovratno ferzé imeti. 6 ) V’ ne-pokóri do konza oftati. To fo grehi super S. Duha, inu od tih po verfti bom donef govoril. Grehi fo veliki , inu malti ktir med nami je , deb’v’njeh sapopaden ne bil, inu vender med fto fpokornikov, kader fe fpovdujejo, bomo komej enga narajmali , deb’ od tih grehov fpo-min fturil , ako od fpovdnika ne bo na to na-, pelân. Samirkajte, kar govor/m , inu popravite per fpovdi , kar dosdej ni fposnano blo. •Resdelim govorjenje na to visho: grehi super S. Dulia (b hujfhi , kakor poglavitni grehi, to ( fkashein v’pervimo deli, ti grehi bodo teshej odpufheni, kakor vii drugi, to bofte v’ drugi* TOP deli vidili, Preden sazimela, poterpite, I. Grehi super S. Duha , fini rekel, fo hujfhi, inu hudobnifhi, kakor poglavitni grehi, kar vara bom kmalo svishal, Ta pervi greh super S. Duha je, ferbeshno ua boshjo tniloft grel'hiti, velie, kaj fe to pravi? to le pravi, grefhiti ravno sa to, k’je Bog vfmilen, greh delati, sa to, kir ga Bôg rad odpufti. Ta greh dopernefe taifl», ktir grefhi sa to, k’vé, de Bóg sa volo Jesuia Kriftufa v’novitnu tefta-menti s’gre fimi kara vezh porerplenja ima, k a- j kor ga je imél v’ftarimu teftamenti ; ta greh dopernefe taifti, ktir, k' vidi, de po per v inni grehu ni bil prež od Boga ozhitno ftrafan, po tim ferzhtm grehe s’grehi gméra, inu mifl', Bóg je dober, rad pregleda; ta greh dopernefe taifti, ktir, k’vidi, de tam en oftuden grefh-nik , ktir v’shivlenju drüsig» ni délai, kakor greh, je vender na sadne tniloft boshio do fé-gel , mifli fam per febi, zbe fe je Bóg na sadne zhes tega hudobnika vfmilll , tudi meni foie vfmilenje ne bo odrekel, preden me bo fmert v’vezhnoft poklizala ; ta greh dopernefe taifti, ktir, k5 na fpnvd zhqka, mifli fam per lebi, grefhil firn, imi meni fe sdi, de vfe eno je, ako enkrat, al vezhknr grefhi m, fpovdniku bo vfe lih, al mu bom enga, al vczh grehov'' povédal* iuu Bogu je tudi vfe eno, al mi en* ga, pa, al vezli grehov odpufti, kar (trim, fesnaiU fpet (povedati, inu Bóg , k’je toko vfmilen , mi sna fpet odpuftiti, Lobi moji ! miflite , kaj je to sa ena (trafilila hudobia! al ne sanizbuje en tak’ ozhirno foiga Boga, al ne savershe fkus to njegovo breskonzhno dobroto ? al mu ni do kon-Za nehvaleshen ? bres konza vfinileni Bog, ktir nozhe fmerti grefhnika, mu je sanafhal, inu ga ni, kakor tavshent drugih, prež po perviinu grehu pogubil, inu greflinjk sauizhuje njegovo gnado, poterpeshlivoft, vfmilenje, iuu milofl:, inu grefhi ravno sa to, kir Bóg rad odpufti. O zhlovk ! zhe fi fe kdej te hudobie dolshan (turili fprafhaj ved, obslialuj, fpovei fe, inu sa naprej ne saneü fe prevezh na boshje vfmileu-je, de ti ga na sadne ne smanka. Drugi greh super S* Duha je, na boshjo miloft fzagati, per-vimu na ravnoft superpoftavlen; miflitl, algo. voriti : morbit mi Bóg ne bo dal vezh foje gna. de, morbit nimam od njega nizh vezli odpiiflian« je vûpari, morbit fn moji grehi vezhi, kakor deb’ mi mogli odpufheni biti, to fe pravi nad boshjo miloftjo zviblati ; mifliti pa, al govori« D a gnade sa me ni vezh, fhkoda, deb’molil, al k’fpovdi hodil, isvelizhan nigdar ne bom , Preklet morem biti, Bóg me je savergél, mi ne ho nigdar odpùdil, to fe pravi fzagati nad hosh-{° miloftjo, inu je fmerrni greh super S> Dulia» naj sa en (trafhni greh je leto, kir boshjìm leflnoftim , kakor svetlobi, dobroti, vflgamo-g o zli n oft i nar vezhi kri vizo (tri! kaj fe pravi to drusiga , kakor mifliti , de Bog je, kakor z. * ktir vezhkrat kej oblubi , pa ne der« slu befédo, to fe pravi mifliti, de Bogd ni fhlo is Terza , kader je rekel, de nozhe Calerti grefhnika, ampak deb’ fe fpokoril, inu shivel, to fe pravi minici, de nafhi grehi fo vezhi, kakor je boshje vfinilenje, de preftopjo Jesufo-vu saflushenje, terplenje, fmert,inu kri. Spomni fe, zaglivi zhlovk! kaj je vender Jesuf sa te fturil, koko fkerbno je ta dobri paltir ifkal tebe sgubleno ovzó, koko lubésnivo je osdra-vil, rane toje dufhe, koko vfmileno jerule prezli grehe zeliga fvetâ, on je dal beleJo, de ako grehov vezh , kakor laf na glavi imafh, ti ozhe vie odpuftiti, ako sgrevano k’nemo pridefh, inu oblubifh pobolfhanje, kir vfmilenje boshje je bres konza vezhi, kakor vfi grehi zeliga fve-ta. To naf vuzhi nafha S. Vira, inu kdor der-gazhi mifli, ta sanizhuje kri, inu saflushenje Jesufovo , ta le finertno pregrefhl super S. Duha. O zhlovk! zhe ü fe kdej te hudobie dol-shan fturil, fprafhaj veft, obshaluj, fpovej fe , inu sa naprej nigdar ne perpiifti, deb’ te prepadla zagovitnoft uad boshjo xnilofljo. II. Tretji greh soper S. Duha je, fposnani refnizi soperftari, kar ftré ne farno hudobni ke* zarji, inu fedajni frejvirniki, ampak tudi vij v’Ioji hudobji oterpneni katolfki grefhniki. Vii ti dobro vedo, kaj nam Jesuf sapovduje ver-vati, inu ftriti, virne refnize jim ne fo nes-nane, inu jim ne morejo nesnane biti, kir jih sna jo flishati, al farni brati, keb’odi, al tim fojo pamet ne podvershejo, delajo, kaker nek-dej terdovratni Judje, ktiri, k’jem je S. Stef, ver- verne refnize reslâgal, fo vufhefa satifnili, deb’ ga le govóriti ne flifhali ; kakfhiua hu-dobia je Co, lubi moji! ozhi satifnit, de se luzh ne vidi, luzh sovrashit, cemoto lubiti! lini she rekel, de taki ne so farno Aidje, inu kezarji, sakaj ti nam nizh am ne gredo, ne so v’ karol-fki zirkvi, od tih ne govorim, jeft govorim od katolfkih kriftianov, ktiri bi refnizo snali inu mogli fposnati, pa nozhejo, jeft govorim od tiftih po shegi fveta vlitih kriftianov , ktiri v’fredi luzhi S. Evang. fo flepi, inu flepzi, tudi druge na pot flepote vodjo, govorim od taiftih naróbe modrih vuzhenikov, ktiri vero, in zirkev pilio, kaker kluzhanzhar sheleso; pravjo fzer, de ozhejo le vrashe, prasne navade odpilit, sraven pa primejo to, karjeka-tolfka zirkov od nje sazhetka vfelej dershala, govorim od taiftih grenko vnetih, ktiri v’fholi Jesufovi srejeni, kaker luzh na fvezhnik po-ftavleni bi iméli sa katolfko zirkov flati, sa nje fvete navade, inuboshjo flushbo fe obnafhat, pa ne temoto rafhirit, verne v’ veri fiabe Ariti, h’ toshbatn, h’ godernanju , h’ opravlanju perlosh-noft dati. Al ne fo vii ti k’ fe fposndni refni-zi foperftavjo? imi grefhé soper S. Duha? zhes ktire zirkov, inu nie shenip Jesuf glafno vpije: Saulì ! Sauli ! saka/ me pregajnate ? Z he pa 1 zhem rezili, de greha super S- Duha fe tudi vlaki taifti dolshen liri, ktir v’dianju ne ftrl to, kar v’ferzu verju, tak’ne vem, al je eden med nami, ktir bi she ne bil soper S. Duha pregrefhil, sakaj vervat, inuvedit, de Jesufo-va fapovd je, Boga zhes vfe, blishniga kaker fam lebe lubiti, fovrashnikam odpulliti, hudo do v’dobrimu premagati, mefo is njegovim po-shelenjam krishati, greha fevarvati, poboshno shivit, kdor vé, de to je boshja sapovd, inu vender tako ne {tri, ta fe ja fposnani refnizi ozhitrio soperftavi. O zhlovk! zhe le te hu-dobie kriviga fposnafh, fprafhaj veli , obshaluj, fpovej fe, inu daj ü sa naprej mujo, dev’l'erzu fposnane refnize fe bodo vidile nad tabo fkasa-ne v’dianju. Zhetarti greh super S. Duha je, blishnimu sa volo hoslije gnade nevofhliv biti; blishnimu nevoshliv biti sa volo zhafnih dobrot, sa volo premoshenja , al frezhe, je poglaviten greh , ako fe pa komu teshkosdî, je shaloften, je nevoshliv, de blishni je dober, inu per Bogu v’ guadi, de njegovo lepo fadershanje fvet v’ozhi bode, je greh soper S. Duha. Tako je bil nevoshliv Kain fojmu bratu Abelnu, kir Bóg je nad Abelovim darilam vezhi dopadajenje imel, ko nad Kajnovim, inu to je bilo, de je Kajn fojga brata vbil. Ravno taki Kajni fe snajdejo she dan donafhni med kriftiani, ktiri fovrashio, pregajnajo dobre, in pravizhne, kir tih lepo sadershauje jih frainoti od tod pride gerdlivo pofmehvanje, bodezhe beféde, sanizhvanje, inu fatansko opravlanje, fkos ktiro vezhdel is ne-vofhlivolti, al is farisarskiga ajfranja bo zhaft, pofhtenje , dobro imé nedolshnih pozherjeno, deb’ le njh nedolshnofl:, inu zhaft pred fvetam obtemnela. To je hudizhova hudobia! inu kar je narbel shaloftno, je to, de ta greh ima foje ftanvanje nar vezh med taiftim dufhami, ktire meuio, Bóg vé! kako vifoko fo she perfhle v’ fvetofti, ktire menio , de fo s’ Bógam she bratovfhno fpile, ktire prejemajo S s. Sakra- men- 44*> mente bres ftrabu, ktire menio, de s’tim je vfe opravleno, ako vfaki teden letio k’fpovdi, ino sniolio nektere navadne molitve, deflih prezi po S. Obhailu fe fpet blishui opravla, pred Zerkvenim vrarmi fvet gliha &e. O zhlovek! krir ii te hudobie kriv» obshaluj, popravi, l*po-vej fe, fzer gorje v’fmertni uri, gorje period* bi, gorje v' vezhnofti. m. Peti greh super $. Duha je, prot dobrimu opominvanju oterpno ferzé imeti ; v’timo fe pre* grefhe vfi taifti, ktiri, preden kaj hudiga ftré , bodo perjasno opominani, pa vfe opominvanje, zhe tudi od njih naprejpoüavlenih pride , sa prasne beféde imajo, vfe sanizhliVo savershejo» ie zhes to pofmehujejo, irli is tih, k4 jim dobro ^zhejo, fhpot delajo, to fe pravi iméti oterpno ferzé, in je greh soper S. Duha, ktir je ozha dobriga notridajaöja , inu S. Opominvanja. O zhlovk! mifli nasaj, kolko taziga opominvanja fi she sanikerno savergel ! fhlifhifh vfako ne* delo, vfaki fapovedani prašnik evangelfke nau* ke, inu pridige, ktire drnsiga kolaža nimajo, ka-ker tiga, deb’te od hudiga nasaj dershale, inu h’dobrimu pergajnale, bofh opominan, pro-fhen, (Varjen tolkokrat per fpovdi, sapufti na-vado, vari fe grefbne perloshnofti, fkerbi sa dufho, dokler je zhaf, inu perloshnoft njo is-velizhati , k’fi fam per molitvi , al per drusih °pravilah, al fe snajdefh v’dobri drufhini, ti tolkokrat ra S. mifel na mifel pride, vender, Vender treba bo enkrat moje skivlenje popolna- m a ma oberimi, grefhil fini Veliko, fpokoril The malo, kaj bi vender blo, keb’ me nagla filiert prehitela, sdej te Bóg opomina fkiis fhibe, sdej fikus uefrezhe, krishe, inu nadloge, ko-ker fgubleniga fina, deb’fe vender enkrat ver-nil nasaj h’ tojmu vfinilenimu ozhetu fkus pokoro , ktirga fi s’greham saputtil, al firifh po vfimu timu opominvâniu ? te pobolfha kej vfa-ka pridiga, Te odpovefh sa vfelej po vfaki fpov-di eni, al drugi pregrehi ? o zhloveK ! nizli ne pomaga pofluPhati svetto boshjo befédo, nizh ne pomaga vfaki teden Ss. Sakramente prejeti , aku v’ftarih velikih grehih, inu grefhnik navadah smiram ottanefh, iinafh oterpno ferzé, fi kriv greha soper S, Duha. O zhlovek ! zhe te zhes to toshi veft, obshaluj, fpovej fe, popravi , dokler je zhaf, fzer fe bo raferdil vezhni Bóg, inu te bo s’duhovno flepoto vdaril, inu tako bofh sagasil v’ filetti greh soper S. Duha, k tir je v’ nepokóri terdovratno oftrfti; to je konz, inu sadna fhiba taiftih , ktiri sanizhujejo opo-minvanje, inu notridajanje S. Duha, de na sadne jih Bóg popolnama zhes putti lijh grefhnimu poshelenju, inu hudimu nagnenju, inu tako na dufhi oflepleni vsamejo vezhni konz v’ fvoji terdovratnofti, ino nepokóri, kaker levi res-bojnik. Led sois vredni flepzi fvoje fpreober-nenje, inu pobolfhänje od zhafa do zhafa odla-fhajo, od mladofti, do flarotti, od ftarofti do fmerti, deflih vpije S. Duh fkos modri ga: ni' kar ne odlajhaj h'gofpódti fe oberniti ; pokora je v’njih vufhefih ftréla , pred ktiro fe vfi tre-fejo, inu kaj fe sgodi ? grehi fe smiram mnoshio, liagnenje, inu poshek-nje smiram hujfhi podaja» grefh- grefhne navade fe v’ naturo fpreobernejo , med tim shivlenje ftczhe, fmert pride, grefhnik pade , inu kam? v’en greh, ktir vie poprejfhne hudobie sapezhrfti, namrezh v* obvupanje, is obvnpanja v’peklenski bresen. O Bóg! kaku sanizhlivo bo rashaléna fkos to tvoja breskonzh-na lubesen , inu iniloft ! kako ftrafhni greh je nespokorno shivit, fpreobernenje na sadne od« kladati» pokóro odlafhat na en zajt, ktir vender ni v’ zhlovefhki oblafti ! kakfhina flepota je, v’ nevarnoft vezhniga pogublenja naprej-vfetno fe poftaviti, vie isvelizhaiiske pomózhi savrežhi, inu she na sadne fe ne h’ Bogii ober* niti ! kako nesnano pregréfhenje je to soper S« Duha, ktir je Bog vfe lubesni ! al ne fo ti grebi hujfhi, inu hudobnifhi, ko poglaV ini grehi? menim , de v’timu fte sadóftì prt-vi sli ani ; ravno sa to pa bodo tudi ti grehi teshej odpufhe-ni, vfi drugi, kar more ftrah Briti vlim, kri-ri fo v’tih grehih sapopadeni, koker bofte v’dru* girne délu vidili» ï. Kako? al ti grehi ne bodo odpufheni? ni J» vfmilenje boshje bres konza veliko? al bres bonza milofliv Bóg ne odpufti vfe, kakerkol teshke, ino veliko grehe, ako jih zhlovek obžaluje, inu ponishno sa odpufhânje profi? ka* ker noben greh ne prevdga vrednoft S. Refhne bervi Jesiifove, tako tudi nobenga greha ni, deb’ne mogel odpufhen biti : ako bi vajhi gre-L riide\hi, kaker jkarlat, imajo beli biti, ' *akerJheg, pravi fam Bóg fküs Isaj. pretoka; ka- kako tedej je mogózhe, deh’ grehi soper S. Dü» ha ne mogli odpufheni biti* ne na timu, ne na unimu fvetii? kako je mogózhe, deb’ hud o-hia zhlovekova vezhi bla; kaker je boslije vfrni-lenje? fief je fzer, lubi moji! ni greha takti veliziga, deb’ premagal bos h jo milofi , vlaki greh samore odpufhen biti; al od grehov sopel' S• Duha pravi Jesuf po reslozhku Korn. a Lap. de ne bodo odpujheni, kit grejhnik je kriv, on odpujhanje nasaj dershl, k ir savershe vfe. pomo^hi, ktire mu ßushjo h' pokori, je enak bolniku, ktir ravno sa to more vmretu kir no* {he nobene ar{nie ; kdor g re fhi sopel* S, Duha, le milofli S. Duha soperftavi, bres ktire zhlo-vek ne more pokóre Uriti, lie vfmilenje sado-biti, on fhali s’ boslijo guado. To, k’je pre-mifhlnval Guilielm. de Paris, je saVpil polil shrdofti : o breskon{hna milofl boshia, o draga kri Jesufova, o saflushenje Jesufovo, o nauki Jesufovi, vi {le timu, ktir soper S- Duha grtjhi, ne farno k' nobtnmu pridu , ampak fle mu {el perloshnoft ve{higa prekleßva ; sa to fö sgodi tolkokrat » de vii drugi grefhliiki pridejo k’ pok òri, sadobe odpufhanje, inu tniloft» sraveii pa grefhnik, ktir je soper S. Duha gre-fhil, bo pogublen. V’kom fe ti grehi od drugih grehov raslozhjo, pove S. Aug. inu poka-she nad dvemakralama, Faraonam, inu Nabulio-donosorani, obdvema je dal B6g gnado, de fia fe snaia fpokoriti, al kaj fe je sgodilo ? Nabu-hodonosor fi je gnado boshjo k’pridu fturil*]®. fhel fam v’fe, je objokal fvojo^ pregreho, jö odpufhanje sadobil; al Farâo fe je guadi boshJl soper poftavil, vfe opomiiivanje, inu shuganjß bosh* Imslije savergel, inu, k’ Te je od ftraha pred Bógani zela egiptovTka deshela trefla, je ofla’o kralevo Terze terdovratiio, inu od tod je priThlo, de Farao je vmerel hres pokore, ni odnuThanje sadobil. Is tega Bri ta fklep S. Ang« de Nabil-hodohosor je grejhil f(er soper Boga, al Fa-rao Je je soper S. Duha pregréjhil, sa to je tel pervi odpujhenje fadvbil, ta drugi ne. Grc Tilnik, ktir je tak , de gnade S. Duha sanizhuje, fa ravno tako fam soper Tvoje isvelizliaiije dela, kaker on soper BogàgreThi, on li ne da nobene imije Tvoje, grehe i'posnâti, imi ohshalvâ-ti , Te ne prime nobene isvelizhanfke pomo* zhi, oliane terdovraten v’ pregrehi. Glejte, kriftiani! tako ne bodo odpuTheni grebi sopel* S. Duha, kir tak’grefhnik is lallniga sadolshen-ja Te ne (pokori, kir pomózhi, ktire bi mu sna-le h’ pokòri pomagati, ofhabno savershe. Imi ta terdovrntnofl drusiga ni, kaker prav izb na boshja fhiba, sakaj kdor gnado bošhjo sanizhuje, drusiga vreden ni, kakef od Boga nasproti sanizhvan» inu sapuThen biti.* al ni po pravi zi, de Bd>g grefhniku, favno s’ to mero vun meri , is k tir o mu je greThnik popred notri meril ? GreThnik je vTelej Buril to, kar je Boga nar vezh shalilo, on je oBal hudoben, k’je Bóg proti nemu dober bil; on je shalil Bogd, k’Ce Bóg ni vtrudil njegove hudobie poterpeshlivü prenaThati ; on je sanizhval vfigamogozhnofl, inu breskonzhno miloB bosbjo, k’je menil s’Kaj-hain , de njezovi grehi fo vezhi, kakec deb’ mu mogli odpuTheni biti* n. On je refvetlenju nebefhfcimu na lafh ozhf saperel, imi fe je fuperpoftavil fposnani refni-zi, on je S. Opominvanje sa vergei, inu je f kos gnade dobriga Boga, ktire je sanizhval, smiram li hudobnifhi räcal , je pulii] Boga sabftojn ter-kati ua njegovo ferze, inu je is naprejvfetjam oftal v’nepokóri, al po tim ni po pravizi , de Bbg na sadne grefhnika ravno tako sanizhuje» inu od febe pahne , kaker je gréfhnik v’ shiv-Jenju Boga sanizhval, inu od febe palmi. Od takih gréfhnikov pravi Zahar, bosbji prerok : oni fo fvoje ftr\e vterdili, kaker demant, deb* ne der shali sapovd, inu po flavo ; taki terdo* vratniki Ib , kaker levi rasbojnik na krishu , jktir je bres obzhutenja fvojga ferzà vifil, def-lih je imél na fvoji Brani nedolshniga Jesufa , pod krisliam bosbjo Mater Mario; semla fe je ; trefla, fkale fo pokale, zel Judje fo fe na perii tolkli, al rasbojuik je terdovraten oftal, nizli ga ni samoglo k’ pokóri fpodbolti. Ta terdo» vratnik je shiva podoba vlih taillih gréfhnikov, ktifi fkus fvoje pregrehe tako delezh perprav-jo, de jim Bòg perkrati fvojo gnado, inu jih terdovratnofti njih ferzâ zhes pulii : Ktiro Jer-, kaker pravi S. Bern. ne bo ne jkos shif ganje vflrajheno, ne Jkos dobroto omthfhanu. O shaloften lian taziga grefhnika ! Inu kolko fe snajde tazih med nami ? fo kriftiani , nar bolfhiga ferzä, enga ferzd, ktiro gori sa brsh-jo zbili, hibi duhovlivo, ima dopadajenje nad ozhitno andohtjo, s’ vefeljam poflufha bosbjo befédo, al kaj je vfe to, kir ravno to od na- * ture 45« . ture tako dobro Terze je od drupe piatì terdo-Vratno, oliane v’navadnih pregréhah , odlafha na zela lejta fpovd, li del a oblubo fpokóriti, inu h’Bogii oberniti ob zhafu, ktirga al bo do* shivel, al ne, nima gotovofti ; fo dufhe, ktire Bóg po fili k’febi vìézhe nekaj fkos notrejno opominvanje , nekaj fkos vunajne navuke, imajo vefeije veliko nad boshjo flushbo , veli jih bres nehanja opomina, daj fvejtu flovo sarozhi fe s’Bógam, obrajtaj is velijo, pollavi fe Tkus zhifio Tpovd od zeliga shivlenja v’fian boshje gnade, al od druge piati jih s’ lilo nasaj der-shi al nesavuplivoft , deb’mogle po tim ftano-vitne biti, al bojezhnoft, deb’ mogle veft po-polnama ozhiftit, al prašen ftrah pred fvejtam , al gréfhna sramoshlivoft pred ludmi, inu kaj pride istiga? to, de, kolker dalej odlafhajo, tolko bol okréne véli, tolko bel oflabi gnada boshja, inu Bóg, kir vidi, des’fojimi gnadamt nizh ne opravi, jih sapufti, fe jim fkrie , dokler popolnama oflepleue padejo v’shaloftni ftan nefrezhne terdovratnofti. O ktirkol fi tak, fab-fiojn bolh toshil enkrat zhes Boga, de ti je odtegnil Tvojo gnndo, fposnal bofh enkrat, de pravizhen je gofpód v’Tvojih delali; zhe zel orumne dufhe fe ne bodo mogle potoshit, de jim Bóg ni dal tolko pofebnih gnad , kaker mor-bit nektirim drugim , kaj bo mogel nehvaleshen gréfhnik naprej pernefti, ktir je gnad bres fhti-vila savergel ? Bóg je tebe ja tolkokrat klizal, pa ne fi otel flifhati , on je Tvoje roké proti tebi ftegval, pa fi ozhi prozìi odvernil, de ne fi vidil, on je sa teboj hodil, pa fi beshal pred njiiu , al ni po pravizi, de Bóg na konzu tvoj« <5* ga shivlenja ti odtegne Tvojo miloft, kir fi jo pnpred vfelej saniétal, de te sa to pulli v’duhovno Tleporo, inu v’terdovratnofl: palli, saka/ per nefpokorjenih grefhnikih na sadne luzh guade boshje vgafne, inu grefhnik v’ grehu neT-rt-zhno vmerje. To je sashugal lam Bóg, to je Tkulilo grefhnikov bres Thtivila. O keb’nam dano blo vidit ferzé tiga , uniga vmerjozhiga greThnika, previshali bi Te k’ naThimu Itrabu, kako na tanko Te fpolni to llrafhno boshje sim* ganje. III. L ubi moji ! de danaThno govorjenje ne bo bres fadii, Urimo potrebni Tklep, inu potegnimo sa nafhe sadershanje nauk is tega, kar J mo ni Thali. Sli Thal fi , o zhlovek! de grehi toper S. Duha To hujThi, inu hudobniThi, kaker poglavitni grehi, inu ravno sa to bodo teshej odpulbeni, ko vfi drugi, kir Te zhes narvezhi lallnófii famiga Boga vojskujejo, kir Te bres-konzhni dobroti, inu Tvetofli boshji na ravnoft soperllavio, kir ravnu te gnade, ktire samore-jo greThnika h’pokori perpravit, safinehujejo, inu pollavio greThnika v’tak’neTrezhen Han, de Te Bóg zlies njega vezh ne Tmili, de sab-ftojn je sa njega prelil JesuT Tvojo kri, zhlovek ! zhe po sadoblenimu TposUanju reTnize tako grefhiTh, ti sa Tvoje grehe noben dar zhes ne oliane, dozhakati nimafh drusiga, ko ne-irezhno linert, ojllroTodbo, oginj vshgan od boshje pravize, ktir bo vezhno pékel Tovrash-»ike boshje, inu sanizhvavze boshjih gnad, Bój, inu imi vari se tedej, o zhlovek! grehov soper S. Duha pred vlim drugim, ne fturi greh uig-dar sa to, k’je Bóg dober, inu vfinilen, kir rad odpuftl; mifli, de Bóg ni farno miloftiv ,je tudi pravizhen, inu ftrafhei» v1 fvojih (odbah ; fpolnifh enkrat, grefhnik ! fhtivilu tvojih pregreh , ti ho Bóg odtegnil fvojo guado, kaker nekdaj Saulu , inu bofh is laftniga sadolsheoja konz vsel ; vari le tedej predersno na boshjo miloft grefhiti ; ako li pa vender grefhil, nikar ne mnoshi fvojo huilobio fkos to, deb’ob-vupal nad boshjo milortjo, ampak mifli, de ka-korkol velike fo tvoje pregrehe, je vendei* lini-lenje boshje fhe hres koaza vézhi , de ni greha, ktirga odpufhenje bi nam ne bil Jesuf sa-flushil fkos fvojo filtert, Bóg samore vfelej vezli odpuftiti, kaker samore zhlovek grefhiti. Ne portavi fe nigdar snper Iposnani kerfkanski refnizi, prevdari vezhkrat, kwko hudobno je proti Bogu, aku fe njegova noterdajanja, inu jubesniva opominvanja fametajo, inu sanizhuje-jo ; zhe bofh sa take gnade nehvaleshen Bogu, te bo savergel, kaker terdovratno judovsko ludrtvo. Ako vidifh dobre dufhe, ktire svetto hodio po poti refnizhne bogalubuofti, inu fo bogate na boshjih guadali. kaker ti, ne bodi hudoben, deb’ta lnidizhovi greh fturil, deb’ jitn sa volo tiga nevofhliv bil; mifli, de Bóg sna fvoje gnade vun deliti , kaker ozhe, inu kir njemu tako dopade, de entnu vezir, drugumi tnajn da, more tudi tebi doparti ; zhe Bogä v’vüuio, kar on ftri, fposnafh , imi tnolifh sa pravizh-niga, zhe fe sa volo gnad, ktire blishni ima, is terza vefelifh, kaker ozhe fapovd kriftianfke lubesni, imaj fkcrb, de fe fkus verno shivlen-je ravno tih gnad deleshen ftrifh, kcire nad blishnim vidifh, v’ bifhi nebefhkiga ozheta je dotti fedeshov. Saduizh vari fe, o zhlovek! de proti dobrimu opominvâ''ju. od koderkol pride, al od pridigala, al od fpovdnika, al od laftne vefti, ne bofh imel nigdar oterpneno fer-zé, odpri vushefa tvoje dufhe, poflufhaj, vsemi gori, fpolni v’dianju, beféda boshja je shiv-lenje nafhih dufh, dershi te vfelej sa tvoje nar bolfhi prijatle, ktiri ti refnizo govore, inu pot prot nebéfam kashejo, Trefi fe, kader terdo-vratniga grefhnika vidifh, inu moli sa njega. Inu de fam ne bofh nigdar v’shaloftni ftaii ne-frezhn® terdovratnófti padil, o tak’ ne sanizhuf nigdar klizheozhi glaf dobrotliviga Boga, inu glaf laftne vefti, ne vterdi ferzé , ne pufti Boga sabftojn klizati, de tudi ti enkrat ne bofh fabftojn na njega klizal, fabftojn prot njemu ro-ké pousdigval, de ne bofli enkrat od njega fa-pufhen, savershen v’ nepokóri, inu v’terdovratnófti vezhno nefrezhni konz vsel. Glejte, kriftiani ! tako bomo pokasali Jesufu, de ga lubimo, ako po danafhnitnu nauku bomo der-shali Djegovo befédo, tako bomo fkasali, dolsh-no zliaft S. Duhu, ako soper njega ne borno nigdar grefhili. Kir pa, o luki moji! fami vétte, de bres milofti boshje, revni zhlovek fe ne more ne greha varvati, ne dobro ftriti, inu kir vétte, de Bóg sa miloft ozhe profhen, inu fzer nad-leshno profhen biti, tak’ profi, o zhlovek! da-ftef fh# bol, ko drugekrat, de fe odpré zhe» te 45? te nebo, inu fofi doli fvoje gnade, kir ravno danaf je taifti Trezhni, vefeli dan, na ktiri dan je bil popovlen zel fvejt, kir poflan je bil ne farno zhes vfe Apoftelne, ampak tudi druge dar S. Duh, od Jesufa oblublen, preden je Ivejt saputili, inu v’uébefa fhel. Obtrniti tedej, o. is-volerti verni ! ferfi, inh ofiil proti nebefam , is ktirih je donajhni dan podil fies Apoftelne taifti nebejhki ogin, S. Duh , ktirga je JesuJ' ob-lubil, ktirga slafti fedajni fvejt tolkajn potrebuje. Profimo , de pride tudi fies naj' is Jvojinii darmi, inu miloftmi, inu govorimo s’ ponish-nini Jercam: pridi S. Didi, najh vufienik, nalh v arh, najh vodiviç, najh paftir, najh oashalnik, «d/A bejednik, najh pofvtfivav\ , naj k Bóg , pridi fies naf, inu napolni s'tvojo gnado : daj nam dar modrofii, inu refvetli najho ftepóto, de bomo fposnali, kar je tebi Verjetno , inu leto vjelej Jlrili ; daj nam dar sa-ftopnofii, inu podpiraj najho nevumnofi, de bomo tvoje opominvanje, ino notridajanja vje-tej perpravno /prejeli, inu taifti mu fe nigdar foperpofiavili ; daj nam dar dobriga Jveta, inu vishaj najho pamet, dc bomo vjelej te nar boi-ibi p o mo fili k’ isvelifiianju svolili, inu taifie ibernili h’ naj hi vefimi Jr e fili; daj nam dar vufiienofti, inu presheni tamoto najhe pameti , de bomo v'vernih rejnicah, v' evangeljkih nau-kihje prav vterdili , inu po taifiih najhe shiv-lenje ravnali ; daj nam dar mofitl, inu poma-Eai najhi fiabofli, de bomo vfe sapelive, ino nevarne fovrashnike nafhih dujh fposnali » inu premagali, inu po konfiiani vojski fiies fvejt , me- mefò , i nu hudička, krono rechne ■ffiaflì sada-bili; daj nam dar boshjiga flrahà, imi polo-mi najho preofhdbno/l, de bomo ptrpravhni rajjhi vfe, kar fvejt perjetniga inià, sg ubiti, inu vfe /indo preflati, kaker priti ob tvojo S. milojl. Sfuri, velini Bóg! de s'tim darmi bomo tebi v’nafkimu shivlenju svejlo flushili, v’ tvoji gnadi, kader bo tvoja vola , fe is tiga Jvejta lochili, imi po fmerti fhli gledati, v .«/»-• vrf/i, f/2// ve\hno lutiti tebe najhga fharnika, najhiga odrejhenika , najhiga pofve^hvav^a , Bogâ acheta, fina , inu S. Duha. Amen. PRIDIGA Na dan S, Trojize, I. Nedelo po Binkufhtib, Vufhite vje ludi. Mat, 29, 7 * 4-»he per sazhetku danafhne pridige le en majo premiflim fairto vifoko fkrivnort, ktiro ka-tolf/ika zirkov danai’ is vefeljam vfih vernih •obhaja, fe ml portavi pred oziò tolko zhude-shov, de ne véin , Ice bi sazhel, ké bi nehal. Ob drugi h prashniki gledajo osnanvauzi bosh-je belede kaj taziga poiskati, kar sa vredno fpnsnajo vernimu ludftvu naprej portavit, al danaf fl vfakj pridigar persadeiie » deb’ le samo- gel dodi na dran puditi, imi malu povedati, Skrivnodi, ktire fo Ss. Vuzheniki od danal'h- • niga prašnika fkupej fpravili, je fzer obilno fhti-viio, al fhe vezli odane fkritih, ktire od zlilo* vefke psfineti ne morejo sapopadene biti. j.s tiga kai fklenemo drusiga, kaker to, de od fkrivnodi Ss, Trojize le lila malo samore dopovedano , Ine majn fapopadeno biti ; inu zhea to fe ne smemo zbudit, sakaj zhe S, Ang. Luzli katolfhke zirkve, ta nar vezhi med vfim Vuzheniki, k'je otel fkrivnodi Ss, Trojize do dna priti, je bil opominan od boshjigaAngela, de pred bo mogózhe zelo morje v’eno orehovo lupino fpravit, ko fkrivnod Ss. Trojize sa-popàfti, kaj tedej homo mi per nafhi plitvi, flabi pameti od te fkrivnodi sapopadli, kaj govorili ? molzhari, pouishno moliti, inu terdno » vervati, to je nafha dolshnod. Sa volo riga vsametn sa danafhni nauk dve refnizi, od Id altarja, prozh od angelfke mise, tak’ beféd-bjk jes netim, je nesagova’rjam* ven shnjo is j;irkve, prezh od delésha kerfhanskiga shiral-'ha, ta Cama Cehi jej vezhno pogubo ; kader S. Obhailo pregréfhno prejme, tifta ura, inu minuta naj bo nefrezhlia, sakaj s’Skarjotam angeliki kruh grise, Jesnfovo telo v^oftudno mlako. *ybjga uezhiftiga Terza vershe, fama zhes fe , fi fkle- 48î fklene fklép prekleftva, ako fe sgodaj nespo-kóri, naj fe varje, de fe nji, kakor Judafhu drob is trupla neifuje, de fe dufha, inu truplo v’ vezhni peklenski ogin nepogresne. Bo (pet kdo rekel : fhe fo drugi kerftiani, ktiri fe po góftim obhajajo, inu vender fe nizh nepobol-fhajo, neshive fzer v’velikih pregréhah, vender fo radi nejovolni, leni, godernjavâfti. Od tih ne vi, ne jeft nemoreino fodit, ti fe morejo fpovdnikam zhes puftiti ; tolko vender re-zhem, de takfhnitn bi dobro blo, deb’vzhaft nameft praviga Obhaila per S. Mafhi s’duhov- ; nim Obbailain sa dobro vseli, deb’ fe h’ refnizh-nimu Obhailu bel perpravili. inu pobolshali fvoje yfakdanje pomankanje. Vender sa te tudi ftojim is trieh rezin: i) Je réf, de ktir s’majhnim pomankanjam k’S. Obhailu perftópi, neprejme Boga nevredno, sadobi Sakramentno gnado , deflih obilnoft nebéfhkih darov nesado-bi, kakor ti nedolshni : i) Lih ti, keb’fe po góftim neobhajali, bi morbit fzhafama fhe hu-dobnifhi hli : 3) Dokler fe kdo po enmu S. Dianju podvisa, od tiga je fhe vpanje pobolshan-ja ; sraven tiga fpovdnik taziga vender s’ eno, al drugo oftrogo sbode, vfaj tolko, de nesaspi na poti proti vezhnofti. Al kdo bo sbodel taiftiga, ktir li enkrat v’ lejtu, al zel po redkim k’fpovdi, ir. 11 k’ Obhailu pride? véli saspi » gorézhoft vgafne, pamet oflepi, pozhutki rafa; . jajo , poshelenje rafte, pomózhi ni nobene, kaj pride ftiga ? to, de fe greha navadio ; ga pio, kakor vodo, inu kader she globoko sagasio , jih ena teshava sa to drugo prehaja, is ene plati framóshlivoft, is druge fhtivilo, inu oftudnoft pre- 483 • pregreh , ìa tretje ohvupafije. îtdo je krïv ti-£a V samuda, odlashdnje S. Spovdi, inu Obhai-la» Vi tedej» kriri fte na potu popolnomafti, ako vaf lih fkufhnave tnotio, pozhutki k*gre* hu vlezhejo, nikar fe nevftrafhite, S. Ambros haj vam ho is^led» k’je rékel (am od febei k’ fini sniiram bolen, to je, k' smiram v' maj h* ne pomankanja padam , morem po gÒflim iskati sdravilo per Ss» Sakratnmtu > de neofla-bim) de nevmerje moja dujha. Vender pa, ktir hozlie v’Bogu, inu v’svetufti gori jetmiti, treba je, de h’ angelfki misi ne li farno vezh-krat, ampak tudi vfdlej vredno perftopa, kol-kor fe zhlovek samote vreden ftriti, kar Vum bom rasloshil v’drugitntt delu» Ï» Kdor hozhe vredno k' 5. Dhhailu perfto» Pit, tiga more véft previshat, de je bres fmert-biga greha, deje v’perjasnofti fvojga Boga, de hi kriv zbes sapovdi boshje $ lie zhes sapOvdi fcirkvene ; ker bres dershanja boshjih » inu Cerkvenih sapovdi ni vredniga Obhaila. Pore* ^hete, to shé verno, lahko je govorit; al der* shat je teshko; to tudi jeft sposnam, ker butara tih póftov teshî tako vaf, kakor mene ; pa Vender od kod to pride, de k’ fmo vii pod eno portavo, imi vender nebodo od vfih enako sa* povdi dershane ? vére malika, upanje je prefh* lo , lubesen je vgafnila; te tri zhednofti lo tai-fti ftebri, na ktirih rtoji zela fvetoft kerfhan*. 8kiga shivlenja, to fo taifte tri Zhednofti, kti-te Daf tudi k’ vfakdajnimu Obhailu samotejo 31 * vred» vredne Ariti, ktiri je s’timi oblezhen , ta bres Arahu perAópi h’taiAi kralevi misi , per ktiri fe nam da jeüi nedolshno sa nat’ na krishu dar-vano jagne Jesuf, lin nebefhkiga ozheta; to fo taifte zhednoAi, is ktirih svirajo vie druge» krire samorejo zhloveka k’S. Obhaihi vredniga Ariti. Ro morbit miflil eden , al drugi, hvala Bogii ! tri boshje zhednoAi shé snam , jes jih vezhkrat obudim ravno takó, kakor jih pridigar moli. Premalo je to, moj zhlovek ! sab-Aojn fe jesik obrazila, ako ti v’dianju nefka-shefh, kar s’vAmi govorifh , bres dianja, bres dobrih del je mertva vera, vera shivi li ra-krar, kader fe v’ dianju fkashe : poAavim imafh fkuffyuavo na tihim » to, al uno Ariti , kar je pregrefhno, zhe virjefh. de Bóg vfe vidi , ktir bo od tebe tanko rajtengo tirjal, inu grefhne dela, vezhno tepel, inu to vender Arifh, tak’vére nimafh , sakaj kako bi blo mo-gózhe v’greh pervolit, keb’A poAavil naprej prizhnoA boshjo, peklensko jamo, terplenje tih pogublenih , fmrad peklenskiga shvepla. Mifli, o zhlovek ! de povfod, v’vfakimu fkritimu kotu , rudi v’ góAi ponózhni tdmi, per vfakimu délu tri prizhe imafh, Boga fvojga vAgavide-ózhiga fodnika , angela fvojga varha , inu hu-dizha fvojga fovrashnika, eden te bo Podil, ta drugi te bo toshil, ta tret j te bo martral, kako morefh v’gréh pervolit, zhe to virjesh ? kako morefli v’greh pervolit, ako virjesh, de fkus vfaki fmertni greh fe na en tenek laf obefifh , fe ta vterga, tak’ pogublen A na vezhno; t» virjesh , de Bóg pod podobo kruha je na altar-* ju, taihi Bóg . ktir is nizh te je Aväril, s’fvó* jo jo kervio odrefhil, inn is obilnifti Tvoje neis-rezhene lubesni fe Tani Tebe sa jéd da, kako je Vender po tim mogózhe, de ti s' nezbimarnini sadershânjam v’ zirkev perfhumiTh, Tvoje ozhi s’ rasvojsdanim poglédam paTeTh, govoriTh . drupe motifh, v’ pregréfhnih miflah fe sadershifli ? kir vTe leto Bdg vidi, al Te bofh mogel na dan Todbe prednjim isgovórit? poglej, de ne shiva, ampak mertva je tvoja véra, kakor ihn ti na S. Telefa dau obilno fkasal. II. Pravifh na dala), moj zhlovek ! de v’Bo-Sa terdno vupafh, gré pa is pravi ga dna tvoie vpanje? ti Tzer vpafh od nesmcrjene milófti bosbje sraven drusih nebéfh'kih gnad odpnfhan-je tvojih grehov, kirvéfh, de miloft boshja feshe zhes vìe tvoje pregrehe, kir je vézhi, kakor zeliga fvejta hudobie ; prav ftrifh , moj gréfhnik ! sakaj to jerefnizhno, al sakaj vupafli, de ti bodo gréhi odpuTheni? morbit sa to k’li Per fpovdi bil? inu od Tpovdnika odveso sado-b*l ? o re vesli ! vari, de nebofh golfau, nizli ne pomaga krish fpovdnikov, ako ti zhes tvoje gréfhne navade krisha nçftrifh, ako gré* bam fiovonedafh; nai fpovdnik, krishe dela, kakor hozhe, ti vender pred Bigam odvesan Neli ako nesapuftifh greh, inu gréfhno navado, Namefl deb’od fpnvedanih grêhov odvesan bil, fkus bosliji rip, fkus nevredno prejete Sakramente s’novimi ranami obloshifh Tvojo dufho, na taki visho to vupafh, kar Big Briti ne-naore, kir mogózhe ni, deb’Bóg tebi odpuftil, pko ti greh nesapuftifh, Bofte rekli ; flaboft; vhloveska je velika, vezhkrat terdno oblubimo, pa vendec li pademo; de flaboft zbloveska ja velika, to jes tudi fposnam, al sraven tudi veni, de kaj drüsig a je flaboft, kaj drusiga ja navada} ako ti po flabofti padefh, savupaj na Boga, on bo tebi fkus pokóro in fpovd greh odpuftil, ako is navade gréfhifh, gorje tebi. De bofh pa reslózhil, kdaj gréfhifh po flabó-fti , al is navade, poflufhaj; taifti grćflii po flabófti, ktir, potle k’jeshe v’refnizi oblubil greh sapuftiti, fe vlake perloshnofti vârje, sa-pufti hifhe, snanie tovarfhie, dershi svelto v fa od fpovdnika prepifane pomózhi, Boga po gó-ltim na pomózh klizhe, zhe vender sraven vfi- j ga riga pade, naj saupa na miloft bosbjo, tinnì bodo grehi odpufheni, inu ako nekir odveso j ned obl, naj pride kmeui, jes ga bom bres vfi« ga pomiflika odvesal, inu k’S. Obhailu poflal, ls navade pa gréfhi taifti, ktir od fpovdi do * fpovdi ja smirarn ta flari, kakerfhen lani, tak« shen lejtas, naj ga fpovdnik opómina, fvari, profi, inu previsha, kakor hózhe, le vender nepobolfha, naj obeta pobolsbanje, kolker more , je vender smirarn ;ta flari lakomnik . ftari fovrashnik, ftari pianz , ftari nezbiftnik , jo smirarn lih v’lashih , v’ nejovoli, v’opravlanju , v’krivih fodbah, inu tako naprej, Takfhni sabftojn vupajo, njih vupanje ne ho osdravilo; takfhne jes h’ Obhailn nevâbim , ja jih neper* puftim* dokler ui pobolsbanje v’dianju. m* III. Sadnizh govorit kaj majhni ga od lubesni, nevém nizh bolshiga ftriti, kakor de vam po-kashem neprezenjeno, neisvezheno, nigdar sa-popopadeno lubesen, ktira shé zhes tavshent , inu ofemfto lejt s’neismérno vrozhino gori v S. Sakramentu, od kod to pride, de nafhe terza, ktire ta atigelfki kruh tolkokrat vshivajo °d njegóviga ogna fe nevshgejo , inu nesgore do pepela? on je fin taiftiga ozheta, ktir naf Jo tolkajn lubil, de sa volo naf tudi njemu ni sanefel, on naf je od sazhetka lubil» inu naf hdzhe notri do konza lubit, on posua ferza vlili «af, kolko jih fhteje, ktiri bi ga nasprot po vrednofti lubili? keb’fe nam to fhtivilo povedalo, lirah bi naf obshel, de taka lubesen bo vender takó malo lublena, feshi vfaki v’Ivoje ferzé, imi bo fposnal, kaj, kako, inu kolko tebi, bofli fposnal, o zhlovek ! de na m eli deb ogi n tvoj ga lerza fe povsdignil na kvilhko, te oj plemen li pod fe mezhe ; al te neobjide teamóta, de tvoje ferzé navefifh na en kol 1'nerdliviga mefâ, de lubifh eno peli blata, en Prah, inuismifli pullifh taiftiga, krirga vfi angeli, inu arhangeli, kerubini, inu Perafini v’ lu-hesni samakneni bres konza lubio? ktir fa m je tebesen? inu kako lubifh to pofvetno, inu ziiafno? takó de fi perpravlen boshje, inuzerk-vene fapovdi popred prelomit, kakor to sgu-hit, kar bofh fkorej sgtibil; takó, de fam le-he nevarjefh , ampak vezhkrnt fvoje sdravje, jrezho, pofhtenje, ja zel shivlenje v’ nevamolt poftavifh ? gerdóta, inu framóta! keb’tudi ne tila nobene vére, nobene vézhnofti, nobenga plazhHa, inu nobene fhibe, tak’she lama luzh pameti bi te mogla previshat, de fkus takò lu* besen le prenisko fpultifh, inu neumni shvini fe perljhash. Al je nwgózhe, moj zhlovek 1 deb’ te fervè ne bolelo, k’te veft preprizha, kako malo lubesni imafh prot fvojmu oderfhe* piku , ktir je vender tebe vezli, kakor lam fe' be lubil? al je mogózhe , deb’neshalval, k’vi* difh, kako nehvaleshno je shalen od nefrezhnih ótrtik tiga (vera, ktiri mu neskasbejo nobene /badi, nobene hvaleshnolli, nobenga fpofht* vanja» ga pulle žele ure v’ alfarju' flati , bres njega obiskati, deb’pred njega na kolena padli, ga mólili, /ballili mu fvajo lubesen fkasali. O nedelajte vlaj vi tako, ktire fvejt fhe ni po-polnama oflepil, popravite vfiij vi to nezhalt, ktira fe Jesufu godi od tih, ktiri ga nespos--najo , molite zhaftite ga vfaj vi, k’ virjete, de tukaj v’S. Sakramentu je vafh Itvtiriiik, vafh oderfhenik, vafh svelizhar, vafh pri hodni fod* nik, vafh Jesuf, vafh Bóg , yal'he vie, Povedal Hm vam đanaf, kaj je potrehn« sa sadobiti pravo kerfhansko popolnoniall, fve* toll, imi bogabojezholt, vojskujte le, branite fe, nikar fe nedajte premagat od fvejta, mefâ, al hudizha, inu de na pdti proti fvetofli nebolte oflabeli, pertezite pa gédim h’ti angelfki misi, l'kus ta nebéfhki kruh bolle poterjeni v’ vafhi-mu dobro naprejvsetju, bofle sadobili mdzh vafhiin fovrashnikam superdati ; ja kakor govori S, Krifoflom ; Bofle flrajhni kakor levi %eli ( pdlmki vojski, S' tim oebéfhkim kruham fe • bo bo vshgala taifta shiva visa, k’ fposniinju bosh-je fve tòlti, ktira pravo andóht vname; Ikus ta liebéfhki kruh bo poterjeno nafhe saupanje sa-dobiti gotóvo pomózh v’vfili fkufhnavah, ìnu sopernóltih na poti prot fvetófti ; vshgala te bo v’ naf taifta gorezha lubesen, fkus ktiro bo Bóg v’ naf, inu mi v’ Bogu. I(ar de sadóbimp oit riafhiga Jesufa, obernimo fe kivemu , inu recimo : Molimo tebe pod podobo kruha v’ S. Sa-kramentu Jkriti odrejhenik y inu te fposnâmo sa najhiga Boga , inu acheta, vsami gori najho danajkno ßushbo , ktiro fmo ti fkasali, k'Jina te Jpremili s’ ßiaßjo kakor hlapci fvojga gofpoda; s vij ha j, lubi Jesuf nafhe skele, tebe pa gójlìm prejeti, pa tudi daj, de te bomo vfelej Vredno prejeli, s' fhiftim feriam, s' s k iv o ve-* fo, s’terdnim saupanjam, s’ goreßio Itibesnio., ? Jerinim firenjam, s* globoko ponishnójlio , de te nebomo nigdar W najhimu pogublenju nevredno , ampak h' nafhimu isvelipianju vfelej Vredno vshivâii , sdaj na popotvanju najhiga \hafniga shivlenja, slapi pa takrat, k' te bo-Wo sadnifh prejeli sa popotnico v’ dolgo veßi-n°ß ; daj, o Jesuf ! de takrat fteboi Jpjenent Vpdemo v' tvoje kraleftvo , kir te ne bomo vefh^ *akor ti/kaj v'podobi kruha fkritiga ßiaßili , ltlu moliti, ampak kakor ji J'am na febi od °bli^hja gledali, lubi li, inu vshivali na vft y<\hne ihafe* Amen* Ml- PRIDIGA Na III. Nedélo po Binkufhdh. Tako bo vej'die v’ neb’efìh nad enim gr’ejhnì-kam j ktir pokoro jlri. Luk. 15. ^"eliko, ja bres konza veliko more biti vefél-je v’ nebelih, kader na senili en reven gréfh-nik fe predberne h’ pokóri ; kdo je med vami, pravi Jesuf v’ ddnafhnimu S. Evang. de ima Ito . ovzhiz, zhe li eno smibi, al jib ne sa pulil devet, imi devetdelet v'pufhavi, iiiu gré sa sgu-Weno, dokler jo najde? inu k’jo najde, jo s’ve-féljam na ramo sadéne, k’jo h’ zhedi pernele , poklizhe fvoje perja tl e , inu foféde, inurezbe: vefélite fe fmano, najdil firn mojo ovzo, krira je sgublena bla; Ravno takò, fk léne Jesuf. bo vefdje v'neb'efih nad grejhnikam, ktir pokoro flri. Kdo bi verjel tim befédam, keb’ jih ne bil Jesuf, modi* Il nebéfhkiga dzheta fam go-vóril , inu S. Evangeli!! v’povéflih shivlenja Jesufoviga sapifane puftil ? keb’ravno sdaj to liro, kir s’vami go véri m, ferzé enga revniga eréfbnika, al fkus premifhluvàtije bosnjiga vfmi-jénja fpodbódeno, al od ftrahu pred fmertjo, inu pred fodbo vllrafheno sazbdlo fvoje pregrehe fovrashit, inu s’grenkimi folsami milo Objokvtlti. Glejte, folse is ozhi, sdilivanje is fer* 49* ferzi bi fe prot nebéfam ^ovsdignilo, bi blo Angelam naprej poftâvleno, inu kaj bi fé sgodilo? na enkrat bi blo refvefeleno zelo nebó, saka) S. Ang. pravi; Kader gréjhnik na sernli %hes greh joka y inu shaluje, takrat v'neb e (ih Angeli prašnik v figa vej tl) a imajo; clan l'preóber* nenja enga grefhnika je Angelam fvatovfki dan.' Vender nebó ni takó gladovno, deb’od tiga vefélja tu li senili kej ne pervofhilo , tudi ta je tiga vefélja deleshen , ktir ga nebéfam Uri, namrezh gréfhnik, k’ fé fpreóberne h’ pokóri , tudi njegóvo ferzé fe potopi v’ morje fladkiga Vefélja, ktiro fe li obzhutit da, al sgovóriti fe ne more. Drugi pridigarji fe bodo đaiiaf mor-bit s’fvojim miflami v’nebéfa povsdignili, inu taslagali vefélje, ktiro Angeli imajo nad pokó-ro gréfhnikovo, al jes ofìanetn na senili, inu boni raslagal (amo co vefélje, ktiro gréfhnik v* ferzu obzhuti, kader fkus boshjo miloft sbu-den greh fposna, ferzhno obshàluje, fe ga po> nishno fpové, ga v’ refnizi fovrashi , terdno fkléne, ga sa vfélej sapuftiti, naprejvfetje der-inu fe is zeliga ferzà oberne h’pravi pò-bórì.^ O gréfhnik! ktir od liudobie oflepen fo nvalifh, de li frezhen , inu vefél , kader fe pa-fefh v’gréfhnik flaftih, k’ fpolnifh shéle fpa-zhene nature, k’ dafh voljo ravojsdanim po-zhuckain, inu porednimi! nagnenju, ne verja» n,i. de fi v’refnizi frezhen, inu vefél, kako uioiefh vefél biti, kir nofifh vfvoji dufhi zheP-v«» ktir te bres nehanja gloje, inu martra? v ,-efnizi frezhen, inu vefél je farno leta , ktir sapuflf, inu fe k’pokóri oberne. To j pravi, ta moj fin, je bil mertev , je 'oshivel, je bil s gub len, je fpet najden♦ Zhe fpreóbernenje sgubleniga linu je ferzu njegoviga ozhéta tolkajn vefélja Urilo , zhe fo fe vefëlili zhes to domazhi, fofedje, inu vil perjétli, kakfhino vefélje je moglo fhe le v’ferzu sgubleniga fina biti ♦ kir on je drugim vfe to vefélje lluril ? keb’fe bil od vefélja svedil, pravi S. Aug. bi bil dopôvedal, kako bres perglihe bol frezhen je sdaj, k’fe je k’ozhe* tu m tu nasa} povernil, kakor je bil takrat, k’je od njega delesh prejemäl, v5 daino deshélo fé pollai, v’pofvetnih flaftih vie sapravi]. Napolnite ftudenze sa novizh fpokórjeno, lublenò du» fho, sapové Bóg Tvojim Angelam» obilvajtenjé raft, deshevne kaple jo imajo ohladit, de bo pognala odraftelke obilnih zhednofti, inu dobrih del. To shlahtnu sélifhe je novo fpreó-beruena dufha, pofajena v’paradish boshje gnade, ta , k’sa njo Tkerbi, je Bóg fjm, deshevne kaple To notraini tolashki, ena pokufhna taifti-Ra vefélja , ktirga isvóleni v’ nebéflh vshîvajo. Ni, ni veriga vejili a na senili, pravi S Ang. kakor je vej élje taifliga fer^â , hir o fami g a. Boga lubi. Inu ravno to veiélje sazhne po* kulhat gréfhnik taifti dan, k’greh sapufti, inu fe oberne h’pokori; to Je taifti dan, ktirga uuenuje Tatn Bóg v’ S. Hifmu, ta perviga, nar veféli(higa, nar frezhniThiea, en prašnik zhe* vfe druge prašnike. Per kriftianiskitnu^ shiv-lénju fo fzer vfi dnevi veféli, vender narvezhi vefélje da ta pervi dan , kader je niamrezh ^hlovek pravimu shivlénju sazhetik fturil, inu Je popolnama sa vfelej s’Bógam sarózhil, inu *«lénil; polje, drevefa, roshe fzer nafhiin °zhéni vózhkrat vefélje ftró, polejti, inu jefeil, vender nar vezh naf refveféh' fpomlad , k'sazh-n° pogajnati, k’njih zvetje pervizh saglédamo; ravno tako med vfiin dnévi, kar jih zhlovelc °Prayi v’ boshji flushbi, je nar vefélifhi ta j?ervi dan , kader namrezh zhlovek grehu flovo "a » veft ozhifti, inu oblubo ftri, Bogii vfelej svefto flushiti. To notrajno vefelje, ta flaclki ol)zhut ferza, inu vefti puftl Bóg zhucit tudi 49* nar oftudnifhi gréfhnike lia dan njih fpredber» > neiija > takó, de nar bolfhi, nar fvetejfhi du» fhe, keb’ to vefélje obzhutile, bi mogle gréfh* ttikam nevofhlive biti, kar fe nad pergodbo sgubleniga fina ozfiitno fposna ,* k’je ozhetovä hifha sa volo njegoviga Ipreóbernenja via v’ve-félju bla , pride njegov /barji brat is polja fli-fhi godze, inu piskavze, poklizhe enga hlap* Za, prafha, kaj to pomeni» inu k’mu je povedano blo, de njegov sapravlivi, sgubleni brat je nasaj prifhel, inu sa to fe vie veleli, fe je sjéral, ni hotel v’ hifho ftopit, ampak je to-shil, jes » deslih fìm bil mojmu ozhetu vfelej sveli, ne fini nigdar takó véfelje safJushil, brat pa, kir fhe li po tim, k’je shé^ vfe fvoje pre-moshenje sapravil, je nasaj prifhel, vshiva ta pervi dan vefélje, ktiro vézhi ne more biti» Glejte is tiga, de Bóg s’velikim vefeljam, inu ilotrajnim toleniam napolni gréfhnika prezi pervi dali njegoviga Ipreóbernenja» ìli. Inu vefelje, ktiro fpokorjen gréfhnik vshiva, je vefélje refnizhno, ne lashnivo, ne v’ obzhutenju teléfa, ampak v’diihu Vefélje, kat ga fvejtima, je enako fpomladanski roshi, kti-ra hitro vfahne ; zhlovek pofvetni ! trudi fe, kolker hozhesh, rasveféliti fvoje ferzé, bodi drago oblezhen, kakor evang. bogatinz, roshma* rini fe, kakor kraliza Jeza bel, pi is slatiga ko-sarza s’babilonsko sheno, vosi fev’kozhii vfe frezhe , inu zha'fti » bofh vender na sadne mogel fposnâti, kakor je fposnal Salomon, k’ je re- w rékel: Vfe firn vichi * vfe vsiliva/\ kar je poti fondarti v eje lig a i imi pole ! vfe jt nefhimernafl t mu britko/l fermât Nasproti pa obslirfluj sdaj to uro Jerzhno fvoje pregrehe; prekdlni jih is jubes ni prór Bagli, fposnaj jih pnnishitö pred boshjim öariipftnikam, öbltihi Boga nigdar vezli tasferditi, bofh žhutil velelje, v’ ktirmu fe ne bo svedilo tvoje ferzé , bofh savpil s’ DaVidam : ■Uoljhi i fladkejjhi je eh Jami dan v'tvoji hijhi, 0 gojpod! kakor tdvshent dni v’hifhah 7/doneskih otrok. Magdalena per vsili vanju vli h nje Preóbilnih flafti ni nigdar tölko vefélja obzhu-tila i, kakor k’je s’lblsami oblita klezhàla per boga h Jesu ['ovili ; Anguftin te nigdar ni takó kufelil, deflih tvojim pozhutkatrt, iilu ghélaffl bjzh ni odpoVédah kakor takrat » k’je per pri-u.'gi S. Àmbr. fklep fttiril lf pokòri fe oberni-i\ \ dolgo ga je Bug kli.zal» al au ni àtei fli-jbati j k’je Vender fklénil pobaifhar le, je tni-b|) jokäl • kir teshka m ti je blo flafti sapiiftiti, k’je v’naprejvsetju ftanoviten oftal, je blo Ptez üesapopâdlivo resvefejeno njegóvo ferzé, 0n je savpil poln vefélja: Aloja ketnd je rafler* gema, inii ješ Jim tvoj, o gojpod ! en malo po-j“ li mijlii j de bom fldanofi sdpujlil, mi /7 J’/0 tes^°i sddj to v* dlan ju Jlriti, mi je \K0\ kavno tako fposnàio, iiiu govore s’5. I he dan dailäfhni vii v’refuizi fpokórje-gréfhniki; kakor hitro en ga taziga sadéne J()shja riiiloftj de fe oberne h1 Bog li is želi ga r< rzd , zhuti prež eno iiotrajtio fladkóft, ktiro /' nigdar ni obzhutil , on fant ile s-iftopi, ne «T. '.Povedati, kako mu je lia enkrat vfe dru-Razlu per fer zu, njemu fe sdj, de ni vezhta* 3» k’je 498 k’je bil, de je vef drugi. Per fpovdnizi je poln boshjiga duha, hvali s1 falsami boshjo mi-loft, inu ozhitno fposnâ, deni nigdar verjel, 1 de fe bo v’ njegóvimu ferzü na enkrat vfe takó preóbernilo, de bo ta takó teshki kamen od Terza padil, de bo zela dufha s’takim vefeljam na-polnena; ne porajta vezh poprejfhne flafti, inu ' vefélje, k’na nje smifli, ima S. Ntvólo, ofta« I ne vef samaknen v’ fvojga Boga, shivi s’tru-plam na senili, al s’dufho je v’ nebéüh. Okri-ßiani ! keb’otli prizhat to refnizo vfi taifli, r ktire je Bóg pred majhnim, al vezhim zhafairt miloftlivo poglédal, de fo greh fposnâli, inusa* puftili , h’ pokóri fe obernili, inu sdaj praV shivé, bi vam povedali, de to, kar jih je nekdaj vefélilo, jim je sdaj sopemo, de na to,na kar je popred njih ferzé navesano blo, sdaj (i s’shaloftjo miflio, inu fe ne morejo sdershâri od grenkih fols , de fa takó flepî bli, inu iskali na fvejtu vefélje, ktiro je lashnivo, inu golufnof de sa to velelje, ktirga zhifta véft, inu Iube-fen boshja da, takó dolgo ne fo vedili, inu ga takó posno fposndli. Dosdaj firn svisimi, de vefélje neisrezheno je sa gréfhnika na dan njegó-viga fpreóbernenja, ftudenz pa, is ktirga fa vefélje svira, bomo v’ drugimu délu vidili« L De bofte fposndH ftudenz, is ktirga svir* vefélje fpokôrjeniga gréfhnika, vaf pelam v’duhu k’rudezhimu morju; glejte tukaj israelflfa ludftvo sraven pufhaveSur flati polno vefélja» na enmu hribzu Moisefa, ktir lyim naprej p0’ je» j®,» .1"“ PraY* : Pojmo oflfpòdu hvalo, on fe ji Povikjhal, kojna, inu kojnika je v'morju poto* { I,lu sa kaj to? fej verte :• Israelzi fo bli usimi v1 Egiptu, rtla terdo dershàni, inu na sadne fo vender is fushnofti refheni bli; k’je. 0 vedil kral Farao, hiti' sa njimi s’zelo fvojo 'Ojsko, al om bejshé smiram pred njim, na ue-fu pred njimi gré en oblak, po dnevi jih po-£?!?■ P° n^zhi jim naprej fveti, inu takó fo Pnihli frezhno do rudezhiga morja; pa kaj je Dio tukaj Uriti ? tolko tavshent glav v’zhovnifr Pfepelati, ni blo mogózhe, inu Farao jim je «n sa herbtam s’zelo fvojo vojsko; Mojsef vaj-y°da ludftva vsdigne roko, vdari po morju ; juu sapoyé, de fe imd na dve plati rasdeliti, le resdeli, inu ftoji na obdveh ftraneh, kakor Sd» jnu Israelzi fo bres nevarnofti fkus fhli. i fidejo sa njimi tudi Egipzhani, gredo savu-P^nja polni fkus morje, al k’na fredo pridejo, vdan Mojsef fpet po vódi, morje pade fkupaj, «ezhe, inu potopi s’kralam vred zelo egiptovsko vojsko, ne od shvine, ne od Indi nizh oj oftalo shiviga. Israelzi, k’fo vidili Egipčane konzhane, farni febe pa refhene, fopeli Oogü hvaleshno pefem, inu fo filli veféli v’ob-ubleno deshélo Kanaam. Ravno en tak dvojni srok Ivojga veféla ima en novo fpokórjeni Sre nnik, pervizh kir vidi nefrezht*, ktiri je nl hel, drugizh kir vidi bres konza frezhen ftan, ktirmu fe snajde, premiflimo bbdoje bol na j!. Novo fpokórjen gréfhnik vidi per lu-- o ooshje gnade pervizh nefrezhò -, ktiri je od-nel, v’ktiri je slie dofti fvojih gréfhnih tovàr-n°v konz vselo ; on vidi odpert peklenski 32 * lue- ÇÔO bresen, inu fe previâba, kako malo je manicalo, deb’fe bil v’taiftiga na vezimo pogresnilj kakor ta, ktir per camni nozhi gré memo gtobóke ' jame, nevàrnoit v’njo fe sverniti ne sagleda, al k’fe dan ftri, inu vidi, v’ kakfhini nevârnofli je ' bil, fe ftrefé od (traini, ravno takó , dokler zhlo-vek shivl v’tamoti fvojili pregreh, nel’posna fvojo nevàrnoit, al kader ta temóta sgine, kader mu sazhnefvetit luzh boshje gnade, vgléda nevàrnoit, v’ktiri fe je snajdil ; popred je bil véf terdovraten, del* lih nefrezhen, je bil vender velel, opó-minan, profheil, fvarjen fe ni dal omezhiti; al sbuden fkus boshjo guado vidi na enkrat vie, on vidi oltudnolt fvojih pregréh , fvojo gréfh-no flepóto, ftoji mu pred ozhmì bresen peklenski, vidi, de vilìl je nad taiftim vezli lejc, kakor na tanki niti, inu de li farna milolt bosh-ja ga je pred pogublenjam obvarvala ; on sazh- > né govórit fatn per tebi, kaker nekdej S, Petr. Ap. Sdaj vèrri, de gofpud je poßal Jvoiga Angela , ktir me je tejh'il is Herodeshovih ruki sdaj vétn , de gofpód mi je dal tiga, umga fpovdnika, ktir je moje ketne raltergal , s’ kti-rim lim v’ hudizhovi fushnöfti vklenen bil ; sdaj vém, de tukaj ni nobena golfia, nobena fle-póta, fpovdnik mi je prepovedal, de na moje poprejfhne grehe nimam prevezh miflit, on mi je oblubil, de vfe moje hudobie fo v’Jesufovi kervi oprane, inu sbrifane, to je refnizhno, to me véra vuzlii, o vefélje ! o dobróta, o flad-kolt ! On fe vefelj s’S- Ang. ktir je rékel po fvojmu fpreóberneniu : O kako gofli Jo bli pred mojmi oihmi oblaki mojih pregreh , de luih ref* ni^e ne firn mogel vidit, j es Jim bil ß ep , inU flm ßeputo labil, fini gasil is ene tamote v'dru-é-o, al ti, u gofpód! fi iskal tiga, ktir tebe ni iskal, fi klical tiga, ktir sa te ni maral, fi °<*gnal tamóto, fi mi odperl o{hl, sdaj vidim , 0 fi e {h a sa me! kaj vidim? IL Novo fpokórjen, gréfhnik vidi drugizh "j'es konza frezhen ftan, v’ ktirmu (e snajde. Vuli fkus luzh S. Vére, de je v’ refnizi boshji ?trók, delesh nebéfhkiga kraleftva , de kader-K°1 vrnepje, ima pravizo do nebéf, on vidi sa-Ptfano fvoje imé v’bukvah boshjih isvolenih , Sj1 ne more shâlofteo biti, od vefelja fe ne své. Uq vidi, de snajde fe v’eni novi proftorti , kar J*111 fhe bel vefélje déla, natnrezh.kir vezh ne ,®rPf takó nadlego, tak nepok'j od fvojih po-Jnuthov, od grél’bniga pofhelénja, inu hudiga Jagnenja, Jes fzer vém, ogin gréfhniga po-«nelénja ne bo na enkrat pogafen, ketne hudih jVad ne bodo na enkrat raftergàne, natura fe lle da preóberniti, kakor rokoviza, tudi po Preóbernenju fe file vezhkrat oglafi hudo nag-enje, vender fe lahko premaga, inu ferzhno a»izhuje. Je ktir med vami, de je imél kdaj ’erslizo ? Menim ; kaj ne , k’ je po mfasu * ^hla vrozhina , fe ti drusiga ni fajnalu, ka-. °r od vode, inu od ftudenzov, li piti fi otel, j'1 keb’per ftudenzu bil, od ktirga fe ti je faj« ^ 0 * bi bil pil do fmerri. Al k’je vrozhina ftG'Hila, k'lì sguhil merslizo , ako per taiftimu ijmenzu mcmu grefh, od ktirga fe ti je fajna-U ’ fam zhes fe Imejafh , ne pijéfh, grefh Pfej. kir vezh poprejfhne vrozhiue, inu she- je 503 je nimafh, k’je telo osdravilo, je sheja nehala. Ravno tako kader bo dufha od bolesni fvojih pregréh fkus pokóro osdravlena, sgina 1 tudi posheìénje, inu nagnénje, ktirga kriva je bla pregréha» Ta ima merslizo nevofhlivófti, uni prevsetnofti, ta lakomnofti , uni fovrasht-va, ta pianofli, uni nezhiftofti, tih mozhno sheja, deb’fpolnili Tvoje posheìénje, inu nagnénje, Al zhe taki gréfhniki feobernejo h’po- * kóri, prejide vfa ta gréfhna sheja, k ir greh svirik te sheje od Tebe fpravio. Kar firn dos-daj povedal, poterdim s’ tim rasglédam : Margarita de Komma je bla, kakor Magdalena, oftudna, ozhitna gréThniza, nje oko je blo, kakor blisk, ktiro je dofti neprevidnih mladih t, ferzoflepilo, uje rasvojsdano sadershànje je blo, | kakor vihar, ktir je dofti nedolshnih okoli vergei, nje nezhiftoft, inu ozhitno pohujshanje je r blo, kakor ftrela, ktira je dofti mladenzhov, inu dekliz vbila. Tovarfh nje resvojdaoofti, ktirmu je s’ fvojinf shivótam Tlushila, gré en dan Tam, fpremlen od famiga fvojga pefizhka na , polje vun fe fprehodit, on je od fvojga fovrash-r.ika, ktir je ótel s’njim vred na eni kofti gló-dat, prepaden, vbit, inu pod germovje sako-»pan; pefizhek Tam bres gofpóda tezhe na rav-noft prot hifhi Margaretni, sa ktiro je dobro vedil, laja, zvili, le ne da vtolashit, prime Margarito sa oblazhilo, jo vlezhe, ona gré sa njim , bres tiga deb’ vedila , kaj fe je sgodilu ? jo perpela nâ mejfto, kir je leshâlo inertvo truplo nje lubleniga, ona vsdigne veje sagléda inert vi fad Tvoje nezhiftote, fe preftrafhi. Ta pogled obodi »a enkrat nje Terze k’ pokóri, wert* mertvo truplo ji Ari oftudno vfo zhlovesko lu-besen, Ari fama per febi fklép, mefnim flaAam sa vfélej flovo dati. Ifhe fpovdnika, fe zhifto fpové, klezhi vedno pred podobo krishaniga Jesula, dela ojftro pokoro, popravi poprejfhne Pohujfhänja , shivi pravizhno, vmerje fveto , bres tiga, deb’ bla kdaj vezh gréfhila, sa to je vredna bla, od katolfhke zirkve v’fhtivilo fvet-ttikov poftavlena, inu vfim taiAim sa pomózh-nizo perporózhena biti, ktiri po gréflmimu shiv-lenju shelé Ariti vredno pokóro, III. Nebeja! ofìermite ^hes to , 'vpije Bóg fkus preroka Jeremia : moje liidftvo je dve hudobìi flurilo, mene (ludenç shive vode je sapii (lilo , inu ft je kopalo Juhe rupe, k tir e vode ne derubi j kakor deb’ótel rezhi. moje nesvello ludft* vo ifhe golufno, lashnivo, pofvetno vefelie , iiHi mene, mojo guado, mojo flushboje saou-Ailo, kar li farno zhloveskimu ferzii refnizbno Vefé’je da. Sa to vabi Jesuf v’ S. Rvang. Pridite k meni vfi, ktiri fle s' trudam , inu delam oblosheni, jes vaf bom rafvejelil; v sami-na Je moj j ar m, inu bo (le vajhim dujham , mir, p orbite k, vtjelje najhli ; kaj more flad-^ejfhi biti, kakor takó lubesnivo nagnenje. O ^ubi moji! vsamite to gori , inu bogajte; ne-^himerni otrózi fvejta, ktiri pijete greh , kakor vodo, ifliete nalitit ferzé v’ pofvetnih flaftih ; Zgubite žele nozhi bres fpanja, inu pozhitka, "^b’ sadófti Arili poshelénju , inu nagnenju, fe P°daHe vezhkrat v’ ozhitno nevàrnoA, sapra- vite vite cînnr, inu Mago, vender per vfimii tinni > val' Iv oj c H s’greokodjo pita, vefélja refnizh* niga vam malo di, kar ifhete, ne morete najti, o pridite, Jesuf vaf vabi, kTpovdi, ozili^ dire véd , dajte-flavo fvejto, dajte» r^ko Bo« gii, naflili bolle fvoji dufhi pozlptek , vefel-je, inu mir; napihnene, ledne lubesni polne pofvetne hzliire! kaj vaf ne kofhti enmu ptuj« mu ozhefu dopadi, ferzé sapelivza na fe potegniti, kolko milje fi dalle v’ lifhpanju vafhi-ga fmenjliviga trupla, kakfhino fkeub. inu perpravo imate, k’miflite snajti fe per enmu ozhitninni fkupsbiralfhu, per kl'atkozbafnodi, kir fe Bogij shalod, hudizhu vefélje déla, kir' je deviflitvu pa prodaj, nedolshnod v’utvar« nodi , vender pa sadne, ako ne bode obrajtane , zhefhene, molene, kakor shélite, grelle s’ shalod jo , s’pevkin, vfe nepokójne nasa), dé iskale vefélje, pa fvejt vam ga ni dal, kir ga nima, o pridite, Jesuf vaf vabi, llopite v’nj?« govo fjushbo, nafhle bode vofbi dufhi pozlii-tik, vefélje, inu mir; golufni, lakomni, v’ zhafne dolnzhke samifhleni zhlovek ! nigdar ne fi hres fkerbi, zhe nimafh, kar shélifh , fkerbifh, deb’ dobil, zhe dobifh, fe bojifh, deb’ne sgubil, golfie, durjene krivize ti vedno, kakor fvinz , per 1er z d leshe, o pridi, Je-silf te vabi, poravnaj krivize, popravi flikode, pdtergaj ferzé od trohliviga , kar fvejr irmi, višini j ga na vezhno, kar Bóg ponuja, nafliel bofh fvoji dufhj pozhitik , vefélje, imi mir; pridite kr iri slie dolgo zbala dershire protblish« pirnu v’ ferzu jeso , fovrashrvo, al nevofhli* vod, inu nozlue Pdpuditi, stpiram na periodi* «oft hoft miflite, kako bi fe mogli mafhvati, nimate hikol pokojnign Terza, sopernoft, ktiro zhes Misli-biga imate, vam ogreni jed, inu piazho, vamod-vsame l'panje, vani' vfako vefélje soperno ftri , pridite, vlomite enkrat Tvoje hudo nagnenje, padite pred ppdóbo krisliàniga Jcsufa, odpuftite is ferza, naflili bofte vaThi dufhi pozhjtik» vefélje, ?nu mir. Pridite, revni gréfhniki ! val'vabi (bohémien; Krni f)avid: Po k ußte, inu poglejte, kako fladek je gojpod. Kdo Te ne bo vdal na takó vaMénje; kdo he bo savupal na take oblube ? ja! fe oglali en reven gréfhnik, savupal bi, keh’ preposiio he blo, savupal bi, keb’ she ne bil tolkajn gnad Savergei, klizheózhi befédi Jesufbvi fe tolko-J^rat soperpoftavil, al kaj pomaga, ako sdaj she fi> k’she fvejt, mefo, inu hudizh vezli sa me he mara , k’ fim she zvet Tvoje mladófti v’ grehih saprnvil, ako sdaj The li ozhem odpufhânje, Jhiloft, inu gnado vupat, fe bojim, de prašno "o moje vupanje, kir fposnâm , de nevreden hm od Jesufa, fmileno pogledati biti, k’ Tim ga ,f)lko zajta pnftil na me gledat, pa fe ria njega he fim oserei, nevreden firn od Jesula vfli-'han biti, kir fim ga puftil tolko zajta klizat, Ih* ga ne fini otel flishat, nevreden fini od Je-®l,fii odpufhenje sadobit, kir fim ga puftil takó do'go guado ponujat, pa sa njo ne fim maral ; o lois vredna moja flepóta! o golufni fvejt ! !},a_te fim fe vesal, od tebe fim frezho, inu ve» fc'le bernjal, pa mi dafh sgol nefrezho, sha» ■*°fi, inu brirkoft, o sapelive flafti! s’vami fim h^ltal najti mir, pa fte mi ftrile Terze lih sht« ^Hltu peklu nepokójuo, nefrezhen fim v’shiv« len» lénju, kir Bogii ne fim flushil, nefrezhenbom v’ fmerti, kir gréfhnik fim oftal, nefrezhen bom per fodbi, kir ne bom imél befédnika, ne sgovóra, nefrezhen bom v’vezhnôfti, kir ter-do bom mogel plazhvâti, kar lim v’shivlénju sadolshil. Gréfhnik! nehaj toshit, dokler shi-vifh, je fhesa re zaje gnade, Jesuf sdaj fhe ri tvoj fodnik, je fhe tvoj ozha, tvoj brat, tvoj perjätel, je tvoj beféduik, tvoj arzat, tvoj isvelizhâr, on s’shélami na tvojo pnkóro zha-ka, tvoje fpredbernetije bo rafvefeljlo njegóvo ferzé, padi pred njega poln obshalvâni.a na kolena, inu govóri k’njemu : Jesuf! o vfmileni Jesuf ! kaj ne ? de fhe ni koirç tvoiga vfmilen-ja .? fie fi fe kdaj fies enga gréjhnika vfmilil, vfmili fe fies me ; fim J\er nevreden ,fpos-nam, vender fpomni fe, kolka te kojhtam, ne g le} na moje grehe , glej na to, kar fi sa me fluril, fe} fi prijhel na fvejt grefhnikc iskati, glej, jes fam pridem k' tebi, ne savershi me, fej fi ter-pel bole filine, shalófi, martro , inu fmert , deb' gr ejhnike osdravil, glej sa sdravje moje. dujhe te. profini, osdravi me, fej fi ótel fvojo S. Kri do sadne kap le preliti, deb' grejhnike s' Bógam fpravil, inu isvelifiiàl, glej, jes Jim eden tih, k' fe je tvoj mu o fiietu mòfiino sameril, fpravi me s'njim, inu isvelifitaj me, inu kir hofiiejh od mene shalofi fies greh , inu Jlano-vimo pokoro, tak' prekolnem pred teboj vfe, kar fim pregrejhil, ob ^ha litjem is ferfi vfe, kar fim fiies tvojo volo ßuril, oblubim ter dno nigdar v e fii gr èfhiti, ampak do fmerti v'po-kàr; shivit y de li sadobim od tebe sdaj odpu- Jhan- Jhânje mojih gréhov, ina tvojo guado, po' dmerti pa velino isveliçhânjc. Amen. PRIDIGA Na IV. Nedélo po Binkufhtib. Vjo nó{h fino delali, inu ni^h ne fino vj'eli, vender na tvojo befédo hoškem mresho vre^hi, Luk. fj. ^eflih zelo shivlénje enga v’pofvetne marnje prevezh salubleniga zhlovéka je nefrezhno hudobno, nespametno, vender njegova narvezhi • Hefrezha, inu nefpamet The ne obfloji v’timu, de hozhe smiram bres fkerbì, inu bres déla v’vfih vefélih , inu rajih shiveti, ampak v’timu, de vsame na le tolkajn prašnih nepotrebnih ; ja tudi fkodlivih fkerbì, déla, inu ter-Plénja, de fe more smiram s’danàfhnim apoftel-ham toshit, inu rezhi: jes firn she dolgo zha-hi, ne li eno famo nózh fkerbel, veliko térpel, teshlco délai, veuder nizh ne firn vjél, noben-S5! refnizhniga dobizhka ne lim sadobil. Krivoft Pa lete takó velike nefrezhe je lih leta , ktira je bila tudi per nefrezhi danafhnih Apoftelnov, **r namrezh taki pofvétni ludie vezh del li bres ®°ga, al po nózhi délajo, inu terpé, to je, v*o njih fkerb, mujo, inu terplénje li sa zhafne, pofvetne , al zel sa hudobne > inu pregréfli-i no lie rezhi imajo, ne pa sa vezhne, inu sa ne-béfhke, ravno saro tudi na sadno uro morejo fposnat, de fo fzer zelo nózh njih shivlénja veliko terpeli, vender nobene refnizhne frezhe ne fo sadobili- Zhe hozhesh tedej, o zhlovek ! k’fv oj mu pridu terpéti, inu na sadne, kakor apoftelui veliko rib saflushénja, inu dobrih del vjéti, rak’ morefh li sa volo Boga terpéti, le Bogii dopadeózhe déla dopernàfhac, inu takó shivic, kakor od sapové, namrezh po pravi phivi viri, po nie navkib, bres ktirih nj po nobeni zeni isvelizhanja vupati. S. Mati katolfhka zirkev, S-Pifmo, inu takó nafha prava vira naf vuzhf, de bres prave vire, inu bres dobrih dèi nobeden ne more jsvelizhdn bici, er.o je takó potrebno, kakor ta drugo, pa vender fo kriftiani v’nafhih zhafih, ktiri takó shivé, de fe po pravizi more bati, al imajo fhe pravo viro, al ne, kir fi namrezh nizh ne persadévajo fkus dobre delà, inu fkus zhednofti v’dianiu fkasat, ampak lia vfo boga* bojézhoft , inu bogalubnoft, ua molitev, poil, dobre déla, na fpovd , 113 S, Ohliailo , ja zel na par fveteifhi ofer S. Mafhe malo, al zel nizh, nizh ne dershé. Mi prave vire per zhloveku drugazhi ne moremo fposnati, ko fkus njegove dela, jnu sadershanje, sato fe zel pametno bojmo , de vfi raifti, ktiri sa dobre déla ne marajo , al taifle zel sanizhujejo fo bres prave vire , al de bodo taifto kmalo zhifto sgubili, inu to je to pervo , kar vam hozhem danaf pred o/hi poftâvit; katir je takó nefrezhen, de je pravo viro takó she vmoril, inu sgubil, ne $ć>9 îllnre taifto vezli drugazbi k’sTiivîenju obuditi, imi sopet iiasaj dobiti, kakor l’amo l'kus dobre dela, mu leto je to drillo, kar vam bom ras-loshil. Is perviga fe bode vuzhili, kako tudi en virni kriitian fkus Tvojo hudobio v’ zhafi sgubi pravo viro, de fe bode pred to tako drafhno nefrezho bol fkerbno varvali; is dru-siga bode vidili, kako samore vfaki terdlio shi-vo viro sadobiti, inu obdershdci, rezhem tedaj i vira fkus lenobo, fkus sannido, al sanizhvânie dobrih dèi mózhtio oflâbi, inu sua popolnàma Sgublena biti, to bom skasal v’perviimi délu} Vira bo farno fkus dobre delà smiram bol rafia * al zol sadoblena, to bode flifha'li v’drugimti délu, Preden sazhnem, perpravimo fe. I, Imenitni dar prave vire fe sna po befédah S. Tom. po dvoji poti sgubiti, al po pravizh-biniu dopuflienjü boshjimu , al po ladni sani-kernodi, nehvaleslinodi, inu hudobii. Po lad-bi hudobii sua sgubiti zhlovek dar te vire * kader ta takó velik, inu potrebni dar sadodi tie obrajta, vime refnize, inu fkrivnodi prav le navuzhid, inu sadopit fi ne persadé, imi tfjkó tje v’en dan shivéti sazhne : is pravizh-J1iga doptifhenja bosbjiga sna zhlovek sgubiti dar vire, kader Bóg sa Volo njegove hudobie* lnu nehvalesbnodi neha dajat Tvojo guado* ^ó'/.h , inu rafvetlenje, ktiro bi zhloveka v’viri potenlilo. Sakaj tedaj od zhloveka luzh vire sgine, al vfaj mózliQo oflabi, je vfélej lad-Ba lenoba , nehvaleslinod, inu hudobia , kir ll zlilo- -$T° zhlovek nózhe persadétî, fvojo viro v’ đianfu skasât, po taifti verno shivit, inu dobre déla dopolnovat, Eavno sato, je rékeljesuf lenim» inu hudobnim Judam : kraleftvo boshje, to je, dar Vire vam bo prozh vset, inu enmu drugi-mu folku dan» ktir bo obilni fad te vire per» nefel. Preglejmo en malo nafhe shivlénje, de fe preprizhamo v’ leti refnizi, kdo obdershi tak rekózh per shivlénju nafho viro, kdo jo mózh-no, inu shivo ftri? nobeden drugi, po befédah S. Pisma, kakor nafhe dobre dela; te fodufha, te fo shivlénje nafhe vire. Lih kakor truplo, kader ga dufha sapufti, nizh vezh ne more, je mertvo, sazhne gniti, ravno takó vira, kader je dobre déla sapuftil, smiram bol flabi, pojema , sadnizh zel vmerje, inu konz vsame. Sato pravi S. Apoftel Jakob: Kaj pomaga, bratje! \he kdo pravi, de ima viro, dela vime pa ni-tna, al ga bo vira Jama mogla isvcliçhât ? Jes fzer ne rezhèm, de fkus vlaki fmertni greh fe na enkrat sgubi zela vira, ampak li to ter-dim, de vira enga kriftiana sa volo samude dobrih dèi takó dolgo smiram bel, inu bel flabi» dokler sadnizh popolnama od zhloveka sgine ; poglejte, kako fe te sgodi: zhlovek na enkrat vfo viro ne sgubi, kir je od mladófti v’taifti podvuzhen, sréjen, inu navajen, on pervizh 1» prid fvoje vire ne zhifla, inu fazhne popufhat délavirne, molitev, Sakramente, boshje opravila, kolker dalj zhafa on takó leno shi vi-, tolko menj nagnenja, inu lubesni ima prot fvoj* viri, inu takó jo sazhne sauizhvdti, inu fvojo nevumno pamet taifti nózhe podvrezhi, inu kader she takó dalezh pride, de vfe refnize, inu fkriv- 5tt fkrivnofti boshje hozhe po fvoji glavi fodit, sapovdi boshje, inu zirkvene po fvojmu nag-Henju obrazhnt, tak fe shé po pravizi fkléne, de nobene prave vire vezh nima, ampak li golo, prašno ime kerftiana. Od kod to? kaj je krivo te ftrafhne nefrezhe? drusiga ne, kaker lenoba, samuda, al zel sanizhvdnje dobrih dèi. Po ktirih fe je vfaki kriftian dolshen persadévat, kolker mu je raogózhe. II. Bóg ótel ! deb’ vfe to, kar vara naprej ne* •etn , nektiri fedajui kriftianov she farni ne fku-fbali ; kolko jih je med nami, ktiri takó tje ^’en dan shivé, kakor bi sa nizh drusiga ne Inaéli fkerbeti, kakor li sa pofvecno, inu zhaf-ho, kakor bi ne blo nobene vezhnofti, nobenih nebef , nobenga pekla, ne Boga , ne hudi-?ha ? kolko jih je, ktiri delijo, inu terpé ne *a volo Boga, kir jih je Bóg v’ tak (lan poftâ-vil, kir jim je Bóg take teshdve, inu krishe Poflal, kir Bóg takó hozhe, ampak li sato, *ir fo perfileni, kakor nevumna shvina, kir drugazhi ne more biti ; zhe tudi nekolko molio , je njih molitev vfa raftrefeua, bres vfe lerzhnofti, zhe ktirmu vboshzu kaj dobriga ftré, je bres dobriga menenja, H is nekigana-turniga vfmilenja, al zel is pofvetne hvale, ^he gredo enkrat, al h’ vezhim dvakrat v’lejtu J1’ fpovdi, fe sgodi- bres vfiga perpravlânia, bres obshalvânja, bres naprejvsetja , bres po-bolfhânja, nevredno; sa poft, sa doliterenje lvojih pozhutkov nizh ne vedo, na kerfbanski navk, Ç ti Pavk * na pridige, na ofer S* Mafhe tli žil ild porajtajo, shivé po hibi naturi, po lahnimi! hagnenju bres süâthilia kerhianfkigu. Sodite * lübesnivi moji! al je to kerftialifko shivlénje? al naf takó vužhi S. Pifrtio, S. Evang. Jesui , Kriftuf, katoll hka vira? al fo takó sili véli apo- ' ftelni, inu pervi kerhiaiii? kaj more priti nä Sadne is vire ehga takó shiveózhiga kerftiana? drusiga ne, kakor de fzliafama vgafüe v’njegd* Vimti ferzu popolnima lttzh vfe vire, inu bode bujfhi, kakor nejovirnik , kakor ozhitno ka-shejo shalohni rasgtédi na deshéli * inu po mej-ftah. Ako zlies koga taziga flabovirnika fe nä sadne she drugi fovrashniki vsdignejo , peklenski fatan s’ Tvojim hudim notridajanjanl, fvejt s* sapelivim govorjenjam , itiu pohujfhanjam * inu lahna fpazhena natura s’shvinskhn posile-» .Jénjam, kjé bo en tak Vsel oposhje sa premagat fkushnâVe, sa vbranit fe fovrashliikam : kir ■ fiaba, inü mertva je vfa njegóva Vira? Ment le sdl, de fe ravno lete fküfhnaVe zhes viro taifti nevariii hudizh , od ktirga pravi S. lïy< de ne more drugazhi pregnan, inü premagan biti, kakor fkiis poh , ititi molitev, to je,fkiiS dobré déla, takfliinlén, flaboVirni krihian pa, kir sa dobre déla nobene fkerbi ninni, saver» , she tudi tiho sadilo pomózh, ktira bi ga fhe snala obVdrVat pred Vezimo nefrezho. Sodite* v’ kakfhnimu revninm hanu fe snajde taka nefrezhna dnflia v’ perfih enga leniga bresvi e niga krihiana! kir tudi Bóg na sadne na njo posabi , oflepi, inu ferdovratno hri nje veh* jó isda hudimu nagnenju, ina poshelénju, ter , takó fe fkorej drugazhi* kakor po zhudeshm «e d tte more sgoditi, deb5 eli» taka duflia od fvoj-ßa fniertniga fpanja fe sdramila, inu odfhla Vezhnimu pogublenju» III. Ta flrafhna refniza fe najde sapifana v5 vezli krajih S. Pifma, leto je Bog vezhkrat fkus Ivo* le preróke » ina Apoftelne mózlino shugal, leto bam ozhitno fkashe tailla evangelska priliha * kir jenamrézh evangelici gofpódar lenimu hlapcu, ktir s'njegdvim dnarjam liizh ni perdobil, ampak taifte v5 semlo sakopal, dtiarje prnzh vsé-ti, inu hlapza v5jezho vrezhi rekel; ta zenc dnarjov , s’ ktirimi bi hlapiz bil mogel drug« Perdobiti, pomeni po befédah S. Aug. nafho S. Viro, ktira naf more h’pravi bdshnofti, inu dobrim delam perpelati, zhe tedaj zent v’ sem-lo sakopamo, to je, zhe v’pofvetno nevumje prevezh satelebani s’ nafho viro nobenga do-oizhka dobrih del ne ftrimo, bo nam tailla prozìi vséta, inu mi bomo, kakor leni evatigelfki hlapiz v’ vunajne tamé versheni, sakaj Bog, Pravi S. Krifoftom. nam je ta shlahtlli dar pra-ve vire li sa tiga volo dal, deb5fkustailla raf* vetleni k5 pravi poboshnòlli, lepim kriftianfkim i' ^hednóllim, inu k’dobrim délam nagnetli,^v5 težavah, inu sopernollih zhafniga shivlénja pozeleni bit , ako tedaj nam ltafha vira tiga do* h'zhka vezh ne peritatila, tak’ je gotóvo sitatine, de nafha vira per naf ni vezh shiva, am-t Pak fkus nafho lenóbo, inu sanikarnóll ofld-f hlena , inu mertva. Prava vira je drevo, kti-t r° bi moglo «hlahten fad vlih fadov dobrih per- 3 g ae- nefti, kakor hitro tedaj B<5g per naP nobenga ladii naftie S. Vire ne najde, on po pravizi sa* pové, kakor fam sliuga v’S. Evang. pofekaj ta drevo, pokaj bo sabftojn v’senili ftalo? on nam-rézh sapovć fvojim angelam , de nobene pofeb-ne fkerbi vézh nimajo sa taziga flaboviruiga kriftiana, on ga vezli ne rafvetli fkus fvoje po-febne gnade, mu vézh ne da tolkajn perloshno-fti h’dobrimu, ampak ga pulii shivic po njegovi voli , mu fpazhenimu nagnenju , aa pogubi, inu savershe. Takó sbuga fam JesuP v’ S. Evang. kir pravi : Doflijih boprijhlo odfon^k-niga ishoda, inu sa hoda, to je, od vfih kra-jov zeliga fvejta, v’nebejhko h ale(ivo, otrò^i te litchi pa, to je , taifti, kriri Po v’ pravi viri rojeni, inu srejeni bli, bodo v’vunajne tam'e pahneni, kir le namrezh ne’ Po hotli sadofti truditi po tvoji viri dobro sìiivéti. greha fkerbno fe varvat, inu dobre dela dopoluovat» IV. Al kaj hozhem od tiga vezli govorit, Pej moremo vii Pposnâti, inu Bóg ótel» deb’nek-tiri lami shé ne skuPhäli, de fé med Pedajnim kriftiani shé malo taifte mózhne shive vire snai-de, ktiro Po iméli pervi kriftiani, de Pc sdaj nektiri virili kriftian od nevirnika komaj raslo-zhi, de Pe sdaj zel take refnize sanizhujejo , na ktire Po pervi kriftiani nar vezli dershâli. Od kod pride to takó veliko pomânkanje prave vire ? kdo je kriv te takó velike nePrezlie, inu pogublenja tolko tavshenr kriftianPkih duPh? nobeden diugi, kakor ftrafhna leuóba , samu-' da , inu satu zh va'nje dobrih dèi ; sa volo te ta-kó velike hudobie fedajnih kriftiatiov sdnj prava vira od lejta do lejta smiram boi doli jetn-le, inu Te je mózhno bati, deb’ zhifto konz ne Vséla, inu v’nafhih katolfhkih krajih popolna-ma ne vgafnila. Gorjé nam , kriftiani, gorjé tiin , k’sa nami pridejo, zbe je Bóg shé to fhi-bo sa nasho deshélo odlózhil, de bo sginila od naf prava vira, hudo je sgtibiti premoshénje, shaloftno je saputtiti svelle perjârle, flrafhno je priti ob domazhio, britko je shivéci v’ved-nimu llrahu, inu trepétu, v’ ozhitni nevarno-Hi fmertni, kakor sdaj moremo vil fkufhat, Vender via ta nefrezha, deriih velika je, ne inore s’to nefrezho permerjeha biti, ako Bóg po fvoji pravizhui fodbi perpulli, de bo pobegnila od nal’ luzh prave vire, sakaj ako fe letó sgodî, tak’nefrezhni Imo ne farno zhafno, ampak nefrezhni tavshentkrat fkûs zelo vezhnóft* Revni folk ! ktir je s’to llrafhno fhibo vdarjen , vreden vfiga vfmilenja , kir je na dufhi fiep, nefposna Bogâ, ne vé sa njegove sapovdi * lie sa viro , o dobrótlivi Bóg ! nikar naf Hirn ne obi fili, vsami naf popred is tiga fvejta, preden bi iméla letti nadloga zhes naf priti, sakaj zhe lih fmo veliko gréfhili, vender zhe vmerjemo V’ pravi katolfhki viri, fìnemo iméti fhe do sadne minute nafhiga shivlénja to vefelo vu-panje , de naf ne bofh savergel od tvojga ob-lizhja, ampak naf, kakor fvoje virile, indolivo v’ gnado gori vsél, inu nebefbkiga kraleftva deleshne fiorii 5 al bres vite tiga vupanja ne hioremo iméti» Sa volo tiga trudimo fe kriftiani! fkus refnizhno pobolshanje nafhiga shiv- léu- o i ^ 5i 6 lénja , fkus pravo poboshnoA, inu dobre dela nafho viro smiram boi mózhno Ariti, imi ob-dershati, kir li takó fe snamo obvarvat preil to refrezho, de pravo viro ne bomo sgubili, kakor lim vam oblubil fkasâti v’drugimu délu. I. Bres vire je fzer nemogôzhe Bôgii dopa-Ai, inu take delà dopolnovat, ktire bi nebél'h-kiga plâzhila vredne ble, pa vender bo lih ta vlakimu zhlovéku takó potrebna vira ravno fkus dobre dela od poprejfhne ne popolnomdfii, inu flabodi ozhi fhena, bol povelizhâna, inu tak* rekózh od fmerti k’ shivlénju obudena, al zel novizh sadoblena po zhudu pofebnimu, kar nain S. Pifnio ozhitno l'kashe: bogabojézhi hlapiz ene samorske kralize li je persadjal Bogii , kakor ga je fposnal, sveAo flushit, inu njemu k’zbafii dobre déla dopolnovat, inu ravno sato je Bog po zhudeshu S. Filipa Diakona k’njemu poflal, od ktirga je v’pravi viri podvuzhen» inu kerfhen bil. Poglavâr Komeli, od ktirga fe v’jogerskimu dianju bere, je imél li zel flabo , inu majhno luzh od vire, pa je vender veliko dobrih del Auril, sato je tudi Bóg na njegove dobre déla pogledal, inu S. Petra k’njemu poflđl, od ktirga je v’ pravi viri podvuzhen, inu kerfhen bil; poflufhajte, kako fe je to pergodilu : Komeli je bil nevernik , pa vender S. Pifmo od njega prizha, de je bil pobó-shen, de fe je.Bogâ hal s’fvojo zelo hifho, de je vbogim veliko dobrot, inu almoshne Auril» inu Boga smiram sa milóA profil, sato je njemu 5*7 «ni Bóg po Angelu na snanje dal , de fe imâ od S. Petra v’pravi viri podvuzhiti . inu kerditi. 2lies to pergodbo, pravi S. Krisodomus: fpom-ni zhlovek! ktir fe toshifh, inu sdihafh „ de nitnafh tolkajn rafvetlénja boshjiga, tak’ mózh-tiih gnad, inu nobene takò terdue vire» kakor nekdajni kridiani, inu vuzhi fe, kakr» tudi ti , zbe li sa ref ozhefh snafli prav sbivo viro sa-dobiti. Komeli je bil nevernik, je imel fhe li flabo viro, sakaj tedaj fe je Bóg po enim talini /hodu zhes njega vfmilil ? Tvoja molitev, inu almoshna, je fam Angel niemu rekel, rvo-ie dobre dela, na ktir e Bóg vfelej pogleda , fo tebi guado sadobile ; sato tedaj je on to pofçb-Ho frezha imel, kir je bil dober, prot vbogim vfmilen, prot Bogii sveli, k’fe je njega bal, Ra lubil, ga, kolkor je mogel zhadil, inu zelo fvojo hifho fkus fvoje sadershauje, inu lep rasgled bogabojézho ftnril. Bodi tudi, moj kri-ftian! po Bogii; prot vbogim vfmilen, vdri fe fiogd proftovolno rashdlic, flushi njemu, kakor fi dolshan svelto, proli ga vé/hkrat ponishno sa pomózh, inu gnado, podvisaj dopolnit v’ vtih ^ezhćh njegovo S. Volo, daj drugim , flafti fvojim otrókam, inu podloshnim lep navk, inu ^asgled, duri Bogii k’ zhafti, kolker morefh , bobrih dél, tak’bofh tudi ti fkus fvojo molitev, almoshno, poboshnod, inu dobre dela, vézh mózhnih gnad , notrajno rafvetléuje , inu ‘bol sbivo viro sadobil, bo tudi Bóg tebe, zhe ne fkus Angela, vfaj fkus S. Notridajânje, fkus ®nga fvojga namednikav v’ fvoji viri bol poterai » taido popolnil, pred fkufhnavami varvâl, l»U vézh mnogih gnad miloftlivo dodelil, ZI lepa, moj zlilovek ! letó ftriti nôzhefh. tak’fi fam kriv fvoje velike nefrezhe, ino vezli» uiga pogublénja, saka j deflih nam samore Bóg po fvoji vfigamógozlmofti bres nafhiga sal'lu« shenja, inu dobrih del eno ravno tako mózhno; inu shivo viro notri vliti, kakorfhno fo imeli Apoftelni, inu pervi kriftiani, deflih je shé Bóg nektirim letó fturil, oliane letó vender smirani en zliudesh, na ktirga fe nobeden ne more pametno sanefti, en dar, inu gnada boshje vfiga-mógozhnofti, ktiro Bóg nobenmu ni dolshâfl fka?ati, kdo bo tedaj takó prevséten, de bo ! fvojo viro, inu vezimo isvelizhânje v’eno ta* kó veliko, inu ozhitno nevdrnoft poftâvtl, to takó pridno, inu potrebno pomózh dobrih del na ltran puftil.al zel sanizhväl, inu zhakal» al sa vu pài, de bo Bóg sa volo njega eno z h lido fturil, ta nar iinénitnifhi dar shive vire» zhe lih sa taiftiga ne proli, njemu tak’rekózh po fili notri vlil, inu ga kakor sa ldfe v’ne-béfa vlekel? al ne véfb fam, moj zhlovek-kako teshko je perludéh eno veliko dobrótosa' dobiti ? nobeden ti ne bo dal eno veliko fhuin0 dnarjov, zhe lih sa taifto ne marafh, bres vle tvoje profhne, inu saflushénja, nobeden ti )e nebo polili 1, satu, deb’mogel potim frezhno v’vfakimu vefelju shi vic ; mi moremo engabo* gatiga gofpóda ponishno profit, njemu fe dob go perlisviui, vézhkrat kaj taziga ftriti, kaf mu dopade, zhe fe lih nam teshko sdi, more' mo po njegovi voli fe obrazhat, zhe hozlun0 5*9 od njega eno dobróto sa d obi ti. Keb’ en reven y'omak bogaciga, inu dobrórliviga gol'póda nig-dar ne otel profit, ampak bi li sinicam zhakal, jcu vupal, de gofpód bo njemu eno veliko dobroto fatn ponudil, kirje dobrótliv , imi mogočen, al bi ne bil ra fromak bres konza nespameten, imi nevumen ? al ravno tako nespametjo ne delajo vfi taifti leni kriftiani , ktiri li rje v’en dan shive. Bogd sa povelizhanje fvoje fiabe ^ire ponishno ne profio, imi deb’fkus dobre dela tiga vredni poflâli, fi nizh ne persadćjo, ampak li toshlivo zhaknjo, deb’jim Bóg to takó veliko guado lam ponudil. Varite fe, kriflia-ni ! pred to takó ftrafhno flepóto, ne savupaj-re letó od Boga fkus en zhudesh sadobiti, kar morete sadobiti farni s’njegovo pomózhio fkus Pravo bogalubuoft, lepe zhednófti, inu dobre dela. III. Ravno sato je nevernifhki vuzhenik, inu Velik Apoftel S. Paul fvojga Timotéa, ktirga je h’pravi viri preóbernil, v’taifii podvuzhil , kerftil, imi sa fhokfa poftdvil, ferzhno opornicah , inu profil, deb’gnado, ktira fe v’njemu snajde, ktiro je takrat prejel, k’je pravo viro Sadobil vezhkrat ponovil : ravno s’ tim beféda-mi vaf tudi jeft oporni nam, inu prolim, ponovite vezhkrat to veliko guado prave vire, ktiro fte per S- Kerftu od Boga prejeli, ktira fe fhe smiram v’ vafhih ferzah snajde, deflih je morbi t she mózhno oflâhela , osili vite jo, k’ shiv-Idnju obudite» poterditejo, de od vaf ne sgine. Stri- 530 Strite, kakor firn vaf danaf podvuzhil, poflu-l'hajte véfelo, imi poiniivo boshjo befédo, na-.vuzhite fe fami vfe potrebne refnize S. Vire, inu potim vafhe otróke, inu podloshue podvuzhite, bodite vfmileni prot blishnimu, shivite fveto, profite vezhkrat Boga v’ ponishnófti, de vani ne odvsame dar te vire, kakor fe je i drugim folkam sgodilo, ampak de vam jo ohrani, inu smiram boi napolni, (trite dobrih del, kolkor samorete, hodite pridno k’S. Maflii, k’ Spovdi, inu k’ Obliai 1 u , namenite vfe Bogii k’ zhafti, kar delate, al kar mórete terpeti po vafhimu (lanu. Vie leto fo sgol fvetle, ogne* lie iskre, fkus ktire bo luzh prave vire smiram bol povelizhana » vterjénja, inu ponovlé-na, Al ltrah me preleti, zhe premiflim-, kako malo le po dobrih délah ravnajo nektiri fedajni kriftiani ; ni fe zhudit, de tudi vira med nami smiram bol flabi • inu pojémle takó, de tudi fe* dajne kriftiane sadénejo taille beféde, s’ktirim je Jesuf nekdaj hudobne Jude opomina!« kader je njih vira h’konzu fhla, kir jim je rekel: fhe eno majhno fverlóbe prave vire fe per vaf snajde« hodite tedaj, hitite fkus dobre dela prot nebéfam , dokler Jhe lufh. imate, de ne bo ftrafhna tarna , al nózh te nejovire, padla %hßs vaf, sakaj ktir hodi v'tami, ne vè kam gré. Ref je, de mi fhe vfi, zhe nektire vuii vsamem, imamo luzh prave vire, zhe pa vender po taifti nózhmo sili vir, inu dobre dela do-polnovat, je ta luzh le majhna, inu fiaba; ravno sato tudi nam govori Jesuf boshji fin , hodite, dokler tudi li ta majhno fvetlóbo imate, to j«, mujfÿte fe dobro shivit, inu vafho fhe ta- 52t takó flabo, inu majhna viro fkus dobre déla po vif hat, bol mózhno, imi shivo (triti, de ne hode tudi fhe to majhno luzh, fkus kitno lenobo, inu hudobio snubili, inu v’tamó (trafh-ne flepóte , al zel nejovire takó dalezh padli, de fami ne boite vedli, kam grétte, kam bi fe obernili, kaj bi sazhéli. IV. Ako tudi per fedajnih, takó fpazhénih, »nu nefrezhnih zhafih imamo, al ne, te takó (trafhne nefrezhe mózhno fe bati, puftim dru» ge bel saftopne premiflit, inu fódit, inu hitim' konzhati Ivoje govorjenje. Slifhâli (te danaf, kako sna tudi kri (ti an ob ta shlahinî, k’isveü-zhânju tolkajn potrebni dar prave vire priti, kako sna luzh te vire per zhlovéku oflâbeti, od njega sginit, inu popolnâma konz vséti ; varite fe tedaj s’ vfo fkerbio, lubi kriftiani ! de fhe leta (trafhna fh/ba zhes vaf ne pride, de sa volo vafhe latine lenóbe, hûdotue, inu nehvaleshnófti vam Bôg ne odvsdme notrâjno luzh, inu rafvetlénje, dokler nizh hujfhiga bi ne moglo zhes vaf priti, kakor kob vaf leta kervavih fols vredna nefrezha fadéla. Slifhâli (te drugizh, po kakfhini poti fe more ta fiaba, tak’ rekózh merjózha vira fedajnih kriftianov (opet k’ Shivlénju obuditi, vterdit, inu popol-nit ; sazhnite tedaj obrajtat, inu dopernafhat dobre delà, lubite bogàlnbnoft, inu'vérnoft, sadévajte fi, de bo to shlahtna drevo vafhe 5. Vire perneflo dodi fadu dobrih del, de ne bo Pofekàno, varite fe greha, flushite Bogii, ka- §22 kor svelti, liibesnivi otrôzi, takó fe bo sgodi-lo, de luzh S. Vire vam bo v’ vfih krishih, inu nadlogah zhafhiga shivlénja preobilni trósht, ob zbafti vafhe finerti pa vefélo savupânjj, v’ vezhoófti polna nevmerjózha krona nebél'hke zbafti. O vfmiieni vefhni Bóg ! sa povečanje prave vire profimo te, v (lij hi naf, kar nam bo pomagalo y de fimo v’katolfhki {irkvi rojeni-, kerjheni , v’ boshjih rejnicah podvûtfieni, de j k us viro fimo delèshni nebefhkiga kraleftva, kaj nam bo vje leti) premagalo, ako nam ta nebejhka liliji prave vire ne bo srniram gorela, inu nam naprej fvetila do kon^a najhiga shiv-linja? vupânja sa isvel'vfiiânie ni sa naf, ako nam vgafne Iwrit te vire, kakor fe je drugim ludfivam sgodilo, ktiri fo tebe sapujlili ; v daril ji naj s'Jhibo te vojske, bliska fe Jkiba drag ine y inu lakote, vender naj bo, safiushili fmo vfe to Jkus najhe pregrehe, kir ne Jmo hotli po tvo/ voli shiv è ti, sa to fe ponishno podvershemo tvoji mogo^hni roki, inu hofh* mo poterpeshlivo nofit ta teshki krish, ktirga nam je tvoja previdnòfl naloshila , li samo to pro fimo te /his kri, inu rane J es afa tvojga fina , nikar naf Jhe flint ne obijkaj, deb' lu^h prave vire sginila od naf; dopufii, de v'pravi katolfhki viri shivimo , inu v' letej fklènemo^ na/he shivlénje, de, kir na fvejtu drusiga ni kakor terpieni e, nadloge, inu krishi, de vfaj v ve\hnofii bo vefelje, mir, inu po^hitik, ktirga po Jmerti snvùpamo dofefiii, kakor naj vu-çhi, inu sa rejniška naj ha S- Vira. O Bóg ! poveličaj jo smiram vcfii, inu vefh* Amen.